17. MAJ 1973 — ŠTEVILKA 18 — LETO XXVII — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GiASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC CELJE USPEL REFERENDUM Svet krajevne skupnosti škofja vas je na podlagi sklep>ov zborov občanov ob- ravnaval predloge občanov, da se pristopi k asflatira- nju cest IV. reda na območ- ju naselja škofja vas in Za- dobrova ter k ureditvi kul- turnega doma v Škof j i vasi. Zato so razpisali referendum. Tako so prebivalci Škofje va- si v nedeljo, 13. maja glaso- vali za krajevni samoprispe- vek v KS Škofja vas za vasi škofja vas in Zadobrova in se z 80 odstotki odločili »za«. ZBOR LT Konec preteklega tedna je bila v dvorani narodnega do- ma v Celju peta redna skup- ščina občinskega sveta Ljud- ske tehnike Celje. Zbrali so se člani društev Ljudske teh- nike in Libele, Kovinotehne, Metke, Železarne Štore, Žič- ne, Ema, Javnih naprav, Cin- karne, Zlatarne, Fotokino kluba Celje, Avto moto dru- štva Šlander, Aerokluba, Društva izumiteljev. Klime, občinskega sveta LT in šol- stva. Sprejeli so predlog, da se občinski svet LT preime- nuje v Zvezo organizacij za tehniško kulturo Celje in iz- volili novo vodstvo. Ob pre- gledu dosedanjega dela so ugotavljali, da se povsod ka- že premajhno zanimanje za tehnične izboljšave in da t« dejavnost še ni dobila pra- vega mesta. Potrebno bo ra- zviti večji interes, vzroke za nezainteresiranost pa so od- krili v premajhnem vredno- tenju in nagrajevanju pobud- nikov tehničnih izboljšav in izumiteljev. Tudi tehnični pouk za vzgojo mladih nima pravega mesta v šoli, saj ga mnogokje poučujejo kot fa- kultativni predmet. Ugotovili so, da bo potrebno napraviti nov pravilnik o izboljšavah v mehanizaciji, ki pa bo do- ločal tudi nagrajevanje. Ne- kdo izmed razpravljavcev je predlagal, da bi v času obrt- nega sejma v Celju in zla- tarske razstave tudi LT pri- kazala svojo dejavnost in jo tako popularizirala ter prido- bila nove člane. ^oko Šolstvo KAKŠEN BO RAZVOJ? Kakšno bo visoko šolstvo f slovenskem prostoru? To j( vprašanje, ki ga ie sloven- ski centralni komite ZK spod- budil s tezami o tdejnopoli- Učnih vprašanjih razvoja vi- sokega šolstva v samouprav- ni socialistični družbi, ^a celjskem območju so se raz- prave o tezah že začele. V ponedeljek je bila v Celm, udeležili so se je štirje verzitetni profesorji iz Ljuo- Ijane. danes bodo o tezah spregovorili maturanti sred- njih šol, poleg teh pa bosta k razpravi v Velenju in v okviru medobčinskega sveta ZK. Celjsko območje se zaveda, Mo pomembno je vprašanje nadaljnjega razvoja, vseoine k organizacije visokega šol- stva. Zato je neposredno 'za- interesirano za snovanja in rorosf;, ki jih nakazujejo te- ze Obenem pa živo spozna- ta, da iskanje bodočega na- črtovanja visokega šolstva ne »^eio obiti tolikokrat pou- ^rjenega policentričnega ra- ^oja. v tezah je to načelo Wer>ialo jasno opredeljeno. ponedeljkovi razpravi v f«'?u so bila v ospredju tate ^rašanja: kakšna je učinko- vitost visokošolskega študija, ^:kšna bo notranja organiza- ^i^ka in samoupravna orga- ^'^ranost visokega šolstva, '^^o bo razvita povezanost """lerae s prakso in obrat- ""^ kako doseči socialistično '^^9ažiranost visokega šol- kakšna je pedagoška ^^^'sobljenost kadrov, ki f^^hajajo z univerze ipd. "itka neimprovizirana. >cot ,^''Iorda je vzrok kje drugje. Vendar pa bi bilo prav, da bi v takih primerih zavestno an-^ažirali javnost in ji vsaj okvirno označili vrednost opravljenih del. Ne /ato, ker se nekaj go. yori, tako ali drugače ugiba in pretirava. Pač pa zato, ker smo vendar v času uresničevanja ustavnih sprememb, na novo ovrednotenega položaja ban>>nih ustanov, drugačnega oprede- ljevanja odnos« v med birkami in združenim delim in konc. no — tudi poudarjanja javnosti dela. Zlasti pri razp<'laga- nju s sredstvi delavčevega f*ela. Naloge so ostale Četudi je »Teden gozde v« od 7. do 14. maja minil, so naloge, ki jih je sprejel, zlasti celjsko Gozdno gospodarstvo v okviru te široko zasnovane propagandne akcije na območju vse Slovenije, ostale N? celjskem območju bodo zato akcij- ski program izvajali še ves mesec maj pa tudi pozneje, saj ne gre za enkratno nalogo, marveč za aktivnosti, ki so aktu- alne vsak trenutek, vse d.J v letu Med številnimi tedni in podobnimi pobudami se je teden gozdov pojavil letos prvič pri nas. Pobudo zanj je dalo društvo inženirjev in tehnikov, podprla pa SZDL. Letošnja akcija je dobila naslov »gozdovi so naše življenje«, name- njena pa je bila v prv. vrsti šolski mladini, da bi se seznanila i osnovnimi de.javnostmi gospodarjenja t. gozciovi ter s po- menom in vlogo gozda narodnem gospodarstvu. Celjsko Gozdno gospodarstvo je pripravilo lep delovni program, ki so ga izvajali inga bodo še vos ta mesec v okviru predavanj, pri obisku in obhodih gozdov, pri sezna. njanju mlad.h z varovalno, socialno m rekreativno vlogo gozda itd. V tem delu so dobila ustrezno mesto tudi opozo- rila o pojavih najrazličnejših škod v gozdovih in ne nazadnje priprava za izvedbo dneva pogozdovanja, v katerem naj bi sodelovala mladina. ; Zbor mladih ] Mladi samoupravljale s področja kovinskko predelovalne; In lesne industrije žalske občine, to je iz podjetij: SIP Šem. ■ peter FERRALIT, AVTOPREVOZ ŠEMPETER, KERAMIČNA i LIBOJE in GARANl POLZELA, so se minulo soboto zbrali na; zboru mladih samoupravljalcev v SIP v Šempetru. Na zboruj so mladi spregovorili o aktualnih problemih uresničevanja' ustavnih dopolnil ter vloge mladih pri tem, analizirali pa so' tudi prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva ter napore mladih ,da tudi on po svojih močeh kar največ pri- \ spevajo k skupniij. napo-om vseh delovnih ljudi. Podrobno j 80 analizirali tudi stanovanjsko politiko v delovnih organizaci-' jah ter ocenili mesto in vlogo ter probleme učencev v go- i spodarstvu ; To soboto pa se bodo na zboru mladih samoupravijalcev" sestali mladi iz delovnih organizacij tekstilne stroke. Zbor; bo v tovarni nogavic na Polzeli. Stanovanjska politika ZDRUŽITI SREDSTVA Stanovanjska izgradnja in problemi družbenega dogo- varjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi do- hodka in osebnih dohodkov — to sta bili osrednji temi nedavne skupne seje pred- sedstva občinskega sindikal- nega sveta in komiteja občin- ske konference ZK Celje. Stanovanjska izgradnja v celjski otčini je preskromna. Letos bi morali glede na iz- redno pomanjkanje stanovanj zgraditi 500 stanovanjskih enot, vendar pa v tem letu ta cilj ne bo dosežen. Delov- ne organizacije bodo sicer s 6 "/o stanovanjskim prispev- kom zbrale precej sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Zaradi neenotnosti na po- dročju stanovanjske politike in zaradi premajhne priprav- ljenosti nekaterih delovnih kolektivov za načrtno stano- vanjsko politiko pa sta se ko- mite in sindikat zavzela za samoupravno interesno zdru- ževanje vseh prostih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Oba foruma sta sklenila, da naj se združena sredstva v višini 40 % stanovanijskega prispevka namenjajo izključ- no za usmerjeno blokovno iz- gradnjo. Usmerjena družbena gradnja bo omogočila načrt- nost, racionalizacijo pri pro- gramiranju, projektiranju in graditvi stanovanj, pa tudi učinkovit nastop na gradbe- nem tržišču. Na skupni seji je Zdravko Trogar, direktor podružnice Ljubljanske banke v Celju, menil, da bo lahko Ljubljan- ska banka na združena in oročena sredstva nudila še okrog 30 % kredita. Do sedaj so namreč tudi nejasnosti o udeležbi bančnih sredstev za- virale uspešnost družbene ak- cije za hitrejšo izgradnjo sta- novanj . Posebna delovna skupnost v sestavi Jože Je- lene, Martin Andrejaš in Prane Dobovičnik bo pripra- vila osnutek družbenega do- govora o interesnem združe- vanju sredstev za stanovan- sko izgradnjo. Potrebno bo pohiteti, sicer bo to leto zar mujeno. Pritisk na sedanji stanovanjski fond pa bo vse večji. Pomebno je še dodati, da bodo delovni kolektivi, ki bodo združili sredstva, dobili toliko enot stanovanjskih pro- storov, kolikor sredstev bodo združili. Tako bo tudi delit- vena politika jasno določena. Dosedanje samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o delitvi dohod- ka in osebnih dohodkov zah- teva kritični pregled in ne- katere spremembe. Dograje- vanje sist-ema samoupravnega sporazumevanja mora imeti osnovo v temeljnih organiza^ cijah združenega dela. Po- membno je stališče, da bi mo- rali zmanjšati vlogo admini- strativne regulative na p>o- dročju delitve dohodka. Raz- lične omejitve osebnih do- hodkov v razvitem in upošte- vanem sistemu družbenega dogovarjanja nimajo realne osnove. Seveda pa bi morali v vsem slovenskem prostoru zagotoviti disciplinirano izva- janje družbenih dogovorov, če tega ne bo, bo v temeljih načet ta pomembni element novih odnosov v združenem delu. Predsedstvo sindikata in komite podpirata samouprav- no sporazumevanje in dogo- varjanje o pokrivanju sploš- nih in skupnih potreb. Neka- teri taki sporazumi so bili že sklenjeni — na področju otroškega varstva, izobraže- vanja itd., kar seveda omogo- ča, da se bodo ustavne novosti hitreje razširile v praksi. Oba foruma menita, da bo potreb- no v republiki sprejeti kon- kreten dogovor o celovitem sistemu samoupravnega spo- razumevanja za interesno združevanje sredstev. Da bi v prihodnje bolj koordinirali delo, bosta predsedstvo in komite ustanovila skupno ko- misijo za koordinacijo dela na področju sporazumevanja o delitvi dohodkov in oseb- nih dohodkov. -nd Na minuli seji občinske skupšči- ne v Laškem je dober mesec po menjavi predsednikov in po vrsti sprememb v upravi prišlo tudi do zamenjave tajnikov. Dosedanji tajnik JOŽE KAJTNA odhaja sredi maja v pokoj po 18 letih uspešnega opravljanja taj- niških poslov v laški občinski upravi. Predsednik občinske skup- ščine Rudi Grosar, ki se je od zasluženega političnega delavca v imenu skupščine in občanov po- slovil, je poudaril, da je bil Jože Kajtna v prvi vrsti družbeni de- lavec, dasiravno jiosleden izvTŠe- valeč soje odgovorne uradne dolž- nosti. Ogromno je prispeval k raz- vijanju sodobne organizacije uprav- ne službe v občini, k izpopolnjeva. nju in izobraževanju kadrov v upravi in pri razvijanju samo- upravnih odnosov v občini. Z odhodom Jožeta Kajtne je bilo povezano imenovanje novega taj- nika Na predlog komisije za vo- Jože Kajtna Jože Kos litve in imenovanja je skupščina potrdila imenovanje JOŽETA KO- SA za izpraznjeno mesto tajnika. Tudi Jože Kos za prihodnjo dolž- nost ni novinec. Na svoji doseda. nji dolžnosti seikretarja občinske konference SZDL je bil tri leta, pred tem pa je bil dolga leta na vodilnih mestUi v občmski upravi ter ima tudi višjo izo- brazbo upravne usmeritve ob ded- goletnih izkušnjah. Gostovanje Jnsiema^ v S IG Celje v petek, 18. maja ob 20.30 bo gostoval v celjskem gledališču sloviti teater Insieme iz Rima. To bo prva inozemska gledališka skupina, ki bo obiskala Celje. Gostje nam bodo predstavili Goldonijevo komedijo »Zaljubljeni vojak« v improvi- ziranem okviru duhovitega srednjeveškega scenarija »Srečna Isabella«. Igralci ves čas ostajajo v mejah originalne commedie dellarte. Z glasbo, s plesom, z mimom in s pantomimo, s sprotnimi duhovitostmi in gegi nas prestavljajo v srednjeveški repertoar neizčrpne glumaške tradicije. In kdo bi to bolje znal, kakor Italijani sami. Srečali se bomo torej s pristnimi postavami Ariecchina, Pantalona, Capitana Spa- venta in drugimi, gledali bomo veliko predstavo staroslavne commedie delTarte. Tehniki govorijo Stane Vičar Miro Trauner ^ tovarni gospodinjske ^reine Gorenje v Velenju ^ttied zaposlenimi tudi ve- tehnikov, največ seveda ^^jnih, ki pa v tovarni de- J° povsem drugih delov- mestih, za kar so bili ^Ceiii v šoli. Izbrali smo ftilade strojne tehnike, da j^^nam povedali, koliko so y^ znanje, pridobljeno v 3 Uporabili na svojih se- delovnih mestih in ka- 'ije<(^^ nadomestovali »nezna- teJJJ.J^ TRAVNER, strojni lomi Podjet.ju pet let, «em rt Velenja: »Najprej /lelal v proizvodnji, zdaj Voij,!^'^ konstruktor v raz- ^Itio °^^elku štedilnikov. ftiL ^ na tem mestu po- ^ znanje pridobljeno v šoli, vendar sem se moral in se še moram veliko dodatno učiti, tako preko samega spo- znavanja podjetja in določene literature, ki je prilagojena naši tehnologiji in proizvod- nji. Izredno študiram na VEKS-u, ker se mislim ka- snje zaposliti v marketingu. Danes ni več problem proiz- vodnje, temveč prodaje. To bi rad delal, zato pa moram tudi več znati.« STANE VICAR, strojni teh- nik, v podjetju dve leti, Ve- lenje: »Delam kot tehnolog montaže zmrzovalnih skrinj. Za to delovno mesto v šoli nisem dobil potrebne podla- ge, zato moram precej br- skati po literaturi, da počasi pridobivam potrebno znanje. V jeseni bom nadaljeval s študijem komerciale, ker vi- dim, da takšne profile pokli- cev danes izredno iščejo.« FRANC ČAS, strojni tehnik, zaposlen pet let, Velenje: »De- lam na delovnem mestu kon- struktorja finalnih proizvo- dov v razvoju pralnih stro- jev. Na tem delovnem mestu brez predhodne izobrazbe strojnega tehnika ne bi mo- gel izhajati. Pri konstrukciji je bistvena praksa, ki jo pri- dobivaš z lastnim delom in literaturo, katero pa lovimo, kakor vemo in znamo. Mi- slim, da bi v naši delovni or- ganizaciji morali imeti stro- kovno knjižico, ker bi bilo vse zbrano.« tv 4. stran — NOVI TEDNIK 17. maj 1973 —- Št. u Pomenki v delovnih kolektivih — ALPOS (3) šentjurski Alpos šteje da- nes nekaj nad 400 zaposlenih, dosega skoraj 10 starih mili- jard realizacije in je uvrščen, po ekonomskih kazalcih, med uspešne delovne organizacije v kovinsko predelovalni indu- striji Morda je za njegovo notranje življenje, tržna iska- nja in samoupravne odnose značilno dvoje dejstev — da tovarna stoji na nerazvitem območju in da je v sestavu zaposlenih skoraj polovica delavcev, ki nimajo osemlet- ke. Pobrskali smo j>o stati- stiki — 8 delavcev ima tri razrede osnovne šole, 40 šti- ri, 36 pet, 46 šest in 32 se- dem. Ta i2!obrazbeni sestav pa obenem tudi F>ove, da precejšnji del Alposovih de- lavcev v srcu nosi ljubezen do zemlje in tovarne. Tipič- na lastnost polproletarskega razmišljanja je v dvojni na- vezancsti, ki se je rojevala že v zgodnjih letih otroštva. Takrat, ko je bilo važneje postoriti vsa opravila na kmetiji, kot jja se podrediti zahtevam šole. Ljudje spre- minjamo življenje. Zavestno premagujemo spjone pretek- losti in zato tudi sodobni pol- protetarec dela in razmišlja drugače. Seveda pa to pre- magovanje ne traja od danes do jutri. In tudi posledice naravne preteklosti danes vendarle na poseben način obarvajo delavčev položaj, ga tudi določajo in vplivajo, bolj ali manj, na njegovo to- varniško življenje. Tudi sa- nK>upravno. O vsem tem smo se po- menkovali v Alposu. V pogo voru so sodelovali Janko Ve- ber, obratovodja v obratu vzdrževanja in predsednik aktiva ZM, Rudi Urbajs, vod- ja vzdrževanja in predsednik delavskega sveta, Viktor Hrastnik, referent za investi- cije in predsednik sindikalne podružnice. Rudi Amon, strojni ključavničar, in Lado Grdina, inženir, direktor to- varne. Kako samoupravljate? Kaj ste storili pri uresničevanju ustavnih sprememb? Kako zagotavljate neposredno sa- moupravo, vez med delav- skim svetom in delavci v obratih? • ' RUDI URBAJS: V naši to- varni se nismo odločili za temeljne organizacije združe- nega dela, ker smo premajh- ni. V obratih smo ustanovili svete proizvajalcev delovnih enot. Neposredno jih volimo vsi zaposleni, sestavlja pa jih 5 do 7 članov. Sveti določajo dnevni red seje delavskega sveta. Včasih je bila vsebina seje določena zgoraj. Sedaj pa gremo od spodaj navzgor. Svet proizvajalcev delovne enote se bo sestal pred sejo DS, 7 njimi bo član delav- skega sveta in skupno se bo- do dogovorili o problemih. VIKTOR HRASTNIK: Sve- te imamo v cevami, v obratu uprave in vzdrževanja ter v kovin.«;kem in mizarskem obratu. Vsak svet ima svoje- ga predsednika, ki sodeluje na seji DS. Veste, lažje je govoriti v ^menu sveta, kot pa če govoriš samo v svo- jem imenu. Gradivo za sejo delavskega sveta bomo v eno- ti prej prediskutirali na seji sveta proizvajalcev in ga do- polnili, če bo potrebno. Se vam ne zdi, da s sveti proizvajalcev v enotah ven- darle ne boste uspeli vklju- čiti v samoupravljanje večje- ga števila delavcev? Kaj pa zbori delovnih ljudi? VIKTOR HRASTNIK: Ko bomo obravnavali večje pro- bleme, kot so samouprispev- ki, samoupravni sporazumi in dogovori, gospodarski re- zultati naše tovarne, se tx> | sestal zbor delovnih ljuda. Letno se sestane zbor vsaj štirikrat. Mi smo doslej že kar precej storili za uvajanje neposrednega samoupravlja- nja. Morda bodo sedanji sve- ti prerasli v temeljne organi- zacije združenega dela. Osno- vo imamo. Doslej smo si vsi obrati prizadevali za interes skupnega podjetja. Gradimo novo lakirnico. V prihodnje pa se bomo še bolj usmerili v p>osamezne obrate. Kako pa delavci v obratih gledajo na uvajanje nove or- ganizacije samoupravljanja? Ali so bili obveščeni o na« inenu ustavnih sprememb? RUDI AMON: Sveti v de- lovnih enotah, to je dobro. Mislim, da bomo lahko še bo- lje poslovali. Na zboru de- iovnih ljudi pa smo bili ob- veščeni o vsebini ustavnih sprememb. RUDI URBAJS: Delavec mora biti o vsem obveščen. Ce ni, se ne spusti v debato. Na svetu proizvajalcev v de- lovni eiioti mora vsakdo go- voriti. Pa tudi člani delav- skega sveta bodo sedaj aktiv- nejši. Ali so delavci dovolj vklju- čeni v samoupravljanje, v de- litev dohodka? Se zanimajo za ta vprašanja? ^'•IKTOR HRASTNIK: De- lavci se zanimamo, zlasti za modernizacijo, novo tehnolo- gijo, za zaslužek. Vprašam pa se, s čim bomo samouprav- ljali. Vse preveč je samopri- spevkov in raznih sporazu- mov. Preveč se zahteva od nas. Delavec se zaveda, da če dela, mora biti plačan. Veli- ko sredstev gre iz tovarne. Saj niste samo proizvajal- ci, ste tudi občani in porab- niki uslug različnih družbe- nih dejitviiosti? VIKTOR HRASTNIK: Ra- zumemo to Naj se pa dajat- ve zmanjšajo. RUDI URBAJS: Moramo vedeti, za kaj se namenjajo naša sredstva, ki jih dajemo v razne sklade po sporazu- mih in dogovorih. JANKO VEBER: Mnogo sredstev se nam odtuji in morariio vedeti, k>a se delijo, kdo jih deh. Kaj vpliva na razvitost sa- moupravnih odnosov v tovar- ni,, na delo družbenopolitič- nih organizacij? RUDI URBAJS: Veliko de- lavcev dela tudi doma, na kmetiji. Mnog' nimajo osem- letke. VIKTOR HRASTNIK: Ve- mo, da moramo za izobraže- vanje delavcev še več storiti. Obratovodje in mojstri mora- jo pripraviti popis, kdo vse nima osemletke. Osnovnošol- sko izobraževanje in splošno izobrazbo moramo spodbudi- ti. Kvalifikacijski sestav za- poslenih pri nas ni dober. Imate prav. Na področju družbenega izobraževanja tu- di rusmo dovolj storili. JANKO VEBER: Imeli smo predavanje o samoupravlja- nju. Tuai drugih oblik uspo- sabljanja, ki jih prirejajo v občini, se U':5osledice so drugj pa ne predvidevamo. To ^ hiba našega gospodarstva. * Nato 5mo še govorili j družbenem standardu dela» cev. O mladih, ki predsUt Ijajo večino kolektiva. O nji hovi videle žbi v samouprav nih Odnosih. O tem", da Al pos dosega izredno visok bruto dohodek na zaposlent ga. Da bodo začeli izvažati i Zahodno Nemčijo. Sogovomi ki So mi zatrdili, da imajo i tovarni dobro obveščanje Ponienek it pokazal, da Alpo.su razmišljajo o novil poteh somagala občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah in ob- činski sindikalni svet v Slo- venski Bistrici. V. LANGERHOLC Kakšen izvoz Celja V' Podobno kot v lanskem le- tu so delovne organizacije celjske občine tudi to leto močno povečale svoje izvoz- ne plane. Se zlasti velike iz- vozne načrte so si postavili v celjski Cinkarni, kjer se- veda računajo na močno po- večan izvoz v drugem pollet- ju, ko bo že stekla proizvod- nja titanovega dioksida. In kako je celjsko gospodar- stvo Startalo v letošnji izvoz? Pravzaprav dobro, pa čeprav so celotna izvozna prizadevanja ne- koliko pod četrtletnim pianom. Cel,jska industrija je v mesecu marcu letos dosegla rekorden iz- voz v vrednosti 2,4 milijarde do- larjev, kar predstavlja doslej naj- višjo mesečno realizacijo sploh. To .je nedvomno pomemben uspeh, ki med drugim tudi mno- go obeta, saj je bil na primer marč«vski izvoz kar za 65,8° o viš- ji kot v istem meseceu lanskega leta. Prav tako se je izvoz leto.