Leto LXX Štev. 170 a V Ljubljani, v nedeljo, 26. julija I942-XX pSSS^ii^Kii:postal* Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina meieino 18 Lir, za inozem-•tvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletna 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo meato. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Izhaja vsak dan t|otra| razen p onedeljk« to dneve po prunflra. e Uredolltvo la epravai Kopitarjeva 6, Llobllaoa. s Urednlltvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|ao*. Redazioac, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiaoa. Telelon 4001—4005. Abbooamentii Mete 18 Lire; E.tero, meta A) Ur«, tdiiioii« domentea. anno 34 Lira. fcjtero 50 Lire. C C, fj Lubiana 10.650 per «li abbo-namentli 10.349 pex la In.erzioni, Plllalei No»o mesto. Concessionaria eselusiv« per la pubblicita di provenienza italiana ed estere: Unione J'uhblicita Italiana S. A- Milnno. Novi boji vzhodno od Rostova Pri Rostovu se je razvnel boj za prehod preko Dona, vzhodno od Rostova pa je padlo mesto Novočerkask - Pri Voronežu so bili uničeni 603 tanki Topniško delovanje v Egiptu Podmornice so potopile 2 nasprotni ladji - 16 angleških letal sestreljenih Vojno poročilo it. 788 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na egiptovskem bojišču obojestransko topniško delovanje. Na južnem odseku so bili odbiti sunki sovražnih oklepnih sredstev in nekaj tankov je bilo onesposobljenih. Med živahnimi letalskimi boji so nemški lovski letalci sestrelili deset angleških letal, naši pa dve. Zadnje dni se je posebno odlikovala po junaškem obnašanju v bojih divizija »Pavia«. Sovražni bombniki so bombardirali Tobruk in so povzročili škodo manjšega obsega: nekaj libijskih oseh je bilo ubitih ali ranjenih. V vzhodnem Sred ozemljit je podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Sergia Pucciuija torpedirala in potopila pettisočtonski paril ik. Neka druga naša podmornica je torpedirala in potopila sovražno ladjo, ki jc prevažala vojaštvo. Pri napadnem poskusu na neko našo spremljavo — v katerem je bila ena naša trgovska ladja težko poškodovana — so bila uničena štiri angleška torpedna letalu; nekaj letalcev je bilo zajetih. * Madrid, 25. jul. AS. Kakor takrat, ko jo italijanska posadka legendarno branila Džarabub, tako tudi danes madridski listi na častnem mestu prvih strani poročajo o velikem pomenu i>ono\ nega zavzetja Džarabuha in poudarjajo velik moralni pomen te nove italijanski* zmage. Španski tisk ob tej priložnosti obširno poroča o epskih dejanjih polkovnika Castagne in njegovih pogumnih vojakov. List »Alcazar« je objavil ognjevit članek pod naslovom iSlava in zmaga italijanskega orožja na morju, na kopnem in v zraku'. Članek je poln hvale o junaštvu italijanske vojske. Pri tem omenja tudi Hitlerjevo priznanje o italijanskem deležu v vojni na raznih bojiščih od Sredozemlja do Atlantskega morja, pa od Libije preko Egipta do Rusije, kjer je Italija povsod mogočno prispevala za Osno zmago. Seja min. odbora n preskrbo in cene V Beneški palači so pod Ducejevim predsedstvom razpravljali o prehrani, kmetijskih načrtih ter o mnogih drugih važnih vprašanjih Rim, 25. julija. AS. Mcdministrski odbor za i trzporeditev in razdelitev preskrbe in za cene se je pod Ducejevim predsedstvom sešel dne 25. in 24 julija v Beneški palači. Navzoči so bili tajnik Stranke, finančni, kmetijski, prometni, korporacijski minister, podtajniki za notranje zadeve, za vojno izdelavo, načelnik nadzorništva za obrambo prihrankov, predsedniki fašistovske zveze delodajalcev, kmetijskih, trgovinskih, industrijskih delavccv in drugi zastopniki. Minister za kmetijstvo je obsežno poročal o položaju prehrane. Pojasnil je potek žitnega pridelovanja v letu 1941-42. Zaradi programa, ki je bil pravočasno določen, je razdelitev porabe žila potekla s predvideno pravilnostjo. Poročal je nato o zbiranju žita, o izpolnjevanju določil z« oddajo žita in o poslovanju raznih nadzorstvenih ustanov. Odlior je vzel na znanje, da kmetje z visoko faši«tovsko disciplino in z gorečim domoljubnim duhom izpolnjujejo določila glede zbiranja in oddaje žita, ki poteka v zagonu, o katerem lahko rečemo, da je zadovoljiv. Odbor je tudi vzel na znanje, di so pridelovalci ugodno sprejeli določila za povečanje drugega pridelka: koruze, krompirja in fižola. Poročal je nato o načrtu za kmetijsko pridelavo v letu 1942-43 in o bližnjem zakonskem ukrepu za izvedbo tega načrta. Kmetijske gospodarske ustanove, ki so bile pred kratkim preurejene in so jih naredili bolj gibčne in uspešne, bodo glavno orodje, po katerem bo ministrstvo ob sodelovanju prizadetih panog izvedlo načrt, ki naj ojači izkoriščanje italijanskega kmečkega ozemlja, zlasti z ozi-rom na prehranjevalne potrebe. Odbor je izrekel zadovoljstvo nad tem, da se je v celoti začel uvajati pridelovalni red na kmetijskem področju. V tem redu je bistven člen urejevalnega načrta za italijansko gospodarstvo, katerega je Duce omenil v svojem govoru na zborovanju korporacij 23. marca 1936-X1V kot neobhodno potrebno ustanovo za Skrajna omejitev j Stockholm, 25. julija. DNB: Angleška vlada je s 15. julijem še bolj omejila uvoz živil, ki je bil že, sicer zelo omejen. Odločilni krogi angleške admiralitete 60 mnenja, da bo treba s 15. avgustom ali vsaj e 1. septembrom ustaviti uvažanje vseh živilskih potrebščin razen onih, ki so nepo- Os je že zmagovalka na morju Berlin, 25. julija. AS. DNB je izvedel iz dobro poučenih virov, da je neki zelo ugledni član ameriškega Zveznega urada za pomorsko plovbo izrazil svoje nezadovoljstvo s propagando o položaju na Atlantskem morju. Kritiziral je posebno poročilo o nekem »novem tajnem orožju«, ki da ga imajo Združene države. Tem novicam na celem svetu nihče več ne verjame, posebno ko je že povsod prevladalo prepričanje, da na morju ni več mogoče dobiti vojne proti Osi. V Turčiji se spominjajo lausannske pogodbe Carigrad. 25. julija. AS. Današnji turški listi io spominjajo obletnice lausannske pogodbe, ki je prinesla Turčiji neodvisnost in popisuje zasluge, ki si jih je pridobil na konferenci v Lau-sanni sedanji predsednik turške republike Izmet Ineni, ki je' bil takrat voditelj turške delegacije. Listi pišejo, da je s to pogodbo nastopil konec ponižanj, ki jih je morala do takrat Turčija požirali od drugih sil. Listi tudi popisujejo, kako se je na konferenci v Lnusanni razvila velika diplomatska bitka med turškim odposlanstvom ter med angleškim zastopnikom lordom Curzonom. List »ComhurijeU.piše, da je lausannska pogodba točna slika položaja, v katerem se je nahajala Turčija po prejšnjih vojnah; versaillska pogodba je Turčiji vzela svobodo in politično neodvisnost ter jo je okrnila. Versaillska pogodba ie bila po člankarjevem mnenju zgodovinska krivica, lu je tudi eden virokov sedanjo vojue. avtarkijo in torej za politično neodvisnost države. Odbor je ugotovil, da je potrebi za izdelavo špirita in potrebam Olioroženih Sil glede vina docela ustreženo, zato je razpravljaj o takojšnji odpravi zaporo nad vsem ostalim vinom, da so ostanek vina, ki je bilo pod zaporo, hitro raz-peča. ker se bliža trgatev. Razpravljal je o disciplinskih določilih za bližnjo vinsko letino, zlasti glede razdelitve in cen. Do tedaj bodo ostale nespremenjene najvišje cene za pridelovalce in za potrošnike. Minister za korporacije je potem poročal o delu in predlogih medkorporacijskega odbora za alkohol, o preskrbi tega izdelka za vojne in ci-viln epotrebe v letu 1942-43. 0or je po obsežni razpravi določil količine pese iu vina, ki ga l>o tudi letos zaradi vojnih potreb treba določiti za izdelovanje alkohola. Na predlog ministra za korporacije jo odbor sklenil izdati ukrep, ki bo urejeval najemnine za cela stanovanja in za sobe v podnajemu, prazno ali z opravo ter za stanovanja in sobe, ki jih oddajajo hišni lastniki neposredno. Ukrep določa, da bodi v zvezi z določili o zapori nad cenami dana najemnikom možnost za sprememlio stanovanjskih pogodb, kadar njihova določila presežejo določeno mero. Ukrep določa tudi, da najemnik ni dolžan pod nobeno pretvezo plačevati kakih posebnih pristojbin komurkoli. . Na predlog notranjega ministra je odbor sklonil izdati ukrep, ki naj zagotovi nadaljnje poslovanje javnih ustanov, katere so občine in pokrajine zaupale zasebni industriji. Z ukrepom liodo tem ustanovam podaljšane pogodbe, do šest mesecev po koncu sedanje vojne. Pogodbe se lahko spremen, toda pri tem bodo upoštevali samo določila o najvišjih uradnih cenah ali pa bodo tudi za naprej veljale cene, kakor so bile do 30. julija 1940. V nobenm primeru pa ni dovoljena sprememba cen za občinstvo. O raznih vprašanjih so na seji govorili ministri Pareschi, Di Revef, Ricci, Riccardi in drugi. 1 Prihodnja seja odbora bo 1. avgusta ob 17. angleškega uvoza sredno namenjene vojski ali delavcem v oboroževalni industriji, ako ne bo nastopil kak »čudež., ki bi odločil vojno na Atlantskem morju v angleški prid. V Angliji seveda na tak čudež nihče ne računa in tudi ne na vsaj začasno zmanjšanje izgub. Doslej še niso mogli iznajti nikakšnega uspešnega sredstva za borbo proti podmornicam in zato -jim ne preostane drugega kakor omejiti uvoz. Prihodnje mesece ne bodo več prihajale iz Amerike pošiljke zinrznjenga mesa. Ker pa Anglija ne more pogrešati mesa, ga bodo odslej prevažali iz Amerike v drugačni obliki, in sicer v obliki praška. S posebnim postopkom bodo v Ameriki odstranili iz mesa 90% vlage, tako da bo ostal eamo prah, ki ga bodo konservirali v škatlice. Ta prah morajo pozneje v Angliji namočiti in skuhati. V Londonu so že naredili nekaj poskusov z novim mesenim praškom, ki pa niso bili kaj prida. Vendar upajo, da se bo angleško prebivalslvo polagoma navadilo na novo »meso«, ker drugega ne bo imelo. Berlin, 25, jul. AS. »Diplomatska politična korespondenca« prikazuje hinavščino in zlaganost trditev ter obljub ameriškega državnega podtaj-nika Hulla. Isti list primerja njegov govor z govorom angleškega zunanjega ministra Edena ter prikazuje, kako sta oba zunanja ministra v svojih govorih pokazala, da imata enake težnje in iste načrte, iz katerih pa se vidi, kako se demo-kratsko-bogataški svet usodno bliža svoji pogubi. Obadva sta bila prisiljena dvigniti glas iz istih razlogov, to je zaradi spoznanja, da navzlic, bahaškim zagotovilom Roosevelta, Churchilla, Knoxa in drugih vojna takozvanih zaveznikov doslej še ni dosegla nobenega vojaškega uspeha in sla morala ucroloviti. da aaraščajoča izfcube ladjevja stra- llitlerjev Glavni Stan, 25. jul. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na odseku pri Rostov u je bojišče čišfeno zadnjih sovražnih izločenih skupin. Vihodno od Knstova je bilo po srditih pnuličiuih bojih v naskoku zavzeto mesto N o v o če r k a s k. Pri Rostovu in vzhodno od Knstova se je na širokem pasu razvnel boj za prehod preko 1) n na. V velikem Donovem kolenu zahodno od S t al i ne rad a se nemške in zavezniške čete bližajo veletoku. Severno iu severozahodno od Voroneža je sovražnik z močnimi pehotnimi in lankorskinti silami nadaljeval svoje poskuse za zlom naše Iron-te. Bitka še traja. Vsi sovražni napori so se v trdih bojih izjalovili ob zagrizenem odporu nemških čet s krvavimi izgubami za sovražnika. Uničeni so bili 103 sovjetski tanki. Pri V o 1 h o v u in L e n i n g r a d u je bilo odbitih več sovražnih krajevnih napadov. V Egiptu sovražnik ni več ponovil svojih brezuspešnih in izgub polnih napadov. V S r e d o i e in s k e m prostoru so nemški lovci sestrelili 10 angleških letal. Na Malti sn bojna letala zažgala naprave na letališču L u c c a. * Berlin, 25. julija. AS. Poročilo o zavzetju Ro-slova je vzbudilo po celi Nemčiji najživahnejše navdušenje. Očividno se jc z novo zmago zaključila doba zmagovitih bojev ter se z njo pričenja novo obdobje, v katerem je pričakovati še večjih dogodkov. Rostov nima zaman glasu, da ie ključ do Kavkaza in važno prometno središče. Zato so ga boljševiki spremenili v mogočno trdnjavo, vsekakor upajoč, da ga bodo do zadnjega branili. Nemško in zavezniško orožje pa je tudi tokrat zlomilo sovražni odpor, premagalo vsakršne ovire ter končno doseglo določeni cilj. »Borsen Zei-tung piše: Ni šlo samo za proboj najutrjenejše obrambne črte, ki so jo zgradili Sovjeti, treba jc bilo prebroditi še mnogo drugih težav, kakor težave ozemlja, nevaren in zased poln labirint rovov, ki so bili odlično sredstvo za zagrizeni odpor. Boji za zavzetje tega važnega cilja so trajali le malo dni. Kakor je znano, jc nemško vrhovno poveljstvo 18. juliia sporočilo, da so oklepne skupine in pehotne divizije dosegle na širokem pasu spodnji Donov tok vzhodno od Rostova; tri dni pozneje je bilo objavljeno, da se je pričel od zahoda, vzhoda in severa osredotočen napad na mesto. Včeraj pa je bilo že sporočeno, da je mesto padlo. Manj kakor v enem tednu se je torej posrečilo zavojščiti mogočno trdnjavo, ki naj bi se po londonskih upih upirala vsaj mesec dni. Ankara, 25. julija. AS. Nekateri turški listi se spominjajo velike lažnje gonje sovjetske in angleške propagande o položaju na vzhodnem bojišču v pretekli zimi. Sovjetska uradna poročila so naznanjala celo vrsto zmag, govoreč da bo nujna posledica teh odločilnih uspehov izčrpanje nemške in zavezniške sile, tako da Os ne bo več sposobna za nikako ofenzivo, marveč se bo morala omejiti le na krajevne boje, sovjetska armada pa bo lahko prevzela v poletju veliko pobudo ter pognala Osne sile iž Rusije in poslala kazensko eks-pedicijo v Srednjo Evropo ter zasedla Berlin. Zgodilo