'AL'IdimArr r«r«n&unu ftailagen «17. .Utevilka Ust ljudstvu v pouk in zabavo, «MCB^i;*- {shaja vaafc frtrU-k in vetja s poštnino vredlia VMaribcru » poBjanjesi na dom za celo isto 4 K, pol leta 2 K in za četrt let« 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, m drage izv«navstrijske delete 8 K. 4tdc» hodi i»ei pfe& na leto ss.»o i-f. — Naročnina se pa&Jja na: UpravnOtvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi - Udje «Katoliškega tatovne?» -¿raStva* dttfcivajciSst br*z poaebae «Božnine. — Poeameznl liaii «tausjo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta štev. i sprejeste naročnino, inserate m reklamacije. SnseriAe se jitafc^e od ¡aaost^pne pttfifente enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mak naznanita" ssaa&e »eseda 5 m. Parte In, zaJivste A.saka petjtvrsta 24 vuz^ Iz j a ve in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Voina^nevarnost med Ameriko in Nemčijo« Nem ško<*ameriški spor "Med Severeameriškimi sveznLmi državah in Nemčijo s« je spor .zaradi potopljene angleSk-3 ladje JSuss*:i" «asovo poostril. Predsednik Severnoameriških držav Wilson je naznanil Nemčiji, da mora nemška rlaia n « m u. do m a spremeniti sedanji način rojevanja s podmorskimi čolni proti osebnim La bla-, gomim parnikom, sieer bo Amerika p r e k i aa : 1 a tbi prijateljske zveze z N e m C i j o, Kakor znana, se Amerika in Nemčija že dolgo prodirata zaradi rojevanja nemških podmorskih čolnov in Amerika j» gevorila ;že zelo odločno besedo, toda s takimi g r b j a m i še ni nastopala. Od prekinjenja prijateljski« zvez do vojake j «a same en tc-r a hI Da« %&. marca 131G se je potopil oseba i parnik „Susaoi" r morju med Francijo in Anglijo. Vozil je 825 potnikov. Utonilo je okoli 8(7 potnikov, med njuni tudi par * - "rikancev. Preiskava je dokazala, da je Ptfg iročil podmorski čoln. Predsednik Wil- .■¿tfo-.rw^S^ da potopljene ladje podmorski čoln niti na pozval, da bi se mu udala. Nasproti pa trdi Nemčija, da -36 oe sore prepričati, ali je „Sussexa" potopil res »?mšld podmorski • čoln, in ako ga je, da se „Sussex" gotovo ni lrotel ustaviti na nemški poziv. Vrhu toga j» Nemflija že mesca februarja tekočega leta naznanila vsem nepristranskem deželam, da bo v vodovju okoli Anglije smatrala vsako ladjo za sovražno in tudi iako proti njej postopala. Kaj bo Nemčija storila, se v trenotku ne ve. Dvojno j« mogoče: ali omili način vojevanja s podmorskimi čolni, ah da vstraja pri sedanjem vojevan-ju, magari da pride tudi do vojne z Ameriko. Na v-sak način pa bo skušala še Nemčija se z Ameriko pogajati. SI«po an brez temeljite preudaritve ne bo niti omilila rojevanja, niti tirala v vojsko. Vojska z Ameriko bi na bojiščih menda nič ne spremenila, kajti ameriško vojaštvo je maloštevilno in manjvredno, bojne ladje pa se itak povsod boje zaradi so vraža ih podmorskih čolnov na svetlo. Pač pa bi aastalo v našem trgovanju z nepristranskimi državami nov« potažkoče in tudi zaradi mirovnih pogajanj bi nam ne bilo vse eno, ali je Amerika nepristranska ali med našimi sovražniki. Slovenskim dekletom in ženam! (Dopis iz Pole). Mnogo člankov si že prinesel, dragi mi »Slov. Gospodar« od slovenskih žen in deklet, pa tako hvalevrednega še nisem načel v Tvojih, slovenskemu ljudstvu v poduk izhajajočih spisih, kakor si ga prinesel v številki dne 30 marca Vsa čast in hvala vrli mladenki, katera je do-tični spis poslala v poduk svojim tovanšicam! Da, slovenske žene in dekleta, veliko odgovornosti in skrbi Vam je naložila domovina. Veliko dela, veliko truda morate premagati v tem času, ko so VaSi možje, sinovi in bratje zbrani na različnih bojiščih, pripravljeni vsak trenutek preliti stojo kri z« vero, dom in za cesarja. V naše veliko veselje vidioro, kako se slovenske žene in dekleta srčno bojujete in z božjo pomočjo premagate vse ovire Da tudi Ve ste boril-ke. tudi Ve se boju:ete proti strašnim sovražnikom, kakor je naprimer lakota v naših družirah in propad v našem gospodarstvu. Ve ste tisti stebri, kateri držijo Bedaj pokoncu naše rodne hiše, naše domove, da ne razpadejo v času naše odsotnosti. Ve ste tisti marljivi delavci, kateri s pomočjo doma ostalih starčkov in mla-eničev obdelujejo naša rodovitna slovenska polja že skoraj dve leti. Da, ak« bi bilo vse to dovolj! Kdo pa skrbi za nedorastle otroke, katerih očetje so v ujetništvu, nekateri v bolnišnicah, ali pa celo pokopani tam v daljni taji zemlji in večina se nahaja na bojnem polju. Da tiste vrle izgojevalke naše mlaline ste zopet Ve, drage slovenske žene in dekleta. Povsod, pri vsakem delu ste same. Bog Vam naj da pogum in moč, da še zanaprej tako ostanete. Ko so naši sovražniki uvideli, da nas ne morejo premagati z orožjem, so nam začeli pretiti z gladom. Pa jako so se motili, ker zadeli so na odločen odpor naših marljivih žen in deklet Zmagovale ste dosedaj in Bog fetjf, d& bi zmagovale še zanaprej. Nič Va3 naj ne ustavi v Vaših delih. Pogumno nadaljujte, kar ste začele. Tolaži in iz-podbuja naj Vas misel, da boste enkrat s svojimi možmi, brati in sinovi obhajale skupno :?mago. Drage slovenske žene in dekleta! Kakor ste uslišale prvo prošnjo Vaše vrle tovarišice, tako upamo, da boste uslišale tudi nje drugo prošnjo, ki se glasi »zvestoba«. Kakor smo mi prisegli zvestobo domovini, tako ste tudi Ve prisegle zvestobo svojim možem in tudi slovenskemu narodu. Hvala Bogu, niso slovenske žene in dekleta prelomile svoje obijube, pa žalibog, skušnja nas uči, da je tudi dosti takšnih slučajev, da nas srce zaboli, če na nje pomislimo. Da dosti je žen iu deklet, katere so pozabile, da njih svojci prelivajo kri za nje na različnih bojiščih. Moogo je takih, katere so pozabile, da so Slovenke na kmetih rojene ter se šopirijo, kakor da bi bile bogve kako imenitnega stanu in s tem sramotijo svoj slovenski kmečki stan Pa dosti je o tem. Ravnajte se po navodilu slovenskega dekleta s Pohorja, katera je izrekla naše žeije. Mi slovenski vojaki pa Vam obljubimo, da ne odnehamo prej dokler ne bodo naši sovražniki uničeni in naši mili Avstriji in slovenski domovini ne bo zajamčen časten mir. Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo vsem cenjenim čitateljem »Slov. Gospodarja«, slovenski top-ničarji stoječi na zvesti straži na obali sinje Adri-je. Ludovik Pučnik, predmojster, Franc Koželj, Jože! Fortuna, Alojzij Šturmar, Benjamin Jernejčič, Jožef Pulko, topniiarji in mnogo drugih. Na veselo svidenje! Gospodarske reči. Ureditev živinske kupčije. V zadnjih dveh številkah „Slovenskega Gosi^odarja" smo pisali o novi ureditvi živinske kupčije na Štajerskem. Sedaj smo dobili zopet nekaj novih podatkov glede nove štajerske živinske vnovčevalnice. Kakor se nam poroča iz Gradca, bo za nakujtovanje živine za vojaštvo naie-tih kakih 100 nakupovalcev, kateri bodo dobili od s-ploiSn« avstrijske živinsko vnovčevalnice potrebne iz- kaznice in bodo razposlani v različne dele dežele, da nakupijo živino. Nakupovalci se bodo morah pri nakupovanjih držati posebnih predpisov. Vsaka kupčija se bo sklenila pismeno, tako da bo graška podružnica osrednje živinske vnovčevailnfice vedela, kako drago je nakupovalec pri živinoreicu kupil posamezni komad živine. Nakupovalec bo dobil za svoje delo in trud 6 K odškodnine za 1 nakhipljeni komad, za nakupovanje za garnizijo po 5 K. Na ta način je izključeno, da bi si gotovi ljudje potom špekulacije pri nakupovanju debele živine delali posebne dobičke. Nakupovalci se bodo pri nakupovanju morali kolikor mogoče tudi na to ozirati, da se bo plemena in vprežna živina ščitila. Nakupovalcem je prepovedano, kupovati krave, ki so že čez tri mesce breje in ki dajejo na dan i ali še več litrov mleka; istotako jim je tudi prepovedano nakupovati mlado živino. A vendar se bo tudi skrbelo, da se bo dovolilo zaklati tudi vole, ki so samo dve leti stari (dosedaj se za vola pod 3 leti ni dobilo klavnega dovoljenja), da se bo tako z ozirom na velike potrebe glede klavne živin« in vedno skromnejših zalog plemeno in vprežno živino kolikor mogoče ščitilo Proti knpčevanju z živino od hiše do hiše. Z- veza nemških mest v Avstriji je sklenila predložiti v-ladi sledeče zahteve: 1. pri premožnejših ljudskih slojih se naj uspešno omeji zaviživanje mesa; 2. po vseh deželah se nai ustanovijo živinske vnovčevalnice; 3. cena, ki jo plačajo živinski kupci, se naj označi na živinskih potnih listih. Obenem se naj na sejmih označi cena, za katero se sme živina prodajati. Prepove se naj prodaja živine iz hleva (doma) in kupčevanje od lriše do hiše; 4. odredba glede najvišjih cen za tujo mast se naj ne uporablja; 5. v občinah se naj poskuša s klanjem živine za domačo prebivalstvo in se naj nastavijo pravilne cene za podrobno prodajo mesa. — Po našem mnenju se s kmečkega stališča zahteva nemških mest, da živinorejec ne bi smel prodati svoje živine doma v hlevu in da ne bi smel nilrče kupovati od hiše do hiše, ne more vzeti brez ugovora na znanje. Mnogokrat se pripeti, da se živina doma v hlevu bolje proda kot na sejmu. In. kmet je dostikrat tudi primoran si poiskati potrebno živinče „od hiše do hiše", posebno tedaj, ako v bližini ni nobenega sejma Upamo, da bo vlada znala čuvati koristi kmečkih živinorejcev. Oddaja subvencijskih bikov. Osrednji odbor o. kr. Kmetijske družbe bo tudi v letu 1916 po razmerju sredstev, ki mu jih bo dala dežela in država na razpolago, oddajal bikorejskim zadrugam, okrajem, občinam in posameznikom subvencijske bike za pleme. Prošnjiki dobijo bike za 60% kupne cene; v slednjo se všteje varščina po 50 K, katero je treba j?o-ložiti. Nakupne in prevozne stroške trpi subvencijslri sklad. Subvencijski biki se oddajo od postaje proč, katero je treba naznaniti. Od te naprej pa mora plačati nadaljne prevozne