š- njega prvega četrtletja povečal v primerjavi z lani za več kot mi- lijon dolarjev (celotna industrija je v tem času že izvozila za pre- ko 5 milijonov dolarjev izdelkov) in je letošnji izvoz kar za 26.8" b večji kot v lanskem prvem če- trtletju. Toda kljub temu, da so izvozni rezultati lepi, pa je bil četrtletni plan ure,sničen le z 20,2° o. Torej manj kot četrtino letnega plana. Kje so vzroki za sorazmerno močno zaostajanje? Glavni razlog je v tem. da je ko- lektiv Cinkarne za letos izredno povečal svoj izvozni plan in ker le tega matematično razdeljujejo na dvanajstine in četrtletja je iz- pad v sedanjem času večji, kajti izvoz titanovega dioksida bo ste- kel šele v drugem polletju. Kljub temu, pa so v ne- katerih delovnih organizaci- jah že v samem startu v le- tošnje gospodarsko leto moč- no poprijeli na področju iz- voz-a in pri tem dosegli po- membne rezultate. Na prvem mestu velja vsekakor omeni- ti kolektiv Železarne štore, ki je letos v prvem tfomeseč- ju izvozil skoraj dvakrat več kot lani v tem času in izpol- nil že preko 30% letošnjega izvoznega načrta. Po vredno- sti izvoza in realizaciji let- nega načrta se visoko uvršča tudi kolektiv LIK Savinja, ki je doseglt nekaj ms^i kot milijon dolarjev izvoza in že izpolnil 26, 1 »/o celotnega let- nega načrta. Nad planiranim izvozom v prvem tromeseč- ju pa sta tudi še kolektiv Topra in Zlatarne, ki sta do- segla že več kot tretjino let- no planiranega izvoznega načr- ta. Omenimo naj še to, da je kolektiv 2ICNE že v prvem tromesečju dosegel 62,1 % letnega izvoznega načrta, ven- dar v tem kolektivu po viši- ni planiranega izvoza še ve^ no močno zaostajanje za d' gimi podjetji. Na podroC' tekstilne industrije, kjer ^ Toper in Metka že doseg pomembne rezultate na '■ voznem področju, naj nimo še to, da se med iz^J niki letos pojavlja tudi TO^ Elegant, kar je nedvoiu-' odraz nap>orov tega kolekti* da se vključi v prizadeval^ celotnega celjskega gospo<" stva. Medtem ko se je kolektiv bele letos kar dobro vkljuf", izvoz in že dosegel četrtino nega plana, pa med i^*"*"/), prvem četrtletju ne n^Jr, KLIMK, kar je po svoje ne«" no nekoliko presenetljivo, Se s svojim proizvodnim manom nedvomno tudi ta "^i.! na skupnost lahko močneje ^ čila na tem področju. V PT ju so sicer tudi že v 1»"'!,''' tu imeli pri izvozu doloc«'"'^, zave, ki pa se, kot vse vlečejo tudi v letoSn.ie le*"' In ob zaključku naj P*'*'""'^ to: struktura izvoza celjski strije je dokaj ugodna, s^,, podjetja v analiziranem izvzila kar 82.8% vseh svoJ', delkov na tržišča konveri'^ valut, .^tart v letošnji j torej kljub rahlemu zaos«''j dober in obeta ob zakljuc^lj,, ob nezmanjšanih prizadevanj pe in pomembne dosežke. ^• BERNI STRM''' §t. 18 — 17. maj 1973 NOVI TEDNIK —5. stran Intervju z Igorjem Lotričem Morda niti ni povsem pravilno, da izbiramo ravno praznične trenutke, |orno. Veliko si prizadeva- mo, da bi kadrovsko pred- vsem okrepili postaje milic. V miličniških vrstah se tre- nutno pojavlja problem za- menjave generacij, ko stari odhajajo v zaslužen pokoj, nove moči pa ne dotekajo v takšnem obsegu kot bi bilo potrebno. Zato niso redki pri- meri, ko posamezniki še osta- jajo aktivni delavci, čeprav izpolnjujejo pogoje za upo- kojitev. Sola notranjih zadev je Dila vsaj pet, šest let pre- pozno ustanovljena, kar se močno pozna. Njena kapaci- teta bo za v bodoče vseka- kor zadostna, najhujše so te- žave v sedanjem trenutku. NOVI TEDNIK: V zvezi z vašo strokovno šolo nas bi zanimalo predvsem dvoje: ka- ko jo ocenjujete in kakšen je odziv med mladino našega območja na to šolo? IGOR LOTRIC: Poudariti moram, da daje naša šola s svojim premišljeno izpopol- njenim programom odlične kadre. Kar pa se tiče odizivno- sti z našega območja, je sta- nje tako, da smo v okviru SRS v primerjavi z ostalimi upravami praktično na pr- vem mestu. Preko štirideset mladih z našega območja od- haja v to šolo, vendar mislim, da so mladi fantje še vse premalo seznanjeni s pogoji in možnostmi šolanja, kajti prepričan sem, da bi bil od- ziv še večji. NOVI TEDNIK: Sodelova- nje občanov z vašo službo je nedvomno izredno pomem- ben element učinkovitosti va- šega delovanja. Kakšna je va- ša ocena tega sodelovanja? IGOR LOTRIC: Na tem po- dročju so iz leta v leto ob- čutnejši pozitivni premiki in tega smo seveda zelo veseli. Občani so spoznali, da smo služba v njihovem interesu, da je uniformiran miličnik človek, ki s svojim ukrepa- njem nastopa proti kršite- ljem zaradi varovanja intere- sov posameznikov in širše družbene skupnosti. Postop- no se menja odnos tudi na drugih področjih. Skupščine občin na primer, že krijejo 7,6 odstotka stroškov in čutijo svoje obveznosti ter dolžno- sti do svojih postaj milic. Kljub tehniki in znanju, s katerim razpolagajo naše slu- žbe, ne moremo učinkovito delovati brez tesne poveza- nosti z občani. Seveda se sre- čujemo tudi z negativnimi primeri, ko so miličniki iz- postavljeni žalitvam in po- dobno, toda to je običajno v kritičnih situacijah, povzro- čitelji tega pa so ljudje, ki so tako ali drugače v navz- križju z okolico, v kateri de- lajo in živijo. NOVI TEDNIK: V smislu podružbaljanja resorja notra- njih zadev so nedvomno po- membni tudi sveti za notra- nje zadeve, ki delujejo pri skupščinah občin. Kakšna je vaša ocena njihovega dela? IGOR LOTRIC: Nobenega dvoma ni, da odigravajo ti sveti izredno pomembno, ne- nadomestljivo delo. So v te- snih stikih s postajami milice in s širšega družbenega vidi- ka obravnavajo posamezno problematiko. Močno vpliva- jo na delo drugih institucij, vzemimo samo področje so- cialnega dela in mladinske de- likvence, ter bistveno vplivajo na njihovo delo. So nepo- grešljiv preventivni dejavnik, zato ni čudno, da z njimi programiramo razne skupne akcije in posamezne zadeve. Ti organi postajajo vedno močnejše orožje skupnosti proti negativmm tokovom ter tako postajajo bistven člen v organizaciji celotnega siste- ma družbene samozaščite. NOVI TEDNIK: Kakšne te- žave pa spremljajo vaše delo? IGOR LOTRIC: Razumljivo, da tudi teh ne manjka. Na prvem mestu so kadri, o tem sem že govoril. V neposredni zvezi s tem je tudi zelo pe- reč problem nagrajevanja de- lavcev notranjih zadev. Oseb- ni dohodki naših ljudi so v primerjavi s sorodnimi pro- fili še vedno v močnem za- ostajanju in tu bo nujno potrebno nekaj spremeniti. Napori, ki jih naši ljudje vla- gajo v svoje odgovorno in te- žavno delo, so izredno veliki, osebni dohodki pa niso nikoli enaki vloženemu delu. Poleg ostalega imamo tudi hude probleme s pomanjkanjem stanovanj, saj nam manjka kar 53 stanovanj za naše de- lavce, od tega samo v Celju trideset. Ob razumevanju ob- čin smo v minulih letih ure- dili enajst novih postaj milic ter jih deset adaptirali, radi pa bi v mnogočem izpopolnili tudi še svojo tehnično opre- mo. Preveč je problemov, da bi našteval vse. Omenjeni se mi zdijo najvažnejši. Razgovor pripravil BERNI STRMCNIK obrazi IVAN GROBELNIK IVAN GROBELNIK je pristen Savinjčan in to iz Gornje Savinjske doline, iočneje iz Solčave. Tega more skriti, zlasti ne 5 svojo govorico, v kateri ?e vedno kanček veselega humorja, še manj pa s svojim delom in pridnost- jo. Majfien, toda čokat in močan, daje vtis človeka, ki ga je težko prestaviti, ko pa z njim spregovoriš par besed, takoj dobiš vtis, da je vse, kar pove, res in da ga drugače tudi ne moreš prepričati. V Solčavi živi že 17 let in od tega je 14 let pred- sednik prosvetnega društ va in tako seveda glavno »gonilno kolo« celotnega kulturnega družabnega živ- ljenja v tem prelepem gornjesavinjskem kraju. Ima režiserski tečaj in je režiral že vrsto iger z do- mačimi amaterji, vsake toliko časa pa poskrbi tu- di za kakšno gostovanje poklicne igralske skupine. Seveda, kadar režira, pri- pravi predstavo v celoti, se pravi tudi tiste podrob- nosti s kulisami, šminka- njem, da ne govorimo še o tem, da mu včasih pri- pada tudi kakšna vloga. Skratka, pri solčavski ig- ralski skupini je Ivan Gro- belnik »deklica za vse«. Pri tem pa še vedno najde čas, da zapoje v domačem pevskem zboru, včasih pa je vrtel tudi filme v do- mačem kinu. Danes tega ne dela več. Pa ne mislite, da mu je kdo drug prev- zel ta posel. Kina namreč v Solčavi enostavno nima- jo, ker ni zanimanja med ljudmi!! Tudi tukaj je namreč televizija naredi- la svoje. Zadnji film, ki ga je Ivan vrtel, je bil »Neretva« pred kakšnim letom dni, no, vmes so pa še imeli premiero filma »Ljubezen na odoru«, ki. so ga snemali ravno v teh krajih. Sicer pa pravi, da je nasploh vedno manj zanimanja za kulturno do- gajanje med njegovimi so- rojaki. Kar nekoliko otožen je, ko se spomni, kaj je vse napravil za solčavsko kid- turo, danes pa zanimanje zanjo vse bolj upada. Kaj pa mladi? Ja, saj bi men da radi, tudi prosili so ga, da bi jim spet režiral; pa kaj, ko so pa imeli svoj sestanek ravno tedaj, ko je spodaj v dvorani nasto- pil teater iz Maribora. Namesto, da bi gledali predstavo, so se mladi po- govarjali o tem, kako bi radi igrah. Saj človek sko- raj ne ve, kaj hočejo. Ne- kako tako glasno razmiš- lja Ivan Grobelnik, zra- ven pa še doda, da tudi turisti, ki pridejo v Gor- njo Savinjsko dolino, ni- majo nobenega razvedrila zlasti še, če je vreme slabše. In ko se takole z njim pomenkujemo, nenadoma pristavi, da odhaja iz Sol- čave. »Saj veste, v Rečici mi raste nova hišica, od- slej bom tam stanoval, bližje bom imel v službo (GLIN Nazarje) pa vabijo me že tudi, da bi tam re- žiral«. Da, takšen je Ivan Gro- belnik, predsednik kul- turnega društva v Solčavi, ki pa sedaj odhaja iz nje. Bo potlej kulturno življe- nje v tem kraju res čisto zamrlo? Upajmo, da ne, saj bi to vrlim Solčavcem gotovo ne bilo v ponos. E. G. furižeril Podgora, del obale s hotelom Minervo na desni SRCE iN CVET Podgora, ne samo rojstni kraj partizanske in nove jugosdovansike vojne mornarice, marveč tudi srce in cvet Evrope. Vas, ki pred desetletji ni mogla preživeti svojih prebivalcev, je postala pomemben člen v naši turistični industriji ob Jadranu. Zdaj živi njenih tisoč prebivalcev povsem novo življenje (v Avstrahji jih je okoli 3.000^ V poletnem času sprejme tudi od pet do šest tisoč gostov! Hoteli, med njimi prevladuje Minerva z visoko A kate- gorijo, so izredni, lep^i in modemi. Veliko pa je tudi le- žišč in sob pri zasebnikih. Podgora ima izredno podnebje. Tu rastejo pomaran- če m dateljni, medtem ko v okolici teh sadežev ni. Gre za prelom podnebnih razmer. Snega ne poznajo. V okolici ga je lahko dosti in celo led v naravnih luknjah, ki so nekoč služile kot hladilmki. Pri graditvi Minerve in nekaterih drugih objektov je sodeloval tudi tuji kapital. Med gosti tujcev ne manjka. Letos bodo prvič na tej obali tudi kadeti iz kanadske pomorske šole. Podgora živi od turizma. Ribolov in gojenje oljk sta postaia stranska dejavnosti. Toda, turizem v Podgori ni samo za tujca, za gosta z debelo denarnico. V pred in posezoni je mikavna tudi Minerva z vsem svojim udob- jem. V tem času je penzionska cena v njem 70 dinarjev, v glavni sezoni ta številka močno poskoči. V Podgori pa ni samo Minerva, tu so še drugi hoteli B in C kate- gorije in druge možnosti za uživanje v času dopusta. Pa še enkrat, kar smo omenili že na začetku serije teh za- pisov: življenje v teh krajih je cenejše, če se pnjavite pri turistični agenciji. Podgora je na vsak način tisti kraj, ki vas bo na- vdušil. Je prijeten in takšni so tudi ljudje v njem. Mm 25§§ ČlANOV Drevi ob 19. bo v veliki dvorani Narodnega doma redni občni zbor Olepševalnega in turističnega društva v Celju. Pred delovnim obračunom je organizacija, ki so- di med najstarejše v mestu ob Savinji, saj deluje, z izje- mo obeh svetovnih vojn, že od 1971 leta Društvena dejavnost je izredno pestra Če je nekoč prevladovala skrb za olepšavo mesta, je zdajšnja skriv- nost usmerjena tudi na reševanje komunalnih in turistič- nih vprašanj, na družabno in kulturno področje, da ne omenjamo propagande in organizacije izletov. Celjsko olepševalno in turistično društvo ima nad ti- soč članov, veliko večje pa je število tistih, ki na primer sodelujejo v vsakoletnem tekmovanju za najlepše cvet- lice. Na današnjem zboru bodo ocenili delo v minulem ob- dobju, sprejeli program za prihodnje in volili nove dru- štvene organe. Ob sklepu bo še večer opernih in operet- nih arij, ki jih bodo peli prvaki Ljubljanske opere. -mb PIKNIK čeprav smo šele na pragu tako imenovane glavne turistične sezone, imajo pri turističnem društvu v Šempe- tru v Savinjski dolini polne roke dela. Ne samo jama Pe- kel, marveč tudi antični park ima vse več obiskovalcev. Tako je samo v dobrem mesecu in pol imela jama Pekel nad 4500 obiskovalcev, antični park v Šempetru pa okoli 3 " mladine. v nedeljo, 20. t. m. bo na prostoru pred vhodom v jamo turistični piknik. Začel se bo ob devetih dopoldne, in tra- jal ... Kdo ve, kdaj je lahko konec prijetnega razpolože- nja. Organizatorji bodo poskrbeli za ribe. čevapčiče, pija- čo ter za dobro voljo; zanjo tudi ansambel Borisa Ter- glava. Dohodek prireditve pa bodo uporabili za nadaljnjo raz- širitev jame. DROBNE IZ TOim VSE VEČ GOSTOV — Po podatkih celjske turistične zveze je bilo te dni na širšem celjskem območju okoli 1600 gostov, kar je za 6% več kot v istem času lani. AVTOBUSA IZ GRADCA — Poštno podjetje iz Gradca vzdržuje ob koncu tedna dve redni avtobusni progi z na- šimi kraji. Sobotna proga povezuje Gradec z Atomskimi toplicami, Celjem in Dobrno, ob nedeljah pa vozi avtobus iz Gradca v Rogaško Slatino in seveda nazaj. Prevoz je treba plačati v šilingih. iVO SKALE je bil na nedavnem občnem zboru turistič- nega društva v Rogaški Slatini znova izvoljen za pred- sednika. 6. stran —NOVI TEDNIK 17. maj 1973 -- št. Organizacija ZKS v Gorenju v tovarni gospodnijske op- reme Gorenje v Velenju ima- jo od včeraj dalje za polo- vico več komunistov, kot so jih imeli doslej. Na včerajš- nji svečani konferenci orga- nizacije zveze komunistov v podjetju so sprejeli v član- stvo 215 delavcev, med ka- terimi prevladujejo pred- vsem mlajši. Sekretar organizacije zve- ze komunistov Ivan Miklav- čič je povedal, da je zdaj pri njih preko 450 komunistov. »Pred letom smo sprejeli sklep, da naj bi vsak član zveze komunistov v našem podjetju pridobil novega čla- na. Tako smo že v lanskem letu sprejeli 55 novih članov, letos pa še 215.« Kako je potekala akcija za sprejem novih članov? »V posameznih aktivih so se člani zveze komunistov osbeno pogovarjali s tistimi, za katere so mslili, da ima- jo tiste kvalitete, ki so po- trebne za člane. Izdali .smo tudi poseben agitacij ski le- tak, na katerega smo dobili precej prijav tistih, ki so se sami čutili dovolj sposobne. Zanimiv pa je primer iz ob- rata televizorjev. Sestavili so seznam tistih, ki bi naj bili sprejeti v zvezo komunistov in ga izobesili tako, da je Ivan Miklavčič lahko vsakdo dal svoje pri- pombe. Mi smo te podatke zbrali in pripravili uvajalne seminarje, včeraj pa 215 de- lavcev sprejeli.« Morda bi povedali nekaj več o sami organiziranosti vaše organizacije v podjetju? »Najprej smo imeli enotno organizacijo, kasneje pa smo videli, da bi zaradi boljšega dela morali ustanoviti več aktivov. In tako smo ustano- vili tri osnovne aktive, ki so tudi izpeljali akcijo za nove člane. Zdaj, ko se je naša organizacija povečala kar za polovico članov, pa tudi do- sedanja oblika ne bo več za- dostovala. Odslej dalje bo vsaka delovna enota imela SVOJ aktiv, kar bo pripomo- glo k večji angažiranosti po- sameznih komunistov, ki mo- rajo postati pozitivni nosilci svoje okolice, ki se sklaplja v celoto. Prepričani smo, da bomo z včeraj sprejetim no- vim poslovnikom in reogra- niziranostjo organizacije zve- ze komunistov v Gorenju do- segli mnogo večje učinke kot prej. Sicer p>a to od nas vseh zahteva sedanji čas.« T. VRABL SINDIKALNE IGRE Za tekmovanja v okvini sin- dikalnih športnih iger se je pripravilo 30 ekip za rokomet, 17 ženskih ekip za odbojko in 13 ekip za mali nogomet pri starejših članih, kar po- meni skoraj dvakrat več ekip kot lani. Največje težave ima- jo organizatorji z igrišči, saj ustreznih površin razen pri šolah praktično ni, zato bo v bodoče glavna naloga zveze za športno rekreacijo ustvar- janje pogojev — objektov. Žalsko politično vodstvo Področju družbeno politič- nega izobraževanja posveča- jo v žalski občini že vrsto let veliko družbeno skrb. Kljub temu, da rezultati tu- di v preteklih letih niso bili ravno majhni, s tem niso bi- li zadovoljni. Zato so izpolni- li programe politične šole ter izboljšali njihovo orga- nizacijo. Povečana skrb za idejno politično usposablja- nje delavcev (ne samo ZK!) je v letošnji izobraževalni sezoni rodila pomembne re- zultate. V prvi vrsti velja omeniti po- zitiven odnos delovnih organiza- cij do tega izobraževanja, saj so letos na primer v večini večjih delovnih organizacij imeli samo- stojne oddelke političnih šol. Ta- ke oddelke so imeli: KERAMIČ- NA LIBOJE, TEK.STILNA TO- VARNA PREBOLD, GARANT POLZELA, KMETIJSKI KOMBI- NAT, MINERVA in SIGMA. Po- leg tega pa so organizirali še dva skupna odelka, v katerem so bili slušatelji manjših delov- nih organizacij, kjer je bilo pre- malo prijavljencev za organiza- cijo samostojnih oddelkov. Druž- beno politčno izobraževanje ,ie potekalo v političnih šolah prve in druge stopnje. Na drugi stopnji so organizirali politično šolo v Tovarni NOGAVIC POLZELA ter v enem skupnem oddelku. Prvo stopnjo je v devetih odelkih obi- skovalo 190 tečajnikov, drugo stopnjo pa 58 slušateljev. Okoli petdeset ur trajajoči pro- grami politčnih šol so obsegali teme s področja gospodarstva, samoupravljanja, dela družbeno- političnih organizacij, aktualna družbena vprašnja ter drugo pro- blematiko. Ob zaključkih šol so imeli s slu.šatelji zaključne raz- govore, vsi udeleženci pa so iz- polnili tudi posebno anketo. V le-tej so še zla.sti poudarili po- membnost tovrstnega izobraževa- nja in zadovoljstvo nad tem. da jim je bilo omogočeno obLskova- ti politično šolo. še zlasti pa je potrebno ob tem poudariti, da je precejšnje število slušateljev v tej anketi izrazilo željo, da bi radi postali člani Zveze komuni- stov. Od 50 udeležencev poltič- nih šol, ki niso bili člani ZK, jih je kar 3 izrazilo željo, da bi radi bili sprejeti v Zvezo komu- nistov I Pri komisij za idejno političio usposabljanje pri komiteju občin- ske konference Zveze komunstov v Žalcu so podrobno an.^Uzirali rezultate opravljenega dela na področju družbeno političnega usposabljanja' y» v zvezi s tem sklenili: s posameznimi oblika- mi družbeno političnega izobra- ževanja, ki v minulem obdobju še niso bile uresničene, je po- trebno nadaljevati v jesenskem obdobju. Tu gre predvsem za seminarje za samoupravljalce, predavanja za širši politični ak- tiv občine in za razna predava- nja v krajevnih skupnostih, ki jih bodo organizirali ob sodelova- nju organizacije SZDL. Npdal.ie .so sklenili, da naj se program političnega izobraževanja še iz- popolne z sekateriml temami, ki so jih predlagali slušatelji; s kadrovanjem za politčne šole pri- hodnje izobraževalne .sezone pa je potrebno pričeti takoj po po- čitniškem obdobju. Vse organiza- cije ZK v delovnih kolektivih so zadolžene, da še posebej analizi- rajo izobraževalno de'- v svoiih podjetjih, da naj upoštevajo na. potke in želje slušaiiljev, izraže- ne v anketah ter se pogovorji, o sprejemu v ZK vseh tistih, u so za to izrazili željo. Družbeno politično izobraževa nje v žalski občini dobiva taio iz leta v leto &Lr*i razmah in vet ji družbeni pomen. To je na eK strani odraz razumevanja, ki o. do tega izobraževanja kažejo . delovnih organizacijah. Vse ^ tične šole minule izobraževali), sezone v žalski občini je uspeJn, organizirala in izvedla Delavski univerza Celje. BERNI STRMCNU ŽALEC žalska mladina bo v mese- cu mladosti organizirala od 14. do 18. maja športna tek- movanja med mladinskimi aktivi v šahu, rokometu ju košarki. 18. maja bodo prire dili glasbeno akademijo, 19 maja pa kviz tekmovanje, ki ga organizira mladinski aktiv Vransko. 