pa se jc ravno obratno. Spomladi in začetek poletja ie del nemških in zavezniških sil zasedel Kerč, Harkov in Sebastopol, sedanja ofenziva pa tudi naglo napreduje. Berlin, 25. julija. AS. Izvedele so se še nekatere podrobnosti, kako so nemške in slovaške čete zasedle Rostov. Zaradi važnega gospodarskega in vojaškega položaja so boljševiki obdali Rostov proti vzhodu, severu in zahodu s četvernim pasom velikih protitankovskih jarkov in z močnimi utrdbami. Na južni strani je bil obrambni obroč še povečan. Napad na mesto so začele nemške in slovaške čete po zasedbi Vorošilovgrada, proditajoč od severa in vzhoda. Istočasno so prešle v napad tudi one nemške čete, ki so bile razvrščene pri Taganrogu. napadajoč od vzhoda proti zahodu. Sovjetske sile so bile. kmalu razpršene in druga za drugo uničene. Ostanki so se pomikali proti Rostovu, da bi se tam do zadnjega upirali. Med umikanjem je neprestano bilo po njih nemško letalstvo, za petami pa so jim bili nemški tanki z motorizirano pehoto. Tako je bilo mnogo sovražnih sil uničenih pri Novočerkasku. Istočasno so potekali strašni boji vzhodno od Rostova pri Ičaltirju in Tuslovu. Nemške čete so vdrle v to postojanke 22. julija. Isti dan so naredile tudi vdor v rostovsko obrambo ob cesti šno vplivajo na moralo zaveznikov in nasprotno dvigajo moralo v osnih državah. List nemškega zunanjega ministrstva ugotavlja, da predstavnika angleško-ameriške zunanje politike nista mogla niti laslnih državljanov prepričati, ko sla govorila o nekih krutostih in strahovladah nemške vlade, žigosa podlo zvezo med Londonom, Washingtonom in Moskvo ler demokratske fraze o svobodi, pravičnosti in socialnem zboljšanju teh značilnih demokratov, kajti vsi narodi prav dobro poznajo mirovne cilje bogataštva in boljševizma in zato se tudi vsi narodi nove Evrope borijo, ker hočejo v borbi doseči zagotovilo, da ne bodo nikdar uresničeni ti anglosaško-sov-jetski »mirovni cilji«. Rini, 25. jul. AS. Angleški časnikar Llddel Ilart piše, razpravljajoč o položaju na vzhodnem bojišču, tole: Za Ruse nisp najtežje ozemeljsko izgube, marvč gospodarske in industrijske. \ > lika količina ruskih proizvodov ne more več služiti rdeči armadi in civilnemu prebivalstvu, tovarnam in skladiščem. Nad 50 milijonov Rusov je /." na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci. S tem je Sovjetska zveza zgubila mnogo delovneega ljudstva. Rusija je zgubila polovico svoj železarske proizvodnje in večino aluminija. Najbogatejši poljedelski predeli so padli v nemške roke in prehrana rdečo armade bo kmalu skrajno težavna. Tokio, 25. juliia. AS. Tukajšnji ti^k niše v zvezi z zavzet jeni ifostova. da ie z izuubo tega ključa nn Kavkaz ruska armada odrezana od kavkaškeca premoga in petroleja, s katerim i«; krila 43% svojih potreb Listi omenjajo tudi dosedanje boje ob Bonu, ki ogražnio Stalin-Brad ter se bližajo Volgi in s tem pripravljajo zlom južne ruske fronte. Rusija in padec Rostova Stockholm, 25. jul. AS. Dopisniki angleških listov z vzhodnega bojišča poročajo, da je padec Rostova po celi Rusiji povzročil globoko osuplost. Težak položaj dokazuje tudi obupen Stalinov oklic ruskemu ljudstvu in Rdeči armadi. Sovjetsko oblasti se boje, da bodo porazi močno odjeknili med ruskim prebivalstvom. GPU je šla nn delo s poostreno budnostjo in je začela zapirati vso ljudi, osumljene malodušja. >Timesov dopisnik poroča, da krožijo med ruskimi vojaki letaki, ki, dvomijo v odkritost angleških in ameriških čustev do Sovjetske Rusije. »Timesov« diplomatski urednik piše, da je nemško napredovanje proli Volgi prineslo nezaslišano zmedo v sovjetsko cestno, železniško ter splošno prometno omrežje. Čemu naj bi v tem primeru služila pomoč, ki jo pošiljajo zavezniki? Tudi ustanovitev drugega bojišča bi prišla prepozno. Isti urednik piše, da angleška vlada ne želi javne razprave o drugem bojišču ter o vprašanjih, ki jih proučujejo razne komisije. Bern, 25. jul. AS. Švicarski tisk sodi, da je izguba Rostova zelo trd udarec za sovjetsko armado, saj tudi v Londonu in Washlngtonu ne morejo prikriti velikega odmeva po tem dogodku. V zavezniških prestolnicah še vedno upajo, da bo Timošenko še zamogel preurediti svojo armado onstran Dona, vendar pa si tudi tam ne delajo preveč utvar o težavnem strateškem položaju v južni Rusiii. Rini, 25. jul. AS. Čeprav sovlet.« vrhovno poveljstvo nič ne poroča o zmagovitih naslopih nemških čet na doneškem področju, niti o porazu svojih čet na vsem južnem odseku vzhodnega bojišča, se vendar vidi, kako strajno je težaven položaj, iz oklica, ki so ga včeraj popoldne dali po moskovskem radiu ruskemu narodu. »Naša domovina ie v nevarnosti«, stoji v proglasu. »Sovražnik je zbral vse rezerve za napad, da bi prodrl čim globlje v našo deželo. Vsi moramo ustaviti sovražnikovo prodiranje ter postaviti predenj zid naših prs. Rim, 25. jul. AS. Obupni razglas, ki ga je dala sovjetska vlada na ruski narod, razodeva globoko zaskrbljenost boljševikov zaradi vedno težavenej-šega položaja, ki se kaže v Rusiji zaradi napredovanja nemške in zavezniške vojske. V tem proglasu stoji dobesedno: »Kličemo vsem domoljubom, naj pomagajo ustaviti sovražnika, ki mora biti ustavljen!« Kilbiševo-Rostov. Zvečer istega dno so bili že na robu mesta. 23. julija je bila večina mesta zavzeta v besnih bojih moža proti možu. Za vsako hišo se je bilo treba boriti. 24. julija jo bil bolj-ševiški odpor dokončno zlomljen in dosežen jo bil zahodni breg reke Dona. Prvi odlikovanec z »vzhodno kolajno« Berlin, 25. julija. AS. Pred kratkim je Hitler ustanovil novo odlikovanje z imenom »vzhodna kolajna«, katero naj dobe vojaki, ki so se posebno odlikovali v ruskih bojih med zadnjo zimo. Danes se je zvedelo, da je prvo tovrstno odlikovanje dobil poveljnik neke pehotno čete, ki je celo zimo izredno junaško odbijal bosne boljše-viške napade na važne nemške postojanke na severnem delu vzhodnega bojišča. Nemški tisk no objavlja imena tega častnika, ki je zdaj na dopustu v Nemčiji. Ker ni ladij... Stockholm. 25. juliia. AS. Angleška uradna poročevalska agencija ie zvedela iz Wa-shingtona, da ie severnoameriško vojno ministrstvo zaradi pomanjkanja ladij sklenilo nabavljati uniforme in druge potrebščine .severnoameriških vojakov v prekoniorskih državah. Anglosaški kroei pripisujejo temu sklepu velik »strateški pomen«. Gandhijev boj proti Angliji Lizbona, 25. julija. AS. »Timesov« dopisnik poroča iz Dclhov o naraščanju civilne nepokorščine v Indiji. »Nihče no pozna Gandi-ievih namenov, gotovo pa ie, da Anali ji ne bo dal miru vse dotlei, dokler ne bo odstranjena angleška nadoblast. S svojim bojkotom hoče tudi omrtvili vojno industrijo v Bcngnliii. Gandi ic izjavil, da ne bo jedel do smrti, če ga bodo zaprli. Edenova in HisSEova hinavščina Mladi evropski in azijski narodi se bore proti uresničitvi anglosaško-sovjetskih »mirovnih ciljev« . Kako je padel Rostov Sprememba pokrajinskega zavarovanja nameščencev Službeni list, dne 25. julija prinaša v 59. kotu naredbo: Smatrajoč za umestno, da se spremenita zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev in pravilnik k temu zakonu, kolikor gre za plačilne razrede, rente vobče in višino prispevkov in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj, odieja: Člen 1. Starostna meja za pridobitev pravice do invalidske rente, ki jo navaja drugi odstavek § 8. zakona z dne 30. oktobra 1933, št. 42184, se skrajša kakor sledi: za moške na 60 let, za ženske na 55 let, ostane pa v veljavi pogoj, da zavarovanec več ne opravlja zavarovanju zavezane službe. Člen 2. Za dobo enega leta od 1. julija 1942-XX se invalidske, starostne in vdovske rente uredijo kakor sledi: a) vse navedene rente, vključno tekoče, se zvišajo za 30%, b) invalidskim, starostnim in vdovskim rentam se za vsakega otroka pod 18. letom starosti kakor tudi za ženo, ki ne prejema pokojnine ali plače ali ne opravlja kakršne koli obrti ali trgovine, doda po 80 lir mesečno, tekočim vdovskim rentam pa se doda po 60 lir mesečno za vsakega otroka, ki še ni dovršil 18. leta starosti. Ženam, ki prejemajo invalidsko ali starostno rento in katerih možje prejemajo pokojnino ali plačo, opravljajo obrt ali trgovino, ne pripada doklada za otroke. Člen 3. Odstavek A. člena 3. pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36084 se spreminja takole: »A. Letna invalidska renta sestoji: 1. iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata: a) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir; b) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za vso zavarovalno dobo: 2. iz ene šestnajstinke prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.« Povprečni prispevek za dobo od 1. januarja 1909 do 31 decembra 1923 se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924, čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec. Člen 4. Odstavek B. člena 3. pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36084 se spreminja takole: »Invalidske in starostne rente, pridobljene po 1. juliju 1942 na podlagi 420 in več mesecev zavarovanja, se zvišajo za eno devetino njih skupnega zneska.« Člen 5. Odstavek D. člena 3. pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930. št. 36084 se spreminja takole: »Minimalne rente so naslednje: Invalidska renta znaša 3000 lir, starostna renta znaša 3300 lir, vdovska renta in renta najmlajše sirote brez očeta in matere znaša 2160 lir. — Za ostale sirote brez očeta in matere se rente računajo po odstavku C tega člena.« Minimalne invalidske, starostne in vdovske rente se izplačujejo v gornji višini le tedaj, če bodo prejemki zavarovanca od 1 julija 1942 dalje višji nego te rente. V nasprotnem primeru se izplačujejo rente v višini povprečnih prejemkov v zadnjem letu zavarovane službe. Člen 6. Točka 2, § 1 zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933, št. 42184 se spreminja takole: »ki dobivajo od istega službo-dajalca prejemke, upoštevajoč prejemke navedene v § 4 tega zakona, najmanj v višini 600 lir letno. Člen 7. Plačilni razredi iz drugega odstavka § 4 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev r. dne 30. oktobra 1933 se spreminjajo takole: Plačilni Letni dej. prejemki Letni zavarovani razred v lirah prejemki od do v lirah I. 600.— 3.000.— 3.000,— II. 3.001.— 4.800,— 4.500,— III. •1.801.— 7.200.— 6.000,— IV. 7.201.— 10.200.— 9.000,— V. 10.201.— 13.200,— 12.000,— VI. 13.201.— 16.200.— 15.000,— VII 16.201.— 19.200,— 18.000,— VIII. 10.201.— 22.200,— 21.000,— IX. 22.201.— 25.200,— 24,000,— X. 25.201.— — ■ 27.000,— Člen 8. Prispevki iz četrtega odstavka § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933 se spreminjajo takole: Plačilni Mesečno Od prispevka odpade razred v lirah službodajalca namešče lir lir I. 30,— 30,— — II. 45,— 45,— — III. 60,— 57,— 3,— IV. 90,— 72— 18,— V. 120.— 85.— 35,— VI. 150.— 95,— 55,— VIL 180.— 105.— 75,— VIII, 210,— 115.— 95,— IX. 240,— 125.— 115.— X. 270,— 135.— 135.— Člen 9. Prostovoljni zavarovanci se uvrstijo v razred, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevali. Člen 10. Invalidska renta iz šestega odstavka § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1033 se spreminja tako, da znaša: (1= osnovna renta po 60 mesecih zavarovanja letno; 2 — osnovna renta po 120 mesecih zavarovanja letno; 3 = povečanje rente na leto po 120 mesecih zavarovanja; 4 = najvišji znesek invalid- ske ali starostne rente po 40 letih zavarovanja letno.) 1) 2) 3) 4) I, 600 900 45,— 2.2150 II. 900 1.350 67.50 8.375 III. 1.200 1.800 90.— 4.500 IV. 1.800 2.700 135,— 6.750 V. 2.400 3.600 180.— 9.000 VI. 3.000 4.500 225.— 11.250 YII. 3.601) 5.400 270,- 13.500 VIII. 4.200 6.300 315,— 15.750 IX. 4.800 7.200 360.— 18.000 X. 5.400 8.100 4<)5.— 20.250 Člen 11. Točka 8. S zakona o pokojninskem zavarovanju z dno 30. oktobra 1933 št. 42184 se spreminja takole: »Mesečna renta se izplačuje tako, da se drobci do 50 cent. črtajo, zneski nad 50 cent. pa likvidirajo z 1 liro.« Člen 12. Rente, vštevši draginjsko doklado po pravilniku o draginjsk h dokladah z dne 22. septembra 1930 št. 36084, so naslednje: Letni zavarov. prejemki L. 3.000 4.500 6.000 9.000 12.000 15.000 18.000 21.000 24.000 27.000 Če bi bilo zavarovanje ves čas v istem razredu izvedeno, po zavarovalnih letih 5 L. 3.000 3.000 3.000 3.00(1 3.600 4.500 5.4:H) (».300 7.200 8.100 10 L. 3.000 3.000 3.000 3.000 4.800 6.000 7.200 8.400 9.600 10.800 20 L. 3.000 3.024 3.780 5.400 7.200 9.000 10.8okrujiiio poziva vse družinske poglavarje, da dojenčke, rojene po 15. lebruarju t. 1., kakor tudi vso one, ki so se po tem času priselili v Ljubljano, prijavijo uradu za razdeljevanje mleka v Majslrovi ulici 10, ako tega še niso storili. To velja predvsem za dojenčke, ki so do sedaj prejemali mleko od mlekaric. Prijavo je izvršiti osebno pri zgoraj navedenem uradu med uradnimi urami (od 8—12 in od 16 do 18.30) in lo najkasneje do vštetega 31. t. m. Obenem je treba predložili družinsko knjižico ali izpisek iz matične knjige in sporočiti točen naslov sedanjega dobavitelja mleka (mlekarice). Nove naredbe za razdeljevanje vina Dne 1. avgusta t. 1. stopi v veljavo novi način razdeljevanja kontigentiranega vina na upravičence. Po tem načinu bodo mogli nabavljati vino direktno pri producentih v pokrajini ali pa pri dobaviteljih izven nje, vsi oni, ki so to v prejšnjih letih dokazano vršili. V to svrho jim bo izročena nakaznica z vpisano mesečno količino vinn, ki jim pripada, na podlagi katere si bodo mogli nabaviti vino pri svojem prejšnjem trgovcu-dobavitelju. Kot dokazilo, da so si v prejšnjih letih resnično nabavljali vino direktno pri producentih v pokrajini, ali pa pri dobaviteljih izven po-krujine, naredha določa potrdilo o plačani trošarini in spremno boleto. To dokazilo je poslati Sindikatu, Gosposvetsk cesta 7, najkasneje do 31. t. m. Na dokaze, dopele pozneje, se za avgust ne bo moči ozirati. Ta dokazila bodo prišla v poštev šele za september. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru 7. zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je meslni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobriL Z odlokom VIII/2 št. 2000/1 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 27. julija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 1 L; zelnate glave 3 L; ohrovt 3 L; kairfiola brez listov 5 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 4 L; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gi*e na kilogram 30 komadov, 8 L, majhne pa, ki jih na kilogram gre 125 komadov, 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L: rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; pe-teršilj 4 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; šalota 4 L; češenj 5 L; glavnata solata 3.50 L; radič 3 L; špinača 4 L; zelena paprika 10 L; rabar-baira 4 L; novi krompir 2.25 L; breskve in marelice 6 L; liter borovnic 4 L; liter suhih bez- Gospodarstvo Postavitev podjetij v obvezno civilno službo »Službeni list« z dne 25. julija prinaša v 59. kosu odločbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, po katerih se postavljujo v obvezno civilno službo nasilettlnja podjetja: Združene papirnice Vcvče-Goričane-Medvo-de, d. d., Ljubljana; Dukič in drug, gradbeno podjetje, za dela prevzeta pri premogovniku Kočevje; Rižarna, d. z o. z., Ljubljana, in tvrdka Azienda Generale Italiana Petroli, Ljubljana, Gledališka ulic« 11. Sprememba pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana. Vpiše se vstop dipl. rom. Stupice Leona v Ivrdko. ki je s tem postala javna trgovska družba in sta sedaj javna družabnika: Irena Stupica, trgovka v Ljubljani, Gledališka ulica 11, in Stupica Leon, diplom, coni. v Ljubljani, Karlovška cesla 1. Spremembe v zadružnem registru. Člana upravnega odbora »Konsumnega društva Vič«, vpisane z. z o. j.«, Breskvar Rudolf in Kramarič janež se izbrišeta, vpišeta pa se člana upravnega odliora Boltežar Franjo, uradnik tobačne tovarne, Postojnska 42. in Kastelic Jakob, državni uradnik, Bohenčkova 1. Šport v kratkem Pavla Nurmija so vprašali, kako misli o lahki atletiki, katera panoga se mu zdi največ vredna. Nurmi je na kratko odgovoril takole: »Teku čez drn in stra velja prvenstvo. Vsem športnikom je tako potreben kakor jo potreben kruh ljudem.« O Nurmiju je znano, da spregovori le malo kdaj. Če se je javno izjavil za teke čez dni in strn, je verjetno, da jih bodo na Finskem še z večjo vnemo gojili. Še v tem poletju bodo priredili Japonci množično tekmovanje, pri katerem računajo z udeležbo 100.000 — ne gledalcev, pač pa tekmovalcev. Prireditev bo namenjena ljudem, ki so zaposleni v industrijskih podjetjih. Francozi se vračajo k mednarodno veljavnim športnim predpisom. Le nekaj mesecev je veljala nova odredba, po kateri so za vojne čase skrajšali trajanje nogometnih in drugih iger za nekaj minut. Do novega predpisa je prišlo zaradi tega, ker so smatrali, da morajo v dobi pičle prehrane varčevati tudi s telesnimi močmi. Vodja francoske ljudsko telesne vzgoje Carrera, sam profesor medicine, pa je nastopil proti časovni omejitvi športnih iger in prepričal merodajne kroge, da je normalno udejstvovanje jiod vedrim nebom tudi v časih pičle prehrane preje koristno in |io-trebno, kakor pa Škodljivo. Rostov govih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lijiovega cvetja 20 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene /a kiiogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, kjer je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje t. 18 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stunju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtuina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene mora jo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah,, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Ši.ški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Kupovalke spet opominjamo, naj v gneči okrog zelenjadaric ne jemljejo same blaga iz košar, ker se je že večkrat primerilo, da so prodajalke premalo skupile za svoje blago. Policija bo vestno pazila na tako poceni kupovanje ter grešnic? izročila sodišču zaradi tatvine. Rusko mesto Rostov, ki je po včerajšnjem nemškem vojnem poročilu padlo v nemške roke, leži ob južnem Donu ter jo glavno mesto ruskega severnokavkaškega okrožja. Važno je kot pomembno pristanišče in znano po svoji industriji. Ožje mesto šteje danes nad 500.000 prebivalcev, s priključenim Nahičevanom pa skoro 600.000 duš. Razvoj mesta je zelo pospeševalo križišče najvažnejših ruskih prog iz Moskve in Kijeva dalje na Kavkaz ter veliko in moderno lol-nlMčc ter je bilo na glasu kot važna posredovalna točka med industrijsko donsko kotlino in med severnim Kavkazom, ki je zelo rodoviten. V mestu je tudi državno vseučilišče s štirimi fakultetami in bogato knjižnico, velik donski muzej za umetnost in starinoslovje ter močna radijska oddajna postaja. Od industrijskih obratov zavzemajo prva mseta velike tobačne tovarne, mlinska, usnjarska in železarska industrija, velike papirnice, ladjedelnice ter tovarna za izdelovanje cinkovega belila. V pristanišču je v poletnih in jesenskih mesecih živahen promet z izvozom žita, živine, mesnih izdelov in premoga. V zimskih mesecih, t. j. od novembra do marca meseca je pa zamrznjeno. Za duhovnike ln bogoslovce: Cadež A.: Življenje govori. Zgledi za katelietski pouk in pouk k r-rnnskegn nauka. 512 strani L 37' -. vezana Ij 49" -Orivec dr. Fr.: Krščanstvo In cerkev. ]10 str. L 22"-Griveo dr. Fr.: Kristus v cerkvi. 270 strani, L 21'-, vezana L 26*-Guardini Romano: Sveta znamenja. 115 strani, L 14'-, vezana Ij '-2'-Kalnn J. E.: SvetntSke pridige. 249 strani. L Jff-- vezana L 26'-Lukmnn Fr dr.: Sv. Hieronima zbrana pisma. II. del, 292 strnili. L 31'-, vezana L :,7 -Pivek: Govori za Šolsko mladino. 1-9 sir. L 11'50 Schrijvers J. — Fajdiga: Jezus - duhovniku. 132 strani, L 15'-, vezana L 22-Snoj A, dr.: Uvod v sv. pismo nove zaveze. 188 strani. L 21-. vezanj L 29-Tomaia Kempfann: Hoja za Kristusom. 368 strani, vezana 22'- fin« izdaj« L 0"-Trstenjak dr. A.: Metodika verouka. Očrt versko perlagoSko psihologije, 266 strani, L 42'-, ve-z.una L 47'- Ušeničnik dr. A. Knjiga o življenju. 160 strani, L 2O-- \ eznna L i7'-USeničnik dr, Fr.: Pastoralno bogoslovje. III. izpopolnjena izdaja. 1,67 stiani, Ij 60'-, , ez. L 76'- LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 in Miklošičeva cesta 5 Kronika diplomniskili zgodb in spletk": DUNAJSKI KONGRES Nekdo je začel pripovedovati, da so nekoč kralju Henriku IV. in njegovemu ministru Sullvju med baletom prinesli novico, da so Španci zasedli Amiens. Kralj se je obrnil k prelepi Gabrijeli, ki je sedela oh njem. prijel jo je za roke in ji rekel: »Prelepa moja, sedaj moramo prekiniti s plesi in igrami, zajahati moramo konja in začeti novo vojno. Ljubezenskih iger je konec.« Ta pripovedka ni mogla razveseliti tistih, ki so prišli na Dunaj samo zato, da bi se zabavali. Prav v teh dneh so veselire dosegle višek, ker je na Dunaj prišel vojvoda Wellinglon, ki naj bi nado-mestoval lorda Castlereaglia. Toda vtis novice, da je Napoleon že prišel v Francijo in da ga niso obesili na prvo drevo, kakor je prerokoval Pozzo di Borgo, je na vso tako vplivala, da se nobena veselica ni mogla več razgibati Bavarski kralj, ki je prejel od Napoleona največ nagrad, je bil sedaj najbolj besen in je Napoleona najslrnslneje ohrekovnl. Izjavljal jn prisegal je, da bo vse svoje čete poslal v boj proti upor niku. "Njegov sin se je jezil, zakaj niso zaprli Napoleona in Murata in oba posadili na zatožno klop. Avstrijski cesar je rekel ruskemu carju Aleksandru: »Vidite, Veličanstvo, kaj ste dosegli s tem, da ste ščitili pariške jakobince.« Car je odgovoril: »Resnica je. Da bi popravil svoje napake, sem sklenil svojo osebo in svoje čete postaviti v službo Vašemu Veličanstvu.« Edini, ki je ostal miren, je bil Talleyrand, katerega so vsi opazovali s silno radovednostjo. Kralj Friderik Viljem ga je srečal in se silno razjezil nanj, češ da je bilo smešno takega človeka poslati v izgnanstvo na otok Elbo. Talleyrand'mu je mirno odgovoril: " »Bonaparte se je že sam obsodil. Pripravil si je konec.« Ta Talleyrandov mir je šel ljudem tako na živce, da si ga niso znali razlagati. Zato so ljudje začeli govoriti, da je Talleyrand obenem z Angleži pripravil Napoleonov beg, da bi ga tako popolnoma uničil. Časopisi niso smeli ničesar poročati o dogodkih v Franciji, Talleyrand pa je bil tako tih in miren, da ljudstvo ni vedelo, kaj naj stori. Toda zastopniki velesil se niso mogli dolgo prepuščati tej živčni krizi. Talleyrand je ohranil največji mir, hladno je presojal položaj in je delal tako, da so ljudje dobivali vtis, da je silno prepričan o svojem uspehu. Talleyrand je moral tako rekoč plesali na vrvi, ker je na Dunaju zastopal Burbone in Francijo, ki je Napoleonu pripravljala take sprejeme. Zaveznike je moral prepričati o tem, da morajo razlikovati med usodo Francije in usodo Ronaparta. Vojskovati se morajo proti Bonapartu (če bi bilo to potrebno) in ne proti Francozom. Hotel je torej ohraniti koristi, ki si jih je že pridobil na kongresu. Tej politiki pa so se postavljale na pot velike ovire in težave. Dne 13. marca so zavezniški vladarji vendarle podpisali izjavo, v kateri poudarjajo, da se ne bodo vojskovali proti Franciji, pač pa proti eni sami osebi — Napoleonu. Ta izjava pa je bila nasilna in polna sovraštva in ni bila v skladu z diplomatsko uglajenostjo. Zdelo se je, da so vladarji to izjavo podpisali zalo, da bi jo kdo prebral na kakšnem volilnem zborovanju. V izjavi so poudarjali, da se je Bonaparte postavil izven zakona, ko je zbežal z Elbe. Ker je Francijo pognal v nov vihar in požar, zanj tudi ne morejo veljati francoski zakoni. Nihče ne bo z njim sklepal miru ali pa podpisoval premirja. Izjava se zaključuje z besedami: »Velesile poudarjajo, da se je Napoleon Bonaparte postavil izven vseh državljanskih in socialnih zakonov. Ker je motil red in mir na svetu, zasluži maščevanje vsega sveta. Velesile tudi izjavljajo, da ostane v veljavi pariška mirovna pogodba z dne 30. maja 1814. Francijo opozarjajo, da naj se z vsemi svojimi silami zbere okoli svojega zakonitega vladarja, da se ne bi zgodilo, da bi Francija zopet padla v zločinsko besnenje.« Ko se je Talleyrand tistega dne. ko so podpisali to izjavo, vzpenjal v kočijo, da bi se peljal k Metteroichu, je rekel svojim tajnikom: »Pričakujte me pri oknih. Če bom zmagal, boste videli, kako bom vihtel listič skozi okno kočije. Od tega lističa bo odvisna usoda Evrope in Francije.« , (Dalje.) Stolni kanonik Alojzij Stroj zlato mašo danes zapoje — kot papežev prelat Za zlato mašo ravno še pravi čas je iz Rima prišla velika, vesela novica, da je sv. Oče papež Pij XII. starejšino-seniorja ljubljanskega stolnega ka-pitlja, kanonika, presvetlega gosp. Alojzija Stroja imenoval za »hišnega prelata1 Njega Svetosti«. — Tega visokega odlikovanja _ se je morda še bolj kot skromni slavlje-^J^^-^M.^Ms^^^Sš^B nec razveselil ljub- 1 janski stolni kapitelj, ki je v novem prela-tu dobil nadomestilo za rajnega prelata — se-ciorja kanonika Sušnika; razveselila se je dolga vrsta duhovnikov, njegovih gojencev, ki jim je kot duhovni voditelj — spiritual — v bogoslovnem semenišču s prisrčno, kar ognjevito besedo in še mnogo bolj z živim, vsak dan bolj presenetljivim zgledom utiral pot za nedosegljivim duhovniškim vzorom Kristusom; razveselili se njegovi stanovski tovariši, saj ga bo med duhovniki ljubljanske škofije težko najti, ki bi ga po zglednem, popolnoma nesebičnem delu, globokem pojmovanju vzvišene duhovniške naloge in nje čudovito vztrajnem in zvestem izpolnjevanju tako visoko odlikovanje moglo zadeti bolj zasluženo, kakor je doletelo novega gospoda prelata Alojzija Stroja; razveselila se je nepregledna množica teh, ki so bili deležni njegove nikdar omagujoče dobrote — ko bi bil s Pavlom tolikrat lahko vzdihnil: Kdo omaguje, pa bi jaz neomagoval? — dobrote, ki je v popolnem žrtvovanju sebe in vsega, kar je sproti dobil — saj imel tako nikdar nič ni in prav toliko ima še danes — in dajala ni samo njegova desnica, ampak tudi levica tako, da sama ni vedela — dobrota, ki jih je tolikanj notranje obogatila, pa jih tudi toliko vzgojila in jim pomagala, da so danes ugledni možje, spoštovani stebri v svojih strokah, ko svoje dni niso imeli, da bi z vinarji ali parami po aržetu pocingljali...; razvesčlili se vsi nešteti tički brez gnezda, ki so lačne kljunčke odpirali, pa jih je s ceste pobral, jih pod streho ugnezdil in zevajočim kljunom zrnja natresal, da so se — kakor tički pod nebom — vsak dan brezskrbno na-zobali; razveselili se vsi, ki so v dušnih stiskah in dvomih, prihajali obteženi, pa jim kot božji namestnik s Kristusovo odpuščajočo besedo bremena ni le odvzel, ampak še srce razvčselil, da so vsi olajšani odhajali — vsaj v srcu poskakujoč — cxsultantes.. .j razveselili se stotine in tisoči, ki jim je v brsteča srca sejal božje seme, njih mlade duše — po Pavlovo — napajal s sladkim mlekom, pa previdno tudi z močnejšo hrano; razvesčlili se brezštevilni, vsi prisrčno hvaležni, da jim je — po Kristusovo — od dnevnega dela že ves truden pa jim še žrtvoval večer za večerom — sam s Pavlom ves slaboten, do smrti dognan, z dela se vračajoč z opotekajočim se korakom — da je nje napravil močne za neusmiljeno, trdo življenje; razveselili se vsi ti, ki se je v svoji verni modrosti znal pred njimi napraviti nevednega, da je nje pridobil za Kristusovo vednost; znal sebe ponižati, je laže druge povzdignil; razveselile se — last not least* — naše cerkve, ki jim je leto za letom naklanjal potrebna oblačila, da se je v najubožnejši dostojno opravljala skrivnostna daritev, ki jo ljubi z vedno rastočim spoštovanjem ... Naj Vam, presvetli gospod prelat za vezilo današnji dan bo vesela zavest, da Vašo slovesnost radostno praznuje vsa verna ljubljanska škofija — od nje najvišjega pastirja, ki Vas je sv. Očetu za visoko odlikovanje priporočil — do bosopetega siromačka — brezdomca, ki ga je dosegla Vaša dobrota — vsa škofija radostna z Vami, Bogu in sv. Očetu srčno hvaležna za dvojno izredno milost: da morete zlato mašo peti — kot papežev prelat... •ie Prelat Al. Stroj, stolni kanonik, bo v nedeljo, 26. t. m. ob pol 10 v stolnici pel svojo zlato mašo. Slavnostni govor bo imel prevzvišeni gospod ljubljanski škof dr. Grcgorij Rožman. Stolni zbor ob spremljevanju orkestra le to slovesnost zapoje veličastno Havdnovo marija-celjsko mašo s polnim orkestrom, trobentami in pavkami, za blagoslov po Riharjev vzneseni, visoko patetični »V zakramentu«. 