stroške prevzemnik bika. — Jamstvena doba traja dve leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi bika preide plemenjak po dveh letih v last prejemnika« Ako pa bikorejec ne izpolnjuje dolžnosti. za katere se mora prej obvezati s posebnim re-verzom, je obvezan vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina, če ne prevzame poslanega bita. Kmetovalci, ki želijo dobiti plemensktega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in d« ta odkloni posredovanje, načelstvu najbližje kmetijske podružnice ali pa domačemu občinskemu predstoj-ništvu in položiti pri predznambi varščino ▼ Eneslra 50 K ter podpisati obveznico. Tozadevne tiskovin« s« dobijo pri okrajnih zastopih. Darila za bike. Osrednji odbor c. kr. Kmetijske družbe je sklenil, da bo dajal za subvenoijske bike, ki ep že dve leti uporabljajo za pleme, a so še ▼ednq flobri pl&nenjaki, za vzdrževanje posebna darila Znesku po 300 K, pod pogojem, da jih lastniki še nadalje uporabljajo za plemenitev. V poštev pridejo biki, ki jih je družba kupila leta 1914 in jih oddala prošnjikom. Darila se bodo priznala po poprejšnjem strokovnjaškem ogledu bika in ko je bikorejec podpisal posebni reverz. Darila se izročijo živinorejcem po zadovoljivi plemenitvi bika po poteku roka za vzdrževanje, to je torej v letu 1917. Prijave in prošnje za priznanje daril za vzdrževanje se naj naslavljajo na osrednji odbor c. kr. Kmetijske družbe do najpozneje 16. maja 191G in predložijo potom okrajnega odbora ali pristojnega podružničnega načelstva. Dan in kraj ogledovanja bikov bo se pravočasno naznanil po poteku dobe za prijavljenje. H ogledovanju jo treba s seboj prinesti redne zapiske o skokih. Pripomni se še, da se bodo priznale premije le onim posestnikom, kojih lastnina so biki ob času ogleda. A-ko živinorejec bika odproda po dobljeni pravici na darilo, zapade premija. Pomanjkanje žveplenih palčic za žveplanje sodov. Vinogradniki se pritožujejo, da ni nikjer dobiti žveplenih palčic za žveplanje sodov. Kdor si na kak drug način ne bo znal ohraniti sode čiste in zdrave, bo imel vsled tega veliko škodo in se je bati, da bo vino ali sadjevec v nežveplanih sodih splesnilo. Napreden gospodar iz mariborske okolice nas prosi* da bi svetovali vinogradnikom sledeče sredstvo kot nadomestek za žveplene palčice: Vzami tanke kose trdega papirja in jih močno namoči v tekoči gumij.->To kose nato prav na debelo potrosi z žveplenim praškom, kateri se oprime namočenega papirja. Tako pripravljeni požveplani kosi papirja se nato obesijo na podstrešje, da se posušijo. Ko so dovolj suhi, se lahko rabijo za žveplanje sodov, kakor navadne žveplene palčice. Krompirjev strup. Pri neolupljenem krompirju je treba sedaj v spomladi pred kuhanjem izrezati o-či, ker je začel krompir poganjati in je v njem več saJonina kakor jeseni. Posebno nezdrav je krompir, ki je v zaduhli, mokri kleti. Voda, v kateri se je ku-, hal cel krompir, je škodljiva prašičem. H krompirjevi juhi je treba dosti peteršilja in majarona, nekateri svetujejo tudi, da se odiije voda, ko je krompir v prvič prevrel. Ljudstvo pravi, da je mrzel krompir tako strupen za bolehave ženske, da dobe lahko ud-nico ali pljučnico, če olupi velike množine mrzlega krompirja. Marsikdo, ki je letos prisiljen uživati več krompirja kakor druga leta, čuti, da mu ni kaj prav. Človek se pač nabaše, da ni prazen. Črna kava s ku-mino brani, da se razpase bolezen po krompirju po životu ali kmalu pravijo, da bo težko dobiti prekmor-ske kare, ostala bo kumina. Treba jo bo pražiti in zmleti. Pomaga za bolečine v črevih in napenjanje. I Pritožbe najemnikov. Najemnica s Pohorja nam piše: {j Hud je položaj najemnikov. Vsak drugi, naj bo kmet, trgovec ali karžekoli si še pomaga, da Se lažje vtrpi sedanji položaj, a mi ubogi najemniki se moramo ravnati tako kakor drugi hočejo. Naj omenim to-le: Kmet ima dosti njiv, govede, svinj itd.; mi ubogi ljudje pa si moramo zemljo najeti, pa je še skoro dobiti ni, ker premožnejši ljudje sedaj pravijo: Je bolje, da njiva v puši leži pa trava raste, ker je živina silno draga. Tako mi več prinese, kakor če zemljo 'v najem dam. Je mogoče res, pa to je le za premožne ljudi, ne pa za nas, ki nimamo svoje zemlje. Mi ne živimo od mesa, pač pa od vsakdanjih žgancev in krompirja. Zato pa mi ubogi ljudje prosimo, naj se zemlja, katera v puši leži, da v najem, da bi se pridelalo več živeža na deželi Naštela bi lahko veleposestnike, ki imajo veliko njiv in silno rodovitne, pa ravno tako kupujejo živež kikor mi ubogi ljudje, ker ne skrbijo, da bi se vse obdelalo. To ni prav! Sedaj je potrebno si pridelati čim več živeža. Nekateri pravijo: »Če si veliko pridelam, mi vzamejo.« Tudi to načelo ni pravo. Če bi vsak tako govoril, kam pa bi prišli! Vprašam tudi: Zakaj pa v trgovinah niso na vsem bligu označene najvišje cene? Jako dobro bi bilo, ko bi tudi po štacunah bolj ostro pazili na višje cene in sicer pri vsem blapu. Jaz sem ssroa prepričana, da mnogi staro blago sedaj proiajo za novo To ni prav! Ravno tako je tudi pri drugih rečeh. Pač prehitro hitijo cene kvišku. Danes je blago še po tej ceni, jutri pa stane že veliko več. To je čudno, da se tez noč tako podraži. Želim, naj bo na vsako najmanjšo stvar določena najvišja cena. Drugače bo po vojski veliko bogatih pa še več reve-žev. Žena s Pohorja pri OplotnicL Varčevanje z modro galico. Poslužujte se galuna! Najzanesljivejše sredstvo proti peronospori je škropljenje trt z modro galico. Zatiranje peronospore z modro galico že samonasebi znano podraži vinogradniški obrat, sedaj pa celo, ker je cena modri ga-lici tako visoka in sicer 3 K 25 v do 5 K 1 kilogram. Galica pa letos ni samo izredno draga, ampak je tudi ni dobiti v tisti množini, kot bi jo rabili. Radi tega moramo z galico varčevati, kolikor se da, in rabiti nadomestna sredstva, da si na eni strani kaj prihranimo ter da bodo vinogradi ostali zdravi. Za škropljenje trt se pri nas rabi % do 2% raztopina modre galice v vodi in s potrebno primesjo a-pna. Taka raztopina je premočna, kajti pravzaprav zadostuje na 100 1 vode že 10 dek modre galice, a iz praktičnih razlogov jemljemo močnejšo raztopino, in sicer zato, ker moramo v naših razmerah vedno ra-čuniti z obilim dežjem, ki škropljenje trte zopet prehitro izpere. Ce bi imeli sredstvo, ki bi modro galico navzlic dežju dobro držalo na listju, bi izhajali s prav majhnimi množinami modre galice, a žal takega sredstva nimamo. So pa vendarle sredstva, ki zmes od modre galice, apna in vode narede na trtnem listju navzlic dežju trajneje učinkujoče in eno takih-le sredstev je galun. Ce primešamo n. pr. tej zmesi galuna, se škropivo trdnejše drži listja in se izhaja z izdatno manjšo množino modre galice. Kakor apno ne učinkuje proti peronospori, ampak ima le namen, škodljivo jedko žvepleno kislino v raztopini zamoriti, tako tudi galun prav nič ne učinkuje proti peronospori, temveč ima le namen, škropivo na trtnem listju navzlic dežju narediti tako, da se teže izpere, vsled česar se sme brez vsake bojazni vzeti znatno manj modre galice. Izkušnja uči, da polovica običajne množine modre galice enako dobro učinkuje, če se druga polovica nadomesti z galunom. Ta izkušnja je v gmotnem oziru za vinogradnike sedaj velikanske važnosti, kajti kg modre galice stane letos od 3—5 K, a kg ga-luna stane le 60 vinarjev. Ce se poslužujemo pri škropljenju trt proti peronospori galuna, prihranimo torej skoraj polovico izdatkov za škropilno zmes. O škropljenju s škropilno zmesjo od modre galice, galuna, apna in vode, ki se po izumitelju tudi imenuje Martinijeva zmes, piše prav umestno izbor-ni veščak g. c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko Boh. Skalicky takole: Po Martiniju se pripravi škropilna zmes tako, da se vzame na 100 1 vode 40 dek galice, 40 dek galuna in 50 dek apna. Vendar se za naše razmere, elasti vsled čestega mokrega poletja, priporoča vzeti to zmes nekoliko močnejšo in sicer: za prvo škropljenje je vzeti na vsake 100 1 vode ¥i kg galice, Vt kg galuna in 1 kg apna; za drugo in nadvljna škropljenja pa vzamemo na vsake 100 1 vode Y* kg galice, % kg galuna in 134 kg apna. Kdor hoče pa narediti z-mes še močnejšo, ta naj vzame za drugo in poznejše škropljenje po 1 kg galice, 1 kg galuna in 2 kg apna na 100 1 vode. Tako močna zmes pa zadostuje v vsakem slučaju in vsaka močnejša tekočina je po-tratnost. Pravilno pripravljamo to škropilno zmes na sledeči način: Vodo razdelimo na dva dela in sicer od 10C 1 vzamemo kakih 20 1 proč za raztopitev apna, v ostalih 80 1 pa raztopimo galico in galun. Galica in galun se raztopita obenem skupvj in sicer na ta način, kakor smo doslej topili samo galico, t. j., da se obesite obe 5novi skupaj v eni vreči ali enem košku tik pod površino vode v čeber. Ko ste se obe snovi raztopili, razmešamo v drugi posodi v 20 1 vode pripravljeno ugašeno apno v redek apnen belež (apneno mleko), ki ga nato skozi gosto sito ali redko platno precedimo v raztopino galice in galuna in tam dotfro pomešamo. Kako in kdaj je treba trte škropiti, je vsakemu marljivemu vinogradniku itak dobro znano. Vsi zeleni deli trte morajo biti s škropilno tekočino dobro in fino poškropljeni in se mora iekoèina na Irto. proâsrc Se prid« prvi dež, dobro posuSiti. Gt pa hočemo s škropljenjem dose« jwavi aM-nek, moramo škropiti v pravem časa. 0« zettndiin«.. potem n« pomaga nobeno sredstvo in je Sto Mc dobro. \ To naj si zapomnijo zlasti vsi tisfci aemarnoft in zabavljači, ki svojo lastno brezbrižnost radi pripisujejo na rovaš „slabe galice" itd. Po toči zvoniti, pravijo, da ne pomola, éepraw še tako lepo klenkamo. Tako je tudi pri poroaospori, Prekasno rabljeno ne more nobeno sredstvo torto p po* boleznijo ohraniti, pa naj