20. maja bo tradici- onalni pohod ob mejnikih re- volucije na Gozdnik, sodelo- vala p>a bodo Planinska dru- štva iz Laškega, Velenja in Ce- lja. 22. maja bo organiziral mladinski aktiv Vransko ak- cijo »Ilegalec«, 25. maja pa bo svečana akademija in po- delitev priznanj mladim dru- žbeno-političnim delavcem in mentorjem ter sprejem 6O0 pionirjev v ZMS. 26. maja bo zbor mladih samoupravljav- cev občine Žalec. Kmalu nov vrtec Po programu Temeljne skupnosti otroškega varstva in sklada za gradnjo osnovnih šoli in VVZ bodo na Otoku III v Celju s 15. oktobrom odprti novi oddelki Vzgojno varstvenega zavoda Anice Cernejeve za sprejem 120 pred- šolskih otrok od 2—7 let in 36 dojenč- kov od 8 mesecev do 2 let. Velika prido bitev bo tudi sodobna kuhinja, ki bo oskrbovala s kvalitetno prehrano 700 predšolskih otrok. Ker smo do danes odklenili v ob- stoječi ustanovi več kot 100 otrok in so ra.zmere nevzdržne, bo to za nas vse, ki imamo na skrbi vzgojo in varstvo predšolskih otrok, velika pridobitev. Ker se m.nogo staršev dnevno obra- ča k nam po različne informacije, že- limo tistim, ki jih v zvezi s predšolsko problematiko kaj zanima, ponudita ne- kaj pojasnil. Kapaciteta razširjenega vrtca Anice Cernejeve bo z novimi oddelki jeseni sprejela 430 otrok. To je za sto otrok več, kot smo jih sprejemali doslej. Če odštejemo dojenčke, ostane 64 mest za predšolske otroke. Za 56 otrok pa bo- mo razbremenili dosedanje prostdre, čepirav to še vedno ne bo dokončna in ustrezna rešitev. Namreč, lazhka je, delati z določenim normativom otrok, ki ga predpisuje zakon glede na sta- rost skupine na 42 kv. m talne površine, ki jih predpisuje republiški normativ, ali pa na 19—26 m^ ki jih obsegajo igralnice v dosedanjih, adaptiranih pro- storih. Pravilna rešitev bi bila v sklad- nem upoštevanju zdravstveno higien- skega normativa in prostorskih pogo- jev, če bi jih upoštevali, potem letos ne bi mogli govoriti o razširjenih ka- pacitetah, ker bi s tem lahko zadovo- ljili le dosedanjemu številu otrok, ki se giblje od 310—360 otrok. Ker gledamo na potrebe po vzgoji in varstvu otrok zelo stvarno in nas skrbi vsak otrok, ki ni deležen blagi- nje brezskrbnega otroštva, vsaka dru- žina, vsaka mati, ki se na svojem služ- benem mestu ne more otresti skrbi o varnosti svojega otroka, si take rešitve zaenkrat še ne moremo privoščiti. To- rej bodo predvsem vzgojiteljice še da- lje strpno reševale problcim preskrom- ne razvitosti mreže predšolskih usta- nov. Ob tem ne izražamo pesimizma. Saj so sedanji rezultati v gradnji naše občine več kot spodbudni, želimo opo- zorit: samo na to, da z novim vrtcem ne smemo zaključiti svojih ambicij — nuditi čim več otrokom, bolje poveda- no v^em predšolskim otrokom, ustre- zno družbeno organizirano vzgojo in varstvo. Tako bi naj prišla v ospredje vzgojna namembnost, po kateri narav- nost že vpijejo najrazličnejše študije o pomenu otrokovega predšolskega ob- dobja za ves nadaljnji razvoj in uspeh. Iz svoje prakse lahko povemo, da je med starši naših otrok še malo tistih, ki se tega ne zavedajo. Zato z vzgoj- novarstvenimi zavodi ne rešujemo le socialne oziroma varstvene problema- tike. Le-to upoštevamo in rešujemo na ta način, da plačujejo starši diferenci- rano oskrbnino. To pomeni, da tisti, ki imajo višji osebni dohodek, plačujejo tudi višjo oskrbnino in obratno. Social- no ogrožene pa podpira tudi center za socialno delv. 100° o oskrbnine oziroma ekonomske cene ne plačuje nihče Ta- ko prispevajo starši z najnižjimi ose- bami dohodki od celotnih stroškov bi- vanja v vrtcu le cca 30Vr, tisti " " ■- višjimi pa cca 709^. Odnos med pri- spevki stai-šev in družbenimi do tac.'., ži- mi je v povprečju 40:60%. Vzgojno de- javnost predšolskih ustanov t<)rej fi- nancira Temeljna izobraževalna skup- nost v celoti. To opravičuje stališče, da je prav, da sprejemamo v vrtce vse otroke. i*rednost za sprejem imajo vsekakor socialno ogroženi otroci, otroci razvezanih staršev, otroci prob- lematičnih družin in obojestransko za- poslenih staršev. Za tiste, ki imajo ka- ko drugače urejeno varstvo in even- tuelno odklonjene otroke, pa bomo ob- časno enkrat dvakrat tedensko v po- pKJldanskem času organizirali v zavodu različne vzgojne dejavnosti: jezikovne- pravljične, likovne, ritmično-gibalne krožke. Starše želimo opozoriti na to. da za vsako novo šolsko leto vpisujemo otro- ke že v mesecu juniju — vsak dan od 1. do 30. junija — tudi tiste, ki že ho- dijo v vrtec. Za vpis imamo posebne formularje — vpisnice, na katerih iz- polnijo starši podatke o otroku in po- trdijo v svojih delovnih organizacijah povprečne dohodke za preteklo leto (osebni dohodek, otroški dodatek, eventuelna pokojnina, preživnina ipd). Otrok mora biti pred vstopom v zavod zdravnišk3 pregledan. S to dokumen- tacijo otroka uradno sprejmemo s 1. septembrom in sklenemo s starši do- ločeno pogodbeno razmerje, ki zago- tavlja obojestransko pravilen odnos. Z željo, da bi nastopili novo šolsko leto s čim manj odklonjenih otrok, ozi- roma da bi le-te evidentirali že v me- secu jimiju in jim poiskaH ustrezne rešitve, prosimo starše, da se v na- šem zavodu pravočasno oglasijo. Prof. ANA ČETKOVIČ-V. Celje Slavko Kukovec, znan in ugleden družbeno politični delavec v Celju, sicer šef sektorja proizvodnih obratov pri Ingradu, je letos dobil srebrni znak OF. »Bil sem ga vesel, čeprav moram reči, da je prišel ze- lo pozno. To je hkrati moje prvo družbeno priznanje za delo, ki sem ga opravil v letih po vojni. Tega pa ni bilo malo.« Tako je stekel pogovor, v katerem se je kot pisana pa- leta odkrivala izredna dejav- nost na vseh mogočih pod- ročjih dela. Slavko Kukovec je bil med ustanovitelji okrajnega odbora OF. Eden izmed prvih sestankov tega odbora je bil ttidi v njegovi hiši na Lavi julija 1&41. leta. Pozneje je bil zaprt, konfini- ran... Po vojni je kar de- vetnajst let vodil krajevno organizacijo OF in pozneje SZDL na Lavi. In tudi zdaj, pri šestdesetih — iskrena če- stitka za jubilej tudi z naše strani, čeprav malo pozno — ne drži rok križem. Že nekaj let *je podpredsednik sveta krajevne skupnosti Dolgo po- lje, član sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve pri občin- ski skupščini, predsednik društva inženirjev in tehnikov gradbincev, odbornik olepše- valnega in turističnega društ- va itd. Med vojno oziroma kmalu na njenem začetku je stal na pragu smrti. Pa ji je ušel po golem naključju. Zdaj je tu, sredi dogajanj, čeprav morda nel^oliko ob strani, pa vendar aktiven. »Naj vam povem, da sem bil eden prvih predsednikov sveta za gradbene in komu- nalne • zadeve pri celjski mestni občini,« je začel 2 od- govorom, ko sva pomenek obrnila v drugo smer. »Imeli smo težko stališče. Čakali Slavko Kukovec smo na zazidalni načrt. Zato so vsi nerešeni akti dobili oznako »DOZ.\NA«, kar je pomenilo »do zazidalnega na- črta«. Mislim, da so zdaj os- novni urbanistični načrti Ce- lja rešeni. Prav talco zazida- va starih mestnih škrbin. Novo mestno območje pa bo- mo dobili s povezavo Ostrož- na. Dolgega polja in Hudinje vse do nove hitre ceste. Tako se bo tudi zeleni pas na se- veru pomaknil, mesto pa bo dobilo nov življenjski pro- stor proti Savinjski dolini.« »In kako gledate na Celje z druge strani, na tisto belo mesto?« »Poglejte, danes ni več ne belo ne čisto. Onesnaženje zraka in voda je kritično. Tu- di bistra Savinja je postala preteklost.« »Ce bi imeli priložnost, ka- tererga problema bi se v Ce- lju najprej lotili?« »Najprej prometnega vozla, potem pa poglavja, ki zadeva čist zrak in čiste vode.« »S katerimi problemi M srečujete v svetu krajevne skupnosti Dolgo polje?« »Teh je veliko. Sicer pa po- grešam večjo zavzetost hišnih svetov za urejevanje zelenic, okolja. Pa tudi sicer smo tu na tem področju vsi skupaj premalo ogreti. Škoda. Kot kaže bodo na Dolgem polju ukinili krajevno pošto, nainf sto da bi dobili močnejJi servis poštnih in drugih us- lug. Pri tem se oziram Otok, ki ima na enem mestu pošto, banko, lekarno, slaš^' čamo in še nekaj obrtnih de- lavnic. Prav tako se sprašu- jem, kdaj bomo dobili vsaj eno javno telefonsko govoril- nico, če pride nesreča v hi' šo, je prebivalcem Dolgega polja težko priklicati pomoi' »Kako se počutite v InP* du?« »V kolektivu sem z dušo telesom. Dobro se počutim Res je, da so tudi napak« toda velikokrat premalo up<' števamo, da na primer zam" de pri rokih za dokončanj' del nastanejo tudi ali pr^ vsem zaradi pomanjkanj gradbenih materialov. Ali P primer razdrobljenih Z'^^ bišč. Kolektiv nima vpli^ na tak luksus, ki je po vrl" vsega še drag. Vsi, zlasti P investitorji, bi morali P"^ pirati misel o strnjene^ gradbišču, še posebej, kad^ gre za graditev stanovanj- ko bomo gradili h'itreje ceneje!« »Kot sem slišal, je za letošnje leto pomembno, to res?« »Tudi, če hočete. Dobil ^ srebrni znak OF. V ok^^ Ingrada slavimo tudi 25-1^2 co sektorja proizvodnih . ratov, ki ga ves čas vcK^ V sredini aprila sem val šestdesetletnico. ■ sem postal stari oče in no grem letos tudi v V>^^ ^g^17. maf 1973 NOVI TEDNIK — 7. stran v očitno je, da se je Adi Ar- iizl precej pripravljal na ^^"tavo v domačem Žalcu. je reči, da je prijetno ^senetil- Tudi njegova raz- ? g potrjuje načelo, ki se ^*2;alčaiii trdno držijo: v Sa- Q razstavni salon sodi sa- Kvaliteta svet, v katerega nas pK>pe- s\)^^^< je nenavaden, če- ''L takole s časom in z dru- ■^mi številnimi likovnimi raz- ^^.^mi lahko spoznavamo ■jor lepo število teh nenavad- :ji svetov, k; so lastni umet- nik^m- Arzenšek ima svoje- ^ o te"i nobenega dvo- j!^a več. Zato ne sme izostati liiformacija, 4a se je Arzen- (fjj adločil povsem za svoj ^ikarski poklic — postal je svobodni umetnik in pustil siužDO v Aeru. Slikarska t;ot mu je bila malce nenavadna. Domala neznan doma, zelo znan v Švici. Poslednja razstava v Žalcu je obljuba, da ga bo- mo doma večkrat imeli pri- ložnost videti kot doslej. Po- sebno še zaradi tega, ker nje- gova dela obetajo nove di- menzije v gravuri, kjer je dosegel dokaj visoko stopnjo znanja, pa tudi izpovednosti. V grafiki je svojski po podo- bah, ki spominjajo na ikone, arugače pa bi ga laični o^- zovalec takoj zamenjal za Ja- kija. ■ Gravure na srebrni ali zla- ti foJiji so mojstrsko dopol- njene z barvnimi rešitvami, ki izpričujejo notranje vtise in mestoma celo sugestije av- torja do opazovalca. Dopol- nitve so zelo precizne, disci- plinirane in kljub zelo razgi- bani formi ohranjajo na pr- vem mestu estetski videz. Li- kovno je na tem mestu Adi Arzenšek pokazal vsa risar- sko znanje v svojski obliki in njegove nadrealistične »prikazni« so ix>stavljene v takšno prostorsko odvisnost, ki jim daje svobodno giba- nje. Sproščene so in ne ust- varjajo notranje napetosti med posameznimi liki, ki tvo- rijo celoto. Ta sproščenost pa ustvarja posebno atmosfe- ro, ki jo plemeniti j o svojske barvne rešitve. Z deli Adi j a Arzenška smo v naš'3m kulturnem prostoru dobili na področju likovne I gravure in deloma tudi gra- fike nove ustvarjalne dimen- zije. DRAGO MEDVED Medobčinska dramska revija Delež mladih v Vojniku je bila od 23. do 29. aprila revija gledali- ških skupin iz velenjske in celjske občine. Sodelovalo je 7 gledaliških skupin z 8. deli. v počastitev 500-letnice slo- venskih kmečkih uporov in 400-letnice hrvatsko-slovenske- ga kmečkega pimta so dijaki Centra za blagovni promet iz Celja pripraviU recital Aškerčeve poezije pod naslo- vom »Stara pravda«. To je bila dramatizacija petih Aškerčevih pripovednih pe- smi o junaških uporih. Kljub izredno kratkem času, so se učenci te šole izjemno potru- diU. Gimnazija se je letos pred- stavila z uprizoritvijo Go- goljevega Revizorja. Režija Branka Grubarja je bila za- nimiva in dokazala, da se da tudi s takimi klasičnimi deli, za katere smo vajeni le kla- sične postavitve, marsikaj povedati tudi sodobnemu člo- veku na nekonvencionalni na- čin. Tone Partljič, pedagog in dramaturg mariborske dra- me, se jez lasti v zadnjem času povzpel med vidnejše slovenske avtorje tistih tek- stov, po katerih vedno pogo- steje segajo slovenska ama- terska gledališča. Snov zaje- ma iz sodobnega — »banal- nega« življenja in tak je tudi njegov način izražanja. »Tol- mim in kamen« je komedija, s katero se ponorčuje tudi iz intimnih odnosov dveh zakon- skih parov in prav tako po- vzroča deljena mnenja o vre- dnosti teksta. To delo so na reviji predstavili mladi igral- ci Amaterskega odra iz Pes- ja pri Velenju. Režiser Bojan Ograjenšek je bil zvest av- torju in je glede na njego- vo mladost opozoril nase kot perspektivni amaterski gleda- liški delavec. Mroškovi teksti so vedno hvaležni za uprizarjanje. Osti so duhovite, zdaj direktne, zdaj previdne in zavite v tančico in čakajo na smelost režiserja. Pri tej predstavi moramo zlasti pohvaliti funkcionalno in estetsko sce- no ter primemo kostumsko opremo. Delo je zrežiral Kar- li Cretnik. Prosvetno društvo »Zarja« je sodelovalo na tej reviji kar z dvema predstavama: mladinsko komedijo »Pogiun- ni krojaček« in dramo Mihe Remca »Delavnica oblakov«. »Pogumnega krojačka« so uprizorili kar desetkrat in je tudi v Vojniku dosegla prisrčen sprejem. Miha Re- mec, avtor bolj znanega »Mr- tvega kurenta«, je skušal v »Delavnici oblakov« združiti vsa njegova gledaUška priza- devanja. Obe predstavi je zre- žiral Štefan Žvižej. Cvetka Golarja komedija »Vdova Rošlinka« sodi med tiste tekste, ki so »prekri- žarili križem in po čez« slo- venske amaterske odre. Prav zavoljo tega dejstva si je re- žiser Cvetko Vernik zadal do- kaj težavno nalogo. Delo je zrežiral ob vehkih težavah, ki spremljajo dela amater- skega gledališča »2elezar«. Revijo je zaključila skupina s Petrovičevo komedijo »Vo- zel«. Mlade igralce iz Voj- nika je vodil Tone Zorko. ŠTEFAN ZVIŽEJ Prejšnji teden smo dobili v Celju prvo razstavo tehnične knjige ali bolje rečeno — raz- stavo literature s tehničnega področja. Organizator razstave je Mladinska knjiga iz Celja v sodelovanju s Tehničko knjigo iz Zagreba, ki je dala literaturo tudi na razpolago. Vsa dela so naprodaj, razstava pa bo odprta mesec dni v knjigarni Mladinske knjige v Stane- tovi ulici. Menda ni treba posebej poudarjati pomembnost tovrstne razstave, ki so jo or- ganizirali v Mladinski knjigi, kljub prostorski stiski, saj je Celje z njo pridobilo kontinui- Pciii p.egied strokovne literature v zadnjih letih. Na sliki: Vlado Novak bere uvodno beseao ob otvoritvi. Foto: D. Medved Odlične ^odbe Preteklo soboto je bilo v Velenju področno tekmova- I nje pihalnih orkestrov iz celj- 'skega območja in Zasavja, j Ne glede na to, da je bilo to •?>movanje kvalifikacijsko z,, udeležbo na podobni pri- reditvi na republiškem nivo- ju, moramo poudariti, da je bil to lep pregled dela deve- tih pihalnih orkestrov. Orkestri so nastopili pred polno dvi.rano poslušalcev v velenjskem kulturnem domu, ocenjevala pa jih je posebna strokovna komisija. Pri oce- njevanju So upoštevali izved- bo, težino skladbe in umetni- ški vtis. Po končanem tekmo- vanju so razglasili rezultate, ki so pokazali, da je bilo to področno tekmovanje eno Jiajkvalitetnejših v Sloveniji. Rezultati: 1. Delavska godba Trbovlje (dirigent Miha Gun- 290,5 točke, 2. Rudarska P)dba Velenje (Ivan Marin) ^. 3. Pihalni orkester ŽPD »France Prešeren« (Rudolf ^rič) 253, 4. Delavski pihal- ci orkester Zagorje (Ivan Povše) 249,5, 5. Rudarska |oouka na eno in polizmenskega. To je najbolj mestna šola v Celju in sem prihajajo učenci iz Otoka in Centra. Upajo tudi, da bodo lahko vsaj takrat realizirali skrite želje, ki tlijo med vodstvom šole, to je kabinetni pouk in modernizacija telovadnih pro- storov. Do 2sdaj pa jim je uspelo modernizirati fizikalno učil- nico, kuhinjo, telovadnico in obnovili so tabelske površine. Letos se bodo lotili že do- trajane centralne kurjave, za drugo leto pa ne bomo še izdali njihovih načrtov. PEDAGOGOV IMAJO DOVOU s problemi kadrov se ta šola še ni srečala. Imajo do- ber, napreden in mlad kader, kar je zasluga načrtne ravna- teljeve i>olitike. Prošenj na učna nezasedena mesta je vedno več, kot jih potrebu- jejo. Lansko leto so na eno učno mesto dobiU 36 prošenj in nekaj podobnega se doga- ja tudi letos. Pa še ena za- nimivost! Med učnim zbo- rom, ki šteje 41 oseb, je celo U moških, kar je v šolah redkost. Učna mesta so stro- kovno zasedena in fluktuaci- ja kadra ni velika. Letos bo šlo v pokoj pet učiteljev, pa za druge nastavitve nimajo skrbi. Tradicija dobrega gla- su privablja učitelje, ki jih ni težko dobiti. Ze v prete- klosti se je tu zvrstilo mno- go znanih pedagoških imen. Tu so poučevali in ravnate- lj evali znani slovenski peda- gogi, med njimi pesnica Ani- ca Cernejeva, pa Vera Lev- stikova, skladatelj Slavko Os ter C, Fran Roš, Tine Orel, Jože Ceme in Josip Brinar. Nekdanja dekliška meščan- ska šola je privabljala znane slovenske rodoljube in je bi- la tudi zato vseskozi sloven- sko usmerjena. Po osvobo- ditvi je imela tu svoje pro- store druga ginmazija, po re- formi pa je postala osemlet- ka, ki večino svojega učne- ga podmladka usmeri na na- daljnje šolanje. Tu se for- mira kader za obe gimnaziji in ostale srednje šole, malo manj otrok pa se gre učit na strokovne šole. ANGAŽIRANA ŠOLA z idejnostjo pouka se šola srečuje že od osvoboditve da- lje. Le zadnje čase je nekoli- ko pospešeno usmerila kora- ke k večji angažiranosti. Pa tako kot drugje tudi tu ne gre prehitevati čas, zato je postopno uvajanje šoli bolj v prid kot pa kampanjska usmeritev nekega trenutka. Šolski kolektiv je sprejel maksimalni in minimalni program, katerega dosledno izvajajo in up>orabljajo pri tem raznolikost oblik, da ne postane učni smoter presu- hoparen in odmaknjen od pe- dagoških silnic, ki morajo poleg vzgojnosti i>ostati te- melj vsake angažirane šole. Veliko si pomagajo z zuna- njimi sodelavci. To je šola bodočnosti, kjer so pedagogi sprejeli sodobno usmeritev brez kakšnih posebnih trenj. Ravnatelj Jaka Majcen se je izrazil takole: »Konkretno uvajamo nove učne oblike, zlasti skupinski pouk, ki je polprogramiran in uvajamo tudi nove učne pripomočke, kar ni lahko. Odstopamo od frontalne oblike dela in že- limo iz učenca napraviti sub- jekt učnega dela.« PALETA DEJAVNOSTI Takšna usmeritev vzgojne- ga in učnega dela rodi tudi izredne rezultate v izvenšol- ski dejavnosti. Na šoli ob- staja nekaj oblik dela, ki imajo tod domovinsko pravi- co. Prvi so začeli s šolo v naravi in ta je postala po vseh šolah že prava nuja, po- sebno razgibanost pa je po- kazala prav tod. Velik uspeh je že to, če se lahko pohvali- jo, da vsi njihovi otroci zna- jo plavati, pa tudi smučanje jim ni tuje. Z načrtnim us- merjanjem teh dveh zvrsti imajo potem tudi pri tekmo- vanjih izredne rezultate. In njihov pionirski odred je od vseh celjskih šol sprejel ob- veznost, da se udeleži poho- da po poteh kmečkih upc^ rov. V svobodni dejavnost deluje še 14 krožkov in tež-' ko bi katerega izločili, dj bi ga posebej predstavili. Ze lo uspešna je šolska revija Mladi novinar in nismo moi gli mimo prisrčnega prispe;, ka, ki pa v reviji ni edini Vsako leto pripravijo tri šte. Vilke in so čudovito dopolm lo literarnemu in recitacijskj mu krožku. Ena najbolj vzgojnih ii najbolj dolgoročnih oblil vzgojnega in tudi estetske?, dela pa so vsekakor redu gledališki abonmaji, ki ji: ima šola v programu že i» kaj let. Tako vzgajajo bodo čo gledališko publiko, ki ji običajno ravno v šolah izre dno zanemarjena. Mentorstvi in delo z otroki rodi že da nes bogate sadove, zanema: jeno pa tudi ni vzgojiteljski delo, saj je obisk teatra po leg gledališkega užitka tud šola lepega vedenja in kul turnih navad. Neprecenljivi so take vrednosti šolskega dt la in če le izvzemamo kak.^ no dejavnost, potem bi di prvo mesto tej obliki, ki mec ostalimi šolami nima posM malca. še nekaj vrstic namenimo p>ovezavi med šolo in stari ter šolo in Pionirskim do mom, pa bomo z našo re portažo o stari »cesarski« žo li, ki je imela že toliko imet pri kraju. V šoli pripravijo vsako leto po 6 skupinsfc roditeljskih sestankov s P* ljudnimi predavanji in po št: ri obvezne roditeljske sestal ke, ki poleg govornih ur P« sameznih pedagogov skrbe J visok odstotek učnega usp< ha, ki je bil v lanskem 1* 98,6 odstotka. Svoj obraz je osnovna še' Prve celjske čete p>okazala svoje najboljše strani • upajmo, da ni ostalo ni* sar prikritega, ne slabega ^ dobrega. Modema šola v ^ ri stavbi, bi dejali za kon? pri tem pa ne bomo pože- li, da čistoča njihovih učili"- prekrije celo neprimerno | šino in zidovje in se pokaže v zlikani luči. ZDENKA STOP* §t. 1^ — ^^^^ NOVI TEDNIK — 9. stran Njihovo življenje je materinstvo f^^l^l^ ATI m mm Pri nas je vedno tako: iskati m iskati, ittko je bilo tudi tokrat. Klavžar- jeve Eme človek ne naj- de kar tako. Naravnost v sredo bohorskih host se je treba zapoditi, tjakaj, kjer novinarska noga red- ko zaide, če pa že, se niora zgoditi res nekaj velikega, strašno pomemb- nega. A kaj je pomemb- nejšega kot sredi teh host, na ozarah, ki ti še za živ- ljenje ne dajejo, roditi in spraviti na trdne noge devet otrok? Mar ni to več kot vsak še tako velik dogodek, kot vsako slav- je? Devet rojstev s-edi gozdna, devet trpljenj med smrekami in uu.vva- mi, ki se strmo vzpenja- jo v nebo, je le dokaz, da materinstvo zmore vse, da zmore tudi to, kar se marsikomu zdi nepojm- ljivo, ko zagleda majhno vasico, razmetano po po- bočjih: voljo, vzgajati to- liko majhnih bitij. Klavžarjeva '^ma pa ni bila le mati svojim deve- tim otrokom, oa Katerih žive vsi razen deklice, ki je umrla 1946, ko je bilo za njo že vseh hudo in je že skoraj zamrl spomm na ustaško požiganje in preganjanje v decembru 1944. Takrat so jih vse skupaj odgnali in jih kot živino vlačili po sloven- skih mestecih v Zasavju, dokler niso končno ugo- tovili, da jih je preveč, da bi se splačalo, odgnati jih v tujino, v koncentra- cijska taborišča. Od ta- krat pa vseskozi nazaj, v tista grenka leta, se vle- če njihova žalostna po- vest, ki jo je le včasih presijal žarek svetlobe, za- vesti, da bo in da r^^ra biti bolje. Tako so Klav- žarjevi Emi rekli tudi fantje, ki so se pri njej, na bohorskem Vetmiku, ■ zadrževali že od leta 1941. O svobodi je govoril Ris, pa Sergej in Modras, Mar- jan Jerin, Tončka Ceč, dr. Jože Brilej in ceia viata revolucionarjev in borcev Kozjanskega odreda in XIV. udarne divizije. Nič ni rekla Ema, le upala je, da mora biti vsega enkrat konec in da imajo fant- je prav, pravzaprav, da morajo imeti prav, ji je klilo. Ni vrag, da tudi oni ne bi enkrat bolje ži- veli sredi teh host. In je pretrpela in doživela naj- srečnejši trenutek v svo- jem življenju, dni, ko je prišla svoboda kar tako naenkrat, presenetila jih je. Ema je vedela, da vse tisto, kar si je pritrgala od tist in kar je odrekla svojim devetim otrokom, ne more in ne sme biti zaman. Fantje so bili lač- ni... Prišla je svoboda, ki jo je Ema in njeni bohorski fantje, njena velika dru- žina tako težko čakala. Hudega pa še ni bilo konec. Mož, ki je bil prav tako kot ona, za partizane, oba imata pri- znana dvojna leta, je za- radi posledic vojne in hu- dega, enajst let bolehal in končno tudi imirl. Osta- la je sama, devet otrok je hodilo za njo med bo- horskimi smrekami. Med tistimi smrekami, ki so jim dajale kruh, ki ga skromne njivice niso mo- gle dati. Sedaj redkokdo pride na njen Bohor, če pa le pride, ga Ema povabi, kot je nas, kot otroka ga po- sadi za mizo in prinese hleb domačega kruha in liter domačega. Mimogre- de ji zleti spomin nazaj v tiste dni, ko so fantje, lačni in prezebli, v metr- skem snegu, sedeli za mi- zo, tihi in resni in ote- pali tanke rezine kruha, ki ga še za otroke ni bilo. štirje njeni so še do- ma in Martin se priprav- lja za gospodarja, če bo šlo tako kot si Ema želi. Dekleta bo omožUa, po- tem pa bo ostala sama in v njej bodo oživeli spomini na vse tiste, ki žive in z žalostjo bo str- mela v breg za onimi, ki jih je vzela zima 1944 in vsa leta, ko je Kozjansko žarelo v krvavi zarji. Milenko Strašek Prireditve za MESEC MLADIH ŠENTJUR Smo v mesecu mladosti in mladina vseh občin na na- šem območju je pripravila posebne programe za prazno- vanje. Tako so mladi v Šent- jurju organizirali mladinske majske športne igre, ki bodo trajale do 25. maja, ko bodo najbolje uvr.