60 letnica krščanske matere Te dni praznuje svojo šestdesetletnico in goduje gospa Ana Popit, zgledna krščanska mati 11 otrok. Po rojstvu in življenju jo prava Vičanka, ki ima za seboj 28 let težkega dela v tobačni tovarni. Trdo delo ter skrbi in trpljenje z otroci pa ji niso vzeli ne telesnih ne duševnih moči, tako da ^^^^ obhaja svojo šestdeset- ISVpif lp,nico zdrava in krep- HFff*-f | ka, in jo živ dokaz, i^ko ji je hila mnogoštevilna družina v blagoslov. Od njenih otrok jih živi šo osem, pet fantov in tri dekleta, od katerih je večina že pri svojem kruhu in v krogu svojih mladih družin. Njen mož pa je lansko leto dopolnil šestdeset let. Tej vrli krščanski materi želimo, da bi ji Bog po vsem trpljenju in težavah sedaj naklonil še lepo vrsto mirnih in lepih let, ki jih je s svojimi dolgoltnimi trudi in trpljenjem res zaslužila. Bog jo živi! Zadnje maturantke mestne ženske gimnazije Ljubljana, julija. Zadnjič smo poročali, da je letos na mestni ženski realni gimnaziji zadnja matura in abitu-rientke, ki odhajajo sedaj s tega zavoda, so pač zadnje, kar jih je dal ta zavod v 35 letih svojega obsotja. Pred kakimi 40 leti ni bilo nikakor poskrbljeno za vzgojo ljubljanske ženske mladine, saj so celo ljudske ošle za deklice morale vzdrževati redovnice, za višjo izobrazbo pa naša dekleta niso imela prave prilike. Zato je ljubljanska mestna občina že 1. 1896. osnovala višjo mestno dekliško šolo, ki se je 1. 1907 pretvorila v višji mestni dekliški licej s šestimi razredi. Mestna občina je tudi sezidala res okusno poslopje po načrtu znamenitega arhitekta iz dobe pred prvo svetovno vojno prof. Maksa Fabianija. Za to poslopje je mestna občina žrtvovala okoli 300.000 zlatih kron, znani meren Josip Gorup pl. Slavinski pa je podaril 100.000 zlatih kron. Poslopje je pri otvoritvi blagoslovil p. Hugolin Sattner, slavnostni govor pa je imel tedanji župan Ivan Hribar, ki je na-glašal skrb mestne občine, da naj bo ženska sred- nja šola v Ljubljani vzgajajišče skrbnih družinskih mater in izobraženih žena. Ta želja se je pokojnemu ljubljanskemu županu v polni meri izpolnila, kar moremo trditi danes, ko je zavod tik pred ukinitvijo. Mestni licej se je 1. 1920 pretvoril v popolno žensko realno gimnazijo. Pred osmimi leti pa se je bivša jugoslovanska država le odločila, da ustanovi v Ljubljani državno žensko realno gimnazijo in tako razbremeni mestno občino, kateri je bila ženska gimnazija res veliko denarno breme, saj je samo vzdrževanje veljalo mestno občino zadnja leta okoli 600.000 lir. Državna ženska realna gimnazija bo imela v jeseni že osmi razred ter bo torej popolna. Mestna ženska realna gimnazija se je polagoma v osmih letih ukinjala in opuščala, tako da je imela to šolsko leto samo osmi razred v treh pa-ralelkah. Mladim dekletom, ki sedaj šo opravljajo izpile pred maturitetno komisijo, želimo torej največ uspehov, saj se ta dekleta tudi zavedajo, da niso navadne maturantke, temveč zadnje, za katerih vzgojo je skrbela ljubljanska mestna občina! Poziv bogatim! Naša doba je postala podobna oni, ko je med tuljenjem pregnancev in zublji požarov propadal stari rimski svet, da bi dal prostora razvoju novega reda; gotovo ji je podobna 1 mirom na velikansko zmedo na političnem, socialnem in gospodarskem področju. V času burnih vpadov so se dvignili cerkveni očetje in opozarjali zmedene duhove na nekatere načelne smernice ter vzbujali velikodušnost bogatih do njihovih revnih bratov; opozarjali so jih nn dolžnosti naravne in nadnaravne skupnosti s pozivom, ki je bil včasih bolj žalosten, včasih pa tudi bolj oster, in so se pri tem posluževali na eni strani čuta evangeljske ljubezni, na drugi strani pa so kazali tudi na razumsko razsodnost poganov. Njihov poziv in pomoč, ki mu je sledila, sta nekoliko izpolnila brazde, ki jih je preobrat globoko zarezal med redkimi bogatini, ki so se zaradi negotovosti časa trdosrčno zaprli v svoje hišo na deželi, v vinograde in kašče, ter med brezmejno revščino, gnano v lakoto in obup, predvsem zaradi neurejenega gospodarskega okolja. Zlasti pa so očetje — največji, kar jih je imela Cerkev — opozarjali na izvor in namen bogastva. Bogastvo — so zabičavali — izhaja od Boga; On nam ga je dal, da ga upravljamo, pa ne v našo izključno korist, marveč (po mišljenju sv. Ililarija), da moremo z njim izvrševati dobra dela, zavedajoč se, da je raba vseli stvari skupna vsem ljudem. »Od Boga,« jc razlagal na drugem mostn sveti Razilij Veliki v istem smislu, »od Boga prihaja rodovitnost zemlje, toplota, ki oplaja zrak, obil-nost setve, sodelovanje živine in vsakršna pomoč pri poljedelstvu. Nasprotno pa izhaja od človeka ostrost v vedenju, sovražnost in samoljubje. Tako odgovarja človek svojemu Dobrotniku in pozablja na skupnost narave ter nn dolžnost, dajati odvišek revnim.« To dajanje — vračanje (pravijo očetje) — od-viška ni toliko dejanje ljubezni, kakor pn zapoved pravičnosti. Saj pravi sveti Ambrož: »O'o daruješ revežu, je tako dejanje usmiljenja pravičnost. Revež jo tebi pnnkovreden. I11 bila hi krivira, dn ne bi prišla pomoč od tovariša prav tedaj, ko hoče naš Gospod Bog napraviti iz te zemlje skupno posest zn vse, ker nnj njeni sadovi služijo vsem!« »Kar se godi pred našimi očmi.« vzdilitiie, »je podobno koncu sveta. Huni so vračajo proti Alanom, Alani proti (lotom, tioti proti Sarmatoin: in Goti stiskajo tudi nas v pregnanstvu v lliriku, stiska pa knr ne neha.« »Živimo oh propadu sedanje dobe; pred njim pn hite po svetu strašne bolezni. Svetovnn bolezen je lakota, svetovna bolezen je epidemijn, svetovnn bolezen je preganjanje.« (Iz »Osservatore Romano«, 12. VII. — Igino Giordani.) 1 Pomen: predstojnik papeževega doma, ali: načelnik papeikega dvora. ' Nazadnje pa ne najmanj. Zlata maša pri frančiškanih V nedeljo ob 11 dopoldne bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani slovesna zlata maša, ki jo ' o daroval preč. g. Viktor Sega. G. zlato-mašnika pozna vsa Ljubljana, saj že opravlja nad 10 let najbolj obiskano ljubljansko službo božjo, namreč enajsto, akademsko sv. mašo pri frančiškanih. Prav zato bo pa tudi slovesnost zlate maše ob tej uri: med onimi verniki, ki so vsako nedeljo pri njegovi daritvi. Slovesen vhod bo ob tričetrt na ti iz samostanske porte po sredi cerkve do glavnega oltarja. Sprevod bo tvorila Frančiškova mladina v svojih pestrih uniformah in pa velika asistenca. — Jubilanta bo pozdravila Riharjeva zlatomašna pesem, ki jo bo zapel akademski cerkveni pevski zbor, ki vsako nedeljo poje pri sv. maši g. Šege, Takoj po prihodu pred glavni oltar bo spregovoril jubilejno besedo župnik p. Krizostom. Potem se začne sv. daritev, med katero bo akademski zbor prepeval Ma-vovo latinsko mašo na čast sv. Vinccnciju. Na koncu sv. maše bo zahvalna pesem. Popoldne ob 4 bo imel g. zlatomašnik slovesne litanije z blagoslovom, nato pa bo delil zlatomašne spomine. Živilski trg založen s sadjem Ljubljana, 24. julija. Na sobotnem trgu so gospodinje lahko izbi-Tale sadje, ki ga je bilo prav mnogo na vseh branjevskih stojnicah. Včeraj je bilo namreč 'pripeljano do 5 vagonov raznega sadja iz Italije, v prvi vrsti lapih in sladkih hrušk, kakor tudi mnogo ringlojev. Sadje je šlo dobro v kup. Te dni so prišle prvič na trg tudi melone, ki so bile po 9 lir kg. Nekaj je bilo tudi podolgovatih pomaranč, ki so prišle iz Katanije in stanejo po 9 lir kg. Na trgu je bilo danes tudi precej flimon. Na drugem otoku je bilo dokaj zelenjave in zgodnjega sočivja. Bilo je nekaj glavnate solate. Lep korenček je bil na izbiro. Veliko je bilo povpraševanje po fižolu. Vedno več je na trgu domačih zeljnatih glav, ki so po 3 lire kg. Danes «0 Ljubljančanke in Ljubljančani pokupili izredno mnogo rož in cvetja, posebno na-gegljnov, gladiol in drugih dehtečih rož. Danes je namireč sv. Jakob in jutri je sv. Ana. Anice se bodo jutri pač razveselile vseh daril in po-klonjenih šopkov. Drugače ni bilo na trgu ni-kaikih posebnosti. Stalni obiskovalci trga, ki se zbirajo okoli slavnega, pri nekdanji Mahrovi hiši, samevajočega kostanja, so ugotovili, da se je ta kostanj začel tudi sušiti, kakor se suše akacije. Polovica kostanja je že dobila rumeno listje. Nove uniforme policijskih stražnikov Od danes nosijo bivši jugoslovanski policisti uniformo italijanskih mestnih stražnikov, toda z ilirskim grbom na kapi: tri zvezde in pozlačen polmesec na sinjem dnu. V — Vsem, ki so pokojnega gospoda Ivana Ko-šenino spremili na zadnji poli, iskrena zahvala. Sv. mašo zadušnico za pokojnega bo daroval zlatomašnik g. Šega v Bredo 29. t. m. ob 10 dopoldne pri glavnem oltarju v cerkvi Mar. Oznanjenja, -košeainovi. Zadnja matura mestne ženske realne gimnazije je v dveh dvoranah mestnega muzeja v Turjaški palači Kako in kje spravlja kmet pridelke Ljublja na,julija. Zemljepisci in narodopisci imajo ve načinov, kadar določajo značilnosti kakega naroda, ljudstva, pokrajine in zemlje. Eden teh načinov je opis gospodarskhi shramb, kar velja za sleherni še tako visoko kullivirani in civilizirani narod, kakor tudi za zadnje divjaško pleme. Po načinu gradnje gospodarskih shramb, skladišč živil, so nekateri etnografi tudi določali stopnjo civilizacije med posameznimi narodi. V tej razpredelnici in po tem načinu bi naše ljudstvo in pa Ljubljanska pokrajina v resnici dosegla kar visoko mesto, zakaj gospodarske shrambe so pri nas na tako lepi stopnji ter je način njihove graditve že tako ukoreninjen med nami, da more biti na primer naš kmet nanj kar ponosen. Za naše kraje je predvsem značilen kozolec. Podobne stavbe imajo seveda tudi drugi narodi, toda ne na ta način grajenih. Kdor pride prvič v naše kraje, mu že pade v oko najprej kozolec, bodisi enostavno grajen, bodisi dvodelen ali zložen. Ko so naši pradedje gradili prve kozolce, jih niso postavljali kar tako na slepo, temveč vse po preudarnem računu in premisleku. Ozirali so se na nebesno stran, na krajevne razmere, izostav-ljenost proti burji in drugim vetrom, na obliko in položaj tal. Zakaj kozolec je bil za našega kmeta vedno hkrati sušilnica in skladišče, bodisi žita, sena, slame, krmil in podobnega. Stari kozolci so bili, enako, kaor naše stare kmečke hiše, kriti po večini s slamo. Toda pogosti požari, — saj skoraj vsak dan zvemo o kakem gorečem kozolcu, ki so ga zanetili ali otroci ali potujoči berači, — so povzročili, da 60 kmetje pričeli v novejših desetletjih kriti kozolce z opeko ali z eternitom. Še vedno pa so ostale na kbzolcu lesene late, namreč dolgi, ozki drogovi, na katere povešajo sušeči se pridelek. Za naše razmere je kozolec res stara, duhovita in edino primerna iznajdba, ki pomaga kmetu shranjevati letino. To značilnost, namreč naš kozolec, so opisali že razni ugledni znanstveniki, domači in tuji. Univ. prof. dr. Melik mu je posvetil celo obravnavo. Sedaj, ko kmetje zopet spravljajo svoj pridelek, je res vredno, da se prizna tudi kozolcu v našem gospodarstvu častno mesto. V Ložki dolini pa poznajo še drug način sušenja in shranjevanja žita, sena in podobnega. To so ostrnice. V ljubljanski okolici in tudi po Dolenjskem ne vedo za ostrnice. Celo naš pesnik Oton Župančič se je pred leti, ko je šel na počitnice v Ložko dolino, začudil ostrnicam ter jim je posvetil cel ciklus pesnitev v »Ljubljanskem zvonu«. Ostrnice so namreč drevesna debla z okrnki vej. Na te okrnke kmetje Ložke doline spretno obešajo žito in seno, plast nad plastjo, tako, da je varna tudi v najhujšem dežju in burji. Celo kadar nasatnejo v Ložki dolini običaiae je- senske povodnji, je res kar čudno videti, kako mole nad poplavljenim poljem te obložene ostrnice nad vodo, kakor nekake čudaške postave. Lesa je v Ložki dolini dovolj, največ jelk in smrek, ki so za ostrnice res najbolj pripravne. Seveda pa poznajo v Ložki dolini tudi kozolce, vendar so za to malo deželico ostrnice res najbolj značilne. Važna gospodarska shramba je pri našem kmetu kašča. Pojem je zadnje čase postal zelo širok in ga naši pisatelji kar na debelo uporabljajo za vsako skladišče. Vendar je za kmeta kašča stavba