vzamemo samo modro ga-lico, ali naj primešamo galuna. Kdor hoče torej sigurno delajti, ta «l mora a*..... pomniti, da je treba škropiti pred cvetje« vsaj dvakrat, po cvetju pa vsaj enkrat! Dokler se pri nas ne poprimejo Tmogradnite načela, da je treba pred cvetjem dvakrat »kropiti, m morejo pričakovati pravega uspeha. Pri »as žalibog večina vinogradnikov s škropljenjem oCBa&a In še te potem, ko se prične trta že paliti, prično Škropiti. potem jim pa tudi štirikratno škropljenje ni prereè, uspeha pa le nič ni, ker je bilo pogï»»itaio načele, škropiti zgodaj, zamujeno. Prvič moramo škropiti torej peai zgodaj.; te je takrat, kakor hitro požene trta za pe pravem času pošteno poplačali. V Italiji so se zopet, vpoklicali novi vojaški ob-vezanci pod orožje. General Boroevie o soški armadi. Dunajski list „Neue Freie Presse" se je obrnil na nekatere naše naj odličnejše vojskovodje s prošnjo, da napišejo za Veliko noč nekaj besed o svojih armadah. General Boroevič je poslal dunajskemu listu naslednje pismo: „Vašemu povabilu, da izpregovorim k velikonočnim praznikom nekaj besed c soški armadi, se po mojem mnenju najboljše odzovem, ako govorim o posamezniku, o priprostem vojaku, o častniku na fronti, o malih kamenčkih, iz katerih je sestavljen prekrasni mozaik naše armade. Ni treba zagotavljati, da se vse stori, da se u-soda vrlih mož. ki se 11 mescev vsako uro nahajajo v sili in nevarnosti, čim najbolj olajša, da se jih 2 vsem preskrbi, kar jih jači v izpolnjevanju njihove ponosne naloge. Zvestoba in vnema, s katero izpolnjujejo svojo težko dolžnost, se izraža pogostoma v posameznih dejanjih, v usodi posameznikov, ki silno gane celo srce starega vojaka, kakoršen sem jaz. Iz tisočev podobnih prigodb Vam hočem podati le eden mal dogodek: V armadi imam moža., četovodjo Pavla Golcso-sa, ki se je boril v Srbiji, v Karpatih, ob Sanu in -ob Soči. Šestkrat ranjen, komaj ozdravljen, se je ve-*dno znova povrnil na fronto. V četrti soški bitki sedmič težko ranjen, s tremi častnimi znamenji odlikovan, je bil vprašan, ako ima kako željo, ki bi mu io mogli izpoiniti. Ali veste, kaj je hotel? Prosil je, da se mu omogoči videti svojega poveljujočega generala, da bi mu mogel izraziti zvestobo do smrti. Ta želja se mu je izpolnila. V bitkah preizkušeni cesarski in kraljevski princ, sam junak in kar najbolj ceneč pravo hrabrost, je pohitel k junakovi postelji. Ali je treba, da Vam o razpoloženju soške ir-made še kaj več razlagam? Ali naj še navajam notranje vzroke njenih uspehov? Narod, armada, ki ima take može, stoji pokonci v najsilnejšem viharju, se ne vda celemu svetu sovražnikov. Biti takim možem voditelj, je največja sreča na tem svetu. To je najveličastnejše, kar more doživeti vojskovodja, da se zrcalijo njegove želje in njegovi cilji v srcu vsakega posameznega moža. Najvišje je tu samo ob sebi umevno. Podjetnost, drznost in radostno prevzemanje odgovornosti od generala do prostaka slavijo tu triumfe. Ta duh je pokopal v soških bitkah veselje veliko silnejšega sovražnika do napajdov. Boroevič, general pehote." Boji na Doberdobski planoti. Na južno-zaholdnem robu Doberdobske planote, t. j med Selcami in Tržičem. se vrše od 21. aprila naprej živahni boji. Sovražnik se trudi, da bi predrl našo črto, a zaman. Borba se je nadaljevala tudi čez praznikle. Dne 24. aprila so naši udrli pri Sv. Martinu v sovražno postojanko in so tam uničili z razstrelbami vse italijanske obrambne naprave. Na Veliki četrtek so Lahi severni del Gorice zopet srdito obstreljevali. Lahi zopet metali bombe na Trst. Na Veliki četrtek, dne 20. aprila, je priplulo nad Trst zo^t 7 laških zrakoplovcev in je vrglo 25 boni.i na mesto. Ubitih je 9 oseb, med temi 5 otrok. Vse je zadela ena4sama bomba. Druga bomba je zar dela salezijanski samostan, v katerem je okrog 500 otruk molilo pred «v. Rešnjim Telesom. Samostan se je porušil, a otrokom se — glej čudež! - ni zgodilo nič hudega. Srečno so vse spravili izpod razvalin. Bariba za Kol di Lano. Izhodno od Bolcana na Tirolskem leži ob italijanski meji čez 2000 metrov visoka gora Kol di Lana, katera obvladuje nižje gorovje v prostoru izhodno in severoizhodno od Bolcana. Lah se na vse kriplje trudi. da bi dobil te-goro v svojo posest. Po večtedens-kih hudih bojih se je končno posrečilo Italijanom, da so dne 19. aprila, ko so poprej vrh gore z razstrelbami porušili, zasedli vrh Kol dš-Lane. Na Veliko sobote, dne 22. aprila, pa so naše čete zopet zasedle o-pirališče „Graf na slemenu severozahodno od glavnega gorskega vrha. Naši so vse laške napade na svoje postojanke na Kol di Lani gladko odbili. Naši težka topovi obsipavajo Italijane vrh koldilalnske goro i neprestanim ognjem. :$ia Doberdobu. Slovenskoštajerski mladeniči nam pišejo z Do-berdebske planote: Ker smo sami krepki mladeniči, stojimo trdno kakor skala proti italijanskim jarkom in varujemo Doberdobsko planoto. Nesrečni sovražnik je že večkrat hotel predreti naše vrste na Doberdobu. A nobeden napad se mu še ni posrečil. Dne 23. marca je napadel sovražnik petkrat naše postojanke. Pa slovenskoštajerski fantje stojijo kakor skala trdno, zatorej jim je bil vsak napadi popolnoma odbit in Lahi so bili vrženi nazaj. Kri naših slovenskoštajerskih fantov ne sfali in Lah si na Doberdobski zemlji ne bo polente pražil. Vaš naročnik Jakob Zlivko od Sv. Lenarta v Slov. gor., Jožef Potočnik iz Frama pri Mariboru, Franc Robar iz Leviča pri Slov. Bistrici, Martin Pongračič, Jurij Ajd in Franc Kapun od Sv. Martina pri Slov.. Bistrici, Anton Štumpf iz Brežni-ee pri Poljčanah in Jožef Soršak iz Brinja pri Slov. Bistrici. Bor kaznuje Italijana za nezvestobo. Italijansko bojišče, dne 4. aprila: Srčne pozdrave pošiljamo s koroških planin vsem bralcem našega „Slovenskega Gospodarja." Naznanim Vam, da polentar tukaj še precej strelja s topovi, pa najraje na kako pečino, kjer menda vidi kakšno divjo kozo, da bi jo dobil, ker se že bliža Velika noč in bi si gotovo rad za ta dan kako boljšo stvar napravil. Naše drage nam slovenske domovine polentar nikdar ne bo imel v svojih rokah. V naših srcih gori ljubezen za našega presvitlega cesarja in za našo avstrijsko in slovensko domovino. Naše geslo je: Vse za vero, cesarja, dom! Bog naj Italijane kaznuje za njih grdo nezvestobo. Nas pa čuva Marija in vodi Bog, Gospod vojnih trum, in zmaga mora biti naša. Zato nam Bog pomagaj! Slovenski vojaki na koroških planinah vse Slovence in Slovenke iskreno pozdravljamo! Ant. Kau-čnik iz Zavodnje pri Šoštanju; Anton Planine iz Vranskega; Urban Koucl iz Marenberga; And. Ov-čjak iz Topolšice pri Šoštanju; Anton Ošlak iz Misli nje. 185 mrllčev pred eno postojanko. Janez Sedlašek iz Št. Vida pri Ptuju nam piše dne 11. aprila z italijanskega bojišča: Polentarji postajajo vedno bolj in bolj žalostni in otožni. Ne slišimo iz njih strelskih jarkov več tistega prepevanja, kakor ob začetku vojske. Ne slišimo več tiste sanjarske pesmi o Trstu, katero so najraje prepevali. Njihove sanje po Trstu in po naših prelepih slovenskih deželah se jim razblinjajo. Upanje, da nam prederejo koroško fronto, jim je splavalo po vodi. Izprevideli so, kaj smo Avstrijci, posebno mi Slovenci, in da se z nami ni dobro šaliti. Odbili smo dosedaj vse srdite napade laških izdajalcev ter jih prav pošteno naklestili. Nekega dne smo šteli italijanske mrliče pred našimi žičnimi ovirami ter sem jih naštel samo pred našo postojanko 185. Boji se še vedno vršijo. Polentarji še vedno naskakujejo našo fronto, ah s tistim veseljem, kakor prej, sedaj ne več. Niti do naših žičnih ovir se ne morejo približati. Tem hujša pa je njihova artilerija, da s srditim ognjem zakrije onemoglost svoje pelhote. Vsak dan pade pred nami do 800 sovražnih izstrelkov različnega kalibra. S posebno ljutostjo strelja verolom-nik na lepo kapelo, katero so to zimo postavili. A Marija jo varuje, da jo ne poruši sovražma granata. V to kapelo hodimo k spovedi in k sv. obhajilu. — Bralcem „Slovenskega Gospodarja", Sentvidčanom in vsem slovenskim Haložanom iskrene pozdrave! Na koroških sneženih planinah. Z italij.-koroške meje se nam piše dne 10. malega travna 1916: Moj bojni stan se nahaja čez 2000 m visoko, na Se z debelim snegom pokritih skalah, kjer imam službo opazovalca. . ' Ta nova moja služba je zame nekaj posebnega Opravljati jo mora le kaka zvita butica. Ali zame je to zares veliko veselje, opazovat» te po-lentarske črne sence, ki se plazijo po skalovju, kakor gadje, ki prežijo na vsako sled, kje bi ee dalo Avstrijcem kaj škodovati. Ah te izdajalske grdune moje oko takoj najde, čeravno se po mačje potuknejo in hočejo priplaziti v na3e obližje. Če jih opazim, kar »halo!