ščene ekipe in posamezniki dobili lepe na- grade in priznanja. Tekmova- nja zajemajo različne športne discipline, sodelujejo pa mla- di iz mladinskih aktivov v občini. Pripravili so že tudi razgovor z mladinci, ki bodo 25. maja sprejeti v ZK. V tem mesecu bodo končali z akcijo zbiranja denarja za spominski dom mladine in borcev v Kumrovcu. Med najpomembnejše sodi mladin- ska delovna akcija »Kozjan- sko 73«. Prva brigada začne z delom v soboto, 19. maja, občinska konferenca ZM pa bo vanjo vključila enega mla- dinca. JVIladina šentjurske ob- čine bo sodelovala z brigado na kulturnem, športnem in drugih področjih in pomagala brigadirjem ob gradnji ceste pn vzporednih akcijah, ki se bodo vršile po krajih Planine in Dobja, pomagala pa je že tudi pripravljalnemu odboru, ki deluje na Planini za pri- pravo terena in vseh potreb- nih stvari za nastanitev bri- gade. V mesecu mladosti bo- do seveda mladi pripravili proslavo na Dan mladosti, sprejeli pa bodo tudi pionirje v mladinsko organizacijo. CELJE Tudi Celjska mladina je or- ganizirala v tem mesecu šport- ne igre, ki trajajo od 14. do 19. maja. To bodo športna sre- čanja mladih iz delovnih or- ganizacij v malem nogometu, šahu, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki in košarki. Vključili se bodo v mladin- sko delovno akcijo »Kozjan- sko 73«, 22 maja pa bo mla- dinsici kljub organiziral mla- dinsko ' kulturno zabavno pri- reditev »MJ^di mladim«. Od 21. do 23. maja bo celjska mhidina sklicala zbor mladih samoupravljavcev. Zbori se bodo vršili po panogah de- javnosti, na njih pa bodo ob- ravnavali delo in vključeva- nje mladih v uresničevanje ustavnih dopolnil in organizi- ranost mladih v delovnih or- ganizacijah. 24. maja bodo priredili osrednjo proslavo ob Dnevu mladosti na drsališču v mestnem parku, na kateri bodo sprejeli pionirje v Zve- zo mladine, podelili mladin-. ske plakete mentorjem in mladim družbeno poUtičnim delavcem. 26. maja bo sveča- na seja predsedstva občinske konference ZM Celje, ki ji bodo prisostvovali tudi pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in specializiranih mladinskih organizacij. LAŠKO Slavnostni sprejem mladih v ZK bo v soboto, 19. maja v Laškem. Planinci bodo ta •dan organizirali pohod po partizanskih poteh preko saiohorja na Gozdnik, kjer se bodo v nedeljo dopoldne sre- čali z mladimi planinci iz Griž, Žalca, Zabukovice in Prebolda. Na predvečer dne- va inladosti bo v domu Du- šana Poženela literarni večer. SOSED SOSEDU PASJI JUTRANJIK štiriletna Marjanca je skrbno strgala drobce pe- ska ob vznožju komaj po- sajenega drevesa. Zemlja je bila še sveža in ob po- manjkanju peskovnikov in sploh igrišč za otroke si ti sami poiščejo kaj pri- mernega. Marjanca si je poiskala komaj vsajeno drevo. Med igro je opa- zila nekaj rjavega, kar je izkopala iz zemlje. Vesela najdbe je nesla pokazat stvar mamici. Ta je ugo- tovila, da je pasji odpadek. Kljub prepovedim, da se v blokih ne sme rediti pse, je teh vedno več. Njih in njihovih brezobzirnih last- nikov. Ko so psički majh- ni, jih gospodarji skrbno skrivajo, ko pa mrcine zrastejo, ne vedo kam z njimi. Da potolažijo njiho- ve potrebe jih v zgodnjih jutranjih urah vodijo na sprehod. Ostali stanovalci še spe, zlasti tisti z otroki hitijo vsak po svojem de- lu in ne opazijo, da pasje mrcine že opravljajo jutra- nje zadeve. V samope- skovnike in oh debla dre- ves. Tako je nekaj odpad- kov našla tudi Marjanca in se zgodaj spoznala z narav- jo pasjih prijateljčkov. Njena mamica je bila ogorčena in med lastnikom črnega kodravčka in njo se je vnel prepir. O tem, ali je prostor ob drevesu za pse ali za otroka, ki si ustvarja peskovnik. Last- nik psa je poudarjal, da njegov prijatelj ne dela škode, ker skrbi za gnoje- nje, mamica pa je tudi iskala življenjski prostor za svojega otroka. Kako se je pravda kon- čala, ne vemo, ker je bila tako dolgotrajna kot tista pravljica o steklenem pol- žu in jari kači. Kdaj bo njen konec, se sprašuje veliko ljudi, ki so po nuji razmer postavljeni v sožit- je, kjer vlada več intere- sov. Eni bi pač radi imeli otroke, drugi gojili pse oziroma imeli prijatelje, ki jih nikoli ne razočarajo. Tako svoj prav zagovar- jajo ljubitelji psov, kaj pa naj rečejo starši, ki ob po. manjkanju prostorov za otroke in za njihove igre iščejo izhod, kakor vedo in znajo? Zdenka Stopar N^ŠI PIŠE: TONE VRABL STANKO LORGER K^^*o 1950 pomeni za Sta'i- J^orgerja začetek »pravih« ^/■"Jorjan;. po uspešnem znn- treningu, ki pa se je ^.r^"o razlikoval od današ- ^ini postal član mla- „ državne reprezentance zerf'^" na 110 m ovire in re- ci 5 " član.ski reprezentan- lot) ; ° ^^^^ prvikrat po- Uai " ^'^Jino, in sicer na Du- ^^^^ dvoboj rned ■n^ '".^^o in Jugoslavijo. Sezo- Tiian^-- '"^^"^'a z večjimi ali Jsimi uspehi, pomembno ^® ^0. da ga je v tej sezo- ni doma premagal le še Igor Župančič, ki je bil takrat stalni član državne reprezen- tance, drug pa nihče. V letu 1951 se najraje spo- mAnja znamenitega dvoboja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo v Beogradu, kjer je jugoslovanski tekmovalec Ot- tenheimer premagal takrat prvega človeka, ki je prete- kel eno miljo na svetu pod štirimi minutami — znameni- tega Banisterja! Dvoboja se najraje spominja tudi zato, ker je na njem prvič prema- gal klubskega tovariša Igorja Zupančiča s časom 15,4 (dru- gače je bil tretji, za obema Angležoma) in od takrat da- lje pa vse do konca kariere leta 1962 ostal nepremagan v domači areni od domačih tekmovalcev! Ker pogojev za zimsko vad- bo v Celju ni bilo, je Stanko Lorger leta 1952 odšel na zimski trening v Sežano k ta- kratnemu trenerju Danilu Žerjavu, ki je bil doma v To- ma ju. Zanimivo je to, da tu- di takrat v Sežani niso imen atletske steze, ampak manjšo telovadnico, kjer se je dalo trenirati. »Ta trening bi lah- ko označil kot začetek moje- ga športnega vzpona,« pravi Stane Lorger. »To je bilo olimpijsko leto in bilo je po- trebno močno trenirati, če sem se hotel uvrstiti v eki- po, ki bo nastopila na olim- pijskih igrah v Helsinkih. Olimpijsko normo 14,8 sem dosegel v Zagrebu, v Helsin- kih pa sem se uvrstil v t)ol- finale in osvojil osmo mesto, kar je bilo na tako velikem tekmovanju in za popolnega začetnika v mednarodni areni velik uspeh. Ko danes listam po knjigi spominov, vidim, da je bila prva olimpiada nekaj edinstvenega, nekaj, kar ne m.oreš nikoli pozabiti. Res je, da je velikega pomena biti član državne reprezentance, še več pa je kot član državne reprezentance sodelovati na olimpijsldh igrah.« Po nastopu v Helsinkih so odšli na krajšo turnejo po Švedski, kjer je prvič nasto- pil v teku na 100 metrov m tudi prvič dosegel rezultat pod enajstimi sekundami — 10,9! »S te turneje sem se vr- nil resnično zadovoljen, v Celju pa so mi pripravili ve- ličasten sprejem. Dobil sem veliko daril celjskih podjetij, najlepše, darilo tovarne Met- ke, pa so mi kmalu za tem ukradli. Še morda dve zani- mivosti iz te sezone: državno prvenstvo je bilo v Subotici, kjer sem nastopil tudi v te- ku na 100 metrov. Takratna najboljša tekmovalca na tej progi Pecelj in Jovančič sta tako pazila drug na drugega, da sta pozabila na mene, tci sem tako postal prvikrat dr- žavni prvak na 100 metrov.« Stanko je med pogovorom tudi večkrat omenil, kakšni so bili takrat pogoji za treni- ranje. »Za nas atlete so bili takrat pogoji zelo skromni. Mi, ki smo se vrnili iz nem- ških taborišč in ki so se nam komaj zacelile rane, pa smo mislili, da imamo vse. Prvo trenirko in copate sem dooiL od društva leta 1950 in to js bil zame izjemen dogodek. Mi smo bili takrat navajeni skromnosti in predvsem — šport smo imeli radi. Tistt prvi elementarni začetki so bili najlepši, kasneje, s ko- mercializacijo pa ni bilo več tako prisrčno. Vso tekmoval- no aktivnost sem bil član Kladivarja, kljub temu da sem imel možnosti, da bi od- šel drugam. Vendar ne. ce sem se zapisal Kladivarju, sem si rekel, bom pri njem tudi ostal. Ko sem se vrnil z zimskega treninga v Seža- ni v Ljubljano, kjer sem kot študent stanoval v domu na Poljanski, sem opazil, da so mi med tem vse ukradli. Na predavanje sem šel v trener- ki.« Takrat so bili časi hudi, vendar Stanko, fant iz Buč, navajen skromnosti, ni odne- hal. Trmasto je vztrajal. Ta- ko trmasto kot vztraja koz- janski človek na svoji pedt zemlje in kljubuje času. Tudi Stanko je kljuboval. Kljuboval v prepričanju, da bo nekoč nekaj postal. (Nadaljevanje prihodnjič) TONE VRABL 10. stran —NOVI TEDNIK 17. maj 1973 — št. 15 Bralci pišejc^ »SLABA« KRITIKA če boljše kritike ne znate napisati, kakor ste jo o mozirski pevski revi- ji, rajši molčite! Ali sploh veste, koliko truda mora vložiti v delo podeželski pevovodja? Pravite, da ni- ma cela mozirska občina enega strokovno izobraže- nega pevovodje. Sramota! Drugič naj piše v časopis kdo drugi, ki nas ne bo žalil. Pevskih nastopov bo pa še manj! BRALEC Načelno ne odgovarjamo na pisma anonimnih pis- cev. Še zlasti, ker sam nisem ostal anonimen v svojem zapisu o mozirski pevski reviji. Pa vendar odgovarjam že zato, ker se o kulturnih dogajanjih na podeželju itak premalo piše. Če se omenjeni ano- nimni tovariš čuti zaposta- vljenega pri pisanju »bolj- še« kritike, mu ne zame- rim. Ne morem pa molča- ti ali pa celo pisati druga- če, kot mi narekuje novi- narski kodeks. Da pa pri vseh zborih v mozirski ob- čini ni nobenega strokov- no izobraženega pevovod- je, je pa res sramota!! Kar pa zadeva podeželskega pevovodjo, mi je pa dobro znano, saj sem podeželski pevovodja tudi sam. Da bo pa pevskih nastopov še manj, boste krivi tudi vi in podobni anonimneži. EDVARD GORSIC MATI iN SIN Oprostite, da vam pi- šem kar na tele liste, toda če ne bom kar zdaj- le napisala, me bo »zgri- valo«. Za pisanje sem na- vadno lena, toda današ- nji dogodek me je spod- budil, da vas seznanim s sosedo — čez sedemdeset let staro Angelo Orač iz Gorice 30 pri Slivnici. Njen sin Slavko (okoli 40 let), ki je živčno bo- lan, ji je namreč nalašč nagajal in ji metal smre- kove vejice, s katerimi je okrasila okna pred hišo. Da bi jo vi videli, kako ga je okregala in šla vsa besna po vejice ter jih zopet obesila v okras in čast 1. maju. šla sem k njej na kavi- co, ki jo rada vsakemu ponudi. Pripovedovala mi je, kako njen Slave (ki ga ima seveda rada) ne more in ne more videti tega zelenja. 2e drugič ji ga je vrgel na tla, pa zopet ga je privezala na prečko pri oknu. Dejala je: »Ho- čem imeti praznik! Saj sem vendar v Franciji kot žena rudarja demonstrira- la p>o ulici in dvigala pe- sti.« Spekla je potico in mi jo z veseljem ponudi- la. Najbrž bi jo tudi vam, ker je za vse prava dobri- čina. Je vdova, enega sina ji je povozil vlak, ob dru- gem (ponovno poudarjam, da ga ima rada in ji je po drugi strani tudi v opo- ro), pa je prestala že mnogo bridkih uric. Mor- da se vam bo zdelo zani- mivo in bi jo sedaj po prvem maju obiskali. Ra- da vam bo pripovedovala o svojem težkem otroštvu in kasnejšem nič kaj bolj- šem življenju, vendar z zavestjo, da je delavska žena, ki je tudi ob raz- nih volitvah med prvimi volilci. SOSEDA Odgovor: Hvala za Jepo pismo. Vaš predlog .sj)re- jemamo. TOVARIŠ UREDNIK! Ko sem v prvomajski številki NT prebral v ru- briki Bralci pišejo dopis »Potrebujemo cesto«, se mi je porodila »čudovita« zamisel. Tem ljudem mo- ramo čimprej pomagati, da dosežejo to, za kar se že dolga leta borijo. Moja zamisel je, da bi ustano- vili ix)seben sklad in zbi- rali prostovoljne prispev- ke. Tej akciji bi dali na- slov »Za Rozmanov most«. Spoštovano uredništvo in dragi bralci NT, bodimo solidarni in podprimo pre- bivalce Rifengozda in Brstnika v njihovih dol- goletnih prizadevanjih. Most bi bil velika pri- dobitev za te prebivalce in tudi za razvoj turizma. Ali bi bilo uredništvo NT pripravljeno organizirati takšno akcijo? Prostovolj- ne prispevke bi zbirali to- liko časa, da bi se dovolj nabralo. Kamen do kam- na palača, zrno do zrna pogača, dinar na dinar most ali cesta. BRALEC Odgovor: Mi bomo seve- da radi pomagali. Zanima pa nas, kaj menijo prebi- valci Rifengozda in Brst- nika. PRI NAS JE ZANIMIVO V prilogi vam pošiljam kratko sporočilo, ki sem ga zabeležila v nedeljo, 29. aprila 1973 na Ponikvi pri 2alcu. Ce želite, vam bom po- šiljala podobna SE>oročila še naprej, ker je v tem kraju in okolici vedno kaj novega in zanimivega. Pro- sim pa vas, da v primeru objave ne prilagate moje- ga naslova. L. M.. Petrovče Odgovor: IVlarija, kar oglasite se, radi bomo ob- javili. SKALE OB OBALI SO ZABOBNELE Sedeli smo ob obali in se sončili. Sonce je zelo pripekalo in pihal je la- hen veter ter jezil morsko gladino, čez nekaj časa se je sonce skrilo za črne oblake, ki so dirjali nad nami, kakor bi se jezili nad svetom. Postajalo je vedno temneje in vedeli smo, da bo nevihta. Tudi veter je sunkovito pihal in še bolj razburkal mor- je. Veliki valovi so začeli butati ob obalo. Umaknili smo se s plaže. Medtem pa so se poskrile tudi dru- ge živali, ker so slutile nevarnost. Na zemljo so začele padati prve dežne kaplje in videti je bilo, kako se je blisk prebil skozi besne oblake. Trava se je upogibala pod težo vedno gostejših kapelj, šklopotanje dežja po ok- nih je premotil grom, ki je dolgo odmeval. To se je še večkrat ponovilo, do- kler se dežna zrna niso spremenila v drobne kap- ljice, ki so se spajale z morsko gladino. Razbur- kani valovi so pljuskali drug za drugim in se ob udarcu v skale razpršili. Dež je počasi pojemal. Tu- di veter je nehal besneti, zato so valovi zmanjšali silo. Oblaki so bili svet- lejši, na obzorju pa se je prikazala sončna svetloba. Nekje daleč pred nami pa so se naše oči uprle v obroč raznovrstnih pro- sojnih barv — bila je ma- vrica. ELICA HOSNER, 7. a, Šmartno ob Paki ODMEV Glede na članek, ki je izšel v 12. štev. 29. 3. 1973, gre za reportažo o osnov- ni šoli v Belih vodah, sem vas 6 . 4. 1973 prosila za majhen popravek. Ne vem, ali pošte niste do- bili ali kaj, da še poprav- ka niste objavili. Prosila sem vas, da bi popravek vseboval nasled- nje: 1. da nam s centralne šole pri večjih popravilih takoj nudijo pomoč, vsa manjša dela, ki smo jim same kos, pa opravimo same. 2. Da je bil v prvem polletju uspeh v treh raz- redih negativen, 4. razred pa je bil pozitiven, kar se je tudi napisalo. 3. Opozoriti vas moram, da bi bilo dobro pri mo- jem odgovoru na vpraša- nje, če sem srečna, napi- sali tudi to, kar sem po- vedala; da sem med otro- ki srečna, da pa mi srečo v tem kraju greni le tista peščica ljudi, ki jim je šola deveta briga. 4. V članku ste tudi pre- malo poudarili, da ljudje v Belih vodah niso vsi takšni, kot ste jih opisah. Pri branju članka sedaj mislijo ljudje v Belih vo- dah pač to. Nihče ne mo- re pomagati, če si ljudje to predstavljajo po svoje. MARIJA PRAPROTNIK BELE VODE O DELU DRUŠTVA v zadnji številki Zbor- nika društva za pomoč duševno nezadostno razvi- tim osebam je bil objav- ljen program našega dru- štva v Žalcu, ki ga po ob- stoječih možnostih že us- pešno izvajamo. Dne 24. jan. 1973 je bil v šolskih prostorih Posebne osnov- ne šole v Žalcu dobro obi- skan roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo po- leg učiteljev okrog 90 ro- diteljev. Predaval je prof. Albin Podjavoršek o skri- tih sovzgojevalcih. V svo- jih izvajanjih je nanizal pred številne pK>slušalce mnoge važne misli o skri- tih vplivih raznih druš- čin, TV, prireditev, filma in tiska na duševno priza- dete otroke in kako jjjj je treba pred neugodnimi j vplivi varovati. Predava- nja so sledili starši z ve- likim zanimanjem in so izrazili želje še po podob- nih akcijah. Drugo predavanje je imel psiholog Branko Gartner iz Celja o vzgoji duševno prizadetih otrok in je v svojih mislih pri- kazal prav tako številnim roditeljem mnoge koristne nasvete. Predavanje je bi- lo v mesecu marcu. V načrtu imamo pred koncem šolskega leta še predavanje o izbiri pokli- ca za duševno prizadetega mladostnika. Lepo so se izkazali učenci naše po- sebne šole na proslavi 8. marca, ko so svojim ma- micam priredili zeio po- srečeno akademijo z lepim si>oredom, ki je obsegal 25 točk. Proslave so se udeležile mnoge pomemb- ne tovarišice iz žalskih družbenih organizacij, ki so se lahko ob skrbno pri- pravljeni prireditvi pre- pričale o uspešnosti deia na FK>sebni šoli in o pri- zadevanjih učiteljsk^a kolektiva. Ob proslavi 8. marca je naše društvo prispevalo za pogostitev vseh mamic. Naše mami- ce pa je posebno ganila pozornost otrok, ki so pri- pravili lepe pismene če- stitke in jih obdarili z iz- delki ročnih del. Tudi ob tej gesti so lahko mnogi ugotovili uspešnost dela učiteljev. Ob svetovnem dnevu in- validov je pvosebna osnov- na šola sodelovala na ob- čnem zboru društva in- validov v Žalcu, ki je bil dne 6. 4. 