prav določene vrste. Prava kmečka kašča mora biti zbita iz debelih brun, najbolje hrastovih. To je važno, ker mora biti kašča varna pred vaškimi vlomilci in tatovi, pa tudi žitni molji in podoben mrčes težko najdejo pot do dragocenega zrnja. V kašči hrani naš kmet samo žitno zrnje in fižol, morda tudi jajca, nikdar pa ne krompirja in repe. Za krompir je mesto v suhi kleti, pod podom, za repo pa v globoki jami na njivi, kjer tudi prezimi pod najglobljim snegom. V novejšem času kmetje tudi repo devajo v klet, kolikor je pač ne zribajo. Zadnja desetletja se uveljavljajo gospodarska poslopja, ki so hkrati skedenj, shramba za orodje in vozove, mlatišiče in sploh nekaj, kar je hkrati kmečka delavnica, skladišče, senik in morda celo hlev. Kadar se kmet spravi graditi tako stavbo, ga je kar občudovati, kako vse preudarno premisli, zakaj bo ta ali oni del nove stavbe. Po navadi kmet res najame tesarja in nekaj izkušenih delavcev, toda gradi tudi sam. V novejšem času so opeka, cement, debelo kamenje za temelje, kar spoštovani pri kmetu. Običajno so včasih namreč vsa taka poslopja gradili samo iz trdega lesa. Odkar so se uveljavile pri nas mlatilnice, kmetje ne pripisujejo take važnosti podu, namreč mlatišču, ki je bilo nekoč najbolj spoštovan del skednja. Naši kmetje so že spoznali veliko vrednost silosov, ki so za naše kraje res nekaj novega, pa so se že povsod uvedli. Silos je širok pojem. Včasih je to kar navaden večji sod, kamor kmet nameče rastlinje, recimo listje pese in repe, deteljo, razne odpadke, kar se v sodu kisa. To je izvrstna hrana za živino, dobrodošla posebno spomladi, ko kmetu zmanjka sena za živino. Živina tako krmo z največjim tekom žre. Odkar poznamo silose, naš kmet ni več v skrbeh za krmo živini. So pa tudi večji silosi, prave, po več metrov visoke betonske stavbe v obliki valja. Napredne vasi ponekod grade kar vzajemno velikanske silose za vse naselje. Naše zadružništvo si tu že utira novo polje za udejstvovanje. Ne samo značilne, temveč tudi važne so v dandanŠnjfh časih gospodarske shrambe nnšesa kmeta, saj od njih je odvisna prehrana vsega ljudstva, bodisi kmečkega, obdisi mestne/ia. AH si sc že naroČi! na bolj Si tednik »Domoljub«? Dolgin-Debeluh-Ostrogled Risbe: ROM — Besedilo po K. J. ERBENU 45. IN PRIDEJO V OBEDNICO, KI JE BILA 2E PRIPRAVLJENA ZA VEČERJO. 46. SEDEJO K MIZI, DA SE OTESCAJO OD DOLGE HOJE, IN ČAKAJO, KAJ SE BO ZGODILO POSLEJ. Po dolgi poti je svila pripotovala v Evropo Prva doba. v kateri je začel prodirati zahod proti tedaj bogatemu in naprednemu vzhodu, jc bil čas Aleksandra Velikega, ki je zaključil perzijske poskuse prodreti v-Grčijo z zmagovitim pohodom, ki jo podvrgel grški kulturi ogromno ozemlje, ki jo segalo od oaze Šiva do bregov reke lnda. Tedaj sta prvič prišla v slik kontinenta, ki po pravici žo od nekdaj veljata kot najpomembnejši celini sveta. Na žalost le po Aleksandrovi smrli razpadlo to veličastno kraljestvo in kmalu za tem je hiln Macedonija z Grčijo žo rimska pokrajina. Aleksandrovo kraljestvo je zamenjal rimski imperij. Pod vlado cesarja Trajana (v letih 98 do 117 po Kr.) je doseglo rimsko carstvo svoj največji razmah. Segalo je daleč v Azijo. Armenija, Mezopotamija in Sirija so poslušalo ukaze Rima. V tej smeri ob vzhodnih obalah Sredozemlja, ob sirijski ohali, je že od nekdaj vodila stara karavanska pot, ki se |o tu tudi končavala. V starih dohah je la karavanska cesta bila najpomembnejša Prometna žita, po njej sta vzhod ln zahod pre-peljavala svoja bogastva. Ta karavanska cesta je vodila daleč naprej v Azijo, ki je že od nekdaj vabila zahod s svojimi bogastvi. Ta karavanska ce- sta se jo začenjala nekje daleč na srednjem Kitajskem v kasnejši Mongoliji, se nato razcepilu v dve veji, ki sta se zopet združili. Najvažnejša smer te cesto se je na poti iz Kitajsko proti zahodu vzpenjala na »streho sveta«, na Pamirsko visoko planoto, ki dosega višino 4000 m. Tu se jc vila mod zaledenelimi prelazi in se grizla mimo prepadov in skozi soteske, dokler ni prišla v Samarkand In naprej v Teheran v Perziji. Od tu je krenila v plodne ravnice med rekama Tigris in Evfrat. nato pa je prekoračila puščavo, ki jo je ločila od Sirije in končno tako dosegla Damask — Bližnji vzhod, odkoder se je razlivalo bogastvo vzhodnih dežela naprej po sredozemskim obalah starega veka. Na tej dolgi cesti je bil skozi stoletja najbolj dragocen tovor svila, svileno blago. Srednja Kitajska je bila tedaj edina dežela na svetu, ki je poznala skrivnost prave svile Ni bilo naroda, ki bi vedel, da je drobna gosenica izdelovalec svilenih niti, v katere se prav te zaprejo, preden naj nastopi stanje, ki naj jo spremeni v metulja. Kdor koli izmed hocatašev na zahodu se je hotel oblačiti v tnko skrivnostna in čudovito šelesteča svilena oblačila, je moral z zlatom odtehtati svilo, Zrcalo Japonska parabola. Neki kmet se je odpravljal na potovanje v mesto onkraj svete pore. Ko se ie poslavljal od svoje mlade žene, jo je vprašal, kaj naj ji prinese za spomin. Zenu mu je dejala, da si želi glavnik, in na moževo vprašanje, kakšen bodi ta glavnik, je pokazala na večerno nebo, kjer je prvi krajec plaval v srebrni luči. Kmet se je odpravil na pot. Čez nekaj dni je prišel v tuje mesto, opravil je ondi svoje kupčijske posle, kar je trajalo nekaj dni, in se je pravkar hotel vrniti domov, ko se jc spomnil, kaj je ženi obljubil. Zalo je vstopil v trgovino, kjer je bilo mnogo takih reči, ki razveselijo žensko srce. A kupčijski posli so mu tako zmedli glavo, da zdaj ni prav nič vedel, da si je njegova žena zaželela glavnik. Le tega se je spominjal, in je to tudi v trgovini povedal, da naj ima darilo obliko lune. »Potem bo pa to zrcalo!« jo menil trgovec, pri čemer je pokazal na nebo, ki se je blestelo v mesečini. »Brez dvoma.« je potrdil kmet. »Saj zrcala še nikoli ni imela.« Zatorej je kupil zrcalo, se odpeljal v svojo vas in je izročil svoji srečni ženi prineseno darilo. Zona pa, ki ni bila še svoj živ dan videla zrcala, se je zelo prestrašila in je jokaje pritekla k svoji materi. »Le zakaj se jokaš?« jo je vprašala mati. »Zato, ker jc moj mož prinesel neko žensko v hišo.c «Kako to?« je vzkliknila mati,» vzela zrcalo in pogledala vanj. »Le kako se moreš zaradi tega jokati!« je očitajoče dejala hčeri. »Saj to je prav stara in grda ženska!« Nekaj besed o vkuhavanju Vkuhnš le sveže sadje. — Če sadeži, bodisi zelenjadni ali sadje — pred vkuhavanjem dolgo ležijo, se segrejejo in začno razkrajati. Tako pa nič več ne zaleže segrevanje, da bi se zatrle glivice. Zato je treba vkuhavati samo sveže in povsem nepoškodovane sadeže! Ali se vkuhani sadeži pokvarijo v vlažni kleti? — Vlaga in plesen ne moreta do vsebine v dobro zaprtem kozarcu, lahko pa pokvarita gumijasti obroček in tako utegne skozenj vha-hajati vlaga v kozarcc, ki vse pokvari. Če je klet zelo vlažna, je dobro, da jo prežveplamo ali postavimo vanjo posodo z negašenim apnom. Prav je tudi. če vrh vsega pokrijemo kozarec še s časopisnim papirjem. Križanka šf. 45 1 2 3 4 5 0 1 i 10 11 12 13 14 13 lo 11 18 IV 20 21 22 23 24 25 20 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 3S 39 4j 41 4U 43 44 45 40 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. kmetsko bogastvo, 7. spomladansko delo, 12. finsko pristanišče, 15. germansko božanstvo, 20. telefonski klic, 21, evropsko gorstvo, 22. starorimski govornik, 23. ruska reka. 24. jutranja zarja. 25. japonski otok, 26. slovanski vladar, 27. polirist, stražnik, 28. del obraza, 20. del sobe. 30. živa stvar. 33. nevestin delež, 35 umeten človek, 37. nekdanja Ljubljana, 39. spona, okov, 41. moško ime, 43. kmečko orodje. 45. pijanec, 47. starogrški pesnik, 49. trojanski junak, 50. vojvodinski kraj, 51. okusna pijača, 52. gozd na žival, 53. žensko ime, 54. ameriški denar, 55. nadav, del plačila, 56. upanje, 57. izdelovalec copal. Navpično: 1. ukaz. povelje, 2, žensko ime, 3. slovenski pesnik, 4. štajerski kraj, 5. akademski študij, 6. romunsko mesto, 7. kuhalna priprava, 8. Cankarleva zbirka pesmi. 9. domovina terana. 10. del ozračja. 11. slap. 12. azijski polotok, 13. gozdno drevo. 14. del obraza, 15. obsavski kraj, 16. vrsla setve, 17. električni izraz, 18. svetopisemska oseba, 19. kavarniški uslužbenec, 31. živinska krma, 32.. pripadnik izumrlega naroda, 34. pripadnik izumrlega naroda, 36. del človeka, 38. obljuba, 40. zelišče, bil, 42. pesniška oblika, 44. svetopisemska oseba, 46. mladika, odrastek, 48. maloazijska Rešitev križanke it. 44 Vodoravno: 1. katoličan, 10. osoje, Kemal. 20. otok. 21. Orel, 22. obed, 23. Etolija, 24. Man, 2». ataše, 26. rame, 27. Zala, 28, rak. 29. očak, 32. Ivan, 33. arijanec, 36. ost. 38. le-žaj, 41. A.agonija, 45. sobar, 47. Eda, 48. ded, 4"). epika, 51. cula, 52. Lada, 53. carinik, 54. obara, 55, dar, 56. Adam. Navpično: 1 .komolec, 2. ata, 3. tona. 4. Oka, 5. Loti, 6. Iravadi, 7. češarek, 8. Alena. 0. nota, 10. oba, 11. seminar, 12. odejica, 13. jeza, 14. etan. 15. kolesar, 16. Ela, 17. mir. 18. Ajas, 19. lak, 30. čeda, 31. kadi. 34. roka, 35. eola, 36. obad. 37. tram. 59. žar. 40. jen. 42. gib, 43. Jud, 44. Ala, 46. Ada, 50. Po. ki so mu jo pripeljali z Daljnega vzhoda. Celo leto dni je potovala karavana, predon je iz Kitajske po križih in težavah prispela v Damask, kjer so svilo že prevzeli Rimljani. V drugem stoletju po Kristusu je bilo na tej karavanski cesti kaj živahno. Rimljani, ki so lako ljubili razkošje, so vedno sproti pokupili dragocene tovore, čeprav so tedaj dan za dnem prihajale vedno nove karavane s tovori svile. Ko pa je nato rimsko cesarstvo začelo propadati, ko so se njegove meje začelo pomikati nazaj proti zahodu, je začel pojemali tudi promet na tej cesti. Ko je končno Kitajska, ki je do tedaj edina poznala skrivnost izdelovanja svile, izgubila to lajno, jo hkrati z razpadom rimskega cesarstva karavanska cesta zgubila na pomenu. 2e leta 600 po Kristusu so v Rizancu poznali sviloprejko. okrog ieta 1000 pa so jo že poznali v Španiji. Tako je starodavna karavanska cesta padla v pozahljenje, čeprav so jo v kasnejših dobah še večkrat uporabljali. Pomembna pa je ostala ta smer še dane9 in dogodki zadnjih let nam dovolj iasno pričajo, kako važna je ta bližnjica na vzhod. Podatki o vojnih izgubah Nemška uradna statistika je objavila podatke o nemških izgubah v sedanji vojni od začetka do konca junija 1942. V 34 mesecih sedanje vojne je nemška vojska vsega skupaj izgubila 313.135 mrtvih in 720.398 ranjenih ter 92.899 pogrešanih. Poučne so številke o vojnih žrtvah glede na posamezne pohode. V vojni proti Poljski je padlo 10.572 nemških vojakov, 30.322 je bilo ranjenih, pogrešanih pa 3404. V pohodu na Norveško je padlo 1317 Nemcev, ranjenih 1604, pogrešanih 2375. V vojni proti zahodnim državam je padlo vsega skupaj 27.074, ranjenih je bilo 111.034, pogrešanih pa 18.384. V balkanski vojni je padlo 1107, ranjenih je bilo 3752, pogrešanih 385. Zavzetje Krete je zahtevalo 1353 mrtvih, 1919 ranjenih in 2621 pogrešanih. Bojni pohod proli sovjetski Rusiji je zahteval do konca junija 271.612 mrtvih, 571.767 ranjenih in 65.730 pogrešanih. Zanimiv je pregled žrtev na ruski fronti v lanskem poletju, v zimi in v letošnji pomladi. Od začetka vojne z Rusijo do 1. decembra lani je padlo 162314 vojakov, v zimski vojni jo padlo do konca aprila 88.977 vojakov, v maju in juniju letos pa 20.321 vojakov. V primeri s temi številkami, ki dovolj iasno dokazujejo, kako moderno sodobno vojskovanje pod vodstvom najbolj spretnih poveljnikov varčuje z dragocenimi življenji, govore vse bolj strašno resnico številke iz prejšnje svetovne vojue, ki je v 51 mesecih zahtevala od nemškega naroda neprimerno več žrlev. V prejšnji svetovni vojni je zgubila nemška vojska 1.808.505 vojakov, 4.248.000 je bilo ranjenih, 991.000 pa je bilo pogrešanih. V nemško-francoski vojni leta 1870. in 1871.. ki je trajala sedem mesecev, pa je imela Nemčija prav maibne izeube. Padlo jo 82.268 vojakov, ranjenih jc bilo 68.488, pogrešanih pa 12.854. Revmatizem si pozdraviš z — bliskom Ze zdavnaj je znano dejstvo, da elektrika vpliva na človeško živčevje in povzroči ondi spremembe. Zdravilstvo pa še ni na jasnem, kateri električni tokovi so pri tem merodajni — ali močnejši ali slabotnejši. Ves nauk o zdravljenju z elektriko pa temelji na tem, da je t'akost uporabl jive elektrike primerno določena. )a človeka strela ubije, je obče znano, malo je pa primerov, da bi blisk zdravilno vplival nanj. Neki bivši vojak z Madžarske, ki je bil v svetovni vojni 1914—18 močno ranjen in je imel odtlej hud revmatizem v hrbtu in križu, je lani ob hudi uri slonel na oknu in je opazoval nevihto. Tedajci je treščilo na vrt tiste hiše. Pretres je bil tako hud, da se je tisti opazovalec le polagoma osvestil. Ko se je nato premaknil, je v svoje veliko začudenje opazil, da ga križ nič več ne boli. Glede na take in enake primere so postali poskusi nekega čilskega znanstvenika, ki se zdaj bavi z njimi, prav posebno zanimivi. Omenjeni znanstvenik skuša s posebnimi »pastmi«, ki jih ima nastavljene v gorah, »loviti« strelo in skuša njeno električno jakost odvajati v svojo bolnišnico, jo ondi primerno oslabiti in uporabljati v zdravstvene namene. Prepričan je, da je elektrika strele bliska bolj zdravilna kot umetno pridobljena elektrika. Študentovska smola »Veš. take smole pa že dolgo ne. Pred štirinajstimi dnovi sem pisal domov, naj mi pošljejo vendar denar, ko imam tako lepo priložnost kupiti poceni leksikon. No in včeraj sem dobil od doma velik zaboj s pohvalnim pismom, da je prav, da se tako zanimam za znanost, zraven pa cel kompleten leksikon.