« po te* lefotiski žici in že zagromi naš »Janža« top — in joj polenlarji se vale navzdol v pogubni prepad. Mnogo so se trudile te izdajalske laške pošasti. Skušali so na vse načine, z vsemi pripravami in še celo tu Ji s smradljivimi bomb! mi, si napravili pot v lepo Koroško, še bolj pa so se mu sline cedile po zeleni Štajerski, ah vse je bilo zamam Mi slovenski topničarji smo mu podpisali in mu podelili pobegli list in smo ga zapečatali s trdimi jeklen mi granatami, tako da ne bo več po druze-ga k nam hodil Po domače se t» pravi, oa smo ga dobro namlatill Polentar je moral zapustiti več svojih kačjih zaleg. Jaz pa skrbno opazuj nij da mi nobeden Lah ne pride v obližje in tudi nobenemu ne prizanašam. Godi se meni kot mojim tovarišem dobro, čeravno je še žitna in debel sneg, vendar nas včasi solnce obišče ter razveseli s svojimi zlatimi žarki. Imam pa tudi upanje, da nam kmalu zašije žarek miru. Mi bomo trdno stali do zadnjega na bojišču na belih sneženih visočinah, mogoče tudi na njih enkrat vstanemo in se povrnemo k nebeški trumi. Iskrene pozdrave! Jakob Mlinar, opazovalni podčastnik; Ignac Franc, korporal iz Ptuja; Rud Greil, predmojster iz Gornjega Dupleka; Franc Ba-gar, vojaški sel od Sv Jurija ob Ščavnici; Franc Breznik od Sv. Ane na Krembergu; Andrej Šepe-tauc iz Spielfelda nad Mariborom; Anton Vivod iz Slov Gradca in Franc Ivanuš iz Ptuja. Rusko bojišče. Na ruskem bojišču je razmeroma mir. Iz notranjosti se javlja, da so vpoklicani v Rusiji eopet novi letniki pod orožje. Rusija pred važnimi dogodki. Iz Kodanja se poroča: Odbori ruskih vojnih industrijalcev so izdali poziv na delavstvo, v katerem opozarjajo na potrebo skjrčenja brezdelnih praznikov, ker stoji Rusija pred važnimi in odločilnimi dogodki. Slovenski ulanec v Volioiji. Vojak-ulanec Josip Juger od o. ulan-skega polka (polkovni štab) vojna pošta 57, piše dne 2. aprila svojim starišem v Borec h pri Sv. Križu na Murskem polju: Najprisrčnejša zahvala za poslano Najbolj me je razveselil tobak, ker ga letos manj dobivamo ko lani. Tu ne dobimo drugega ko cigare, a še te so silno drage, kakor je sploh pri teh židih vse drago ; tako n. pr. stane 1 kg sladkorja 1 60 K, 1 liter petroleja 160 K, 1 pol litra ruma 5 K itd. Veseli me, da še vendar najdete toliko časa, da pošljete svojemu sinu v 1200 km oddaljeno Volinijo, kar rabi in še mu povrh tako pogosto pišete Dragi sestrici! Vajune kartice čitam vedno z največjim veseljem in vs:kdar se mi zdi, ko prebiram novice, ki mi jih redno sporočate, da sem v krogu domačih. Saj tu nimam nikogar, s katerim bi se lahko razgovarjal v mili materinščini. Vprašate, kako se mi godi in kaj delam Imam še precej dobro. Vreme je krasno-spomla dansko. Hrana je zadostna in dobra. Tuintam piide tudi pečenka na mizo. V takem izobilju seveda ne živin: o več ko lansko jesen, ko smo Ruse tirali iz Galicije in Volinije. Takrat je bila pečenka naša vsakdanja jed. Pri svojem begu mmreč Rusi niso imeli niti toliko časa, da bi mogli vzeti vse s seboj ali vsaj uničiti. Cele kope svinj in perutnine so se podile in potikale po polju. Mi jih seveda nismo gledali, temveč pridno lovili in klali. Meso smo pojedli, mast pa si shranili v sodčke, še sedaj nam pride prav. Ker je ljudstvo večinoma pobegnilo z Rusi, bomo morali poljsko delo opraviti mi kakor že lansko jesen. Velikanska polja moramo zasaditi s krompirjem, posejati z ovsena in dragimi poljskimi pridelki. Vse delo se bo vršilo s stroji. Tu se bomo učili umno kmetovati. Dozdaj sem opravljal razna dela pri štabu. Oskrboval sem kcnja, nosil povelja v in iz fronte, stre-gel nekqj časa kadetu, nadorcu stoval celo tovariša v službi natakarja v častniški kazini. Pomislite! Zjutraj sem napravil vse potrebno v hlevu opoldne in zvečer pa sem stregel visokim častnikom pri mizi. Imenitno kaj ne! Ko so tovariši odšli na dopust ali je kdo zbolel, sem opravljil vedno ve:: služb. Zadnje mesce opravljam službo postiljona. Vozim z dvema kljuseioma. Ušla mi torej ne bota Najraje vozim pakete, ker znam, da dobim tudi jaz en del. Jestvine si namreč delimo prav po bra tovško med seboj. Med nami vlada popolna edinost, saj nas čaka vse ista usoda. Vemo, da sloga jači, nesloga tlači. Pri grmenju topov utihnejo ver ski, narodni in stanovski prepiri. Vsi smo bratje-Avstr jci z dušo in telom, ki se borimo za svobod no in mogočno Avstrijo, zgrajeno na podlagi pravičnosti in jednakosti. Bog daj, da bi ne prelivali za tako sveto in pravično stvar zastonj krvi, da bi ne pozabili nikdar na nauke, ki nas jih je naučila vojska, da je le v slogi moč, da le z združenimi močmi lahko dosežemo prerojenje naše ljube domovine Avstrije! Sedaj pa še nekaj o zanimivem življenju tu kajšnjih pravovernih judov. Imenujejo se pravoverni, ker še vedno zelo strogo izpolnjujejo Mojzesovo pestavo. V petek ob solčnem zatonu začnejo praznovati soboto — njihov praznik ali bolje Gospodov dan. Takrat po možnosti prižgejo svečo. Že v petek si nakuhajo jedi za cel prihodnji dan. Zvečer zazidajo peč ter jo še le v soboto zvečer odprejo. Čeravno so židje izredno lakomni in pohlepni, vendar ne delajo in ne prodajajo v soboto ničesar, če pa kaj prodajo, potem denarja ne vza mejo v roko, temveč jim ga mora kupec kam položiti, da p a drugi dan s tem večjo slastjo poberejo Svinjetine ne jedo, pač pa govedino, ki je od kristjana nočejo vzeti. Bog ne daj, da bi se kdo dotaknil njihove posode. Pravijo, da je tre! (greh) in raje posodo zavržejo, ko pa bi iz nje jedli. Parkrat sem bil v njihovem templju. Ženske ne smejo v tempelj. Lani dne 28. septembra so obhajali svojo 5677. novo leto. Vsako nedeljo smo pri sv. maši v znova posvečeni pravoslavni cerkvi. Kino nam nudi razve drilo, vojaško kopališče pa nam krepi telo, V vseh ozirih je poskrbljeno za nas. Najslovesnejši treno tek je bil, ko nas je obiskal naš presvitli prestolonaslednik in je najhrabrejšim pripel na prsi zaslužene svetinje. Okoliško hribovje obstoji iz krasnega apnenca in krede, ki pa se le malo izrabljata. Tu ležijo zakladi pod in nad zemljo, treba jih je le izkopati in porabiti. Upamo, da ti bogati kraji ne pridejo več pod rusko nazadnjaško gospodstvo. Tega ne želimo mi, ki smo za nje prelivali kri in ne tukajšnjo poljsko in češko prebivalstvo. Želim Vam veselo Vshjenje in sicer h globo-kejšemu verskemu, umnejšemu gospodarskemu in srečnejšemu narodnemu življenju! Ravnotako želim zopetno in lepše vstajenje tem porušenim in raz-streljenim krajem, posebno še našim slovenskim primorskim pokrajinam. Naj bi vstala iz razvalin srečna naša ožja in širša domovina! Pozdrave! Naši di-agonci ob Dnjestru. Z gališkega bojišča se nam piše: Borimo se in smo v vojni že od začetka, hvala Bogu, še vedno vsi zdravi in veseli. Dragonec Ant. Cinžar je kuhar še iz vojja^nice in se z vso pravico imenuje „najstarejši kuhar celega polka." Dragonec Ivan Rubinič je njegov ..pribočnik" tudi že od začetka. Desetnik .loško Hočevar je mesar in oskrbuje cel eskadron z mesom itd. Doma smo: prvi iz Štajerske, drugi iz Primorske in tretji iz Kranjske, Tudi odlikovani smo že vsi trije. Nahajamo se večjidel na ruskem bojišču, a obiskali smo tudi, čeravno le za kratek čas, italijansko bojišče. Sedaj pa zopet stojimo v črti ob Dnjestru. Vesna je tu, solnce obseva in suši močvirja in pota so od dne do dne boljša. Na naši bojni črti ni razen manjših bojev nič posebnega, vendar napeto o-pazujemo skoro poslednji dan zanimiv boj naših ii. sovražnih aeroplanov, ki Krožijo na'd nami. — Naš ..Luka" (tako imenu>emo top v našem obližju) rad zagrmi ob takih prilikah in marsikateri sovražni letalec naredi „obrat " Cinžar skače s kuhailnico okrog, kakor bi hotel vse pobiti. Rubinič ga opazuje izpod strehe, Hočevar ga pa zasleduje sko/zi svoj veliki daljnogled. Ce razpočijo zlokobni šrapneli prenizko, ali predaleč, tedaj zavpije Hočevar z močnim svojim glasom: „Hej, Luka! Ne boj se ga! Malo dalj in že je naš!" Seveda stori Luka zmirom svojo dolžnost in največkrat prežene sovražne ptiče. Pričakujemo napeto nadajjnih velikih dogodkov tukaj. Srčen pozdrav! Francosko bojišče. Nemci so pri Verdunu dne 22. aprila na zapa-dni strani Moze zavzeli zopet nekaj sovražnih jarkov. Boj za Verdun se nadaljuje z vso srditostjo. Ob fronti, ki jo držijo Angleži, so Nemci na. belgijskih tleh pri Ypernu zasedli okrog 600 metrov sovražne postojanke ter ujeli čez 1000 mož. Nemški vojni poročevalci pišejo, da je za Nemce glavni cilj verdunskih bojev, da zrahljajo in zdrobijo francosko vojno moč in da, zavzetje Verduna ni glavni namen. Borba za Verdun. Borba za Verdun se nadaljuje. Nemška aHile-rija siplje neprestano granate iz najtežjih topov na verdunske utrdbe, mesto samo je popolnoma porušeno. Francozi pričakujejo v najkrajšem času splošnega navala nemške armade na Verdun. Nemci kakor tudi Francozi spravljajo pred Verdun nove velikanske topove.. V Parizu so si glede usode Verduna v velikih skrbeh, zlasti ker so spravili Nemci pred Verdun v zadnjem tednu 80 novih veliklanskih topov. — Francoske izgube pred Verdunom znašajo dosedaj o-krog 180.00(i mož. Ruske čete na Francoskem. Rusija je poslala na Francosko 6000 mož, ki so se v Marzejlu izkrcali. Vsled tega vlaida zdaj na Francoskem veliko navdušenje za Rusijo, Rusi so poslali samo izbrane čete, Očividno je, da 6000 vojakov Francije ne bo rešilo in da ima ta pošiljatev le bolj namen, da, dvigne razpoloženje na Francoskem. Obenem je migljaj za Angleže, naj tudi oni pošljejo več moštva na francosko bojišče. Kje so Angleži? Francozi, kojih čete se morajo z velikimi izgubami boriti pri Verdunu, so zelo nevoljni, da jim Angleži pomagajo razmerno le z majhnim številom vojaštva). Angleži pustijo druge krvaveti. Ugledni francoski politik Clemenceau piše: Ker so sedaj dospele ruske čete v Francijo na pomoč, je čas, da vojni minister naše 17 let stare vojake odpokliče s fronte, sicer je bodočnost' Francije v nevarnosti. Clemenceau končuje z vprašanjem: Kje ostajajo Angleži? — Da Francozi neprestano pikajo Angleže, je že učinkovalo. Angleži so prevzeli 2 km fronce od Francozov. Pomorska bitka oh belgijski obali. Dne 24. aprila zjutraj je priplulo pred zahodno belgijsko obal večje število angleških vojnih ladi in sicer monitorjev, torpednilr rušilcev in drugih ladij, ki so iskale mine in označevale prostore za obstreljevanje nemških postojank. Trije nemški torpedni čolni so napravili opetovane napade na angleške vojne ladje in jih prisilili, da so morale odpluti. Kljiub hudemu obstreljevanju ni bil poškodovan noben nemški torpedni čoln. Turška bojišča. Turke je zadel na. Kavkazu hud udarec. Dne 19. aprila so se Rusi polastili važne turške trdnjave .Tj r a p te c u n t ob maloazijski obali Črnega morja. Napad na Trapecunt se je izvršil s sulrega in z morja obenem. Rusi so nameravali po zavzetju trdnjave Trapecunt