1973 v prostorih Kluba družbenih organi- zacij. Naši otroci so so- delovali s programom 10 točk, s petjem, deklama- cijami in skečem. Vonči- na Danica pa je čudovito in ganljivo recitirala pe- sem »Moji mali Luciji«, ki je bila objavljena v CELJANI V BOJIH ZA NAŠO SEVERNO MEJO V LETIH 1918—1919—^ PIŠE: DR. ERVIN MEJAK 5. straže 30 bile postavljene še isti dan in to južno od Stakneči vrha, severozahodno od Kamenega vrha, jugovzhodno od Grebena in južaio od Koprivnice — Orna. S poveljstvom legije v Ljubnem smo bili dnev- no v zvezi s kurirji. Sovražne patrole so gotovo zvede- le o naših postojankah, ker po 18. maju ni bilo več slišati, da bi še prihajale čez mejo in da bi ropale pri kmetih. Neumorno smo patruljirali. Počitka v teh dneh ni bilo veliko, ker smo tudi ponoči morah biti v stalni pripravljenosti, da bi nas sovražnik ne iznenadil. Le na koroškem ozemlju smo večkrat trčili ob sovražne patrole, ki so se nas izogibale, tako ni pri- šlo do kakih večjih prask. To strahopetno izogibanje sovražnika je našo samozavest še bolj povzdignilo in smo si silno želeli, da bi vendar enkrat prišlo do bo- jev. Do male bitke je prišlo 21. maja, ko sta sosedo- va in moja straža patruljirali skupno po Koroški in se bližali Črni ter tu zadeli ob močno sovražno pred- stražo, ki se je vgnezdila z eno strojnico pri Cvelber- ju pred Črno. Trajalo je le nekaj minut, vse telefon- ske zveze smo naglo prerezali in že se je začelo po- kanje na obeh straneh. Velikanski hrušč in oglušujoče pokanje je spravilo na noge okrog 150 mož sovražne posadke, ki je z več strojnicami prihajala iz Črne svoji predstraži na pomoč. Tej veliki premoči smo se seveda morali umakniti. Sovražnik je imel v predstraži 4 mrtve in 7 ra- njenih, na naši strani je bil ranjen Ivan Teržan iz Petrovč, ranjen m ujet je bil Ivan šribar iz Celja. Našli so ga za skalo blizu Cvelbarjeve hiše nezavest- nega in ga pozaieje interniraU. Ušel je v Češkoslovaško in od tam prišel nazaj v domovino. Ta naš pohod in bitka pri Cvelbarju nam je pri- nesla mnogo koristi. Zvedeli smo z vso zanesljivostjo, kakšna je moč sovražnih F>ostojank, celo situacijo v smeri proti Cmi, kar je bilo važno za bližajočo se ofenzivo. Ostali dnevi do 27. maja so minuli v znamenju priprav za splošni napad in pohod jugoslovanskih čet na Koroško. Zgodovinsko pomembno povelje za našo ofenzivo, naslovljeno na jugoslovanske enote na ozemlju dravske divizijske oblasti, datirano v Ljubljani z dnem 27. maja 1919 je podpisal poveljnik 4. armijske oblasti, general Božo Jankovič. Dne 28. maja ob 3.30 smo že bili na določe- nem mestu pripravljeni, mrzlično razpoloženi. Ob 4. uri je prišlo do grmenja topov z vseh strani. Se malo časa in že se je zganila 28. maja 1919 vsa naša fronta ob me- ji od Podrožice preko Dravograda, sestavljena iz štirih napadalnih skupin, ki naj bi koncentrično prodirale proti Celovcu, in to: 1. Laboški odred, poveljnik general Maister s 4 ba taljoni, 4 baterijami in oddelkom konjenice, ki nastopa v smeri Dravograd—št. Pavel; 2. Koroški odred, poveljnik generalštabni polkovnik Ljubomir Maric s 6 in pol bataljoni, 5 baterijami in enim odredom konjenice, ki je prodiral v smeri Gu- stanj—črna—Pliberk—Velikovec—Gosposvetsko polje. V tem sestavu smo bili tudi Celjani; 3. Jezerski odred, poveljnik polkovnik Milenkovič s 7 bataljona, 8 baterijami in enim oddelkom konjenice, ki nastopa v smeri Jezersko—Železna Kapla—Celovec, 4. Ljubeljski odred, poveljnik artilerijski polkovnik Sava Pritkovič z bataljonom ljubljanskega polka, 2 ba- terijama in oddelkom prostovoljcev, ki operira v smeri L j ubel j—Bo rovi j e—Celovec. Razen tega je bil osnovan še Jeseniški odred s pri- bližno 200 puškami in 2 topovoma, ki pa je ostal v re- zervi v Podrožici. Kot divizijska rezerva je ostal en ba- taljon v Ljubljani, ena baterija in pol bataljona pa v Slovenjem Gradcu, štajerskemu obmejnemu poveljstvu je poveljeval podpolkovnik Uzorinac. Ta je moral vodi- ti obrambo na Muri od špilja do Radgone s svojim 46. polkom, z enim oddelkom konjenice in 2 baterijama. Za koroško ofenzivo je bilo torej na razpolago 22 bataljonov — pešadije, 4 skvadroni konjenice in 20 ba- terij artilerije, približno 10.200 pušk, 270 strojnic in 80 topov. Na tem pohodu so vodili svoje polke: slovenski pla- ninski polk polkovnik Raktelj, mariborski polk podpol- kovnik škrabar, ljubljanski polk podpolkovnik Dereani in celjski polk polkovmk Koch. Pri ofenzivi so sodelo- vali Srbi, Hrvati m Slovenci, prvič v bratski slogi Še isti dan je po hudem artilerijskem m pešadijtKem boju padla Cena v naše roke. Tu se je bojeval celjski pešpolk. Na desnem krilu smo bili celjski legionarji. Sovražnik se je spustil z velikimi izgubami v divji beg in se oddahnil za malo časa šele onstran Drave. V bit- ki za črno so bile naše izgube v primeri s sovražniko- vimi prav majhne. Padli so: Leopold Hostnik, Janez Mišic, Alojzij Jerina in Ivan Centa. Vsi štirje so poko- pani na pokopališču v Črni. Presenečenje se nam je docela i>osrečilo m zvečer smo med potjo zvedeli, da se že na celi fronti pomika- mo v naglem tempu naprej proti Dravi. V dneh 29., 30. in 31. maja smo zasledovali sovražnika v smeri Pliberk —Sinča vas v dobri zvezi s sosednjimi skupinami in do- segli 1. junija Apače ob Dravi, kjer smo se malo spočili- Naša naloga je bila ubraniti sovražniku povratek čez Dravo in držati najtesnejšo zvezo z ljubeljskim odre- dom, s skupino polkoraika Save Tripkoviča. ki je bil še v Borovljah. 2. junija ponoči je skušal sovražnik priti s čolni čez Dravo, pa smo ga hitro pognali nazaj. Od 4. jimija na- prej je bila legija podrejena poveljstvu levega odseka Jezerske kolone, katere je bil komandant od 1. pa do 6. junija podpolkovnik Naumovič, pozneje pa major čukavai. Za 4. junij je bil odrejen pohod našega odseita pr^ ko Drave. Opoldne je pričela artilerija obstreljevati ves teren na drugi strani Drave, v boj so posegli naši mitraljezi, sovražnik se je sputil v divji beg in ob 16.30 so že prvi naši oddelki, konjenica, prešli Dravo. V.sa naša fronta, ki se je morala za nekaj dni ustaviti pi'^ naravno oviro reko Dravo, se je začela pomikati naprti čez reko. Dne 6. junija opoldne smo že prešli v sesta^f kolone v smeri Apače—Borovi je—Celovec in zvečer istega dne smo zagledali pred sabo luči koroškega gl^^^' nega mesta Celovca, kar nas je docela prevzelo in zabili smo na vse napore minulih dni. Nadaljevanje prihodnji'* gt. 18 — 17. maj 1973 stran 11 zadnji številki Našega zbornika. Prepričani smo, da se bo še nadalje naše dru- štvo pod vodstvom pred- sednika ing. Drobneta uspešno razvijalo in da bomo realizirali vse nalo- ge zastavljenega progra- ma. Drofenik Jože, Pos. osn. šola Žalec USTANOVITEV OTROŠKEGA PARLAMENTA v današnji družbi je za- poslenih tudi večina žena. Tako so učenci po pouKu doma brez nadzorstva In pomoči, ker sta oba, oce in mati, prezaposlena. Že pred leti so šole poskrbe- le za oddelke podaljšane- ga bivanja učencev osnov- nih šol (tako imenovano varstvo, za učence, ki so potrebni pomoči pri do- mačem učnem delu). Ven- aar šole še vedno mso mogle ugoditi vsem potre- bam. Leta 1971 smo učenci v Celju dobili Pionirski dom »Cvetke Jerinove«. To je vzgojno-varstvena ustano- va s 17 oddelki, ki vklju- čujejo učence od 1. do 8. razreda. V tem domu smo pred poukom ali po njem. Pri učnem delu nam pomagajo tovarišice učite- ljice. To je pomembno za učence, ki se teže uče. V oddelkih imamo vse učbe- nike in druga učila. Tudi knjige za obvezno berilo dobimo v naši knjižnici. Seveda pa ves čas ne porabimo za učenje. V le- pem vremenu se igramo na igrišču in hodimo na krajše sprehode. Lepo je tudi to, ker se lahko s to- varišicami učiteljicami sproščeno pogovorimo o vsem, kar nas zanima ali teži. Tisti, ki radi rišejo, po- jejo ipd., pa imajo odprta vrata v naše krožke. Kar precej jih imamo. Učenci, ki spretno vodi- jo čopič po papirju ali ka- ko drugače izražajo vtise iz narave, iz vsakdanjega življenja, iz sveta domiš- ljije, ti otroci se zbiraio pri likovnem krožku. Le- po so okrasili siane po naših hodnikih. Že smo pri drugi skupini, ki nas včasih preseneti v učilni- ci, na hodniku. Se zgodi, da jih sploh ne opaziš. Toda čez nekaj dni so na vidnem mestu fotografije, ki zgovorno pripovedujejo o našem delu, pa tudi kaj manj »častnega« zabeleži- jo. CJotovo ste že uganili, da je to naš Foto-krožek. Ob praznovanju novega le- ta in ob svečanosti za pra- znik žena so posneli tudi kratek film in tako zabe- ležili že delo naslednjega krožka. Otroci, ki radi re- citirajo, se gredo igralce in v narodnih nošah zaple- šejo ob zvokih narodne glasbe, ti otroci priprav- ljajo v okviru dramske in folklorne skupine kratke, a prisrčne programe. Tudi na mlade literate ne smemo pozabiti. Kdor pride v naš dom, goiovo opazi »sten-čas« z napi- som Mladi literati. Tam objavljajo svoje pesmi in pesmice, doživljajske spi- se, reportaže ipd., člani literarnega krožka. Za ko- nec šolskega leta pa pri- pravljajo enkratno izdajo svojega glasila, ki bo nu- dil pregled dela za to leto. Eni pesmi pišejo, drugi pa radi pojejo. Otroci niž- jih razredov so vključeni v pevski zbor, ki zna za- peti že lepo število pe- smic, čeprav pojejo prvo leto. Vse te krožke m skupi- ne vodijo zunanji sodelav- ci in naše tovarišice učite- ljice. Priložnosti za razvedri- lo, zato da pokažemo, kaj zmoremo in kaj nas ve- seli, imamo veliko. To so prijetne urice, ko pozaol- rno na šolsko deio, a se kljub temu učimo. V posameznih skupinah bi lahko še bolje in več delali. Toda »tovarišice učiteljico in tovariši uči- telji ne zmorejo vsega. Zato je bila v našem do- mu več kot potrebna or- ganizacija otrok, ki bi pri- pravljala različne akcije, pomagala ustvarjalno in organizacijsko pri vsen krožkih. V pionirsko in m.ladinsko organizacijo smo vključeni na naših šolah. Zato smo v Pionir- skem domu ustanovili oiroški parlament, v kate- rega so zajeti učenci od prvega do osmega razre- da. Ustanovna skupščina otroškega parlamenta je bila 29. 3. 1973. Zbralo se je približno petdeset pio- nirjev in mladincev. To so bili delegati, izvoljeni v vseh oddelkih. Tovariši- ca Slava Vučajnk, ravna- teljica našega doma, nas je seznanila s pomenom otroške samouprave in na- menom skupščine. Pripra- vili smo volitve za ožji odbor. Predlogi so se gla- sili z vseh strani. Predsed- nik, tajnik, blagajnik in člani odbora so bili kma- lu izvoljeni. Predsednica se je zahvalila za zaupa- nje in v imenu odbora obljubila, da bo le-ta vest- no izpolnjeval svoje dolž- nosti. Takoj smo pričeli z de- lom. Sestavili in sprejeli smo naslednji delovni program: — člani otroškega par- lamenta bomo še bolj kot doslej z dobrim vzgledom vplivali na naše učence, da bodo v šoli pozitivni re- ■ zultati; — boljši učenci bodo nudili pomoč učencem, ki se težko učijo; — vsi se bomo strogo držali hišnega reda, čuva- li bomo skupno lastnino in skrbeli za čistočo v do- mu in njegovi okolici; — spoštovali bomo starej- še ljudi; — pripravili bomo sre- čanje s tovarišem Franom Rošem in tovarišice Vido Brest; — izlet na Resevno z obiskom groba Cvetke Je- rin; — »slikanje na asfaltu« — snemanje s kamero; — sodelovanje pri ku- rirčkovi pošti. Seveda nismo sami pri- pravili ustanovne skupšči- ne in tudi naprej bomo potrebovali pomoč učite- lja. Naš mentor je tovari- šica Kričej. Pomoč nam je obljubila tudi tovariši- ca Ivica Fišer, ki je na ustanovni skupščini zasto- pala Občinsko zvezo pri- jateljev mladine Celje. Za vesel konec smo si ogledali film o delu v na- ših oddelkih, ki so ga po- sneli člani foto-krožka. Čaka nas dovolj dela. V prihodnjem šolskem letu bo treba izpolniti še nove naloge, ki si jih bomo za- dali. Razbremenili bomo svoje tovarišice učiteljice, pomembno pa je tudi to, da bomo v praksi spozna- li delček samoupravljanja. Kot smo že omenili, so člani otroškega parlamen- ta vseh starosti od 7 do 15. leta. Mlajši člani bodo svoje prizadevanje poka- zali čez nekaj let. Njihovo delo bo imelo vse pogoje za uspešnost, saj bo slo- nelo na dobrih in slabih izkušnjah našega pionir- skega dela. Odbor otroškega parlamenta GASILCI TEKMOVALI Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila v Pre- boldu občinsko gasilsko tekmovanje mladinskih in pionirskih desetin. Skup- no je nastopilo 38 desetin iz 16 gasilskih društev ob- čine Žalec. Pri mladincih je zmagala desetina iz Prebolda, ki je dobila 442 točk, druga je bila deseti- na iz Drešinje vasi s 441, tretja desetina iz Ločice pri Polzeli 426 točk itd. I*ri pionirjih v skupini A je zmagala desetina Šem- petra, dosegla je 194 točk, druga je bila desetina Žalca 192, tretji pa Prebold s 180 točkami itd. V B skupini pionirjev je zma- gala Kaplja vas 247, sledi Prebold 230, Trnava 219 točk itd. Na sliki desetina pionir- jev iz Prebolda v B sku- pini, ki je zasedla drugo mesto. T. TAVČAR ZAKAJ ANONIMNO? Vse bralce in bralke, med njimi š. M. iz Go- tovelj in H. M. iz Šmart- nega, ponovno obveščam, da nepodpisanih pisem ne bom objavljal. Izjemo bom dopustil samo v primeru, če bo pismo govorilo o kakšnem dogodku ali splošno opozorilo na kak pomemben problem. Več bralcev v pismu kritizira posameenike, vendar pa se pod to osebno kritiko ne i>odpišejo. Takih pi- sem seveda ne morem ob- javiti. UREDNIK ODGOVOR: KAKŠN4,QA\^NA PPUTIKA — PIŠE: EDO KLOVAR: Na področju politike obdavčevanja občanov so bile letos sprejete po- membne spremembe in novosti. Vse te spremem- be so objavljene v Urad- nem listu SRS, štev. 3 in to v zakonu o spremem- bah in dopolnitvah zako- na o davkih občanov, v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah repub- liških davkov in taks in v Uradnem listu SRS, štev. 12, kjer je objavljen odlok o spremembah in doiX)lnitvah odloka o dav- kih občanov občine Celje. Te spremembe so na- daljevanje začrtane davč- ne politike, katere samo- stojno oblikovanje v SR Sloveniji se je začelo v letu 1972. Republika in občine uresničujejo spre- jeta stališča III. konfe- rence ZKS, intencije ustavnih amandmajev ter pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ. Tako so letos uveljavlje- na sledeča izhodišča. Sistem obdavčitve mora s svojimi rešitvami učin- koviteje prisnevr^ti k čim- bolj izenačeni obremenit- vi osebnui aohcai^.wV z družbenimi obveznostmi, tako da bo občan za ena- ko delo in ob enakem bruto dohodku dobil enak neto prejemek. V tem smi- slu so uvedene oziroma razširjene določene kom- penzacijske davščine. — Tudi ma davčnem področju je potrebno do- siedneje uresničiti ustav- no načelo, po katerem imajo delovni ljudje, ki se z oseDmm aeioin uk- varjajo s kmetijsko, obrt- no au intelektualno de- javnostjo v načelu enak ekonomsKi po- ložaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združene- ga ueia. — Potrebno je izpopol- niti sistemske rešitve, ki bodo omogočale popol- nejše zajemanje dohod- kov od premoženja v ob- davčitev ter ustreznejše ooaavčevanje teh dohod- kov in same posesti pre- moženja. — Z razširjanjem ob- davčitve sKupnega dohod- ka občanov storiti nauaij- nji korak k doslednejše- mu uresničevanju ustav- nega načela, po katerem oucani z višjimi dohodki tuai relativno več prispe- vajo h kritju splošnin družbenih potreb. — Izpopolniti zakonsko ureditev posebnega po- stopka za ugotavljanje iz- vora premoženja, tako da se omogoči ugotavljanje izvora za daljše obdobje, zviša davčna stopnja, hkrati pa poenostavi po- stopek, kar vse naj bi omogočalo učinkovitejšo uporabo tega ukrepa. V skladu s temi izhodi- šči so bile uveljavljene zelo pomembne spremem- be in novosti pri uveljav- ljanju politike obdavčeva- nja zasebne obrti in go- stinstva. Dohodka, ki jih dosežejo občani z osebnim delom z opravljanjem obrtne ali druge gospo- darske dejavnosti, so do višine, ki ustreza oseb- nemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih glede plačevanja prisnev- kov in davkov v načelu izenačeni ^ uoebniin.. ..j- hodki iz delovnega raz- merja. Od tega dela do- hodka bodo torej občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo pla- čevali enake prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnih dohod- kov iz delovnega razmer- ja. Glede na to, da za- kon zaenkrat še predvide- va plačevanje občinskega davka iz delovnega raz- merja, bodo torej obrtni- ki od svojega osebnega dohodka plačevali ta da- vek po enaki stopnji kot delavci v delovnem raz- merju, sicer pa bodo od svojega osebnega dohodka plačevali prispevke sa- moupravnim interesnim skupnostim. Kot predhod- no rešitev zakon predvi- deva, da se bodo ti pri- spevki, ki v letošnjem le- tu še niso uvedeni, za- časno pobirali v obliki davka. Uveljavljena stop- nja 10,76% po občinskem odloku predstavlja skup- no stopnjo davka in pri- spevkov, ki jih plačujejo iz bruto osebnih dohod- kov delavci v delovnem razmerju. V to stopnjo ni zajet le prispevek za Bo- sansko krajino in prispe- vek za stanovanjsko iz- gradnjo, katerega pravta- ko plačujejo delavci iz delovnega razmerja na bruto osebne dohodke. Tako bodo zasebni obrt- niki in drugi zavezanci, ki se ukvarjajo z samo- stojno poklicno dejavno- stjo, plačevali davek iz bruto osebnega dohodka po samoupravnih spora- zumih po proporcionalni stopnji 10,76%. Od ostanka dohodka (osebni dohodek zmanj- šan za prispevke in pre- sežek dohodka zmanjšan za davek) pa bodo pod enakimi pogoji občani plačevali davek iz skupnega dohou , nov. Od dohodka, ki bo pre- segal osebni dohodek po samoupravnih spora- zumih, bodo zavezanci davka iz obrtnih in dru- gih gospodarskih dejav- nosti plačevali davek po progresivnih davčnih stopnjah. V odloku so uveljavljene sledeče stop- nje: Nadaljevanje prihodnjič OD RINKE DO SOTLE — OD R«NKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD ?M ZGODILO SE JE PLESNI VENČEK v soboto je bil v Narodnem domu \ Celju zeključek plesnih vaj, ki so trajale od 15. oktobra lT4i pa do 12. t. m Zaključek je bil lepo pripravljen, saj je PU^sna šola, katero vodi iMJie Borinc sposobna, da organizira lepo kulturno — zabavno priredi- tev, kakršne mladina v C«lju zelo pogreša. »Plesni venček« je bil za mladino in ostale pravo razvedrilo, .saj je Za glasbo poskrbel priznani ples. ni ansambel »Svečnik« iz Maribo- ra s peviem Jankom Pipanom. V ekshibiciji je nastopil tudi plesno — športni par a Novak in Franjo Zec) KUD »Jože Hermanko« z Maribora. Nastop p.esiiega para je navdušil vse gledalce in tečajnike, in si takšnih nastopov še želijo. Za zabavni del »Plesnega venčka« pa je poskrbel plesni mojster LudviK :?)imončič, saj je iiuaama sodelovala v kvizu in šaljivem tek- movanju, v katerem je bilo dosti smeha in zabave. Ob zaključku tečaja jc Ludvik Simončič dejal: »Vodil sem že mnogo tečajev, toda ta je bil po obnašanju mladih in vsem ostalem na kulturnem nivoju, na prvem mestu. Nikdar še nisem imel tako hvaležne tečajnUtc, kot so bili tile. Bili so res pohvale vredni«. Nam, mladim, bo plesni venček, katerega se je udeležilo nad 200 mladih, ostal še dolgo v spominu. sAj si takšnih in podobnih priredi, tev v C^Iju še želimo. Darja Glančnik POLYPEX PRVI Občlaski odbor RK in oddelek narodne obrambe .skupaj s civilno zaščito občine Velenje so v tem tednu rdečega križa pripravili tek- movanje eivip prve pmnoci. IVk- movalo je 9 ekip iz sol Velenja in Šoštanja, 9 iz podjetij in 12 iz krajevnih skupnosti občine Velenje. Med šolami je do.segla 1. mesto ekipa osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. 2. je bila osnovna šola Blba Ročk Šoštanj in 3. .spet eki. pa usiiovne soic iiu.iiav ^^mn il. Pokal zmagovalca je prejela eki- pa industrije plastike Polypex iz Šoštanja v trajno la-st, ker je zma- gala že več let zapored. Druga je bila ekipa gimnazije iz Velenja in tretja ekipa krajevne skupnosti Pesje. TEKMOVANJE GASILCEV Tekmovali so pionirji in mladin- ol občinskih gasilskih zvez iz Mo- zirja, Žalca in Velenja. V nedeljo 13. maja je bilo od ranih jutranjih ur na stadionu Ši- roko v Šoštanju zanimivo tek- movanje oziroma pregled znanja mladih gasilcev. Preko 500 pio- nirjev in mladincev v gasilskiii uniformah iz občin Mozirja, Žalca in Velenja se je pomerilo v različ- nih gasilskih vajah in veščinah. Tako množičnega in usnei°2:a tekmovanja, kateremu je pripo- moglo tuai lepo vreme, v šosuuiju že dolgo nismo videli. Organizacija prireditve je bila v rovkah Šoštanj, skega gasilskega društva, ki je vzorno pripravilo teren in po-skr- belo za gostoljubje bodočega ga- silskega nara.ščaja, ki je pokazal veliko vnemo in znanje. V. K. POHOD NA ŠMOHOR Občinska konferenca ZMS Ža- lec in koordinacijski odbor pla- ninskih društev bosta organizirala tradicionalni pohod mladine, pla- nincev in tabornikov ob dnevu mladosti. Pohod bo v nedeljo, 20. maja l9Ti, Vse skupine se bodo zbrale na Igri.šah, kjer bo glavna slovesnost. Iz Igriš se bodo podali na Šmohor. Sodelujejo planinska društva in mladinske skupine iz občin Tr- bovlje, Laško, .Mozirje, Brežice, Hrastnik, Šentjur pri Celju, Ve- lenje in Žalec. Srečko Lavbič ALPOS iN ALPREM Včeraj dopoldne so predstavniki domačega Alposa in kamniškega podjetja .\lprem podpisali pogodbo o poslovnem in tehničn^ni sode- lovanju in reševanju določenih po- slovnih pa tudi tehničnih vprašanj. VEKOSLAV TANKO V ALPOSU Vekoslav Tanko, doslej sodnik Okrožnega sodišča v Celju, je pred kratkim spre.iel mesto sr-krc*,T-5a Alposa v Šentjurju in se tako poslovil od dolgoletne sodniške prakse. VPRAŠALI SMO KATARINA LOKAR, AERO »Na delovno mesto sem prišla z Ekonomske šole. Sedaj sem tu- kaj pol leta. Ker me že ravno sprašujete, kakšen je vpliv mla. dui na samoupravljanje v poujet- ju, moram povedati, da se mi zdi, da je premajhen. Mlad človek se ne more kar takoj vključiti v vsa dogajanja v podjetju in pa prema- lo časa je na razpolago. Morda je graje vredno tudi to, da se sta- rejši premalo zanimajo za nas, mlade. Nekako prevladuje mnenje, da mladi naj ne vtikujemo nosu tja, kjer ni treba če se nekoliko preprosto izrazim. Ce lahko temu rečem nezaupanje, ne vem. Naj- brž bo tudi tega malo in pa tista nesrečna distanca starejših flo nas mladih ali kakor tako radi ugo- tavljamo, da obstoja med nami generacijski konflikt«. MST 2ALEC OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ Člani aktiva direktorjev de- lovnih organizacij občine Ža- l'ac so imeli minuli teden re- dno sejo aktiva, ki je bila v Domu na Gori Oljki. Na seji aktiva direktorjev so najprej navzoči poslušali izvajanja DOLFETA NA- RAKSA, predsednika ekonom- ske komisije pri komiteju občinske konference ZKS Ža- lec, ki je go"oril o ekonom- ski situaciji v SR Sloveniji. V osrecinj? točki dnevnega reda pa so člani aktiva raz- pravljali o mestu gospodar- stva žalske občine v celjski regiji in v SR Sloveniji. Uvo- dno besedo k tej točki dnev- nega reda je podal SLAVKO VERDEL, direktor celjske podružnice SDK. Podrobno armlizo in oceno gosxx)dar- skih gibanj v žalski občim za lansko leto pa je podal JOŽE CEROVŠEK, dipl. oec., na- čelnik oddelka za gospodar- stvo pri skupščini občine Ce- lje. Na ix>dlagi podatkov in izvajanj obeh govornikov se je razvila široka razprava v kateri so navzoči podrobno analizirali gospodarstvo žal- ske občme ter p>ozitivno oce- nili njegov start v letošnje leto. Skupne s predstavniki ob- činske skupščine ter družbe- nopolitičnih organizacij, pa so na seji aktiva direktorjev oc«iili tudi izdvajanje nekate- rih družbenih dogovorov, ki so jih v žalski' občini spre- jeli že predčasno. OBČNI ZBOR ZVEZE DPM Delegati, izvoljeni v števil- nih društvih prijateljev mla- dine v žalski občini, so se minuli teden sestali na red- nem občnem zbom občinske zveze DPM. Pregledali so re- zultate minulega, dvoletnega mandatnega obdobja ter sprejeli nov program dela, ki zajema številne akcije in na- loge na raznih področjih. Po- leg organizacijskega utrjeva- nja društev in občinske zve- ze, bodo veliko skrbi posve- čali vzgoji predšolskih otrok, izooraževanju staršev in leto- vanju otrok. Pri delu s pio- nirji bo težišče dela društev DPM posvečeno letošnjim Juge slovanskim pionirskim igram, ki potekajo pod ge- slom: »LejKJta v ustvarjanju in radost v odkrivanju.