« Poletni plašči Kadar je poleti hladno, si obleče! lahek plašč, ki je iz svetlega platna, iz flanele ali svile. Če je obleka pisana, je tozadevni plašč zelo eleganten in oboje skupaj tvori lično celotno oblačilo (komplet). K lahki obleki (1) spada svetli, blnzasti plašč iz platna (4) Lahko je za vratom tudi zaprt; hrbet je malce mahedrav. K plisirani, vzorčasti svileni obleki (2) prav lepo spada preprost plašč iz flanele (3). Poleti v Začadeviu V tem svojstvenem zaselju pod prečudež-ntm. za pesem in veselje ustvarjenim Rožnikom je pomlad čisto drugačna in še čisto drugačno sonce jo spremlja. Sonce se komaj komaj prerine izza grmovja na Golovcu, v Začadevju je življenja in smeha in pesmi in tudi tihe molitve na mernike. Petelini so že zdavnaj oznanili dan, kosi po vrtovih in grapi so že sklicali svoje družice in na okna so potrkali ščinkovci, sinice, brglczi, taščice in vsa prijazna pevska družina, ki je bila pozimi vsak dan povabljena na pojedino. Vrabcev ta tiče v ni. Na sončnih robeh so ozelenele breze in razkazujejo svojo svatovsko obleko macesni in zvon na Rožniku je pomlajen in se smeje zaprašenim šempetrskim, šenklavškim in frančiškanskim zvonovom, ki udarjajo sicer trdo, toda zdaj pomladi je njih pesem trda in izmučena, kot so v prvi soparici utrujene mestne hiše ob prašnih enoličnih cestah. Vse so enake in še ljudje po njih so si enaki, kot da so iz asfalta in oetona. Začadevje ne pozna cest, ne prahu in ne ropota. Drobne stezice rišejo po vrtnih gredicah upokojenci in božajo rože in štejejo, koliko popkov se. je že odprlo in kdaj se bo nasmehnil k soncu rdeči cvet. V grapi, ki je tiha in plaha in kjer še voda ne upa premotiti tišine, se kopljejo račke, v grmovju brskajo kokoši, jim pomagajo in naga ja jo kosi, le zdaj pa zdaj zagrmi pes Cigo, ki kraljuje nad psi v Začadevju in svoje dostojanstvo volčjega pokolenja tudi javno razkazuje. Pri Čadu, kjer «o se nekdaj senčili naši nepozabni Murn, Kette, Cankar in zdaj pa zdaj zagrenjeni, vase pogreznjeni Grohar, tam se je popie na kostanjih že razpočilo in kot olahe dlani' se stegujejo listi k soncu in prosijo pwlosti. Nad hišo, kjer se belijo breze in stražijo njivo, brana hlapec Jaka in se mu vse smeje. Saj se zeleni že Krim in celo tam s Kureščka diši po zelenju in po encijanu. Otroci tu v Začadevju ne poznajo mesta, komaj komaj policaja in paznika. »Kaj bi! ludi še za jutri ti bo ostalo dovolj lejx>te!« me je podražil prijatelj, ki je sam zaljubljen v lepoto in vsak dan beži iz mesta in se ustavlja v Začadevju, da se je napije. »Stopiva k Čadu!« mi je namignil in utrgal rožo na vrtu in si jo vtaknil kar za klobuk. Marko, moj najmlajši, ki so mu sedaj štiri pomladi odevetele, se me je oklenil: »Tudi, jaz pojdem s teboj, se bom s peskom igral!« je gospodovalno razsodil, da je še prijatelja osupnilo. »Prav imaš. Marko!« mu je pritrdil, mene pa ošvignil z očmi. Hotel mi je nekaj reči, pa sva se prav tako razumela. V Začadevju smo si domači in zato si tudi pri Čadu prisvajamo svoje nenapisane pravice. »Kar v kuhinjo!« sem velel in pozdravil nas je Mickin resnično pomladanski smeh, kakršnega je prinesla vsega zdravega tam iz zdravih vinskih Buč. Zazdelo se mi je, da me je iz kota pozdravil Cankar. Nekoč sem ga videl tam, čaj je pil in Golarjtt nekaj dopovedoval. Bil sem preboječ, da bi se jima bil takrat približal in tudi v kuhinjo takrat nisem upal. Tudi Začadevja takrat še ni bilo. »Kar po domače!« naju je pozdravila gospa, ki je guljaš delila, obaro nalivala, odmi-kala kožice, ukazovala, se zdaj pa zdaj nasmehnila, pozdravila in odzdravila, nič prisiljeno, kot da je bilo že od rojstva ukazano: »Gospodinji!« »Buškega pol litra!« sem naročil Micki, ki je užaljena, če bi vinu iz njenega kraja ne rekli tako kot zasluži. Dan se jc široko smejal in v veliki kuhinji so se vrtili kot nekdaj v nunskem žajgradu, I ko so se pripravljali za mašo z leviti. Takrat Isem bil ministrant iu se mi je vrvenje strašno imenitno zdelo. Anica in Micka sta begali iz kuhinje na vrt, na verando, v salon. Prihajali so starci, komaj loveč sapo, in z njimi starke, prihajale so žene z otroki, pestunje z vozički, dijaki in dijakinje s knjigami, dekleta, fantje, delavec se je spotoma ustavil, učitelj je pripeljal svoj neugnani drobiž iz šole — Ljubljana v vsej pisanosti svojih stanov se je filmsko prikazovala, da sva s prijateljem pozabila na buško vino. Marko jo je popihal s Čadovim Joškom na grič in tam sta z lokom streljala v sonce in piskala na piščalke iz kostanjevih mladik. »Ni napačno tu!« je menil prijatelj in se sladkal z buškim vinom. Mize so se praznile in polnile. Mati je pripeljala vso družinico na sonce, naročila kruha in se primaknila k mizi blizu gugalnice. Otroci so še na kruh pozabili, tako jih je izmamila gugalnica. Kar po net miz pod kostanji so zasedli šolarji. Z vodo so zadovoljni. Sonce se smeje, na Rožniku pa zvoni mrliču. Zeleni macesni kimajo, breze pa trepetajo in pomežikujejo vetru in vrani, ki se je osamljena pripeljala čez Drenikov vrh in nekam med tivolske smreke. Krakala je in krakala, ni pa mogla priklicati svoje družice. »Veš kaj, Janez, zadel si jo z Začadevjem. Mesto je vrag!« je zastokal prijatelj in se nekam zamislil, morda ga je prevzelo zvonjenje, ki jc molilo in prosilo in prebujalo v srcih že pozabljeno pobožnost in mehkoiio. »Vem!« sem zatnomljal in gledal sence, ki so se začelo večati. Pod brezami so se ulegle temačne lise in se razvlekle in' nekje tam za Rožnikom se je skrilo sonce in mežikalo skozi veje smrek, kostanjev in brez. Vrt se je praznil in pojenjavalo je tudi begarije po kuhinji. Z Rožnika so se vračala s soncem nadahnjena dekleta in po drobnem pe-i sku so njihovi koraki kar peli, J »Bog daj dober večer!« je prikrevsal v kuhinjo starček, ves upognjen, neobrit in zasopel. Sovražnika Španci in Portugalci se že stoletja dolgo nič kaj radi ne vidijo. Neki portugalski velikaš je pisal španskemu velikašu pismo in ga je v njem nazival »Vaša milost«. Španec je odgovoril z nazivom »Vaša eksceleitca«. Nato ga je tudi Portugalec imenoval v svojem pismu »Vaša ekscelenca«, a na to ga je Španec nazival v j svojem pismu »Vaša milost«. — Portugalcu se " je to zdelo že preneumno in je Španca odkrito vprašal, zaka j si izbere zmeraj drugačen naziv, kot je tisti, ki mu ga da. »Meni ni nič za naslove,« je odvrnil Spanec, »toda nočem, da bi imela oba enega in istega!« »Bog daj, očka!« »Spal bi rad, ali bi mi dovolili prostor ▼ hlevu?« ie zaprosil gospodinjo. »Lahko!« Starček se je oddahnil in zlezel na stol, da ga je bilo komaj videti. »Od kje pa, očka, od kje?« sem ga pobaral, ko je izpraznil kozarec. Natočila mu ga je gospodinja. »Kar po svetu! Veste, nimam doma, odkar so mi vsi pomrli!« je za jecljal in si obrisal solze. Takrat je še Micki skopnel smeh na licu in neznane poteze so se razlezle po njenem obrazu. »Gospodje, takole romam, prosim, da se preživim. Zaslužiti ne morem. Roke so mi odpovedale, noge me ne drže in oči so mi opešale. Na grobeh sem bi! včeraj ...« spet so ga oblile solze in brisal si jih je kar z rokavom. »Veste, pa se mi je zdelo, da otroci govore iz groba. Očka, pridite kmalu, dolgčas nam ja in da mi je žena šepetala, naj počakam le še kaj mesecev. In veste, da sem kar vesel. Še tole pomlad bi rad živel!« je zastokal in se zamislil. Na Rožniku je spet zazvonilo. »Mrličem zvoni!« se je zavzel starček in čudno ga je prevzelo. »Da!« je povzel tudi moj prijatelj in iznova natočil starčku. Zmračilo se je že in nebeško lepa noč je prepredla Začadevje v sanje in mir... Tisto jutro je zvon na Rožniku vabil, klical in prosil in po strmi poti se je k maši podal tudi starček, ki je noč prespal v Čadovem hlevu ... »Bog daj, očka!« sem ga pozdravil. »Bog daj, Bog daj!« mi je odzdravil. Spoznal me je. »K maši grem. Za svoje bom molil in pa za vse. Tako lepa je pomlad!« Zahropel je in zakašljal in si v zadregi utrgal zeleni vršiček jerebike ob poti. Ob poti so dišale breze, obletavale so Jo čebele in iskale v opojnem soncu medu. ^hoJ&JM, novice Koledar Nedelja, 2fi. julija: 9. pohinkoštna; Marijina mati Ana; Valent, škof; Pastor, spoznavalec; Olimpij, mučenec. Ponedeljek, 27. julija: Pantaleon, mučenec; Rudolf, mučenec; Lilijoza, mučenica; Natalija, mučenica; Sergij, mučenec. Torek. 28. julija: Viktor I., papež in mučenec; Inocencij I., p;ff>ež; Nazarij, mučenec; Aha-cij, mučenec; Peregrin, spoznavalec. KNEZ MARKO Veliki zgodovinski roman Lunina sprememba: ščip oh 8.14 zvečer. _ Tferschol napoveduje jasno in vroče vreme. Novi grobovi + Kramaršič Ernest. V Ljubljani je umrl v petek g. Kramaršič Ernest, davčni kontrolor v pokoju. Blagega |>okojnika bodo pokopali v nedeljo ob pol petih popoldne z Žal iz kapelice sv. Nikolaja. Vsem njegovim dragim naše sožalje, njem upa naj sveti večna luč! * — Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bod o poučevali gimnazijski profesorji. IJčnina zmerna. Tečaj se prične t. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7/III., dnevno od 10 do 12. — Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo 1. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem posečanju uspeli zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, sedaj Liclitenthurnov zavod, dnevno od 0—12. — Popravni izpiti za učence II. drž. mešane meščanske Šole v Ljubljani (Zg. šiška). Za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, se prične tečaj dne 29. julija (sreda) ob deveti uri v bivši produjalniški sobi v gostilni pri »Mirtu«, nasproti shrambe kmetijskega orodja. Obisk tečaja je strogo obvezen in brezplačen. Kdor ne bo redno prihajal k pouku, ne bo pri-puščen k popravnem izpitu. Dovoljeno pa je, da tudi drugi mirni učenci in učenke, ki se hočejo učiti, prisostvujejo pouku. — Duhovne vaje Zveze katoliških učiteljic se bodo pričele dne 2. avgusta ob pol 7 zvečer v Lichlenturnovem zavodu v Ljubljani. Vse to-varišice. ki bi izrecno želele stanovanje in hraio v zavodu, je poskrbljeno. Le krušne karte naj prinesejo. Prisrčno vabimo vse članstvo in vse druge gospodične učiteljice. — Lepo vreme še traja. V soboto, na sv. Jakoba dan, je bilo lepo in jasno. Sv. Jakob nam navadno prinaša lepo in sončno vreme, redkokdaj dežuje ta dan. O. sv. Jakobu, pravijo, navadno pritisne hujša vročina. Vsi julijski dnevi so bili najugodnejši za žetev raznih žit, ki so že vsa pri Se ta. Otava drugače lepo kaže. V četrtek se je dnevna temperatura primerno dvignila in je bila dosežena najvišja plus 27.8. ko je bila jutranja v soboto plus 14.6 stopinj. Barometer se je močno dvignil nad normalo in je dosegel 766.7 mm. Lepo vreme zna trajati še nekaj dni. V soboto zjutraj ni bilo na Barju megle. — Vse rakovniške knjižice, ki še niso pošle, lahko dobite v »Mladinski založbi«, Ljubljana, Stari trg 30. — Tečaj za popravne izpite omogoča dijakom-popravljalcem iz vseh predmetov uspešno napraviti popravni izpit. Poučujejo strokovnjaki. Začetek 1. avgusta. Prijavljanje dnevno od 9 do 12. Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva ulica 27. — Jezikovni pouk iz italijanščine in nemščine dobe začetniki in spretnejši v dopoldanskih in večernih urah. Prijavljanje od 9 do 12 dnevno. Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva £7. Tudi dopisna metoda po lekcijah za one, ki se žele učiti jezikov doma. Honorar nizek. — Jezikovni tečaji v uršulinskem samostanu. V uršulinskem samostanu se bodo o počitnicah jjotičevali vsi jeziki v tečajih ali posamezno. Istotako tudi stenografija. — Pripravljalni tečaj za gimnazijski sprejemni izpit. Učenke, domače in z drugih šol, ki nameravajo vstopiti v uršulinsko gimnazijo, bodo *»nele meseca septembra pripravljalni tečaj za sprejemne izpite. Priglase se lahko takoj. Liiihliana 1 Uprava »Doma in sveta«, Ljudska knjigarna v Ljubljani sporoča, da je pravkar razposlala ljubljanskim naročnikom zadnjo številko »Doma in sveta« (5-6). Najlepše prosi svoje naročnike, da bi ji čimprej poravnali naročnino, ker le tako more revija redno izhajati. 1 Staršem ljudskošolskih otrok v Ljubljani. Za učence in učenke ljubljanskih ljudskih šoi, ki bi se hoteli učiti italijanščine, se bodo priredili v Ljubljani počitniški brezplačni tečaji. Kdor želi obiskovali tak tečaj, naj se takoj priglasi pri svojem šolskem vodstvu. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. ^ 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, prirodopis, zemljepis, zgodovina, risanje) se nepreklicno začne v [Hinede-ljek, 27. t. m. Prijavljanje vsak dan od 9—12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. Pouk temeljit, ukovina zmerna. 1 Razstava Ra.jka Slapernika v galeriji Ober-snel, Gosposvetska cesta. Danes, v nedeljo, je zadnji dan razstave. Vse, ki se zanimajo za slo vensko umetnost in so imeli namen ogledati si razstavljena dela, opozarjamo na zadnjo priliko. 1 Kopališče pri Slonu bo zaradi čiščenja zaprto od 28. julija do 8. avgusta. 1 V Ljubljani so umrli od 17. do 23. julija: Lah Ivan, 52 let, metlarski pomočnik, Zabjak 5: Maurin Marija, 94 let, vdova poštn. uradnika, Vidovdanska 9: Šerjak Marjeta roj. Žužek, 73 let, zasebnica, Peruzzijeva 82: Drvodel Alojzij, 43 let, župnik, Celovška c. 98: Košenina Ivan, 91 let, mesar, posestnik in meščan, Japl.jeva 2; Jesih Dragotin. 21 let, sin bivšega železničarja, Vidovdanska 9: 1'etrovec Mihael. 83 let. hlapec, Japljeva 2: Jaklič Frančiška roj. Kastelic, 77 let: žena železničarja. Mestni trg (1; Šteblaj Marija roj. Sirnik. 