prodirati ob morski obali še dalje proti jugu, a kakor pravi turško poročilo, je bilo rusko prodiranje ustavljeno. Dalje proti !izhodu se na južni strani jezera. V a n pri mestu B i t li s vrše večji boji, v katerih so bili Rusi glasom turških poročil zadnji čas zopet večkrat občutno tepeni. V Mezopotamiji so ob reki Tigris Turki v bitkah dne 20. in 22. aprila natepli Aiigleže, kateri so izgubili v teh dveh bitkah čez 5000 mož. Trdnjava K u t - e 1 - A m a r a še vedno kljubuje turškim oblegovalcem. Pri svoji armadi v Mezopotamiji je dne 19. aprila umrl na pegastem logarju vojskovodja, Golc-paša. Padec Trapecunta. Dočim Rusi na ostalem Kavkazu ne morejo us-pešuo prodirati v turško oizemlje, se jim je ob obali Črnega morja jiosrečilo, da so prodrli že 180—200 km daleč v Turčijo. Trapecunt je eno najvažnejših turških pristanišč ob Črnem morju, Rusom je bilo prodiranje posebno olajšano, ker vodi proti Ti-apecuntu več dobrih cest in ker armado na suhem lahko podpira tudi ruska mornarica. Znano pa, tudi je, da je ruska armada v tem ozemlju napram turški v veliki premoči Golc-paša umrl. Dne 19. aprila je umrl v glavnem stanu rnezo-potamske turške armade njen poveljnik, 731etni nemški general-maršal Golc-paša na pegastem legarju. Golc-paša je že pred leti preuredil turško armajdo po nemškem vzoru. Ko ie tudi Turčija stopila v vojni vrtinec, je Golc-paša prevzel poveljstvo turških čet v Mezopotamiji, kjer se zadnji čas bi jejo vroči boji za Kut-el-Amaro. Pri svojepi odhodu v 'Mezopotamijo je. kakor preroško, rekel: Težko da se bom vrnil iz Mezopotamije. V tako visoki starosti se enake pojdnebne spremembe plačujejo zelo drago, toda sveta dolžnost me kliče. — Žalovanje po Golc-paši na Turškem je splošno in globoko^ ilousn^ M?e w il^osino. — Jurij Fekner. VBraslovčat je dne dne 16 aprila na dopustu umrl za nasledki iane, ki jo je dobil na južnem bojišču, skrben mož Ju iij Fekner. Bodi mu domač* žemljica lahka1 - Anton Ivanšek, Anton Polovic, Franc Furlan, Janez Sluga. Is Dobov,? pri Brežicah se nam poroča: Došla so uradna naznanila, da so darovali življenje za domovino vojaki: Anton l aašek, pa d pri Ravaruiki 26. avgusta 1914, Anton Polovič, če -tovodja, umrl ob Soči 28. oktobra 1915, Franc Furlan pri Gorici 26. oktobra 1915, Janez Sluga pri Belgradu 28. oktobra 1915, sin cerkvenega ključarja podružnice na Mostecu. V naši župniji ¿e že dvanajst pobožnih mater Rahel, katere objokujejo svoje sinove-vojake s tolažbo, da vživajo plačžio v večni domovini. Ignac Kardinal*. Ljutomer: Kakor poročajo bojni tovariši, je padel na Doberdobskii planoti na praznik Vseh Svetnikov 1915, popoldne ob dveh, mladenič Ignac Kardinar. Granata mu je odtrgala glavo. Padli je bil rojen leta 1893 na. Gornjem Krap-ju iz znane, dobre in občespoštovane kmečke hiše. Bil je veren, miroljuben in pošten mladenič. Ljubil ga je vsak, kdor ga je poznal; sovražnika gotovo ni imel nobenega. Hud udarec je to za, blage stariše, sestre in braiarvojaka. A Bog naj tolaži vse v tej žalosti, saj je bil njihov Ignac pripravljen na smrt, Predno je šel na bojišče, je še ganljivo prosil svoje domače odpuščanja in se od njih lepo poslovil. Med drugim je pisal: „Danes, to je dne 19. 7., bomo imeli sv. spoved, jutri pa, sv. obhajilo. Zelo sem. bil vesel, ko sem slišal to povelje, da se bomo še poprej spravili z Bogom. Bili so pa prav žalostni slučaji ta dan. So tudi taki vmes, da niti sedaj niso hoteli k spovedi, dasiratvno so imeli priložnost. Kako ae bi Bog kaznoval nevernega ljudstva, ker se še v teh resnih časih ne spreobrne. Z Bogom ostanite, molite za me! Spominjajte se me pri sv. maši, ker to dosti pomaga. Sel bom z božjo pomočjo, nič ne žalujte. Ce bo tudi mene zadela, smrt, kakor mnoge druge, bom tudi jaz moral močiti tujo zemljo s svojo krvjo." In to se je žalibog zgodilo. Upal je vedno, da še kedaj vidi svoje drage domače. A božja previdnost je drugače odločila. Počivaj v miru, dragi Ignac! — Ludovik Ranner in Anton Ledenik. Kam-niča pri Mariboru: Ludovik Ranner, 20 let star, pri 47. pešpolku je bil dne 3. julija 1915 zadet od šrapnela in pri priči mrtev. Počiva na Doberdobski planoti. Anton Ledenik, 20 let star, pri pešpolku 47, se je vojskoval od začetka proti Lahom in je bil dne 22. novembra 1915 težko ranjen od granate v desno koleno. Rana je bila tako huda, da je izdihnil svojo dušo v bolnišnici na Gorjanskem pri Sežani dne 4. februarja 1916. Oba sta bila cerkvena pevca. Naj počivata v miru' Oba krije slovenska zemlja. — Štefan Stojnšek. Sv. F 1 o r i j a o ob Boču: Med junake prištevamo tudi rojaka-vojaka Štefana Stojašak iz Stojnega sela 64, ki je dne 19. marca letos umrl v epidemični bolnišnici v Ljubljani. Razne novice» * Zapiranje duhovnikov na Koroškem. Najvišje armadno poveljstvo na Koroškem v posebnem oklicu svari javnost, da ne sumniči duhovskega stanu, in preti z ostrimi in strogimi • kaznimi. V tem oklicu se glasi: Iz raznih krogov se je poročalo vrhovnemu poveljstvu na Koroškem o govoricah, ki jih glede na aretacije duhovnikov širijo očividno z zlobne strani z najbolj pustolovskimi kombinacijami. — Pribijem: V ožjem vojnehi ozemlju so poklicana poveljstva in oblasti dolžne, da najhitrejše nastopijo proti vsem pojavom, ki bi na kakoršenkoli način škodovali vojni moči države. Izključeno je navadno, da bi se čakalo toliko časa, dokler se pojasni kaka krivda; večkrat se morajo že ob začetku poizvedb izvesti aretacije z ozirom na nevarnost dogovorov ali bega. Skoraj redno se pa takoj v javnosti govori o vo- hunstvu, ne da bi se to dokazalo ali da bi sploh slo za vohunstvo. Proti prijetim duhovnikom se jo uvedlo vojno-sodno postopanje le zaradi motenja javnega miru dokler se ne konča, se ne sme izreči nobena končna sodba. V celoti so bili obtoženi trije duhovniki, manjšina, ki se izgubi nasproti skupnost, duhov-skega stanu ki si je 1 ndobil ravno v sedanji vojsk, največje zasluge za domovino m za cesarju zvesto prebivalstvo Duhovščina se je posvetila v prvi vrsti v službo-vojne preskrbe, delovala je i ožrtvoval-v bolnišnicah in povsod okrepila domoljubno miš rente Ne slede na narodnost so tekmovali duhovniki do v najsprednejše črte, da vzbude in ohranijo v-se plemenite čednosti ljublezni do domovine, srčnost in zatajevanje v srcih zaupanega jim prebivalstva. Kot krvava priča naj se navede le župnik Jož. Fab-jan iz Sv. Lucije, k,i v najhujšem bojnem vrvenju ni zapustil svoje občine in ki je umrl junaške smrti po italijanski granati Zgodovina dežela in države meči svetovno vojsko bo navajala veliko sijajnih zgledov plemenitih duhovnikov, ki so zdaj znani le ¿e malemu krogu. Hujskači in žlobudre vseh stanov in smeri se svare, ker se bo vsako neresnično pripovedovanje o „izdajalstvu duhovnikov" in podobno kot širjenje vznemirujočih govoric po postavi nad razši-rjevaJci strogo kaznovalo. Še jih ni zmanjkalo, Iz Gorice se nam piše: O. Gabrijel Bjj^c, kapucinski vikar v Celovcu seje javil prostovoljno za pomoč v Gor co Prošoji se je ugodib, ;n ta post je že i eustrašeno pomagal o. Janezu pri nepomem velikonočnem izpovedovanju. Imel je celo postne pridige vzli ; treskanjn sovraž i h granat, ob ob lni udeležbi slovenskih Go-riianov. še jih ni zmanjkalo pogumnih duhovnikov in jih ne bo. * Mladost, glasilo slovenskih Orlov. Zopet je izšla nova številka tega krasnega, na Štajerskem še premalo razširjenega mladinskega lista. Letos obhajajo Orli desetletnico svojega obstanka. Bral Pouies' nik piše v „Mladosti" k temu predmetu: „Ce hočemo živeti, moramo nositi v srcih pogum, v mislih pa načrte za delo. Brez teh dveh stvari ne gre delo naprej, se ne more tudi pričeti. Smo sejalci. Verujemo, da bo prišla pomlad in za to imamo pripravljena semena. Upamo pa tudi, da bo dal ljubi Bog toplih, solnčnih žarkov, da bo moglo rasti. Daj, daj, nebeški Gospod, da bi mogli z započetjem uresničenja teh načrtov obhajati desetletnico tiste organizacije, Ki si je prizadevala mnogo, vzgojiti iz slovenskih mhde-ničev Tebi dopadljive ljudi. Na zdar!" Odlikovanje. JNlas štajerski iojak nadporočnk 37 južnodalmčjtinskega domobr. polka, Drago Koc mut oi Sv. Jurija o> ščavnici je dobil iadi svojega izvrstnega službovanja p ed sovražnikom »Signum laudis«. Vpoklic 181etnih. Mladeniči letnika i 898. ki so pri zadnjih naborih bili spoznani za sposobne, mo rajo, kakor se nam poroča oditi v vojaško službo že dne 11. maja, na Ogrskim oa 29. maja. * Prebiranja letnikov 1897-1866. Kakor znano. se bodo vršila prebiranja letnikov 1897—1866 v času od 22. maja do 29. julija 1916. Od prebiranja so izvzeti: 1. Osebe, ki že sedaj pripadajo kot črnovoj-niški zavezanci k aktivni vojaški zvezi. 2. Zdravniki. 3. Vojaški gažisti v pokoju. 4. invalidi. 5, Osebe, ki so bile po 31. marcu 1916 potom superarbitracije izpuščene iz vojaške službe. 6. Osebe, ki očividno niso sposobne za črnovojniško službo z orožjem, to je osebe, katerim manjka ena noga ali roka, ki so popolnoma slepi, gluhonemi, bebci ter sodnijsko označeni blazni. 7. Osebe, ki so že izbrisane iz seznama nabornikov ali osebe, ki so dobile pozneje certifikat, da so oproščene od vsake črnovojniške službe. Označba v certifikatu: „Nesposoben za vsako črnovojniško službo" ne zadostuje in ne oprošča, dotičnega od prebiranja. 8. Osebe, ki so še sedaj veljavno oproščene od črnovojniške službe. 