« Po- leg tega se bodo društva DPM vključila tudi v akcijo zbiranja sredstev za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovou; sodelovali pa bo- do tudi pri organizaciji pro- slav 500 letnice kmečkih upo- rov na Slovenskem. Za predsednika Občinske zveze diTištev prijateljev mla- dine so na občnem zboru v Žalcu ponovno izvolili VIK- TORJA ZATLERJA, ki je zve- zo uspešno vodil tudi v mi- nulem mandatnem obdobju. Na občnem zboru so ob tej priliki podelili številnim zaslužnim delavcem v DPM posebna priznanja: zlate in srebrne značke. POHOD PIONIRJEV PLANINCEV v počastitev minulih praz- nikov, dneva ustanovitve OF ter mednarodnega delavske- ga praznika so pionir j i-pla- ninci iz PD ZabuKOvica kre- nili na j-pominski pohod mi- mo spomenikov in obeležij iz narodnoosvobodilne vojne. Pri spoirieniku v Grižah se je zbralo preko šestdeset pionir- jev, kjer jim je spregovoril RAFKO FUNKL. Ob poti pro- ti Markam, in od tam naprej proti Jegrišam je mladim planincem j^ovoril o zgodo- vinskih dogodkih prvoborec R. Cilenšek. Pionirji planmci so prehc^dili pot Veliškove skupine in se ustavili pri SF>omeniku na Golavi, kjer so imeli krajšo slovesnost. Po obisku lovske koče p>od Gczdnikom so pionirji, za- dovoljm nad pohodom in polni novih doživetij, krenili proti domu. MARKACtJSKA DELA Člani markacij ske skupine pri planinskem društvu Za- buKovica so v mmulih dneh opravili markacijska dela na planinskih poteh, ki vodijo preko vrhov in mimo plamn- skih postojank na njihovem območju. Pod vodstvom to- variša SONA so obnovili vse markacije in kažipota ter za to porabili 42 ur prostovolj- nega dela. Na vrhovih znane »Savinjske poti« so namestili nove .spominske vpisne knji- ge ter štampiljke, kajti sta- re so neodgovorni obiskoval- ci odnesli s seboj. SLOVENSKE KONJICE ZADNJI DINARJI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA v tem mesecu se bodo na žiro računu sklada za grad- njo objektov družbenega stan- darda zbral; zadnji dinarji iz naslova krajevnega samopri- spevka. Pet let so namreč ob- čani in delovne organizacije vplačevale mesečne zneske, ki so tvorili nti skladu tudi os- novo za financiranje in grad- nje šol. Upravni odbor skla- da bo sprejel zaključni račun še v tem mesecu, ker se pri- čenja že novo obdobje zbira- nja denarja po opravljenem referendumu. Kot je znano, bo ta sklad v bodoče upravljal le z de- narjem, ki bc zbran na ob- mcjčju Slovenskih Konjic m Loč, medten. ko bodo sred- stva iz Zreč in Vitanja dote- kala na žiro račune navede- nih krajevnih skupnosti. Pre- livanja med kraji praktično ne bo, razci: v Slovenskih Konjicah in Ločah. Denar bo torej nmogo bližji občanom in delovnim organizacijam. DENAR ZA SPOMINSKI DOM V tem času je že stekla ak- cija za zbiranje denarnih sredstev za gradnjo spomin- skega doma v Kumrovcu. Zajema predvsem delovne or- ganizacije, pa tudi zavode v občini. Poseben odbor pri občinskem združenju zveze borcev je potrebno gradivo že razdelil, vodstva sindika- tov pa oodo akcijo neposred- no izvedla oo poletnih p>očit- nic Za dvoletno obdobje, ko naj b' akcija zbiranja pote- kla, je v konjiški občini predvideno, da bo zbranih okoli 130.000 dinarjev. Med prvimi je svoj delež že zago- tovila opekarna Loče. SEMINARJI SINDIKATA v času, ko to poročamo, teko v Slovenskih Konjicah seminarji '/r predsednike in tajnike osnovpil. sindikalnih organizacij, k;;tere je pripra- vil občinski sindikalni svet in delavska univerza. V' občini je 45 sindikalnih organizacij in dve sindikalni konferenci, ki pa bosta imeli semmarje kasneje. Program seminarjev je zelo raznolik. Med drugim bodo govorili o samoupravnem do- govarjanju o delitvi dohodka, dobršen del razprave pa je namenjen vlogi delavca na področju kulture in rekreaci- je, kadrovski politiki in izo- braževanju. Pomemben del ra/.prave bo namenjen, ures- ničevanju ustavnih dopolnil in temeljnim organizacijam združenega dela. Govorili bo- do še o vlogi smdikata v splošno ljudskem uporu. KOMUNALNO UREJANJE ULIC IN CEST Za asfaltiranje cest in ulic v Slovenskih Konjicah bo krajevna skupnost potrebova- la okoli 1,115.000 dinarjev. Z ustreznimi podjetji je že skle- nila pogodbe, čaka le lepega vremena, da prične z deli in komunalim urejanjem. Neka- tere delovne organizacije, zla- sti kmetijska zadruga in pod- jetje Merx iz Celja, pa so pri- spevale velik delež še za as- faltiranje okolice pri njiho- vih poslovnih zgradbah. LAŠKO ASFALT Z »IZRASTKI« Skoraj dva kilometra ce- stišča od Laškega do meje med Marijagr&doem in La- homnim je pripravljeno za položitev asfaltne preobleke. Cim bliže je dan, ko bo dol- goletna želja občanov te kra- jevne skupnosti izpolnjena, tem bolj so se zagreli posa- mezni občani in skupine v za- selkih, ki naj bi dobili asfalt- ne odcepe. Ti občam so pri- praviU spodnji ustroj in zbra- li dodatna sredstva za plači- lo asfalta. Tako bodo asfalt dobile nekatere hiše tik ob cesti, predvsem pa so se ix)- trudili občani na desnem bre- gu Lahomnice v Marijagrad- cu, ki bodo speljali asfalt čez most in po vsem naselju. Predvsem pa je zdaj vpraša- nje, kako daleč bo segel as- faltni trak onkraj predvide- ne meje v dolino ob Lahom- nici, za katerega zbirajo ob- čani te krajevne skupnosti sredstva že od lanske jeseni. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. ' mali intervju VPRAŠUJE: Zdenka Stopar ODCxOVARJA: Ivan Višner Ivan Višner je 37-letni kmet iz Breznega pri Vi- tanju. Meseca februarja letos je prevzel in postal gospodar posestva, ki me- ri z gozdom vred 62 hek- tarov. Poln je načrtov o preureditvi domačije in bodoči gospodarski us- meritvi. Ker domačija ni majhna, ni pa racionalno urejena, mora pa nuditi vse potrebno za preživlja- nje veččlanske družine, se mladi Ivan trudi, da bi razvijal tiste dobre stra- ni svojega posestva, ki mu bodo v bodočnosti dajale kruh. »Ste kmet že od male- ga?« »Nisem, prej sem de- lal pri gozdnem gospodar- stvu Celje, letos pa sem prevzel ženino posestvo.« »Kolikšna je vaša dru- žina?« »Poleg žene še že- nina mati in dve dekleti imam, ki hodita v Vita- nje v šolo.« »In vaše glavno bogast- vo?« »Les in prodaja lesa. Žal se ta prodaja zelo sla- bo. Letno prodam 70 do 80 kubikov lesa.« »In kako se mislite us- meriti v bodoče, kakšne načrte imate?« »Vidim sa- mo eno usmeritev in per- spektivo, v rejo živine in prodajo lesa. Imam veli- ko pašnikov, zato redim živino in jo tudi še bom.« »Kako gledate na nove ukrepe, ki bodo nekatere kmete prizadeli, pri tem mislim na obdavčitev po dohodku?« »Ja, veliko kmetov bo s tem priza- detih, predvsem tisti, ki so pridni. Meni obdavči- tev, nova, po dohodku, ne bo bistveno prizadela, ker, kot sem dejal, imam ve- liko neobdelane površine, ki ne prinaša bistvenega dohodka. Le posrednega, preko gojenja živine. Za ene bo bolje, za ene bo slabše, kakor se vza- me.« »Vam div.iad dela ka.f škode? Kmetje se zelo pri- tožujejo, da so oškodova- ni? Kako pa vi?« »Škodo mi divjad res pKjvzroča. a ne tolilcšne, da bi se bogve kako pritoževal.« »Imate velike dohodke od lesa?« »Ne, ker malo iztržim zanj. Les je brez vrednosti in se ga ne iz- plača prodajati. Toliko truda je z njim, potem pa malo dobim!« »Imajo vaši otroci da- leč do šole v Vitan.|e?« »Vsak dan pet kilometrov pešačenja v eno smer. Po- leti gre, pozimi pa je ma- lo težje. Naša domačija je visoko, jaz se vozim z mopedom. Sicer pa me malokdaj zanese v dol-'no. Le po opravkih. Polno me zaposlujeta posestvo in ži- vina.« »Ste zadovoljili z odlo- čitvijo, da ste prevzeli po- sestvo!« »To pa bom še videl, po tako kratkem ča- su težko rečem kaj do- ločenega. Obe ženski sa- mi nista zmogli, pa sem ostal doma in začel go- spodariti.« »Vas bodočnost skrbi?« »Ne, če bomo zdravi. Upam, da bo že kako šlo, čas pa lahko prine- se marsikaj. Lahko je lepše ali slabše, nihče ne ve, kako se bo zasukal svet.« Kozjansko tOdii ZA Napotil sem se na ceste, ki jo bo gradila t| dina pod geslom »Kozjati 73«. Srečaval sem ljudi, so opravljali dela po po| Vsi so bili dobre volje,: so prepričani, da ni vei leč čas, ko bodo tudi imeU lepšo in boljšo p« svet. Ko sem se mudil v Pla ski vasi, se obiskal tudi žeta Perčiča, ki je medi aktivnejšimi družbenopo! nimi delavci v vasi. Jožel čič je tudi predsednik oi ra, ki mora skrbeti, dab domačini poskrbeli za vse trebno in s svojimi rao prispevali k čimboljšemu lu. Tovariša Perčiča ni i doma, zato sem ga poft Ni bilo treba dolgo čal Kmalu je prišel. Jože j« valid, vendar še vedno 1 energije. Že takoj pri i se je opravičil: »Saj ne rem vsepovsod, ravno prihajam s sestanka, ki ga imeli zaradi ceste.« Po krajšem pomenkjj aiios oa a>l^ \a ao — aiios oa ax ao — aiios oa aMNia ao — aiios oa aMNiu ao — aiios oa 3>iNm ao — aiJ-^ od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle j„isU o tem. J. gradila voj- ^ Ali ima za- ,iDiam zaupa- ' v talco, mi- ; treba pnteg- %elcaj starej- ^ strokovnja- •^elati pod nji- Sicer se bo- ^ovarjali, ven- n,o treba pri- rog Iju^i^-« p v vaši vasi gradnji, saj bo- ^bodo največ bo.« , jih je, bodo 0 ko jih ni ve- isi nam pobeg- ^jer se da lep- j^. Bomo pa 56 načine. Vsak kaj solate več, XKio brigadirji našimi pridelki. 1 tudi pogovar- otroci prinesli ca. Mislim — aio pomagal in se bo kar veli- se moramo uie- E]še stvari. Po- 10, da tudi mi ia' ne gledamo in čakamo na ve potekajo s vseh sestankov ■oti zapisnike v čino in v Ljub- la ljudje vedo, 10, Pri nas so k) izčrpani, saj obnavljamo že irej, ko je bilo pritegnila tudi že hoče imeti fant motor ali le, zdaj ko ni cvinozdrvanika P avtomobila ne roščiti ob vsa- ' so težave, ver- govoril tako -T optimistič- na koncu vsi «cesta zgrajena lojenim rokom. *!Talcem odprla J'^Wšnji dan in •odnost. B.Oset [OJNO PEMIJO l^REDNJIH '^bj>do sprejeli ^idatov v rar- J^^' v tem, da " "»nko vpišejo "i^f^niaU kateri. ko, ..''•^'»njih šol. ^v^-i"**"* spre. "»"ro^n"'" ^'evilu * n;^'^ bodo ia,,jj;^lj<>vali na ^''^Sj''!."'*". ki i«.^.al> mlajši. dob7i"^*'i srednj.. ' >v»4»^no šolanje, !L^njL'''."»'Pli'tno ostale Varsi' 'ml' ' Koi"- Zastonj "jo ""opravljeni poročniki. 1^ <*^'>jno do- ' C la J , se p- »JAMAIS PLUS! NEVER MORE! NIEMALS MIT! NIKADA VIŠE!« — NIKOLI VEČ S CITROENOM! Tako je demonstriral svoje nezadovoljstvo nad snedeno obljubo pred- stavništva Citroena, da mu povrne stroške rallyja »TOUR D'EUROPE 72« — Karel Ferlež iz Velenja. S takimi parolami, s protestnim pismom v štirih jezikih, s slika- mi z rallyjev in 16 pokali, priborjenimi z vozili Citroen, se je pojavil Ferlež v Po- reču. kjer je bilo v prvomajskih dneh I. SVETOVNO SREČANJE KLUBOV CITROEN. Nedvomno je množica pokalov tega tekmovalca, ki je doslej vozil le citroenova vo- zila, dobra reklama za firmo, ta pa je ostala za njegova prizadevanja gluha. Dra- stična poteza Karla Ferleža je bila torej umestna, ostala pa bo kot spomin na ta shod verjetno osrednja zanimivost. MIMOGREDE HVALA ZA DRUGO ZDRAVJE Tudi njemu, ki je vsa mla- da leta in še dolgo potem, po- svetil športu — smučanju, at- letiki, tefiovadbi, planin- stvu ... je opehalo srce. Pred kratkim je moral v bolnišnico. »In glej, zdaj se počutim dobro. Okreval sem in še več. Lahko rečem, da sem zdrav, čeprav je pretiravanja ko- nec,« je pripovedoval znani celjski obraz, sedaj 59-letni upokojenec Ivan Stavbe. »Za ponovno zdravje se mo- ram zahvaliti šefu intenzivne- ga oddelka celjske bolnišni- ce dr. Petru Pejčiču pa tudi vsemu medicinskemu in stre- žnemu osebju oddelka. Veliko so naredili in dolžan sem jim še večjo zahvalo!« Ivan Stavbe je že približ- no sedem mesecev v pokoju. Nazadnje je kar 31 let preživel v tovarni EMO. Spomini na de- lo v tovarni in izven nje so mu dragoceni; toliko bolj, ker je kot delavec EMO so- deloval tudi pri montiranju toplovodnih naprav na Bri- onih, -mb Jožico Mravljak iz Ga berk pri Šoštanju, ki je že tri leta zaposlena v ob- ratu pralnih strojev v to- varni gospodinjske opre- me Gorenje, včeraj pa je bila sprejeta v zvezo ko- munistov: »Ponosna sem, ker sem POGOVARJALI mam postala članica pri nas najnaprednejše organizaci- je, zveze komunistov. 2e dalj časa sem se za ta korak pripravljala, v zad- njem času pa smo imeli tudi v naši delovni organi- zaciji več uvajalnih semi- narjev, s pomočjo katerih smo bolje spoznali vlogo marksizma, vlogo partije, cilje naše zveze komuni stov, samoupravni sistem in ne nazadnje tudi organi- zacijo našega podjetja. 2e prei sem delala v mladin- ski organizaciji, tako da mi politično delo ni po- vsem neznano. Vseskozi sem bila ogreta za zvezo komunistov, v kateri imam tudi veliko prijateljev Po vsem tem sem se zavestno odločila, da tudi sama j>o- stanem član te najnapred- nejše organizacije. Tako Jožica Mravljak, ki Se vsak dan vozi v služ- bo in ki pravi, da za svo- je delo dobro zasluži. tv Ivan Bizjak je dijak dru- gega letnika velenjske gim- nazije. Svoje zanimanje po- sveča predvsem matematiki. Da je na tem področju uspe- šen, dokazuje tudi njegov od- ličen nastop na nedavnem republiškem tekmovanju, ko je v svoji skupini zasedel tretje mesto in si tako pri- boril pravico do sodelovanja na zveznem tekmovanju mla- dih matematikov. To sreča- nje je bilo v drugi polovici aprila v Beogradu. »Kaj bi lahko povedal o svojih pripravah na nastop?« »Potekale so skozi vse leto tako med rednim poukom po učnem načrtu, še bolj iz- datno pa v popoldanskem ča- su v okviru krožka.« »Kdo ,je vod.ja krožka? »Vseskozi dela z nami naš profesor Martin Budna, ki nam tudi veliko nudi.« »Kakšni so bili tvo.ji ob- čutki na zveznem tekmova- nju?« »Pred tekmovanjem sem bil dobro razpoložen pa tudi med samim preizkusom me ta duh ni zapustil. Navzlic temu nisem mogel doseči ti- stega, kar so dosegli tekmo- valci, ki so prihajali iz realk.« »Kaj meniš o matematiki na .gimnaziji kot je velenj- ska?« »Vsekakor so tri ure mate- matike kot jih imamo po sedanjem učnem načrtu na teden premalo, da bi se lah- ko veliko naučili že med red- nim poiikom.« »Kakšen pa je bil tvoj pre- hod iz osnovne šole v gimna- zijo glede na matematiko?« »V osnovni šoli sem se si- cer precej naučil, vendar opažam, da mi manjkajo ne- katere osnove, ki jih sedaj sproti nadoknadim.« »Kot kaže se veliko ukvar- jaš z matematiko, kaj pa ostale dejavnosti?« »Aktivno sodelujem v mla- dinski organizaciji, kjer sem sekretar. Imel sem nekaj us- pešnih nastopov za velenjski atletski klub. Sodelujem tudi pri plesno športnem klubu, sodelo->'al pa sem tudi na tekmovanju mladih fizikov.« »In načrti za prihodnost?« »Študij bom nadaljeval na matematični fakulteti v Ljub- ljani.« Boris Mlinar Vitanjčam so bih v preteklih letih z občinsko politiko nezadovoljni. CuUli so se odrinjene, menili so, da njihov kraj zaostaja za dn^imi kraji konjiške občine. Prišel je prvi samoprispevek in niso se ogreli zanj. Prišel j6 drugi pred mesecem dni in od vseh območij v občini so se najbo- mem Vitanju i>a skoraj 100-odstotno. Zanimala so nas mne- nja ljudi, ki so s tako zavestjo rekli svoj DA in se napotili nja ljudi, ki so s tako zavestjo rekli svoj Da in se napotili mednje. Povedali so. da bi radi imeli še veliko stvari, pa da bodo komaj ujeli ostale kraje v konjiški občini. ŠTEFKA PETACI, usluž- benka v Tovarni kovanega orodja in livarni v Vitanju: »Manjka nam še asfalt do Strmca, predvsem pa do Fu- žin. To je dolgoletna želja Vitanjčanov, ki bi radi pove- zavo s svetom. Da pa se bo- mo z železnimi konjički lah- ko pripeljali, rabimo bencin- sko črpalko. Še vedno jo ni- mamo in moramo po bencin v Celje ali Slovenske Konji- ce.« ANGELCA PETACI, učen- ka: »Zapišite, da komaj ča- kamo telovadnice. Te nima- mo m s samoprispevkom smo se odločili za njo. Mi otroci smo veliko naredili za pro- pagando. Nosili smo lepake in starše prepričali, da so se odločali v naš prid. Tudi igri- Sče potrebujemo. Današnje je slabo, zato bi radi malo bolj- šega. S šolo pa sem zado- voljna, le telovadbe v telo- vadnici še pogrešamo.« ANTON JAKOB, upokoje- nec: »Kaj bi še radi, da bi bolje živeli? 2e tako nam je bolje, kot je bilo včasih. Kar poglejte te razvajene otroke! Nič ne pazijo, kam mečejo papir! Bencinsko črpalko bi radi, pa telovadnico za otro- ke, pa mrliško vežico. In as- falt do Fužin. Tako, mislim, da sem vse povedal, le kdaj vse to bo, pa bi tudi rad ve- del. S samoprispevkom smo povedali, da nam še veliko manjka.« ANTON ARCET, invalidski upokojenec: »Menim, da bi s sredstvi krajevnega samopri- spevka morali že kaj naredi- ti. Pa mislim, da bencinsko črpalko že pripravljajo. Ja, nas mučijo neurejene ceste, kar poglejte, po kakšnih ste se pripeljali v Vitanje. Mrli- ška vežica je tudi nujno po- trebna. Pa igrišče za otro- čad tudi. Kar povsod jih je dovolj, pa nič ne znajo paziti na stvari!« ŠTEFKA PETELINŠEK, go- stilničarka: »Predvsem pogre- šajo dobro cesto tuji lovci, ki prihajajo na lov v naše kraje. Bilo bi jih še več, če bi imeli asfaltirano cesto. Pa bencin za avtomobile. Včasih je bilo za našo hišo polno bencinskih sodov, pa so jih zaradi ne- varnosti prepovedali. Ce bi imeli cesto, bi imeli v Vita- nju. VSE! Tako se nam je že prah zajedel v dušo, da mo- ramo nekaj ukreniti. Letos pravijo, da se bo začelo. Upajmo!« Tako smo kramljaU z Vitanjčani in zvedeli za njihove želje. Da jih malo potolažimo, smo se oglasili še na njihovi krajevni skupnosti in zvedeli, da imajo te želje letos v svo- jem programu. Sredstva od krajevnega samoprispevka že pritekajo in z deli so že pričeli. Vsaj z nekaterimi, med nji- mi pa bo na prvem mestu bencinska črpalka. Z. S. ^ 3iios oa BMNia iQ — ilios oa bmniu ao — aiios oa a: iniu ao — aiios oa a> niu ao — aiios oa: i>iNia ao 14. stran —NOVI TEDNIK 17. mal 1973^ 5 temovanja ekip prve pomoči Organizatorji petega občin- skcga tekmovanja ekip prve pomoči so si oddahnili, ko je jasno nebo minulo nedeljo naznanilo lepo vreme. Že na- vsezgodaj so se na dvorišču Zavoda za požarno varnost pričele zbirate številne ekipe prve pomoči iz krajevnih skupnosti, delovnih organiza- cij m nekaterih celjskih sred- njih šol. Ko so prispeli še godbeniki godbe na pihala »Fr?nce Prešeren«, je povor- ka uniformiranih ekip krenila proti stadioi.u Borisa Kidri- ča. Navzoče tekmovalce, zbra- lo se je 22 ekip. je najprej pozdravil podpredsednik skupščine občine Celje, Mar- jan Ašič, nato pa še v ime- nu pokrovitelja trgovskega podjetja Tahnomercator Ce- lje, Zvonko Perlič. Tekmujo- če ekipe so morale najprej opraviti preizkušnjo s podro- čja teoretičnega znanja. Vsem udeležencem so razdelili an- ketne liste s po tridesetimi vprašanji, na katere so mo- rali odgovoriti v petnajstih minutah. Tišina je zavela po prostornem štadionu, ko so se tekmovalci i>oglobili v te- ste. Kljub temu, da so člani tekmovalne komisije z dr. Milanom žunterjem na čelu stalno krožili med tekmoval- ci, je tu in tam le komu uspelo, da je na hitro poba- ral soseda, kako se glasi pra- vilni odgovor na to ali ono vprašanje. Petnajst minut se je hitro izteklo in trema pred praktičnim nastopom se je pričela . .. Ko so ekipe opravile še preizkušnjo v trijaži, tu so morali odločati o tem, kate- remu izmed treh hudih pone- srečencev je treba najprej nuditi prvo pomoč, so pri- stopile k praktičnemu tekmo- vanju. V vsaki šestčlanski ekipi sta bili dve trojki in vsaka je dobila svojo kon- kretno nalogo. »Da le ne dobimo kakšne- ga zloma hrbtenice ...« je zaskrbljeno ponavljal vodja ekipe, ko je segal v vrečko, iz katere je izvlekel številko ponesrečenca odnosno vrsto poškodbe. Ko se je ravno prva ekipa pripravljala k žrebanju, sem zagledal kako pteko tartan- skega tekališča počasi stopa fante, ki drži visoko nad ko- leno privzdignjeno hlačnico, koleno pa je ena sama ze- vajoča rana in pO podkolen- skem delu noge se razliva kri. »Tamle imate pa kar kon- kreten primer. Hitro poma- gajte siromaku«! sem vzklik- nil in pokazali na fantiča, ki se je počasi bližal velikemu šotoru sredi stadiona. »Kje je? Tistile tam?