55 let, učiteljica v p.. Vidovdanska 9; Turšič Jožef, "(1 let. delavec tob. tov. v p„ Rožna dolina c. XVII/12; Fistcr Helena, 79 let, kuharica, Hrenova ul. 16; Jančar Marija, 61 let, delavka tob. tov. v p., Malenškova 9. I V ljubljanski bolnišnici so umrli: Jakolin Stanislava, 5 mesecev, Galjevica 98 a; Jančar Marija roj. Zalar, 65 let, žena delavca. Vodovodna cesta, baraka; Nagode Anton, 71 let, sodnik v p., Mirje 15; Debevc Gabrijela, 6 mesecev, hči posestnika. Stara Vrhnika 84; Tabaj Franc, 6t let, železničar v p., Zaloška cesta 10; Zw6lf Ivan, 28 let, mizarski pomočnik. Trata 13 pri St. Vidu nad Ljubljano; Urbane Bronislava, 6 mesecev, hči delavca, Litijska c. 32; Kregar Ana roj. Hajn, 70 let, vdova krojača, Karlov-ška cesta 8; Seško Marija, 62 let, zasebnica, Kočevje 197. 1 Zoper tifus cepi mestni fizikat z zaščitnimi KNEZ MARKO v dveh knjigah tabletami že tri tedne stanove, ki imajo opraviti s prodajo živil. Že več tisoč moških in žensk je ljeni |K>polnonia varni pred to nevarno nalezljivo boleznijo. Mnogo bolj varno je pa tudi ljubljansko prebivalstvo, ker bi se tifus le težko razširil, saj ne bo napadel gostilniškega, mesarskega in sploh s prodajanjem živil zaposlenega oseb-bilo cepljenih in vsi so se prepričali, da to cepljenje nima prav nobenih slabih posledic. Ljubljanski mestni fizikat se pa še nadalje prizadeva za obvarovanje Ljubljane pred tifusom ter bo zato tudi še prihodnji teden nadaljeval s cepljenjem z zaščitnimi tabletami. Vsi obvezniki, ki bi bili morali te tri tedne priti s zauživanju tablet, pa niso prišli iz kakršnega koli vzroka, naj gotovo pridejo prihodnji teden v mestni fizikat po zaščitne tablete. Cepljenje l>o vsak dan od 8 do 9 v Mstnem domu, pri tem pa opozarjamo zamudnike. naj začno z zauživanjem tablet že v ponedeljek 27. t. m. ali pa vsaj v torek, ker bo mestni fizikat imel prve dni avgusta čez glavo drugega dela. 1 Zaradi nenadne obolelosti Ivana Franrla bodo peli v nedeljo, ob 17, opero bratov Riccijev »Krišpin in njegova botra«, v ponedeljek pa napovedano gostovanje Zlate Gjungjenčeve odpade. Naznanila GLEDALIŠČE: Drama: Nedelja, 2f>. jut. ob 17.30: »Učiteljica«. Izven. Ceno od 15 lir jiavzdol. — Ponedeljek: 27. julija: Zaprto. Opora: .Nedelja. 26. julija ob 17: Kieci: »Krišpin in njegova botra«. Izven. Znižane ccne od 18 lir uu-vzdol. — Ponedeljek, 27. juliju: Zaprto. — Torek, 2H. julija ob 17: »Baletni večeri. Prvič v sezoni. Izven. Ceuo od 20 lir navzdol. RADIO. Nedelja, 2«. julija. 7.45 Poročila v slo-vonščini, — 8.00 Napoved časa. Poročila v i tali jnnSOiui. — 8.30 Orgelski koueert, izvaja Miehclo Napotitaio. — 11.00 Prenos pete 11111*0 iz baziliko psov. Oznanjenja v Fironzl. — 12.00 Hazlnira evangelija v ituhji.nščiui (P. Znppaterreui). — 12.15 ltuzlHgn evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). — 12.35 Koncert pinnistkc .Milo DernovAkove. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sit v slovenščini. — 13.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki, vodi dirigent Simonettc. — 13.45 Vojaško pesmi. — 14.00 Poročila v itall janičlni. — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornrgn zbora, vodi dirigent fiijanoe. Slov. glasba. — 14,45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Dr. Koron Ivan: Bolezni svinj, kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert al listke Eizo KRrlovčeve. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisann glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Orkester, vodi dirigent Angoliit. — 21.20 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijauec, sodelujeta sopranistka Ksenija Vidali in tenorist Ivnn Franci. Masengni: Prijatelj Frie. — 22.00 Kmečki trio. — 22.30 Priljubljeni valčki. 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 27. Julija. 7.30 Poročita v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa. Poročila' v italijanščini. — 12.20 Koncert Srunila »Ljubljana«. — 12.45 Koncert tcrceta sester Stritarjevih. — 13.00 N'a-povod časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — Filmska glasba, vodi dirigent Angelini. — 14.00 Poročila v italijanščini, — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigen D. JI. Sijauec, glasba za godalni orkester, — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Operna glasba na ploSčah. 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Simfonični koncert, vodi dirigent Ugo Tansini. V odmoru: Predavanje v slovenščini. — 21.40 Zanimivosti v slovenščini. — 21.55 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfcifer — I. violina, A: Dermel i — II: violina. C. Sedlbauer — čelo, V. SuSteršič — viola). — 22.45 Poruočila v italijanščini. Poizvedovanja. — Zgubila sem črno torbico i? blaga: V njej so bilt trije ključi, in sicer eden velik (VVertheim) in dva mala, od teh tudi eden za posebno ključavnico (\Verthoim). Zgubila sem torbico v četrtek okrog osmih, od Sv. Petra cesto do Streliške ulico in do Dolenjskega mosta. Ker Bem reva, ' prav lopo prosim poštenega najditelja, naj prinese torbico v upravo »Slovenca«. Izgubila som v petek nekaj denarja od Kolodvorih ulico po Komenskega ulici do Vidov,ianske cesto. Pošteni najditelj naj ga izroči v upravi »Slovenca«, saj je oseba, ki je izgubila denar, zelo revna. LLEKAItNE. Nočno službo imajo lekarne: v nede: IJo: dr. Kmet. Bleivveisova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mostni trg 4. in mr. Ustnr, Selenburgova ulica 7 — V ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Hamor, KikloSičeva cesta 20, in mr Muxmayer, Sv. Petra cesta 78. Iz Gorizije Vreme. Zadnjič smo poročali, da smo za prvo, najnujnejšo potrebo dobili nekaj dežja. Od takrat smo imeli še večkrat dež. Parkrat so se nebeške zatvornice odprle kar na stežaj in je lilo in pljuskalo po vsej deželi, da je suša, ki je mnogokje napravila že občutno škodo, za lep čas pregnana. Sedaj si zopet želimo sonca in toplote. Po njej hrepeni trta, turšica, sadje in vrtnine. Novi grobovi. Na Taboru v Montespino je mirno v Gospodu zaspala 92 letna I. Kavčič iz ugeldne družine. Razumna gospodinja in skrbna žena je vse svoje dolgo življenje neutrudno delala za svojo družino in dom. Naj se spočije v Bogu! — Na Lokvah nad Ghiappovano je legla v prezgodnji grob okrog 30 let stara Ivanka VVinkler, poročena Marega, iz znane Win-klerjeve hiše. Zapušča moža in dva otroka v nežni mladosti. Bog ji daj večni mir! — V Ca-nale d'Isonzo je umrl tamošnji lekarnar gosp. Štefan Sauli. Dosegel je lepo starost 74 let. Bil je dober in r>ošten mož ter obče spoštovan. Naj mu sveti večna luč! Z Gorenjskega V bolnišnici na Golniku je umrl cestni nadzornik Emil Bižal. Pokopan je bil v Kamniku. — Umrl je organist v Gorjah pri Bledu Tone Bižal. Direktno zvezo z brzovl.akom bodo odprli te dni med Celovcem in Berlinom. Brzovlak bo odpeljal iz Berlina ob 21.20 in bo prispel čez Solnograd in čez Beljak naslednji dan ob 16.18 v Celovec. Odhod iz Celovca bo ob 15.05, prihod pa drugi dan ob 8.31. iz Hrvaške Monografije hrvatskih mest. Hrvatski državni bibliografski zavod Iki pričel v kratkem izdajati monografije posameznih hrvatskih mest. Prireditve hrvatskega državnega propa-gadnega urada. Hrvatski državni propagandni urad je organiziral preko zagrebške radiood-dajne postaje ljudske oddaje hrvatskega narodnega kulturnega blaga. Na sporedu so hrvatske narodne pesmi iz posameznih pokrajin, tambu-raški nastopi jn hrvatsko kolo. Oddaja je vsako nedeljo ob 19.15. Hrvati radi poslušajo radijske oddaja. Po zadnjih jKidatkih ima hrvatski rtulio trenutno 63.000 naročnikov. Od tega števila radijskih naročnikov jih odpade na zagrebško ravnateljstvo 54.500, na področje sarajevskega ravnateljstva 74l*> in na področje ravnateljstva v Makarski 1523. Nove hrvatske poštne znamke. Hrvatska poštna uprava je pustila v promet nove poštne znamke v vredriosti treh kun. Na znamki je natisnjena slika župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Osijoku. KNEZ MARKO bo izšel v nekaj dneh Vojaška razstava v Zagrebu. Dne 22. t. m. so v Zagrebu odprli razstavo nemških in hrvatskih slikarjev, ki se udeležujejo sedanjih bojev na vzhodnem bojišču. Iz Srbiie Nova skupina srbskih kmetov na obisku pri Nedifu. Nedavno »e je mudila v Belgradu nova skupina srbskih kmetov iz [»osameznih srbskih okrajev. Nedičevi gosti so si v Belgradu najprej ogledali razno mestne zanimivosti, se informirali na merodajnih mestih o trenutnem političnem in vojaškem položaju na posameznih bojiščih, nato so bili sprejeti tudi v srbskem predsedništvu vlade. Kmete |e nagovoril sam NediČ, ki je poudarjal, da stoji danes Srbija v znamenju mirti in reda ter dela. Po njegovi izjavi jo sedaj zemlja v Srbiji boljše obdelana, kakor je pa bila poprej. Končno je Nedič srl>skim kmetom izjavljal, da ima Srbija na izbiro samo dve poti. Prva je pot, ki jo nakazujejo in svetujejo razne propagande. To pot je srbsko ljudstvo hodilo že lani ter jo sedaj dobro pozna. Druga pol [e pa |>ot obnove in resnega dela. Po Nedičevi izjavi Srbijo lahko reši samo ta pot in samo takšna politika. Odstranitev ciganskih kolih na Cuburi v Rel-eradu. Belgrajska mestna ol>čina je pričela urejati tudi nekatera svoja predmestja in jo v njih pričela ostreje izvajati razne sanitetske predpise.. Tako je dosedaj dala odstraniti vse ciganske kolibe v predmestju Cubura. Sedanje kmetijske šole v Srbiji. V sedanji Srbiji obstojajo tri kmetjiske šole. Prva je v Va-Ijevu, druga v Bukovu, tretja pa v Kraljevu. Vso šolo st» dobro obiskane. Srbski prehranjevalni urad poziva ljudstvo, naj se z večjim zanimanjem loti nabiranja zdravilnih zelišč. KNEZ MARKO v ..Slovenčcvi knjižnici", po S Lir MALI OGLASI V malib oglasih velja pri iskanju ilufbe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L t.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek »e računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. Službe l&tcio: Abiturlent klasično gimnazije, Išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe npr. »Slovenca« pod »Ablturlent 4246. a jj Stiižte | Dobe: Gospodična s perfektnim znanjem Italijanščine in nemščino, se sprejme k dvema otrokoma. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Veselje do otrok« 4208. b Kuharico za večje gospodinjstvo na deželi, iščem za takoj ali s 13. avgustom. Ponudbe poslati na naslov: Hišnica, TyrSeva c. 36a z navedbo starosti, fotografije ln zahteve plačo. — Služba stalna, želim samostojno in zanesljivo moč, b Služkinjo 7.a vsa hišna dela In dobro kuhe, lSčem. Kačar, Sv. Petra e. «7. b Postrežnico pošteno In pridno, sprejmem za vsa hišna dela. Slomškova 15, I. nadstr. desno, b Dekle veščo kuhanja, sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Samostojna« 4274. b Gospodična s sigurnim nastopom dobi postransko zaposlitev. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobra plača« 4271. b Kuharico popolnoma samostojno, mlajšo, zdravo, varčno, ki Jo že služila v boljših privatnih hlšnh — sprej mem čimprej. Plača do lir 300 mesečno. Naslov upr. »Slovenca« 4282. Postrežnica poštena, ki zna tudi kuhati, so sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4290. h Služkinjo pofteno In člsio, lAčcm. Podrobni k res t a V/35, b Služkinja so Išče k tričlanski družini v neposredni bližini centra. Ponudbo na upr. »Slovenca« pnd »Dobra In poštena« 4284. b Dekle pridno, pošteno, čisto, vajeno samostojno kuhn — sprejme takoj ali za avgust družina treh odraslih oseb. • Ponudbo na upra.vo »Slovenca« pod »Dobra hiša« 4281. b P^daras Otroški voziček skorat nov. naprodaj. — Jeločnlk. Dolenjska cesta 13, pritličje. Zimo za modroce vseh Kvulltet K u p t t o najugodneje pri »2 IMA« .1 a g e r Milan, prva ljubljanska mehanična predilnica Zime. trgovina Sv. Petra c 11. tel 20-42 Pre--dllnlc« Fu In«, tel JO «5. Slfiiico untčujo »PULKCIM«. Inž. Prczclj, Ljubljana. \Vol-fova 3, uradne ure: 8—12. »PAPRIKA MARICH" Pepe rosso italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi preeso negozianti di Generi se v vseh trgovinah z AlimentarieCommestibili živili D3TTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napol!) ki je bil že zaposlen na premogovnikih v jamskem obratu spiejmemo za čimprejšnji nastop. Ponudbe z navedbo o dosedanji zaposlitvi na Rudnik v Krmelj. ___ Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 Globoka živtieaska drama o zdravniku, ki se je sam po nedolžnem obsodil Roman zdravnika C. Ilorn, Albrecbt Schonhals, M. Andergast KINO MATICA - TEL. 22-41 Kako nesrečne osrečiti, je problem, ki ga skuša rešiti film Dobrotnik iz norišnice V gl. vlotrah: Michel Simon. Roman Novarro. Micheline Prešle, Jacqueline Delubac _KINO UNION - TEL. 22-2» Delikatna ljubezenska zgodba v velefilmu Veleblagovnica V gl. vlogah Vittorio de Sica, Assia Noriš Režija: Mario Camerini KINU SLOGA - TFL. 27-30 NatslavneISi krrnktcrni igralce CHARLES LAUGHTOM v filmu krasnih naravnih posnetkov iz džungle Potepuh z otoka Film po sovitem Dumasovem romanu „Trije mušketirji" Železna maska Lu's Hayward ,f. an lic-nnet Predstave delavnik ob !7"30. nedelja 14"30 tn 17uri KINU KODELJEVO TEL. 41-64 Poslovodjo -kinjo agllno s 15.000 lir kapitala, sprejmemo. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Fiksen mesečni zaslužek 2000 lir« 4289. b 1 Hmill | Psa dobrega čuvaja, kupim. -Sitar Stanko, Stožlce 7, p. Ježlca. k Njivo ca 3000 m',, blizu mesta, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4209. p | Otroški Športni voziček dobro ohranjen, so proda za 350 lir. Crtomlrjeva *t. 19. 