9. Od letnikov 1867 in 1866 osebe, ki kot prostovoljci opravljajo vojaško službo, Božjastne osebe morajo priti k prebiranju, do kazilo o njihovi bolezni se mora predložiti najpozneje no dneva prebiranja. Crnovojniški naborni zavezanci letnikov 1897—1866 se morajo zglasiti najpozneje do 5. maja pri županstvu, kjer prebivajo in se morajo izkazati z domovnico, krstnim listom, delavskimi bukvicami ali s črnovojniško izkaznico o zadnjem prebiranju. Tudi čebelarji dobijo dopuste. Poljedelsko ministrstvo je na prošnjo splošne zveze avstrijskih čebelarjev odgovorilo, da imajo tudi čebelarji, ak> tudi nimajo svojega lastnega posestva, pravico do dopusta v svrho nujnih opravil v čebelnjaku Čebelarji naj krc tkomalo pri rapori.u pri svoji stotniji ali oddelku prosijo za dopust. Pogrešani se oglašajo. Iz celjske okolice nam pišejo: 13 mescev je poteklo, od kar smo sprejeli zadnjo dojTisnico od brata oziroma strica Ignacija Roje iz celjske ocolice. Prištevali smo ga že med padle in sedaj se oglaša iz ruske ga ujetništva z naslednjo dooisnico: Prav srčne po -2drave Vam pošiljam iz daljne Rusije. Dal Bog, (ja bi Vas ta k*rta še vse skupaj zdrave in vesele (joma našla. Sedaj sem enkrat prišel do kraji, da Vam lahko pišem Tukaj je strašno huda zima, a o spomladi še niti diha ni. Če dobite to karto, odpišite mi, ua bom vtdel kako je kaj pri Vas v ljubi domačiji. Al. ste še vsi doma živi in zdravi? Še enkrat Vas srčno pozdravlja Vaš Ignac. * Na bratovem grobu padel. Piičko Štefan i/. Bratouec. v Prekmurju piše „Novinam" z ruskega bojišča: „Dne 23. marca je imel naš oddelek hud boj. katerega sta se udeležila tudi dvia brata, ki sia se izredno ljubila. Eden izmed teh je padel v boju. In drugi brat je grozno žaloval ter se kar nič ni mogel potolažiti. Kupil si je dve .sveči in ju prižgal ter se tako z gorečima svečama napotil molit na bratov grob. Stotnik ga je svaril, ker so ruske krogle silno gosto frčale. A brat se ni oziral na nevarnost, ampak je šel na grob in pobožno molil za brata. Kroglo se niso ozir.ale na bratovsko ljubezen in ena ga je k smrti zadela. Mrtev se je zvrnil blagi mladenič tla bratov grob. Tako sta se združila, brata na tem iu onem svetu." * Hujskarije zoper kmeta. Po mestih in industrijskih krajih smatrajo še vedno nekaterniki kmeta kot krivca sedanje draginje. Največjo hujskarijo vodi io listi, čegar lastniki in prijatelji so si daleč proč od fronte v vojskinem času zaslužili milijone in milijone. Ti ljudje bi radi s tem, da zvračajo krivdo sedanje draginje na kmeta, odvrnili ljudsko nevoljo, ki se obrača proti njim; od sebe. Proti taki hujskanji morajo kmetje skupno nastopiti. Ubogega kmeta bi radi do kože odrli. ako n. pr. samo liter mleka za 2 vinarja dražje proda. Na Dunaju pa n. pr. računajo bogati židovski trgovci oves za konje na dirki 236 K met. sirot. * Pomanjkanje blaga za čevlje in obleko. A';o bo vojska trajala še dalje, bomo zelo čutili pomanjkanje usnja, podplatov in blaga za obleko. Tovarne v Avstro-Ogrski izdelujejo komaj toliko blaga, da se zadosti potrebam vojaštva. Stare zaloge pa tujdi niso več posebno močne. Pripravljati se moramo torej že sedaj na ti dve težavi. Pazimo na čevlje, dajmo jih sproti popraviti, obkovati jih z žeblji, da dalje držijo. stare čevlje ne zametujmo, ampak jih lepo shran-jujmo za popravila. Ravno tako moramo skrbno ravnati tudi z obleko in perilom. Ako ne bo skoro konca vojske, pridejo še hujši časi. Bodimo torej dobro pripravljeni! * Varujte polja! V bližini mest razni gosposki izletniki radi poškodujejo poljske pridelke s tem. da jih ruvajo, trgajo ali pa po nepotrebnem hodijo po obsejanih njivah itd. Tako ravnanje je strogo prepovedano. Občine, žandarmerija in stražniki, kakor tu-di vsak posameznik ima pravico, da take ljudi naznani,-da se jih strogo kaznuje. * Zavarovanje zoper točo! Po deželi hodijo sedaj agenti, ki nagovarjajo posestnike in posestnice, naj zavarujejo svoje letošnje pridelke zoper škodo po toči. Svetujemo našim ljudem, da so pri sklepanju takih pogodb skrajno previdni. Predno kaj podpišejo, naj povpra,šajo za svet kakega izobraženega moža. n. pr.: župana, duhovnika ali učitelja. * Zavarovanje zoper ogenj. Svoja poslopja i-majo mnogi prenizko zavarovana. Ako poslopje pogori, dobi lastnik navadno tako nizko odškodnino, da mu je nemogoče za tisti denar postaviti si novo stavbo. Sedaj, ko je vse tako silno poskočilo v ceni. stane nova hiša, ki bi jo pred vojsko lahko zgradil za 10.0(70 K - 20.000 K ali še celo več. Nekatere vrste gradiva, n. pr. opeke pa sploh ne bo dobiti. Posestniki. preglejte svoje zavarovalninske pogodbe m jih primerno prenovite z zavarovalnico. * Škodljivi upi i v svetlobe na mleko. V mlekarstvu je znano važno pravilo, da mora prodajalec m-leko kolikor mogoče skrivati pred svetlobo, če se noče izpostaviti nevarnosti, da proda manjvredno blago. K sreči ta nevarnost ni prevelika, zakaj večinoma se spravlja mleko v zaprtih pločevinastih posodah. Za one pa, ki spravljajo mleko v steklenicah, ,t-ročji organizem dojenčka pa hitro upliva, Zato je. v interesu i proizvajalcev i kupovalcev. kolikor mogoče obraniti mleko pred uplivom modrih in vijolčastih svetlobnih žarkov, kar se v slučaju rabe steklenic iz rudeče. zelene ali črne steklovine doseže. Ker pa roleto v temnih steklenic ■!> ne napravlja posebno okusnega utiša, je dol ro rabiti za bele steklenice pre-vlake iz papirja v gori navedenih barvah. * Pomanjkanje sladkorja. Iz Haloz se nam piše: Trgovci v ptujskem okraju ne dobe sladkorja in vsled tega je prebivalstvo primorano iti po sladkoi po več ni- daleč v Ptuj. S tem se sevieda izgubi zlati čas. Prizadete oblasti se prosijo, da posebno sedaj na to pazijo, da dobe trgovci na deželi dovolj blaga, da prebivalstvo lahko v bližini nabavi vse potrebue stvari, kar je posebne važnosti. Z hojo v oddaljeni Ptuj se izgubi po cel dan. a doma bi se laliko veliko opravilo, kar bi ne bilo samo prebivalstvu v nasek, temveč tudi celi državi. Vaditi se moramo sedaj tudi z varčevanjem časa! To je velikanskega pomena. Čevlji so dragi, usnja ni dobiti. To dovolj jasno go,o-ri, da je velike važnosti, ako ima trgovec na deželi dovolj, blaga za svoje domače odjemalce. Živinski sejmi v Ptuju in Mariboru. Kakor v MirioorU, tnko Su tudi v Huju ¿¡vinski sejmi zo-ptt dovoljeni Koliko vržejo kokoši? O tem piše amerikanski list: Leta 1896 so izkopali v ameriških rudnikih za 72,000,000 dolarjev srebra in za 46,610.000 dol., zlata. Tistega leta je zna&Uaj vrednost ovac v Ameriki 65,167.72;! dolarjev, volne ,so uastrigli za 38,146.450 dolarjev. Istega leta pa so nanesle kokoši po celi A-meriki (>00,000.000 jajc, ki so bila vredna pa najmanj 150,000.000 dolarjev; poleg tega so prodali za okrog 125,000.0(A) dolarjev perutnine. Torej bi bili' lahk0 še pokupili z denarjem, ki ga je vrgla kurjereja. vse zlato, srebro, ovce in volno tistega leta, To kaže, kakega pomena je kurjereja za dežele iu za posameznika. Zlata iu srebra bo čedalje manj, kurjereja pa napreduje in redi hišo. - Tlako ameriški list. Iu mi? Pri nas pa ni povsod pravega umevtanja za negovanje perutniustva. Zdaj bi se moraili za to vprašanje še bolj pobrigati, ker bo čedalje manj goved. Paša in krma sedaj že prav lepo raste. Treba bo pa seči gospodinjam tudi po umetnih krmilih. Kdor ne vaga, nima blaga, so reidi včasih. Pooirajte hrošče. Usrednja dru¿ba za živinsk i krmila na Duiaju naznanja po listih, da bo plačevala 1 kg suhih rjavih hroščev po 1 K. Hrošči so baje izborno krmilo za svinje in kokoši. Hrošč: se naj poberejo in na vročih krajih. n. pr. v po sebnih posodah, v peči h posušijo. Naslov za omenjeno družbo je: »Futtermittel Zentrale, Dunaj 1.« Ne koljite koz. štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da je treba po možnosti omejiti v sedanjem času, ko povsod primanjkuje mleka, klanje mladih koz mlekaric, ki dajejo zlasti revnejšim pre bivalcem goratih krajev nveko ¡n sir. * Najvišje cene za sirovo maslo odpravljene. Štajersko cesarsko namestništvo je sedaj razveljavilo naredbo z dne 5. decembra 1915, s katero so bile določene najvišje cene za sirovo maslo, takozvano enotno „štajersko maslo" ter določbo, da se je smelo izvažati sirovo maslo izven Štajerske le s posebnim tozadevnim dovoljenjem. Čeprav torej ni sedaj najvišjih cen za sirovo maslo, ostanejo v veljavi takozvane primerne cene za sirovo maslo, katere izdajajo okr. politične oblasti in katerih se morajo držati prodajalci in kupovalci, da ne zapadejo kaznim zoper draženje. Nov poletni čas. štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Da se po možnosti varčuje z gradivom za razsvetljavo in kurivo, da upeljan s 1. majni-kom 1916 nov poletni čas za Avstrijo in za vse ozemlje, ki se nahaja pod avstrijsko upravo. Poletni čas se bo pričel eno uro poprej in sicer se bo pričel 1. maj 1916 dne 30. aprila 1916, ob 11. uri zvečer, SO. september 1916 se bo pa končal eno uro po polnoči. Vse javne ure bodo pomaknili v noči od 30. aprila na 1. majnik za eno uro naprej. Prebivalstvo se opozarja, da spremeni temu primerno tudi svoje zasebne ure, da ne bo trpelo škode zaradi morebitne zamude sodnijskih obravnav, vlakov, šol itd. Moka v božjem grobu. Brnski listi poročajo V Tišnovski farni cerkvi so odprli postransko kapelico, v kateri se vsako leto nahaja božji grob. V kapelici so našli v veliko začudenje in preseneče nje lepo skladišče — bele moke. Nekaj dečkov je takoj pohitelo k orožnikom, ki so začeli seveda zadevo preiskavati. Čegava je meka, se ni mogio dognati. 