« mi je odgovoril eden izmed zdravnikov, ki se je odzval na moj preplašen klic. »Ta pa ni p-oškodovan, to je le maneken za tekmovanje. Po- škodbo so mu narisali...« Odaahnil sem si in si hitro dal opravka s fotoaparatom ter tako skril zadrego, ki mi je lezla na lica Se pač zgo- di, če je človek preveč za- anan. Ekipe So druga za drugo pristopile k praktičnemu de- lu. Pokazale so izredno veli- ko znanja in veščega ravna- nja s ponesrečenci, ki so imeli same težke poškodbe. Mnog:m, večini se je videlo, da so na tekmovanje zelo pri- pravljene in da dobro pozna- jo svoje delo. Ekipe so bile dobro izvežbane in vsakdo je točno vedel, kaj mu je stori- ti. Med izvajanjem praktične- ga dela člani ekip niso ve- liko govorili. Le najnujnejše, kajti štoparice so priganjale, saj je na koncu koncev tudi čas odločal o višini točk. »Odlično so opravili!« sem rekel ocenjevalcu, zdravniku iz celjske bolnišnice. »So in niso. Pristop k po- nesrečencu je bil pravilen, prav tako pravilno so zava- rovali poškodbo, le estetski videz ni najboljši. Lepše bi morali narediti. Odbitne toč- ke bodo,« je dejal zdravnik. No, pa smo tam! Ne samo, da nekomu nudiš pomoč, da pravilno opraviš svoje delo, povrhu vsega mora biti še lepo! Tako nekako sem mo- droval, ko sem pristopil k dr. Zunterju in ga i>obaral, kako ocenjuje znanje ekip. Takole nii Je odgovoril;_______ »Poglejte tole ekipo. Prvo pomoč ^e i-Udila ponesrečen- cu z zlomljene hrbtenico. Gle- de kvalitete njihovega dela, naj vam povem samo to: sre- čo boste imeli, če bi v pri- meru nesreče prišli v roke komu izmed teh. Ni kaj re- či, vse je opravljeno tako, kot mora oiti in resnično sem zadovoljen,« je še do- dal. Ura se je nagibala proti trinajsti, kc se je tekmova- nje prevesilo v zaključni del. Komisija se je umaknila na zasedanje. Nekatere ekipe so že odšle domov, lepa nedelja je vabila v naravo pa se jim je mudilo. Marjan Ašič je razglasil re- zultate, podeUl nagrade in tekmovanje se je končalo. Ekipe so se razšle. In kaj naj ob tem še re- čemo? So stvari, ki jih velja še omeniti. Na prvem mestu velja posebej omeniti to, da so nekateri veliki celjski ko- lektivi ostali tokrat brez ekip. Kar težko je razumeti, kako je to mogoče, da na tekmo- vanju ni bilo ekip iz EMO, Cinkarne Kovinotehne in še nekaterih drugih. Mar v teh kolektivih ne čutijo potrebe po tem, da asp«3Sobijo ekipe, saj jih bodo v primeru ka- kršnekoli nesreče najprej sa- mi najbolj potrebovali, ža- I>ostno... Ekipa Savinje je prišla na tekmovanje prepozno in še to v nepopolni postavi. Morali so se vrniti domov. Mar ni bilo mogoče ljudi v pKKijetju pravočasno in pravilno obve- stiti? Izračunavanje podatkov je v zaključni fazi potekalo ne- koliko prepočasi in ljudje so postajali nestrpni, mmogi so t odšli domov, ne da kali konca. To bi drugače urediti! Sioer pa je teka po uspelo. Videlo je bilo vanj vložen truda, tako prizacine Celje MARJAN AŠIC Gojenke šole 2? zdravstvene delavce so se najbolje izkazale in opravičeno mesto v svoji skupini. 17. maj 1973 A^C---- NOVI TEDNIK-15. stran faliiljanje o tem in onem z maturanti celjske gimnazije .pO urejeni čitalnici, bilo zaradi zunanje 'Jg prijetno liladno, smo l^ovarjali s petimi matu- Vsi so doma zunaj Ce- •fl so se v srednjo šolo Siri leta vozili. Kljub te- ^ so s tem izgubili ve- časa, pa to ni vplivalo pjihov uspeh, saj so vsi vtis razgovora z njimi •1 takšen, da so to mladi, di skoraj še včasih malce ^ razposajeni ljudje, ki se ob pogovoru zresnijo pjjo povedati veliko pa- pega, odločnega in lepega. I)0ve odločitve so jasne, v I ni nobenega cincanja, ki ) ga tako vajeni pri mla- Ijudeh. Morda je vzrok I IT tem, da so vsi odlič- \ ti, doma imajo urejene j pere in sploh živijo v | lju, ki na njih vpliva po- { DO. Nihče izmed njih ni eval celo vrsto raznih ; ri študija, temveč odločno prepričevalno samo eno. i Je so nihali prej, v nižjih jdih, zdaj v zadnjem, na |u pred odhodom naprej, pa ne več. Odločitve so e in so dokončne. Iko pravijo: (DREJ KAVCIC, iz Slo- llcih Konjic, ki bo študi- tkonomijo. ETKA ŠKERJANEC, iz »tca, se je odločila za licino. »RINA TAVČAR, iz Slo- lluh Konjic, bi rada po- > novinarka. lUUAN DIVJAK, iz Pre 'i bo postal tehnični fi- 0 Ha PLANINC, iz Sioven- ' Konjic, bo poskušala lina ekonomiji. V začetku ebilo težko ' v en glas so povedali, ^ ^ila 7a njih najtežja ti- pna gimnazijska leta. ^ so iz manjših krajev v I mesto in še to v gim- jo, ki med šolami že od "j po ne vemo čigavi lo- ^'^Ija za nekaj posebne- »svetega«. Prišli so ' iK)ve obraze tako profe- f' l^ot tudi novih sošol- ^^m. »Prvo leto je bi- i^^e najtežje, ker sem r. ^ Celje iz drugega, kraja. Za petnajst- em^ fantiča je to kar do- P^l^a sprememba, da se r^-itu nekoliko lovi. Bili Isk^ tujci, ko smo pri- JPaj. Sploh se nismo J jNaslednje leto je že • Oobiš prijatelje, nava- * nov način šolanja J^Jie in četrto leto prav ^.J^a izredno hitro mi- i poznaš se s profe- l'^Wjučiš se v krožke, Ijj^j^^telje, tudi kraj ti lei "Olj znan. To so bila U^^ia najlepša leta.« 'str^' začetku me je ^'^< ker sem pred pri- ^ ^ celjsko gimnazijo J podeželsko šolo in Pf^^la, koliko znanja ll^vj^^Prav pridobila, da normalno izhajala »ih^Ji- Prišli smo z raz- 'iaC^'"*^!! - Obsotelja, a se^^Sa, Savinjske in ni- ^0 s^^i^ali med seboj. ^ se sporazumeva- filoL'^.". »Prvi šolski dan sem šla obirat hmelj kot vsi moji sošolci. Najbolj nesrečna pa sem bi- la takrat, ko so me določili v dekliški razred. Veste, kako je to, sama dekleta. Vsaka vsako gleda, kako &e oblači, koliko zna, kako se bo priku- pila profesorju. Družabno živ- ljenje pa je v takem razredu mrtvo.« . METKA: »Meni je v začet- ku bilo bolj všeč v dekliškem razredu, potem pa ne več.« MARINA: »Prvo leto je bi- lo monotono in se nismo do- bro razumeU. Kasneje je stal- ni odstotek osipa odpadel in ostaie smo same. Počasi smo se spoznavale. Danes trdim, da scj gimnazijska leta naj- lepša leta, vendar je škoda, da sc tovedati, ker že vna- prej veš, da ti ne bo mogel pomagati. On ima zgrajen svoj osebni odnos m veliko dela, tako da za reševanje di- jakovih problemov nima ča- sa.« Kakšne probleme naj bi re- ševali na mladinskih urah? METKA: »Predvsem oseb- ne, ki so povezani z nadalj- njim študijem, usmerjeva- njem, iskanjem možnosti šti- pendiranja in pKKiobno.« MARJAN: »V gimnazijo sem prišel zato, ker nisem vedel, kam naj grem drugam. Ker sem hodil v zahtevno osnov- no šolo v Preboldu, sem imel Marina Tavčar dobro podlago in pri uvaja- nju v gimnazijo pri učenju nobemh problemov. Drugače pa je bilo neprijetno, saj se pr\-i dve leti nismo med se- boj poznali.« Ko smo se pogovarjali o načinu šolanja na gimnaziji, so bila mnenja naših sogovor- nikov deljena. MARJAN: »Mislim, da je prav, da je študij na gimna- ziji splošen, saj je časa in možnosti za specializacijo kasneje še dovolj. Tako pa dobiš podlago za več ali manj vse smeri.« MARINA: »Sološna usmeri- tev je potrebna.« METK^: »Po mojem bi po- tem morale biti tri smeri '— splošna m še dve: ena bolj jezikovna, druga tehnična. Prepričana sem, da bi tako lahko marsikdo dosegel večji razvoj že v gimnaziji.« MARINA: »Ta vsakodnevni »dril« me tako veže, da ko- maj čakam, da zapustim gim- nazijo. Dosti smo se pogovar- jali, da, bi v četrtem letniku Andrej Kavčič šli na sistem pisanja kolokvi- jev m preko njih na prever- janje znanja. To nam bi ve- liko pomagalo pri nadaljnjem študiju pa tudi utesnjevalo nas ne bi. Res, saj je bilo štni leta lep>o, vendar je prav zaradi tega načina dovolj.« študij — kaj! Dobro .se spomnim, da smo pred leti. ko smo se odločali za nadaljnji študij, pravza- prav zelo malo vedeli, za kaj se odločamo. V šoli nismo imeli nekih posebnih preda- vanj, kjer nas bi s tem se- znanili, literatura o študiju je bila sk romana in tako si se pač odločal po vesti. Zdaj je to drugače. Ze pred letom so vsi letošnji maturantje odšli v Ljubljano, kjer so v enem dnevu lahko obiskali po dve fakulteti in se podrobneje se- znanili s sistemom in zahtev- nostjo študija. Pisali so tudi interesne teste, se pogovarjali s psihologom, skratka mož- nosti je bilo dovolj, saj so se lahko odločili, kaj bodo za- čeli v jesen študirati. MARINA: »2e od drugega letnika dalje nas opozarjajo na usmeritev.« MARJAN: »Imeli smo in- formativni dan v Ljubljani, dobili smo brošuro o smereh in zahtevnosti študija.« VIDA: »že v tretjem letni- ku smo imeli testiranje in razgovor s psihologom.« MARINA: »Zdaj bomo pisa- li še interesne teste. Za tiste- ga, ki se je že odločil, to ne bo prepozno, za ostale pa verjetno.« ANDREJ: »O bodočem štu- diju lahko veliko zvemo tudi od prijateljev, ki pravijo, da na splošno dijaki s celjske ginmazije pridejo na univer- zo z zelo dobro podlago.« MPZTKA: »Najprej sem ho- tela študirati psihologijo, ker me zanima človek kot tak. Ko sem pregledovala predmetnik študija psihologije, sem vide- la, da je vmes veliko takšnih prfKimetov, ki mi niso všeč in zelo malo takšnih, ki bi mi odgovorili na vprašanje o človeku. Kaj je to? Potem sem se odločila za medicino, kjer bom navsezadnje tudi lahko sp>oznala človeka. Dosti raz- mjšljnm, če bom študij medi- cine zmogla, če ga pa ne bom, si b(,m našla moža, ki me bo vzdrževal.« M.\RIN.\: »Ko sem prišla na gimnazijo, sem tudi sama bila trdno prepričana, da bom nekoč zdravnica. To prepriča- nje je trajale dve leti, nakar sem začela razmišljati, kaj pravzaprav ta poklic zahteva od zdravnika in ugotovila, da Metka škrjanec sem za opravljanje zdravni- škega poklica prevelik egoist. To p>a zdravnik ne sme biti, kajne? Mislila p>a sem si tu- di, da poprečnih zdravnikov je že tako dovolj in enega še ne potrebujejo. Potem sem začela aktivno delati v mla- dinski organizaciji, kjer sem kmalu ugotovila, da za to po- trebujem veliko znanja z družboslovnih ved. Ker me vse skupaj veseli m ker rada pišem, bom študirala novinar- stvo.« Misliš, da je ta poklic ide- alen za žensko? »Ne, sicer pa tako ni ide- alnega poklica.« Kako si predstavljaš novi- narski poklic? »Mnogi imajo o njem na- pačno predstavo. Mislijo, da novinarji samo veliko potu- tujcjo, se pogovarjajo in sploh imajo veliko časa. To pa ni res. To je eden najod- govornejših poklicev, katere- Marjan Divjak ga delovnik praktično traja neprekinjeno ves dan. Stalno moraš biti na položaju. Na- porno, odgovorno in veliko dela.« In? »Za ix)skusiti je.« Misliš, da boš kot egoist, kot si se prej imenovala, tu lažje uspevala kot v zdravni- škem poklicu? »Bomo videli.« VIDA: »Ker sem bila bolj okupirani! z ostalimi stvarmi, sem odločitev o nadaljnjem študiju odlašala do konca. Najprej sem hotela študirati kemijo, ker pa sem videla, da je tam veliko matematike in fizike, sem se odločila za eko- nomijo. Podlago za matema- tiko imam dobro, tuji jeziki me veselijo in veliko različ- nih smeri je, tako da lahko izbiraš in izbereš tisto, kjer boš resnično lahko največ dal.« MARJAN: »Fizika si ljudje velikokrat narobe predstav- ljajo. Mislijo, da so to vase zaprti ljudje, ki samo nekaj razglabljajo po kabinetih. Pa ni res! Pravijo, da tudi fizik mora biti pesnik, seveda na svoj način. Za sedem pesni- kov! Kar poglejte, koliko ljudi, ki se ukvarja s fiziko, matematiko ali kemijo stalno hodi v hribe. Saj ne moreš vedno samo študirati, tudi za prostost in razvedrilo mora biti nekaj časa. Samo potreb- na je pravilna razF>oreditev.« denar staršev ali štipendija Vseh pet sogovornikov bo vsaj v začetku poskušalo štu- dirati v glavnem s pomočjo Vida Planine prispevkov staršev. Vsi ima- jo, kot smo že omenili, doma urejene razmere in ni nika- kršnih posebnih vzrokov, da bi morali nujno prositi za štipendijo. Pri Škerjančevih v Rogatcu so trije otroci in od teh že dva sama služita kruh. Torej bodo tudi Metki vsi družno pomagali, da bo lahko študi- rala. Tudi Marina pravi, da v začetku štipendije ne bo is- kala, saj je edmka, starši pa zap>oslem. Posebmh proble- mov ni tudi pri Andreju. Vi- da pa bi rada dobila štipendi- jo od republikjg, ker kasneje pri odločitvi, kjer se bo za- poslila, ne bo preveč vezana. Marjan je že v gimnazijskih letih imel štipendijo žalske občine. Zdaj, tako pravi, bo tudi on zaprosil republiko, če pa tu ne bo uspel, si bo po- magal s študentskim posoji- lom. »Ob posojilu si prisiljen, da študiraš, da dobro študiraš, ker potem manj odstotkov vračaš. Sicer je to v Ljublja- ni zelo nevarno. Zdaj si le ve- zan na redno šolo, v Ljublja- ni pa bo več svobode. In če si te svobode preveč dovoliš, lahko kmalu zaplavaš v ne- varne vode in vračaš vso po- sojilo.« No, prepričani smo, da pri Marjanu in ostalih to ne bo tako tragično, .saj so vsi od- ličnjaki in resni ljudje, pri- pravljeni, da svoje cilje tudi lealizirajo. Reahziraš pa jih lahko samo s študijem. gaudeamus igitur Tako. Naš klepet s skupino taniov in deklet s celjske gimnazije, ki si bo čez čas pripela na prsa rdeč nagelj in zapela tisto mogočno in le- po »Gaudeamus igitur«, je končan. Pravzaprav ni kon- čan, ker je ostalo še mnogo nedorečenega in neizpoveda- nega. Lahko bi se še pogo- varjali, jih izpraševali, ven- dar bodo tega izpraševanja tako imeli dovolj v teh zad- njih majskih dneh, ko so mo- rali v glavnem vse ostale stvari umakniti v kot pred maturo. Tudi za ljubezen ni toliko časa, čeprav je maj — mesec ljubezni. Bo pa kdaj drugič, skozi vse življenje, čas mature pa je le eden in treba se je temeljito pripra- viti. Opravljena matura po- meni delček zrelosti v moza- iku zrelosti. Dopolnjevanje bo sledilo na univerzi in kasneje v življenju, kajti tudi življe- nje je svojevrstna šola. VIDA: »Lepo je bilo v gim- naziji, vendar rada odhajam v Ljubljano. Postaneš odvisen od sebe, od svoje iznajdljivo- sti, ne več od mamine »kik- le«. Všeč mi je ta občutek samostojnosti, ki šele pokaže, koliko pravzaprav veljaš in znaš. Glede tega bo prehod v Ljubljano za naš nadaljnji raz- voj velikega pomena.« Pa še prav ima in vso sre- čo. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED Čez mesec dni bo nova generacija sto- šestdeset ih maturantov c e I j sj< e gimnazije zapustila srednješolske klopi. Opravili bo- do zrelostni izpit in se poslovili. Najlepša leta, tako so pripovedovali med pogovorom, bodo za njimi. Pred njimi pa bo za stopnjo težavnejše življenje s študijem na univerzi L'LJ^?J_?lY?"l'_ se bo treba postaviti na l^?l"A^]I?9e J^udi pri drugih opravilih, pri skrbi za hrano, stanovanje itd. Ne bo več mamine oskrbe. Znašli se bodo v novem okolju in med novimi obrazi. Nekaj se bo začelo znova, kot se je začelo takrat, ko ?P_J^ obrobnih krajev prispeli v Celje, da si izpopolnijo znanje v srednji šoli. Takrat so bili v začetku izgubljeni in nekateri so- govorniki se te izgubljenosti potihoma bo- jijo, da bi se ponovila tudi v Ljubljani, pa čeprav so za nekaj let starejši, zrelejši in samostojnejši.___ In o vseh teh stvareh — minevajočem šolanju na gimnaziji, bodočem študiju in kako bodo študirali — smo se pogovarjali s petimi dijaki celjske gimnazije^__ 16. stran — NOVI TEDNIK 17. maj 1973 Srečanje CVETOČA JESEN V MAJU Tisti dan je bila prava pomlad. V Vrenski goret tako lepo cvetijo češnje in travniki se razposajejio raztezajo med gozdovi in polji. V daljavi se v mot- ni, sivozeleni svetlobi za- risuje grad Podčetrtek, na desni strani pa straži Boč. Še bolj na desno, tam, že zelo daleč, so hrvaški hri- bi. Del razčlenjenega, krče- vitega in otožno lepega kozjanskega sveta je Vren- ska gorca. Hrib zraven hri- ba, na kakšnem domačija, pa spet gozd in tako je svet sestavljen. Na eni od vzpetin je do- mačija, lepa in prenovlje- na, vsa obsijana od sonca, sredi cvetočega drevja. Na dvorišču je mlada ženska, prijazen obraz razodeva dobro voljo. Tisto, s kate- ro je prijetno hoditi skozi življenje. Povprašal sem po Jako- pinu Francu in Neži. Iskal ■ sem dva starca, moža in ženo. Vsak ima natanko petindevetdeset let. Tako so dejali ljudje, mi rekli, naj ju poiščem. In zdaj stojim na dvorišču. Nikjer ne zalaja pes, samo ptice se oglašajo. Tedaj opazim ob šipo prislonjen obraz. — Doma so, ja, doma! Tako povzame njuna vnukinja Ana. — Mi trije smo zdaj sa- mi doma, mož Lojz je v Kozjem, dela v tovarni, šele popoldne pride do- mov. Drugače sem pa sa- ma z njima. Treba ju je negovati. Stara sta že, bol- ita. Posebno stara mama. Ze štiri leta niso vstali s postelje. Drugače pa so dobri. Imamo jih radi. Sa- mo, ko ne bi bilo toliko dela. Imamo še šest hek- tarjev zemlje, pa je treba vse obdelati. Pa ko bi sta- ri ate in mama dobila še kakšno podporo, pa nič. čisto nič. Potem vstopimo. V izbo, ki je skoraj pre- velika za dva človeka. Pri- jetno hladno je v njej. Ob- leka na njiju razodeva skrb mlade Ane. Vse je či- sto in zlikano. Posebno po. steljnina. Na vsakem ko- ščku blaga je košček lju- bezni. Do sočloveka. škoda, da je Franc tako naglušen. Njegove besede so prav prijetne, starčev- sko tople in dobrohotne. Spomin ima zelo dober. Zato največkrat pripove- duje kar za oba. Neža čuje dobro, a spomin jo je že precej zapustil. Kakor da sta v dolgoletnem skup- nem življenju sklenila spo- razum, kajti Franc sliši samo tisto, kar pripovedu- je Neža. S počasnimi, dr- sajočimi koraki je prise- del k njeni postelji, kakor bi hotel reči: Ljubica, poj- diva ven, tam je pomlad. Nežina roka poišče njego- vo. Potem so spomini na mladost, na vesele in trp- ke dni življenja. — Rojen sem bil 6. av- gusta 1878, moja Neža pa 23. decembra istega leta. Pisala se je Jagrič, doma pa je bila iz Lastnica na Vrhu. Do svojega dvajse- tega leta sem bil doma, kjer sem delal vsa kmeč- ka dela. Potem sem se po- ročil s Cilko. A ko sem se vrnil s prve vojske, z dve- letnega ujetništva 1920. le- ta domov, je bila že umrla. Imela je šen. — Mu nismo takoj po- vedali, pripoveduje Neža. Bilo je preveč žalostno. Sta šla s prijateljem v Sedlarjevo na liter vina v gostilno, pa mu je kel- nar'ca povedala. Potem ni nič pil, samo domov se je odpravil. No, 27. novembra 1927. leta pa je mene vzel. Jaz sem Cilkina sestra. Saj k meni je že prej ho- dil, na košto. Potem sva se pa vzela, da je ostalo kar v družini. Sama sem tudi bila poročena, a moj To- maž, ki je bil malo mlajši od mene, se ni nikoli vrnil s prve vojske. Granata ga je raztrgala. Iz prvega za- kona je imel moj Franc tri otroke. Ivana, ki je že umrl, Franca in Aniko. Z mano je imel hčerko Ne- žiko, ki je zdaj v Celju. Potem pripovedujeta o življenju. O prvi vojski, o strminah, živini. O trplje- nju, o sončnih rebreh, kjer trta vince daje, o hudob- nih in dobrih ljudeh. Neža se nasmehne. Ko je služila v Gradecu pri tu- jih ljudeh, je dobila pismo svojega očeta Antona, ki ji je sporočal, da bo njena mati zdaj lahko šla v Rim, ker bo imela s čim... (to je pomenilo, da bo imela otroka). Ta izraz je še zdaj priljubljen pri ljudeh v tistih krajih. Kaj bi še bilo treba do- dati k zgodbi dveh ljudi? Prav gotovo to, da še oba brez očal bereta. Najraje knjige, pa Novi tednik je dolga leta zvest prijatelj hiše. Tako trudne roke Franca Jakopina, ki je ga- ral na Moravskem in v Nemčiji, bil izgnan med zadnjo vojno z Nežo v ta- borišče in delal štiri leta tujcem, v starosti izdelo- val lesene vile in grapljg, sežejo po šelesteo. pirju. Nasmeh ti dobrodušen obJ- je dobro. Vse je tem svetu. ^ Vnukinja Ana po^ — Ate, v časoj^ Potem se Franc prime Neito ^ in se oba smejita'^. si: Kaj bi tisto. Koii nejšega je bilo in Ijenju... Na dvorišču se j. mo od mlade Ane. dobra volja ne izg^^ raza. A tudi sZedot". in skrbi se ji požju', prav njena mlado^i va, da imata z Lojjr, sedemnajstletnega ^_ DRAGO Ml- 17. majJ973 strar 1.7 Celjani v krizi va sM je prizor s tekme med rokometaši Celja in Splita še iz prvih minut, ko sO Celj'^^^ zaigrali odlično v napadu in obrambi in povedli 5:1. Levstik (na sliki t skoku) je bil v teh trenutkih neustavljiv za gostujočo obrambo. Pozneje so Celja- „j precei popustili in so komaj rešili obe točki. Sicer pa je bilo tudi na sobotni telcmi očitno, da so celjski rokom.etaši v krizi, iz katere bodo s trenerjem Bam- lirjem težko izšli To vedo tako trener kot klubski delavci in pred dnevi je bil že objavljen razpis za novega treneija ZRK Celje. Kot smo izvedeli, so že prejeli ne- ^jponudb. ^gg^^^^^^^^ I orientacijskem tekmova- fc je bilo v nedeljo na ilovem vrhu nad Maribo- . so sodelovale tudi eki- laninskega društva Celje [tonskega društva La- V lepem sončnem vre- tti so tekmovalne ekipe 1 eno in polurnim poho- I iskale kontrolne točke* na terenu in streljanje z zrač- no pušRc. Na tekmovanju je sodelovalo 46 ekip iz planin- skih društev, taborniških od- redov in šolskih športnih društev. Ekipe iz celjskega področja so dosegle lepe rezultate. Ta- ko je v konkurenci pionirjev zmagala ekipa mladinskega odreda PD Celje. V konku- renci članov pa so izredni uspeh dosegli planinci iz La- škega, saj so zasedli drugo in prvo mesto in s tem tudi