1 Konja močnejšega, dam ugodno v najem. Tudi sprejmem dnevno prevoze s samcem. Ponudbe na upravo »Slovenca« tod »Zanesljiv« 4275. J Sobna cvetlica »Ficcus« krasna, ugodno naprndaj. Naslov v upr. »Slov.« pod ftt. 4236. 1 Globok otroški voziček z žlmnlco vred - naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« 4247. 1 Ročna ciza dobro ohranjena, se proda po nizki ceni. Polzve so: mizarstvo, Jenkova 7. Kravo s tretjim teličkom, prodam. Cernlvec, Dravlje. H SPbe I Oddalo: Opremljeno sobo oddam. Karlovška c. 18. Sostanovalko se sprejme. Sv. Petra c. št. 14, I. nadstr. s Sostanovalcu postelja na razpolago. -Poizvedbe: Pisarna, Sv. Potra nasip 17, priti, s Sobo z dvema posteljama blizu centra, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« 4283. s Perutnino zajedajo uši. Mazilo zoper u.šl na perutnini je Inž. Prezljev »PERUT-NIN«. LJubljana, AVolfo-va 3, uradno ure: 1—12. Hladilno omarico pripravno za gospodinjstvo, proda štembal, Vegova št. 8, dvorišče, levo priti, 1 Gospodinje naj se zanimajo za »Pa-mokuhalnik«, prihrani nad polovico kurjave in časa. Dobi se: Mizarstvo: Ker-njak, Tržaška c. 92. 1 Filatelisti! Ugoden nakup raznih znamk, Jol, albumov, katalogov, fllatellstične literature - nudi fllatelija Mladinsko založbe. LJubljana, Stari trg 30. Te-leton 41-69. Vse denarne in trnovske posle Izvršim nitro In točno Obrnite ae na i Rudolf Zore, Gledališka ul. 12. Telefon 88-10. Parni kotel stoječ, kotel za ogrevanje s paro in mešalni stroj, so proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4263. 1 | Šivalni stroji gj Šivalni stroj najnovejši, skoraj nov, pogrezljiv ln lepo večjo preprogo, proda : Trgovina »Ogled« Mestni trg 8, vhod skozi vežo. 1 Vnicmi j Vajenko za trgovino z čevlji ali za prešivanjo zgornjih delov čevljev, sprejme: Trlumf, Miklošičeva 12. Vajenca za sobosllkarsko In pleska rskn obrt sprejmem takoj proti takojšnji plači. Scbenlk, fielcnbureo-va ulica 4. v 310. Mirka spreleti groza in strah. Obrne se in hoče pohiteti k svojim, ki so v večji nevarnosti, pa tisti hip ga napade od zadaj velika turška četa. Vname se hud boj, ne boj, mesarsko klanje. Kristjani se z vso bojevitostjo in pogumom branijo ter se otepljejo Turkov, toda krvoločni pogani so s pomočjo svojega orožja premagali Rožane. 311. Še celo pa, ko se preko zidov usnje kopa sovražnikov na Gradišče, kajti vsi branilci so hiteli v notranjost dvorišča, da branijo svojce in svoj zaklad. Za našega kmeta ni nobene rešitve več. Kdor se ni hotel vdati, je moral umreti takoj na mestu. Izdajstvo je rodilo svoje. ' 312. Mirko se je sprva ljuto branil s svojimi tovariši. Toda v kratkem jih je mnogo popadalo pod krutimi meči. Naposled se je zgrudil tudi Mirko, naš poveljnik, nezavesten na tla. Ilud udarec po glavi ga je omamil. Ko so videli Rožani, da je poveljnik omahnil, jih je zapustil pogum. Vdali so se. Na Gradišču je bil Turek gospodar... l&iaplsnpjl Krojaške odpadke volnene tn bombažne, pletlljska In Šiviljske od-rezke, kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenov* ulica 8. k Smrekovo treslo lepo, cdravo, »uho In ježlce — kupi vsako koli* čtno usnjarna J. Lavrlfi, fit Vid pri Stični • LJubljana. Kdo bi prodal 1 kg Itfja revni družini, ker Jo v veliki potrebi. Naslov v npr. »Slov.« 4273, k Preproge, klavir, gramofon ln različno pohištvo, kupimo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4287. k 1000 kg lucerne mlade, suho, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4210. k Izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaško ln Šiviljsko odrezko ter vse stare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33, telefon 34-26. k jftvto-motoil Šoferska šola I. Caberščck bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska nlica 43 Telefon št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Bstanovaniaj Oddalo: Dvosobno stanovanje s kopalnico, oddam za avgust ali Beptember. — Naslov v upr, »Slovenca« St. 4234. « Malo komfort. stanovanje v centru, kompletno o-premljeno, oddam takoj proti odkupu pohištva za 20.000 lir. - Tonudbe na upravo »Slovenca« pod »Velik komfort« 4285. č Kletno stanovanje lepo enosobno. oddam poceni zakoncema, ki se razumeta lia obdelovanje vrta. Tonudbe s točnimi podatki o družini in poklicu na upravo »Slov.« pod »Nova hiša« 4276. č esz&vmbsbbsei AMAR0;':i918 rr J - v VERMUT BIANC0 GBENAK '1918 " r g // . n/he/fn. >■•/,< '-v.-« , : v T. ■■■■'• BELI VERMUT t Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je umrl dno 24. julija 1942 njen dolgoletni tajnik, gospod Ernest Kramaršič po kratki mučni bolezni v 67. letu starosti Togreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 2j. julija ob pol 5. url popoldne iz kapelice sv. Nikolaja, na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu sodelavcu bo ohranilo naše Združenjo trajen Fpomin. LJubljana, dno 24. julija 1942. Kupim parcelo od BO.000—70.000 lir. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uradnik« St. 4260. k Hišo kupim za ca 350.000 lir. Tonudbe na upravo »Slovenca« pod »Meščan« 4261. k Naprodaj Vekend hišica ob Ljubljanici, hiša v Dravljah, in parcela v raznih delili mesta. Zajec Andrej, re-alltetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. p Pohištvo Več spalnic in kuhinj proda mizarstvo: Ventu-rlni Ludvik, zaloga pohištva, Florjanska ulica 31, Ljubljana. Telefon 48-12. Ogled v ponedeljek, sredo In soboto od 2.—6. ure zvečer. s Mroce patentne posteljne mreže, ototnane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trn 13 Kuhinjska oprema moderna, pleskana v slonokoščeni barvi, so proda po nizki ceni. Mizarstvo : Artnak Josip, Jenkova 7. S Pohištvo vseh vrst zajamčeno snažno, stalno kupuje: Trgovina »Ogled« Mestni trg 3, vhod skozi vežo. i Tricikle tovarniški Izdelek, za večje ln manjše tovore -nudi Radloval, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. Nov tricikelj odličnega Izdelka, naprodaj za 1200 lir. Ogled v ponedeljek in torek od 8. do 12. ln od 2. do 6. ure. Naslov v upravi »Sivo.« St. 4286. Bazno Kupim in prodajam umetniške predmete, slike Ltd. — »Umetnost«, Kolodvorska St 30. I Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Telefon 46-13,. e ^ aex . « m . 1 ■'- v'-' " r •,; •>.. . -.v. i;v«> .; Sfežfe A® ^ ^ ' ^ e-ITTTo »O ,P'°K......-»jjjjgft (BAYER) A*. Pnf. Milana N. 43196 . XYW ---^v*. - Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Zalivala za pokojno Antonijo Sitar roj. Merhar Najiskreneje se zahvaljujemo vsem prečč. gospodom duhovnikom, ker so rajno našo mamo ob času njene dolgotrajno hude bolezni pogosto obiskovali ln ji prinašali duhovnih okrepčll: gospodu zdravniku dr. Jamšku za ves trud; cerkvenemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev ln cvetja in vsem, ki so rajno mamo v tako obilnem številu kropili ln jo spremili k večnemu počitku bodi najlepša hvala, Stožice, dne 25. julija 1942. Žalujoča družina Sitarjeva. Giovannl Vergal 9S Tone Nevolja Roman. Toda potem, ko ji je mati povedala, da so vsi tisti zastonjkarski postopači preje biriči kot kaj drugega in da je treba tujce z bičem jiregnati, mu je zaloputnila okno pred nosom, pri vseli njegovih brkih in obšiti čepici. Don Mihaeli je zaradi tega požiral žolč in nalašč je 5e dalje hodil gori in doli [>o ulici, vihu.joč si brke in s čepico, jiomaknjeno na oči. Ob nedeljah pa si je nadeval klobuk s peresom in ko j.e dekle hodilo z materjo k maši, je iz delavnice Vaneta Pizzuta streljal nanjo besne poglede. Tudi don Silvester se je pričel hoditi bnit med one. ki so čakali na mašo, da bi se ogrel pri žerjavici za toplo vodo in da bi izmenjal šnle. »Tista Barbara bo pustila svoje oči na Tonetu Nevolji. Ali stavite dvanajst tairijev, da si jo bo vzel on? Ali ga vidite, kako čaka nanjo, z rokami v žepih?« je govoril. Vane Piz/.uto je tedaj pustil dona Mihaela z milnico na obrazu in je stopil k vrntom: »Kakšno zastavno dekle, pri madonni! In kako lio-di z nosom v plaščku, ravna kot sveča! Tn če človek pomisli, da si jo lx> snedel tista kumara Ione Nevolja!« »Če hoče Gosja noga biti izplačan, si je Tone ne lm snedel. jaz vam to pravim. Nevolje si bodo imeli kaj praskati, če si Gosja noga vzame hišo pri nešpljevem drevesu!« Vane Pizzuto je zopet prijel za nos dona Mihaela. »Kaj pravite na to, don Mihael, a? Tudi vi ste ji zaljubljeno dvorili. Toda ona je dekle, ki vam da grizti v kislo jabolko.« Don Mihael ni dejal ničesar, krtačil se je. vihal si brke in si stavljal klobuk pred ogle- dalom. »Za ono tnin je treba še vse kaj dru-' gega kot klobuk s peresom!« se je grohotal Pizzuto. Nazadnje pa je don Milmel le rekel: »Za svetega hudirjal Če bi ne bilo zaradi klobuka s peresom, bi mu že pokazal, onemu paglavcu Nevolji.« Donu Silvestru se je mudilo, da hi šel Tonetu vse povedat; da je narednik don Mihael mož, ki si ne pusti cepiti drva na glavi in da mora biti hud nanj. »Jaz se naredniku donu Mihaelu smejem v brk!« je odvrnil Tone. »Vem, zakaj je jezen name. Toda to po t se lahko obriše pod nos in boljše bi napravil, da si ne trga čevljev, hodeč pori in doli pred hišo Zuppidde, z obšito čepico, kot da bi imel na glavi krono. Kajti ljudje se požvižgajo nanj in na njegovo čepico.« Če ga je srečal, ga je dobro pogledal, mežikajoč z očmi, kot to pristoja srčnemu mladeniču, ki je že bil vojak in ki si ne pusti odnesti svoje čepice sredi množice. Don Mihael je še dalje hodil po uličici, iz trme, da bi se mu ne dal za poraženega, ker bi ga požrl kot kruh, če bi nc bilo zaradi klobuka s peresom. »Pojedla se bosta!« je govoril Vane Pizzuto vsem, ki so se prihajali brit, ali ki so prihajali kupovat smotke. odične vrvce, trnke za ribolov ali pa koščene gumbe, tiste po pet za utež. »Don Mihael in Tone Nevol ja sc bost« neki dan pojedla kot se poje krulil Presneti klobuk s peresom, ki veže roke donu Mihaelu. Ne vem knj bi on dal Gosji nogi, dn bi mu spravil s poti ono kumaro Toneta.« Tako da je I/iccin sin, ki se je ves dan brezdelno klatil okrog, pričel jimn slediti tesno za petami, čim bi ju srečal, da bi videl, kako bo končalo. Ko se je Gosja nogn prišel brit in je čul, da bi mu don Mihael dni ne vem kaj, če bi nm spravil s poti Toneta Nevoljo, se je napihnil kot puran, kajti za takega so ga imeli v vasi. Vane Pizzuto mu je ponavljal: »Narednik bi plačal vsakršno ceno, da bi držal Nevolje v pesti, kot jih držite vi. O, zakaj ste pustili, da jo je poceni odnesel pri oni stori j i, ko vam je Tone naložil udarcev s pestjo?« Gosja noga je skomizgnil z rameni in si je dalje grel roke na žerjavici. Don Silvester se je zasmejal in je odgovoril namesto njega: »Mojstru Vanetu bi ugajajo iti po kostanj v žerjavico s tačico Gosje noge. Vi že veste, da botra Venera noče ne tujcev^ ne obšitih čepic. Tako, kot bi spravil s pot i Toneta Nevoljo, bi ostal edino on za osla dekletu.« Vane Pizzuto n: dejal ničesar, toda mislil je na to vso noč. »Ne bi bila napačna stvar! Vse 'leži v tem, da zgrabim Gos jo nogo za vrat in to ob pravem dnevu,« je premišljal pri sebi. Pravi dan je prišel ob pravem času. Ko se neki večer Rok Spatu ni oglasil, je prišel ob j»ozni uri Gosja noga dvakrat ali trikrat vprašat zanj, z bledim licem in zmedenimi očmi. Ljudje so videli, kaiko so carinski stražniki, zaposleni čez glavo, tekali sem in tja, ■/, nosom vperjenim v tla kot lovski psi. Z njimi je bil don Mihael, s pištolo na trebuhu in s hhlačami, podvitimi v čevlje. »Vi bi napravili volTko uslugo donu Mihaelu, ko bi mu spravili s poti Toneta Nevoljo,« je znova rekel Pizzuto botru Tinetu, medtem ko se je ta pri nakupu smotke skrival v najtemnejši kot prodajalnice. »Napravili bi mu izredno uslugo in bi si ga zares napravili za prijatelja!« »Da bi si ga te!« je vzdihniM Gosja noga, ki mu je tisti večer zmanjkalo sape in drugega ni dodal. Ponoči je bilo slišati streljanje s puško v smeri proti Rotolu in vzdolž vse obale, da se je zdelo kot lov na prepelice, »Kakšne prepelice!« so mrmrali ribiči, dvigajoč se s postelje, da bi jKislušali. »So to dvonožne prepelice, tiste, ki tihotapijo sladkor in kavo ter svilene rute. Včeraj zvečer je don Mihael šel po cesti s hlačami podvitimi v čevlje in s pištolo na trebuh u!« Gosja noga je bil v Pizzutovi proda jalnici in je praznil kozarček, še pred zoro, ko je pred vhodom še gorela svetilka. Toda tokrat je bil videti kot pe6, ki je razbil lonec. Ni pripovedovali običajnih šal in izpraševal je tega in onega, kaj pomeni tisti vražji hrup, če so videli Roka Spatu in Počasneta in klanjal se je donu Mihaelu, ki je imel otekle oči in prašne čevlje, hoteč mu šiloma plačati kozarček. Toda don Mihael je že bil v krčmi, kjer mu je Santuzza dejala, medtem ko mu je točila onega dobrega. »Kje ste pa nosili kožo naprodaj, človek božji? Ali ne veste, da če vi zatisnete oči, potegnete v grob tudi osta'le?« »Kje pa puščate mojo dolžnost, Če bi jih to noč zasačil na delu, bi to bil lep dobiček za nos, pasja vera!« »Če vam hočejo nntvesti, da je Massaro Filip skušal pritihotapiti svoje vino, ne verujte tega, na ljubo tej Marijini svetinjici, ki jo po nevrednem nosim na pršili! To so vse laži brezvestnih ljudi, ki si ugonobljajo dušo, želeč zlo svojemu bližnjemu.« »Ne, vem, knj je bilo! Rile so samo svilene rute, sladkor in kava, več ko za lisoč lir blaga, pri madonni! In ušli so mi iz roke kot jegulje. Toda na skrivnem pazim lia vso ono drhal in drugikrat mi ne bodo ušli!« Nato mu je dejal Gosja nogfj- »Izpijte kozarček, don M'ihnel, dobro bo delo želodcu, ko ste izgubili spaucc.« Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jn?e Kramar« Izdajatelj: Inl Jože Sodja Urednik: Viktor CenHiH