1 Maribor. V tukajšnjih* vojaškili bolnišnicah so ob velikdnočlnijh praznikih razdeljevali ran ¡¡enim in bolnim vojakom raznovrstna dariia in sicer: pogače, pisanke, cigarete in smodke itd. Kakor nam poroča hvaležni ranjenec, je gospa Thalerjevfa, soproga. župana v Št. Ilju v Slov. gor., darovala za. ranjence v bolnišnici samostana usmiljenih sester 100 pisank, 500 cigaret in mnogo drugih daril. Tudi druge gospe z dežele in mesta so mnogo darovale. Hvala prisrčna! Hoče—Pohorje. Dne 20. aprila je objel angel smrti 561etnega Petra Visočnik ter poslal v hišo svoje Večnosti. Rajni Peter je že večkrat tožil, da ga v prsih boli, pa je še vedno hodil h kmetom na delo. Tudi zadnji dan je še šel, da bi tako zaslužil ljubi kruhek za svoje nedorastle otr ke. Ko je prišel na delo. je djal svoje tesarsko orodje proč se je vsedel in — umrl. Rajnemu Petru ni bila predolga ali preslaba pot vsako nedeljo v cerkev k službi božji in pridigi. Rajnega Petra bodo zelo pogrešali kmetje pri delu. Najbolj pa ga bosta pogrešala doma mala Micika in Tonček. Na miro- dvor smo položili rajnega Petra v Hočah na Marijin dan, na Veliko soboto. K pogrebu se je pripeljal tudi sin od vojakov. Na svidenje v nebesih! * Pesnica. Zadnje deževje je napravilo pri nas obilo škode. Travniki in njive so pod vodo. Bojimo se, da bodo poljski sadeži, posebno ozimna in jarma-uničeni. Z vinogradov so nalivi prinesli na travnike obilo prsti, ki leži ponekod kar po pol metra debelo na travi. Toliko plazov, kot letos, še stari ljudje ne pomnijo. Preveliko deževje škoduje tudi cvetočemu sadnemu drevju, ki je letos obetalo bogato letino. Menda se bo v žalost nas vseh uresničil star slovenski pregovor: „Kar pred Jurjevim cveti, mimo „čajne" (košare) zleti!" — Ob izlivu Cirknice v Pesnico so jdne 22. aprila našli neznanega moškega utopljenca srednje starosti. St llj v Slov. goricah. Na Belo nedeljo, dne 30. aprila ob 1/24. uri popoldne priredi naše bralno društvo v Slov. doma predstavo dvth iger: »Krč-mar pri zvitem rogu« in »Čevljar«. Sodelujejo domači mladeniči in pevski zbor. Čisti dobiček je namenjen za podporo v vojni oslepelih vojakov. Domoljubni Šentiljčani pridite! — Tretjo nedeljo po Veliki noči, t. j. dne 14. maja pa priredi Bralno društvo svoj redni občni zbor. — Naša Hranilnica in posojilnica, ki tako vrlo deluje v prid ob mejnim Slovencem, pa zboruje v nedeljo dne 7. maja popoldne. * St. Ilj v Slov. gor. Franc Sulcer, hlapec pri Žebotovi obdtelji v Selnici, pogosto piše z ruskega u-jetništva. K Veliki noči je zopet poslal naslednje pismo: „Sem hvala Bogu zdrav. Pisal sem vam Že večkrat, a ni odgovora. Izmed znancev so tukaj sledeči: Pak iz Ceršaka, Reiterer iz Kaniže, PuTgaj iz St Jakoba in Ca! od Sv. Jurija. Moj naslov je: F. S., baraka 12, Trojzko taborišče pri Taškentu, Cen-:tralna :Azija, Rusija." Spodnji Gasteraj. Na Veliko soboto, dne 22. aprila je umrla mladenka Alojzija Koser, stara 21 let. Rajna je bila zelo nadarjena, tihega in dostojnega značaja. Že kot 191etna deklica je zgubila svoje stariše in je po njih prevzela obširno kmetijo, katero je z velikim veseljem in z cdločno voljo vzorno oskrbovala. Bila je v tem oziru marsikomu lep zgled, kako naj ljubimo naš kmečki stan. Žal, da jo je neizprosna bolezen — jetika položila v prerani grob. Bodi ji žemljica lahka! Pobrežje niže Ptuja. V vojaški bolnišnici v Celju je umrl v 50. letu svoje starošti Jurij Kosta-jevec, posestnik in tesar v Pobrežiu. N. v m. p.! * Gornja Polskava. Dne 24. aprila je umrl tukajšnji mlinar in posestnik Anton Straser v 50. letu svoje starosti. * Slov. Bistrica. Na zadnji tukajšnji živinski sejem se ni prignalo ne ene glave živine. * Marenberg. Prihodnjo nedeljo, dne 30. aprila, po službi božji predpoldne, mesečni sestanek Do-kliške in Mlajdeniške Zveze pri Sv. Janezu v društveni sobi. Pridite! * Sv. Florijan ob Boču. 2e devet mrličev imamo v tem mescu. Pokopali smo Skrabl Marijo, učenko 2. razreda. Na Velikonočno nedeljo oa smo zagre-bli vrlo ženo, katere mož je pri vojakih in ki zapušča tri jnladoletne otroke: Marijo Jerič, p. d. Hof-bauer iz Spodnjega Gradišča. Istotako gostilničarja in posestnika a. Karola Drevlak, ki je živel šele pol leta v srečnem zakonu in je podlegel sušici v grlu v 41, letu svojega življenja. Celje. Tovorni vlak, ki odhaja iz Celja proti Velenje ob 2 uri 19 minut popoldne, prevaža tudi osebe v vozovih 8. razreda, toda na postajah v Petrovčah, na Paki in v Pasjem se ne ustavi. Ho tako prevaža tovorni vlak, ki vozi iz Vele o a / v Celje ob 8 uri 11 minut zvečer, tudi osebe v vozovih 3. razreda. Mozirje. Prekrasna in veličastna je bila slovesnost, katera se je tukaj priredila ob priliki, ko se je na prijaznem gričku v neposredni bližini trga za-s,*dil sadovnik v spomin našim tako hrabrim vojakom. Prepričani pač smemo biti, da bo ta tako domoljubna prireditev ostala pri tukajšnjih prebivalcih za vse čase v prav živem spomanu. Takoj po slovesni sv. maši, katera je bila ob 8. uri zjutraj, so vzeli u-čenci; zastave in krasno okinčana drevesa ter so jih v slovesnem sprevodu nesli skozi trg na določeno mesto. Ker je bilo tudi vreme jako ugodno, se je tega sprevoda udeležilo v prav obilnem številu tudi drugo občinstvo. Ko smo tako prišli na nekoliko vzvišeni 'griček, kojega lastnik je tukajšnji č. g. župnik, so se drevesa posadila na določena mesta. Po dovršeni saditvi je povzel besedo šolski vodja g. Fr. Praprot-nik ter je v daljšem, jako navdušenem govoru • razložil veliki pomen te lepe prireditve. Sivojim tako junaškim sinovom, je povdarjal govornik. čast in sla-i.vo smouposadili ta drevesa ter smo jim tako postavili spomenik, ki bo še pozne rodove budil i rt krepil v ljubezni do domovine in do presvitlega vladarja. Vsak pogled na ta drevesa bo vzbuja) v nas in naših naslednikih spomin na te junake. In kadar bodo ta drevesa stala pred nami ovenčan a1's prekrasnim spom-1 'iaHfltfišfeini '-eV&jiem,' takrat 'nas bodo; vselej spominjala na, tisti zmagoslavni venec, o katerim so le-ti junaki okrasili sebe, svoj dom in svojega vladarja. In kadar bodo ta drevesa stala pred nami obložena z obilnim božjim blagoslovom, takrat bodo v nas in naših potomcih vzbujala spomin hvaležnosti §e za veliko večji blagoslov, kojega so nam le-ti junafldi priborili — namreč za slavo in mogočnost našega cesarstva, za srečo in blagor narodov, ki v tem cesarstvu prebivajo. Ob enem bodo pa tudi ta drevesa za vse čase v nas in naših poznih potomcih vzbujala tisto gorečo ljubezen do domovine in tisto junaško voljo, katera je bila in bo vedno pripravljena za Avstrijo in njenega vladarja žrtvovati premoženje in življenje. Ta danes tukaj tako slovesno posajena drevesa bodo ohranila našim tako hrabrim sinovom za vse čase slaivočasten spomin in bodo vedno tudi pravi kine in kras tukajšnje okolice! Končno pa so učenci zapeli in predna-šali več junaških pesmic. Tako smo tedaj proslavili naše tako hrabre junake in uverjeni smo, da spomin na nje pač nikdar izginil ne bo! * Brežice. C. kr. okrajno glavarstvo nam naznanja: Z ozirom na težavno dobavo neobhodno potrebnih živil in potrebščin, kakor tudi na vedno naraščanje prodajne cene istih, je okrajno glavarstvo osnovalo „aprovizacijski urajd (urad za preskrbo živil) o. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah." Dobova. Umrla je dne 23. aprila kmetica, vdova Ana Cvetkovič, rojena Veble, vzgledna gospodinja, skrbna mati za dobro vzgojo šest svojih otrok, izmed teh je Franc nadsprevodnik deželne železnice v Mostaru, Andrej uradnik v Novogradi-ški, Janez mizar v Clevelandu v Ameriki m Martin četovodja v Cmureku. Pokojna je bila nad 30 let cerkvena pevka katera je s čistim glasom pri službi božji in pri procesijah povzdigovala pobož-nost vernih v čast Bogu in v slavo Marije. Veseli in raduj se pobožna duša v angelskem koru — v raju! * Šmarje pri Sevnici. Ogllasil se je že večkrat iz italijanskega) ujetništva vojak: Franc Senica. Dne 20 februarja je pisal dopisnico, na katero so se podpisali trije soujetniki: Franc Koprivšek, Lovrenc Ku-mer in Pepi Zagoričnik. Njih naslov je: Zona di Gu-erra, Ospedale de Campo Nr, 232. Italija. To v pojasnilo onim. ki od teh morda niso dobili še nobenega poročila. « * * * Župnijo Sv. Lovrene na Dravskem polju je dobil č. g. Iva-n Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu. 276 Isoyv: v.i Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprelema prijave za četrto volno posojilo Zadnja poročila, došla v četrtek, 27. aprila. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 26. aprila. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Na južno-zahodnem robu Doberdobske gorske planote je prišlo v n o v ti č do hudi h bojev. Izhodno od S e 1 c se je sovražniku posrečilo udreti v viečji frontni Širokosti v našo postojanko. Ko je pa nato nameraval nadaljevati napad, so napravile naše čete proltinapad, ga zapodile notri do njegovih starih jarkov ter ga pregnale tudi iz teh v srditem bojnem metežu. Torej so tudi tukaj v-se naše prvotne postojanke v naši oblasti. Ujetih je bilo 130 Italijanov. Artilerijski ogenj je na več točkah primorske bojne črte »zelo živahen. Na korošk bojni črti je bilo bojno delovanje slabejše. Na Kol d i Lani so naši težki možnarji nadaljevali ogenj. Delovanje sovražne artilerije je pojenjalo. Na ozemlju S. n g a n a so izpraznili i-t a 1 i j a n i vse svoje postojanke med V o t-toinRonzegno in so seum'aknili v Roncegno. V teh postojankah se je našlo veliko vojnega gradiva. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmarSal. Nemčija še ni odgovori' a. Nemški kancelar še ni odgovoril na uneriško poslanico. Dne 25. aprila se je daljie časa posvetoval z ameriškim poslanikom in se na to podal a naifeelm-kom mornariškega štaba v glavni vojni stan. Razburjenost v Ameriki. Velik del severoameriškega prebivpJstfva» pred vsem Nemci, je zelo razburjen zaradi Wilsonoveg* nastopa proti Nemčiji. Prejšnji državni tajnik Bryan, ki je odločen nasprotnik vojske z Nemčijo, je prihi-tel v Vašington, da upliva za mir. V Ameriki pričakujejo, da bo Nemčija odgovorila proti koncu tega tedna. Ameriška mornariea mobilizirana. List „Daily Cronicle" poroča iz Novega^Jorka: Vse ladjedelnice so za obiskovalce zaprta. Slu-žbujočr mornarji so mobilizirani in se oborožil jejo. Izdalo se je povelje, da se mora z oboroževanjem ladij podvizati. Na krovih vseh nemških ladij v ameriških pristaniščih so nastavili civilne uradnike, da vodijo stražo. Ameriška mornarica. Ameriški konter-admiral Knight je v ameriški zbornici izjavil, da more ameriška mornarica nastopiti v trenotku le s polovico svojih ladij. Mornarici manjka vsaj 25.000 izvežbanega moštva.. Zakaj je Amerika za vojno. Da je Amerika nastopila tako ostro proti Nemčiji, se različno razlaga. Nekateri mislijo, da je Wilson hotel pomagati Angliji, kjer se bije borba za splošno vojaško dolžnost. Gotovo je, da je ameriški nastop na razpoloženje za vojno pri Angležih dobro n« phval. Drugi mislijo, da so na Wilsona uplivaÜ ameriški izdelovalci vojnega gradiva. Za prevoze izdelanega gradiva so seveda napadi nemškil? podmorskih čolnov zelo neprijetni. Splošna vojna d lžnost na Angleškem. Ker Francozi zahtevajo neprestano večjo udeležbo Angležev na bojiščih, se je odločilo angleško ministrstvo, da razširi vojno dolžnost tudi na oženje-ne. V kaki izmeri, o tem je ministrstvo v torek, »in« 25. aprila, poročalo angleški državni zbornici v tajni seji. Tajna seja angleške zbornice. V tajni seji angleške zbornice dne 25. t. m. i® ministrski predsednik Asquith izjavil, da se je ministrstvo glede vojaške dolžnosti zjedinilo na te točke:! 1. Moštvo, ki je vpoklicano, bo moralo služiti dO konca vojske; 2. naselbinske čete se bodo uporabile za izpopolnitev angleških polkov; 3. oproščeni vojaški zavezanci bodo vpoklicani, ko poteče doba njihovega lproščenja; 4. 181etni mladeniči morajo pod orožje;! 5. neoženjeni se bodo prisilili pod orožje, ako se da 27. maja ne zglasi 50.000 mož; 6, ako se po 27. maju ne oglasi vsak teden 15.000 mož, se bo jih s silo v-poklicalo; 7. s silo se bo postopalo, dokler ne število doseglo 200.000 mož. Oženjeni so še torej iz vzeti. Rusija ne zaupa Rumunijl. ' !. I „Reichspost" poroča, da so Rusi začeli ob celi rumunski meji kopati strelske jarke. Dela se z veliko naglico. Nove ruske čete na Francoskem. „Agence Ha/vas" javlja, da so dne 25. 1 m, dospele s poštnim parnikom nove ruske čete v Marze.iL Nemiri na irskem. V angleški spodnji zbornici je minister aa Irsko, Birrel, dne 25. aprila naznanil, da so dne 24. a-prila, to je na Velikonočni pondeljek, v Dublinu na Irskem izbruhnili veliki nemiri. Poštno jK>slopje ja množica s silo zavzela. Brzojavna! zveza se je prerezala. Tekom dneva je došlo vojaštvo, ki položaj popolnoma obvladuje. Kolikor je znano, je dosedaj izgubilo pri nemirih življenje 12 oseb, med temi 4 ali $ vojakov. i'„„.i.......... i -.....- — * Prihodnja petkova „Straža" prinese ob8irni seznam padlih, ranjenih in ujetih naših domaČih! polkov. * Ure. Opozarjamo na Inserat „Ure" od tvrdke Konrad tr Mostu na Češkem, ki je ena največjih tvrdk te vrste m» svetuf Naši öitatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob i» se dobi zastonj. Naslov: H. Konrad, razpošiljalna n». Mast nm Češkem št. 800. " lovori se, da je aa nftknp varnih lr priporoffl^trth i «»¡Airtopimi dobitki (do «30.000 KI sedaj K radi »»fug«*« /,»jSi las, ker dobi vsak naroöntt v ereönem aluflanj 40W iraa* popolnoma laatopi. — Opowiamo aa dS&nafcv' 'WftiCMt w* fH* ^Sr^toninaa saHtopstvsr* v fijab^tuiS: Loterlishe številke. Jut, •»» 39 sprila 1918: 29 ft« Jhinaj, dne a/, »pni» 191b: 4 46 30 41 86 es ld torej»* M *S**U le* ^ • g. Krajce Marija, šivilja rs pn Bat«. 245 Kuharica, vešča g0spodinj»tva in poljedelstva, ieli primerne službe. Naslov pri upravoišfra ped „Kuharica itov. 259 («6) _ Ucesica ■prejme takoj Pranje Duchek sve-tar, Maribvr Viktringhofgasse. 92 Dtf»nadstrcp»a kšiia 2 vtlikimi sta ■ovaoji v c estu, dika prosta ne*t aa leto 32 i 6 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cena 40.000 K. Več pod „Hita 192". Kdor hode Kt srt.j vinograd lepo, možno, dobrovkereninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trs je najbolj 5ih Tist, naj s« oglasi mtmeno ali pismeno pri trtaičarjn Franca Blodnjaka v itetoanu p. Jaršinci pti Ptuja, 170 Novozidana hiša, davka pr »ta, aa Tesni, s 6 sobami 4 kuhinje, p^nlna kuhinja studenec, lepa njiva. Črna 13 0 0 kron. — Hiša brez njive, veliš vrt, drago v*«, Itak m pii prvi Cena 9000 K. Tezno 42 yri goar> Bannar. 178 Hiša aovoziduna S nadstropna v mestn še d&vVs ftoata, velik vrt., stacio-valsi plačajo n& leto 2832 kron, se proda ped lahkimi plačilnimi pogoji sa R. Več v apra-: ništvu ped ,Hiša 80 000 Mari bor". 19C Hiša aa voglu novozidana 2 nadstropna s prod&jainieo, v mesta, ¿a davka {»rosta za stanarino so dobi nt eto «200 K. Lahki pogo.-i. Cena 69.000 E. Naslov v upravništre pod „Davka prosto št. 191. Mari bor". Vila novozidasa s S sobami, 4 predsobe, 4 kuhinje s vedo. Veliki vrt v Mariboru Labk: pogoj*. Cena 28 ti aoi kron. Vei pove upravni Str o pod „Vila 172." Mlin v Črmk da v najem 1. ok »ob» 11. dr. JCronvo?«?! v 8t Lenarta. 269 Eupim no najboljši ceni smrekovo škarje, kostanjev in sret»v les. FUua 8« «ak*j- Jos Sajelšnk, trgovec v Št Jerneja, pošta 8v Deh-Lote 367 Krojaškega pt.«n«Fn:*a afrejmem »akej v sfciac delo Ivan Partlič, BtadeB« 1. pri Mariboru. 279 Sprejme Be maftio deVle s detelc za vsako delo. Na dov 8 Maribor Tezen št. 18. na desno 273 V na em ži&ni «Jfeti kako gostilno > ekjaomijo ali d studencem t islr. vode. Naslov: Aston Pr stotnik, VTiesengagie 8, Sindtuci pii Ma-Wo. 271 Pr?ia se mala pns stva. V bližini jlaribora, posestvo obstoječe i» % dane hiše, kuhloje, hlev», svinjskega hle<«, tlr arcice in kleti, sadinc8ni« norice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako^hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. H' ,„ ■ . BBMBBBBBBB3BBBM¡¿telá■'..¡—ft t Manufakturno trgovino J. FAÜLAND v Ptuju se najbolj priporiia. ------iriíT' "ir 'inriiiiiinmjirri;--1 - - ■■ - •• • . g^gg^^^^^xv.^^W1 . Dobiva se povsodi! Schicht-Perilo — Bojno-Perilo. Cenejši in najboljši način pranja: Zamoci perilo nekoliko nra an preko noči s pralrim praškom „Ženska brala". Peri tedaj I daljše kakor običajna Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — §e je potrebno, da se najlepše perilo dobi Priščedjnje posel, čas, denar jo mil«. Onitnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiži. Dobiva se povsod* ! n* Ljudska hranilnica in posojilnica v Cal r@$§*trc»tf»itf* s*cfr®?f* s. Obraituii ItrcniSisi 1 od döeva vloga d» dacve. vaiip. Reitzii daTsk citó pcsojiliiei sama. na vknjižbo, na osebni kredit in na^zastav* vrednostnih listin ped zelef; ogodnimif pogoji. Prošnjo za vknjižb« dela pas® j ilnica brezplačno, stranka plača te koleke. za stranke vsak delavnik »d i. d® 12. ure - Posojilnica daj© tudi dMoa¿@ branünike p !w lastni hiil (Hotel ,Prl bolem volu') v («liu, Oriika c mm Kmečka hranilnica ica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure mk petek ia vsak serjmski dan od 8 ds IS. a» in «sak® nedeljo od 8. do pol 10. ar« do-p«Ma&. fphj^s t» izplačuje se redno samo ob uradnih inavfk, Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dep Uradni prostori rüstasi-iüMBwaswai Hranilne vloge obrestuje po 4 >/,•/<,, od 1. in 16. v mesen po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ca-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrefitovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poščno-hranike položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. s» rafe&jajo t minoritskem samostani! v Pitja. HI1MHWIW II t WllH>IHll*IMI|HIIIIH i I« II 'MIH* II Wim......Uli ................. milili W lil ml i HimiWII lH—Hll IMIMIIJhimi ■ Posojila se dajejo na vknjižbo po 6»/„ na vknjtfiM k po 5 '/i 'I* • aa menice p« »"/,, n» uatav» listin ia tekoči ra&tn pod ugodnimi pegt^i Prevzamejo se dolgovi pn dragih «avodih ia prošnje na sodnijo za vknjižbo in okn fk^äw posojilnica torexpteéxifc, stranka plaA» mm» hM*m-, Vsako mnoiinc kuhiajskih in mesarskih IlOSlI kupi po najboljših cenah trgovina F. Confidenti, Zav odna, Celje. 2; t Kostanjev les kupuje proti gotovini tvrdka Vinko Vabič, Žakc pii Celju Obvtzne ponudbe za oddajo do konca julija za cele vagone z navedbo posli je. kjer se blago naklada in cene za 100 kg vposlati takcj. 252 + Celo potrti javimo, da nas je naša blaga in dobra mamika, gospa Matilda K6vačič r0j Arstauer loboto dne 15. aprila 1916 ob 7»E> popoldne v 61. leta svoje starosti v našo neizmerno žalost vsled srčne kapi nenadoma za vselej zapustila. Nepozabno, svojemu pred pol letom pad lemn sinu Mirkotu sledečo, smo v torek, dre 18. aprila 1916 predpoldne po dovršenih cerkvenih opravilih na domačem pokopališču materi zemlji k večnemn počitku izrodli. Dokaj prerano umrlo priporočamo v blagi spo min in molitev! 270 Sv. Trojica v Slov gor., dne 18. sprila 1916. Jak«b učitelj, soprog. Viktor ■¿¿«•¿I«', c. kr. stotnik t Gradca; muk* Hnvaelr, kad »ep. v Dobo;a. »incv» Bacomlr AntoMrr. steilar t Radgoni; AlekM Antaurr, jngenii-.r v Gradcu, brata. Pozor kmetovalci I Ne zamudite takojšnega nakupa zanesljivih in kaljivih semen, na primer: domače detelje, nemške detelje (lucerne), pese rumene in rodeče, trave sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Maulhner, ki se dobijo pri domač ivrdki ^ Ivan Ravnikar, Celje U Vil 88S/16/11. J, V imenu*Njegovega Veličanstva cesarja! f fei a » Obtoženi Ludvik Sei war i, rojen dne 14. avg. 1884 v GormjVm-8enovem, rim, katoliške vere, oženjen, posestnik v Spodnjerc Seno/em. ueomadeievän, je kriv s tem da je »sbteval dne 26. jan 1916 v Leiterubergu za par volov od Maria Müller-ja, katere je kupil du« 24, jan. 1916 za ceno 2600 K, ceno K 2'48 v sa arg ži*e teže in j h potem prod» 1 s» 5-90(i K; na ta način je izvabljajoč vsled vojne povzročene izjemne ratmere zsh'evsl očividno previsoko ceno ter se je pregrešil zoper § 14 «ob. nartdbe z dre 1. avg. 19 5 Št. 228 (1 ž. Z