pre- hodni pokal »Kozjaka«. Pred začetkom tekmovanja v slovenski orientacijski hgi so ti rezultati zelo spodbudni. ANDREJ MAVRI Celjska nog. podzveza ^^^^^^^^^^ Prvenstveno tekmovanje na pod- ročju celjske nogometne podzveze je v polnem teku. V I. skupini so v 17. kolu kar tri gostujoče ekipe odnesle ves izkupiček. Nogome- taši 2alc« bi morali nastopiti v Brežicali, vendar niso odpotoviili. Ali bodo od nadaljnjega tekmo- vanja odstopili se še ne ve. V 11. skupini bi morali nogometaši Pol- zele gostovati v Ponikvi, vendar so zaman čakali prevoz in tako bo srevanje registrirano s 3:0 za Ponikvo. Rezultati 17. kola I. skupine: Boč — Papimičar 3:0 Brežice — Žalec 3:0 b. b., Celulozar — Ope- kar 0:2, Vojnik — Šoštanj 1:2, Osankarica — Ljubno 2:1, Senovo — Straža 1:3. Lestvica I. skupine: Brežice 17 16 1 O 62:11 33 Osankarica 16 12 2 3 51:33 26 Straža 17 11 3 3 60:22 25 Celulozar 17 9 2 6 44:35 20 Šoštanj 17 9 2 6 32:24 20 Ljubno 17 6 4 7 29:32 16 Senovo 16 7 1 8 40:39 15 Vojnik 17 5 3 9 33:42 13 Opekar 16 4 4 8 32:36 12 Papimičar 17 4 4 9 n-.v 12 Boč 17 4 1 12 24:51 9 Zalec 17 O 1 16 15:77 1 Rezultati II. skupine 9. kola: Vransko — Gotovlje 1:1, Oplotnira — Pivovar 1:1, Ponikva — Polzela 3:0, p. f. Lestvica II. skupine: Ponikva 9 5 2 2 29:14 12 Pivovar 9 3 5 1 21:18 11 Oplotnica 9 3 4 2 13:13 10 Polzela 8 2 4 2 16:14 8 Vransko 8 2 2 4 16:20 6 Gotovlje 9 1 3 5 9:25 5 Rezultati mladinske lige: Dravi- nja — Šmartno 5:0, Vojnik — O- limp 2:1, Kovinar — Rudar 0:5, Opekar — Kladivar 1:2, Steklar — Panimičar 1:2. Vodi Dravinja z 23 točicami. Rezultati pionirske lige: Kovinar — Šmartno 1:1 Kladivar — Ste- klar 13:0. Vodi Šmartno s 15 toč- kami Med tednom sta bili odig- rani dve polfinalni tekmi na pod- ročju celjske nogometne podzveze: Velen.je Steklar 1:0, Straža — Dravinja 1:2. T. TAVČAR ATLETIKA - V Mari- boru je "bilo republiško prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije. Med Ce- ljani je najboljši rezultat dosegla Dermolova med članicami, saj je osvojila drugo mesto s 3687 toč- kami (peteroboj). Drugo mesto je osvojil tudi mlaj- ši mladinec Jurko, med Slani pa je bil Kaštivnik v deseteroboju tretji. ROKOMET - V nada- ljevanju II. zvezne roko- metne lige so predstavni ki Celja doma komaj pre- magali Split z 14:13. Vso tekmo so bili v premoči, vendar so v zadnjih 19 minutah popustili tako da so lahko rešili obe toč- ki. Stalne menjave v celj- ski ekipi so povzročile ne- enotnost in neefektnost, ta- ko da so morali igralci ob koncu točki reševati. Na.i- boljši strelec je bil Lev- stik — 5 golov. Zdaj so Celjani na osmem mestu s 17. točkami, v naslednjem kolu pa bodo igrali z vo- dečim Vitexom na njego- vem terenu. TRIM VESTI v Celju je bilo področno posvetovanje o nadaljnjem razvoju rekreacije na našem področju. Posveta so se ude- ležili predstavniki vseh ob- čin, ki gravitirajo na celjsko regijo, razen iz Slovenskih Konjic in Šentjurja. Pred- vsem so si bili enotni v tem, da je treba tudi v bodoče več izmenjave medsebojnin mnenj in izkušenj, saj samo tako bodo lako tudi v manj- ših krajih dosegli tisti cilj, ki ga akcija zahteva. Zani- mivo je, da imajo v celjski regiji že trim steze v Celju, Preboldu m Laškem, priprav- ljajo pa jih še v Velenju, 2alcu, Rogaški Slatini in Rimskih Toplicah. Da ne bi akcija zamrla, je potrebno še več objektov, propagand- nega materiala in kadrov, ki jin zdaj primanjkuje ter eno- ten nastop tako sindikata, kot tudi TVD Partizana. Zdaj še dela vsak po svoje, to pa m dobro. Za organizatorje re- kreacije bodo pripravili dva tečaja in to v Mozirju ob koncu julija in v avgustu. Tečajniki pa naj bi v istem času tudi pomagaU pri oživ- ljanju rekreacije v mozirski občini, kar bi pomagalo njim pn nadaljnjem delu, kot tu- di samim Mozirčanom. V soboto bodo v Oelju igre mladincev Gradisa. Pomerili se bodo v šahu, streljanju, namiznem tenisu in malem nogometu. Nastopilo bo 12 mladinskih aktivov iz vse Slovenije s preko 200 tekmo- valci. Rezultati I. kola sindikal- nega pivenstva v nogometu: I. liga: Zlatarna: Mene 8:2, Železnica : Aero 5:3; Kovmo- tehna : Cinkarna 3:1, EMO proti Klima 4:0; Železarna proti Žična 3:8; Ingrad — prost. II. liga: Toper : Cestno podjet- je 0:3; Gradiš: Savinja 3:1; LIBELA: Prevozništvo 3:2; Tehnomercator : Prosveta 2:2; Izletnik : Metka 2:1. III. liga: Carina : Plinarna 6:0; Remont: Elektro 3:0; SDK proti Zdravstvo 2:5; Opekar- na : Mesnine 3:1; Sava — pro- sta. Tekme I. lige igrajo vsak ponedeljek, sredo in četrtek na Glaziji, v štorah in na Olimpu. Drugoligaši igrajo ob ponedeljkih, torkih m sredah, tretja liga pa ob četrtkih in petkih, oboji na Skalni kleti. V tretji ligi nastopajo, kar je še posebej razveseljivo sami novinci. Na vseh teKmah ne iru^njka navijačev, zlasti v pr- vi ligi pa dosega kvaliteta te- kem registrirane klube T. GORŠIC /ESTI MAGA IN PORAZ CELJSKIH TENISAČEV •iski igraic: tenisa so \ 'opili v aiugem kolu re- life skupine. Prvo mo- ' je igralo v Kranju in iz- »io proti Tnplavu III z Tekmoval r. i Godnik, Sto- "'ajbec in Pipan niso tli doseči več ,ega uspeha niočnim domačinom. '«stvici 30 Cfi\iani v dru- 'P'Jbaški ligi peti. ^^ST ir.c.štvo Celja je ftalo v III republiški hgi. '"■em /iv^^ s(- premagali '^,s3:0. Za Celjane sta na- rJ^Jiožo Goonik in Si- ^EUSKI STRELCI ,^ PONOVNO jl^UBUŠKI PRVAKI jV^^ipnem prvenstvu Slo- { ^ streljanju z zračno so celjski strelci po- ' osvojili naslov republi- ^ ^■■'aKa. V konkurenci in 136. tekmoval- ci ^^'^'jani dosegli naj- > sj^^^^at. Za celjsko mo- ^ riustopih Dobovičnik, U^^el b53 krogov in med Ro'?^il^i osvojil drugo f am, Ahtik in Jager. ^ "^ga so celjski tek- movalci nastopili tudi na kontrolnem tekmovanju naj- boljših slovenskih strelcev. Najboljši je bil Tone Jager, ki je osvojil crugo mesto v standanini MK puški s 550 krogi in šesto mesto v pre- cizni MK pušk s 466. krogi. CELJSKI KARATEISTI PRVAKI VARAŽDINA Najboljše slovenske in hr- vaške karate ekipe so se f>o- merile na odprtem prvenstvu Varaždina v Karateju. Celjsko moštvo v postavi Gobec, Kra- mer, Rozman, Spiljak, Kra- čun in Irbcevič je osvojilo prvo mesto. Po predtekmova- nju so v polfinalu premagali Zagreb in v fmalu Varaždin. Oba rezultata sta bila dva pro- ti nič. Ker so celjski tekmo- valci izredno mladi, je usjjeh še toliko b'>ij razveseljiv ROKOMET — Občinsko prven- stvo osnovnili šol. Na oMiriskem prvenstvu osnovnih šol v rolco- metu je sodelovalo devet ekip pri pionirjih in pionirkah Pri pio- nirjih je zmagala ekipa Osnovne šole Hudinja, ki je brez težav premagala vse svoje nasprotnike. Pn pionirkah pa ie prvo mesto osvojila ekipa I. osnovne šole po ogorčeni borbi z ekipo Osnovne šole Hudinja. Vrstni red: 1. I. osnovna šola Celje; 2. Osnovna šola Hudinja; 3. Osnovna šola Prankolovo; 4. Osnovna šola Štore; 5. IV. os- novna šola Celje; 6. Osnovna šo- la Polule; 7. III. osnovna šola Celje; 8. II. osnovna šola Celje. Vrstni red: 1. Osnovna šola Hudinja; 2. II. osnovna šola Ce- lje; 3. I. osnovna šola Celje; 4. Osnovna šola Vojnik; 5 Osnovna šola Store; 6. Osnovna šola Po- 1 lule; 7. UI. osnovna Sola Celje; 8. Osnovna *ola Frankolovo; 9. IV. osnovna šola Ceije S. JUG KOŠARKA: Ženska ekipa Kovi- notehne je letos prvič startala » republiški ligi, ki je letos razde- ljena na vzhod in zahod. V vzho- dni skupini, kjer nastopa celjska ekipa, sodeluje 6 ekip. V prvem kolu so Celjanke gostiit elupo Marlesa iz Maribora Mlade in n-^^i-^icušcne Celjanke so doživele visok poraz i 94:42 ( 45:71). Tre- ba je povedati, ua so gostje z« vrsto let igrale v enotni repub- liški ženski ligi in je tako visok poraz popolnoma razumljiv. Naj- več košev za domače sta dali Ko- šak 13 in Jančič 12. Mladinsko moštvo Kovinotehne je odigralo že tretje kolo. Tokrat so gostovali v Radencih in s te- žavo zmagali z 69:60. Nastopili So brez svojega najboljšega igral- ca in člana republiške mladinske reprezentance Sabolčkega ki je bil zadržan zaradi obveznosti v šoli. Koše za Celjane so dali: Muhovec 14, Kralj 13, Videč 13, Kuljad 10, Štefanec 8 itd. Pionirska ekipa Kovinotehne je v drugem kolu doživela neprije- ten poraz v -Štorah proti doma- čemu Kovinarju s 4«:41 (27:18). V nasprotju s prvo tekmo proti Elektri, so Oljani tokrat zaigrali slabo, predvsem so zapravili pre- več dobrih situacij za koš in ta- ko je zmaga pripadla domači eki- pi. Največ košev za Celjane je dal Zdolšek 14. Celjani so po tekmi vložili protest zaradi ma- terialnega kršenja pravil igre. Pionirska ekipa Celja, ki je bila v prvem kolu prosta, je v svo.jem prvem nasloni v Prebol- du premagala vrstnike z 41:32 .\...,več ko.,c» ta CCijaue sta dala Masnak 11 in Kavčič 8. Članska ekipa Celja ki nasto- pa v medobčinski košarkarski li- gi, je bila tudi v drugem nasto- pu uspešna. V Preboldu je pre- magala ekipo Prebolda s 60:56 (20:35). Najuspešnejši strelci za Celje so bili: Peterka 2, Mast- nak 13 in Novak 11 košev. JANEZ CEPIN NOGOMET — Nogometaši Kladivarja so pomembno sreča- nje prot' Iliriji v Ljubi »ani iz- gubili. Bili so slabši in šele ne. kiij minut pred koncem Je usptiO Petelineku doseči jastni zadetek. R"'iUat 1:4 za Ilirijo. Na r -i-e- delnici so Celjani na desetem niesiu s 15. točkami V iicuiijo igrajo doma proti Izoli V conski ligi so gostujoča mo- štva imela več uspeha kot do- mačini. To so okusiu domačini v Gaberju in Štorah Olimp je prikazal eno od najs.abših te- kem in izgub-l doma nr^^t S'iv- niči 2:1 (1:0). Storčani so iz- gubili proti sol.dn se ie borila za v^- n uspela. Videli smo sedem zadeta kov, kajti končni rezu.lat je 4:3 za Dravinjo. Zadetke so doseglii: Hribemik in Vrbajac dva za Ko- vinar, ter Berdnik 2, Penava in Vezovič za Dravmjo. Šmartno je premagalo »Opekarja 4:2 in je ostalo še naprej v vodstvu con- ske lige, Velenjčanl pa so po zmagi v gosteh nad Rakičanom 2:1 drugi. Igralci Steklarja so doma Izgubili z Bakovci 1:3. ODBOJKA — Odbojkarji so zaključili svoje prvenstvo. V skle- pnih tekmah so celjski pred- stavniki izgubili srečanja. Moška vrsta Gaberja na Bledu 1:3, žen- ske pa v derbiju proti novemu prvaku Fužinarju 2:3. Moška vr- sta Gaberja je tako zaključila republiško prvenstvo na četrtem mestu, kar je enako kot leto dni poprej, ženske pa so druge. HOKEJ NA TRAVI Celjski hokejisti na travi zaklju- čujejo seaono. Sklepno tekmo bodo odigrali v sredo proti Pomurju. Ob us^^.iu na bKairu kieti bodo osvo- jili osmo mesto, kar je vsekakor slabši uspeh, kot si ga zaslužijo. Pretekla sezona je namreč bila precej neregularna za slovenski moštvi Teimno\'alno vodstvo je kroj.lo s sodniki iz Zagreba usodo celjskega in murskosoboškega ho. keja. Več srečanj je bilo izgub- ljenih za zeleno mizo in že dejstvo, da so celjski hokejisti sploh od- igrali vse tekme do konca, je uspeh. V zadnjem tednu so Celjani iz- gubili doma prot. Concoruiji D:3. Tu so pokazali eno od slabših iger. Sledilo je zadnje gostovanje v Zagrebu. Trešnjevi^a ie v žena. čeni tekmi zmagala s 4:2. Zadetka za Gaberje sta doseg.a uia^o .vo- lenc m Lamut. Tehnični vodja sek- cije Rudi Rovan je ob zaključku povedal »Po prvenstvu bomo pri- redih celjskim ljubiteljem hokeja na travi večji turnir. Gre za tra- dicionalm turnir ob dnevu mla- dosti. Ob tej priložnost: se bcmo pomerili z Mladostjo iz Zagreba, Fonrarjem m i.; .z Subotice. Po tem turnirju pa se bo potrebno v Celju dogovoriti o bodočnost našega športa. Gre namreč za vprašanje igrišča in po. gojev za delo. Ce bodo našo ho- kejsko sekcijo pravilno vrednotili, potem bomo načrtno nadaljevali z delom, drugače pa bomo morali zaradi pomanjkanja igrišča obesiti palice na klin«. DVIGANJE UTE2I Dvigalo! Partizana Olje so osvo- jili prvi točki. Proti Banja Luki so zma^aii io:4. Giavci^ - 245 kg, boroem S.rt-.c-.-.; „. .vg in vedno bolj Papotnik 190 kg. Vsi trije so osvojui po dve t>x;^. Ostala tekmvaica, ki sta primakni- la točki za zmago pa sta bila Be. lina s 110 kg in Bevc z 210 kg Srečanje je iagubil mladi Avšič, ki je dvignil v bantam kategoriji 86 kilogramov. KEGLJANJE Oljski kegljaški entuzijasti so odlično priredili tradicionalni tur- nir ob Drievu mladosti v Celju. Mladinci pat-h republik so se borili za pokal Bratsva in enotno- sti. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi dva celjska tekmo- valca Orešmk in Grilanc. Prvi je podrl 925 kegljev. Grilanc pa izven Konkurence največ od slovenskih tekmovalcev 980 Na turnirju je zanagala reprezentanca Hrvatske, Slovenija pa je bila tretja. Ue.jsKi Kegijac se lkjuo v soooto pomerili v is.ocevju v odiociiiiem tretjem srečanja prota Jesenicam za mesto v repaoiisju ugi. Cegani ae sicer pr.prav^jajo vestno za to srečanje, eaen oo igia.cev ki vse. SKo-ii -gra za Celje, Jože ivaoej, nam je prea potovanjem v hx>čev- je aejai: ola ivaniiicacijSKa teioiia IX) tezjia. Zmagova.ca pa bo v pre- cejšnji men oaioca.a sreča. Vsi sicupaj namreč splon ne poinarno te/iio kegljišče, ki bo ouiočaio o aesetem cianu iepuu.iš..e .^e.i. Kegljavke Kovinarja se priprav- ljajo pr^U.l-Si,, ^. ---jO vsaKO priloiiiX)si za Li'ening ji tauio sc te dni odigraie prija^eij- SKO teiono proti moski c-upi Li- oe.e. Zmagan so sicer mosKi tetc- movalci Lioeie, toda zelo s..i-orrmo z 2802:2701. Najboljša pooamea-ki so bili: Urhova 467 in Ludvigova 460 pri Kovinarju ter Terzmski 460 in AhtLk i50 pri Libeli. SMUČANJE Marljivi ceijski amučarski delav- ci so za zasijucek sezone priredili tradicionalm dvoboj med Ceijem m Troov.jami v veieslalcmu. Star. tati bi morali tudi predstavniki Zagreba, ki pa so svoj nastop od- povedali . Na idealnih smučarskih terenih pod Planjavo pod Okrešljem so na 1200 metrov doigi progi z višin- ski razliko 290 metrov m med 39 vratci smučarji Celja m Trbovelj pcicazali izvrstno smučanje. Ce- ljani so biii oojši in so zmagali z 10:56,8 . 11:13,8. V posameznih kategorijah so zmagali: Veterani — Zupin (Trbovlje), Uršič in Cetina J. (oba Celje); Clani — Forte ^T), Rosina (C); Članice — Jezemik in Bevc (T); Mladmci — Cetina (C) Jereb (T); Mladinke — B. Jug (Celje) in Ko. lene (C); Pionirji — Kuritnik (T), Zgoznik (C); Pionirke — Dvoršak (Celje), Dolar (Trbovlje). ŠE SMUKA POD OKREŠLJEM Smučarji treh sindikal- nih podružnic Libele, Aera in Nivoja se bodo v soboto pomerili na Pla- njavi pod Okrešljem v tradicionalnem troboju. Tekmovali bodo v velesla- lomu in to veterani, člani in članice. Do sedaj so najboljša mesta osvojili veterani Nivoja, člani Li- bele in članice Aera. Vse- kupni prvak prvega tro- boja je bila ekipa Nivoja, drugega f>a Aero Letos pričakujemo izenačeno borbo med smučarji treh najmočnejših predstavni- kov celjskega sindikalne- ga smučanja. Mimo tega bodo to tek- movanje izkoristih števil- ni prijatelji planin za pri- jeten izlet. Letošnji orga- nizator je celjska Libela. LAHKA ZMAGA Velenjski maiatonci, ki so z veliko lahkoto zmagali na letošnjem pohodu ob žici okupirane Ljubljane, saj so 25 km pretekli v rekordnem času 1 44,22 in od Golovca na- prej tekli bolj za rekreacijo, ker jim pač ni bilo potreb- no, kaj*i do Golovca so ž« premagali skoraj vse ekipe, ki so štartale v drugi jakost- ni skupini in tudi večino ekip, ki so šle prve na pot. .Medtem pa so za sabo pustili tudi I. Kladivarjevo ekipo, ki je zaostala za več kot 1 km. Razpoložena ekipa v F>osta- VI Koselj, Balek, Vedenik, Groše, Cajič, Dobrovnik, Breznik in Urbancl se bo po- dala v nedeljo 20. maja na tradicionalni maraton — 26 kin — Partizanski marš v Kumrovec, kjer branijo lani osvojeno ekipno II. mesto. Po sedanji formi sodeč, lah- ko pričakujemo zelo veliko borbo za tudi najvišja mesta med posamezniki (lani Ko- selj 6. mesto). U)JZE OJSTERSEK 18. stran —NOVI TEDNIK 17. maj 1973 Srečanje z neznancem Nanese pač tako, da tu in tam tudi novinarji postojimo ob cesti z dvig- njenim palcem, da bi nas ta ali oni voznik popeljal košček poti na teren ali nazaj v redakcijo ... Pred dnevi sem pristopil k vozniku poltovornega avtomobila, ki je tik pred križiščem z glavno cesto v Žalcu pregledoval svoj nenavadno dolgi tovor, naložen na podaljšku. Povprašal sem ga, če smem prisesti do Celja. Vljudno me je povabil v kabino in v sproščenem razgovoru nama je kar hitro minila pot, kajti bila sva sredi »vročega« razgovora, ko sem moral pri Glaziji izstopiti in zapustiti prijetnega sogovornika. Mislim, da velja zabe- ležiti nekatere misli, pa čeprav je moj sobesednik ostal anonimen, podjetja, v katerem je zaposlen, pa nočem imenovati. Iz previdnosti, seve! Če vas zanima, zakaj, pa berite naprej! ŠOFER: »Novinar pravite, da ste? No, vam se menda nič Icaj dosti bolje ne godi kot nam. Menda tudi cele dneve skačete okoli in delate, kaj?« NOVINAR: »O seveda, po- dobno kot vi. Tudi mi ne po- znamo odmerjenega delavni- ka. Katdar so na terenu do- godki, jih je pač treba pokri- vati, pa skačemo takole cele dneve iz kraja v kraj. Je po svoje naporno, je pa tudi za- nimivo. Veliko smo med Ijud- Ijudmi, marsjika.) zvemo in veliko tega tudi napišemo.« »ŠOFER: »Ja, ampak vsega, kar vam ljudje povedo, pa tudi ne napišete?« NOVINAR: »OJvisno je pač od tega, o čem ljudje govori- jo, če je možno to preveriti in če je res, potem pač napi- šemo.« ŠOFER: »Madona, bi vam lahko pa marsikaj povedal. pa še preverjati ni treba, ker je vse resnično.« NOVINAR: »Na primer?« ŠOFER: »Poglejte, lahko bi na primer napisali, kako ima- mo v našem podjetju svetni- ka, za katerega živ bog ne ve, kaj dela in počne. O ja, pla- čo pa vleče tako, da je vese- lje. Si znajo zrihtati, mi si ne moremo. Če se je že odločil, da gre v penzijo, potem naj bi šel, ne pa, da takole pose- da. Drugega ni, kot j^za med delavci.« NOVINAR: »Ja, zakaj ste pa dovolili, 'da ga postavijo za svetnika, ko ste dobili novega direktorja?« ŠOFER: »Vi ste-pa za hece! Kdo pa danes delavca kaj vpraša? Ta pravi se vkup vse- dejo, naserjejo delavski svet, kako je to potrebno in korist- no, pa že vsi dvignejo roke.« NOVINAR: »Saj imate or- ganizacije, pa partijo na pri- mer?« ŠOFER: »Seveda jih ima- mo, toda v partiji so tudi ti- sti, pa smo torej tam. Pov- sod, kjer se odloča kaj važ- nega, so vedno isti ljudje, po- tem pa si pomagaj, če si mo- reš. Tole samoupravljanje je lepa stvar, vsi smo za to, to- da kaj pomaga. Poglejte, rav- no sedajle sem med malico poslušal govor s konference Zveze komunistov Jugoslavi- je. Kako lepe besede, kako pametne misli, toda kaj ko- risti, ko pa govorimo eno, v praksi pa delamo povsem drugače. Vsi smo za samo- upravljanje, vsi za socializem, razlika je v tem, da si neka- teri ta socializem malce po svoje razlagajo in si ga kar na debelo režejo; sebi v prid seveda.« NOVINAR: »To je že res. res pa je tudi to, da so se stvari sedaj po Titovem pis- mu vendarle obrnile na bolje, kajne?« ŠOFER: »Ne rečem, da se niso, seveda so se. Toda pre- počasi gre to vse skupaj. Saj vemo, prav dobro vemo, kdo so ljudje, ki jim ne paše sa- moupravljanje, ki kršijo stva- ri, pa proti njim prav nič ne ukrepamo. Tu bi morali stva- ri bolj zaostriti. Delavce pre- več bolijo prevelike razlike, ki nastajajo pri nas. Vsak ima roke samo proti sebi obr- njene, drugega pa ne vidi. De- lavec je zmeraj gor plačal, pa se mu tako godi tudi da- nes.« NOVINAR: »Toda v našem samoupravnem sistemu tega prav gotovo ne bi smelo biti!« ŠOFER: »Seveda ne, toda kljub temu je! Jaz vam re- čem, da je, pa pika in še dol- go bo trajalo, preden se bo- do stvari spremenile.« NOVINAR: »Saj se vendar spreminjajo, osebno sem v to popolnoma prepričan. Pro- blem je le v tem, ker včasih kritiziramo kar počez, ne pa tudi konkretno in z dokazi. Mar ne?« ŠOFER: »Spreminjajo se, ne rečem, da se ne, samo prepočasi gre vse to. Če pri vseh stvareh tako hitimo, po- tem malo več preudarne na- glice tudi pri odpravljanju slabosti ne bi škodilo. Take ljudi, ki zavirajo samouprav- ljanje, bi bilo treba nagnati delat, pa ne glede na to, kdo je to in kaj je po poklicu. Naj se enkrat malo poskusi- jo s ta pravim delom, pa bo- do videli, kaj se to pravi. Po- tem ne bodo imeli ne mož- nosti ne časa misliti samo na- se, bodo videli tudi težave drugih. Povem vam, da gre počasi; ven s takimi, pa bo dosti boljše.« »NOVINAR: »Hočete reči, da ljudje zaradi takih posa- meznikov nimajo zaupanja v Zvezo komunistov?« ŠOFER: »Nak, tega pa ne trdim! Nasprotno. Zadnjič enkrat je tale Šetinc rekel, ne spK>mnim se ob kakšni pri- liki je bilo, da delovni ljudje vedno bolj zaupajo v Zvezo komunistov. To je čista res- nica, resnično zaupanje, saj je partija že dostikrat dokaza- la, da dela za delavca, za lju- di. Ampak jaz vam rečem, ne smemo odlašati. Takile posa- mezniki samo škodo delajo, potem pa ljudje na vse ko- muniste slabo luč mečejo. Takole v podjetjih in v obči- ni, ko se ljudje vendar med seboj dobro poznajo, bi mo- rali hitro pomesti z njimi, potem bi bilo lepše in boljše. Ja, pa je Šetinc tistikrat go- vofil tudi o drugih rečeh. Tudi tisto vse drži, toda kaj pomaga, ko se tistih, ki jim gre am, prav nič ne prime. Pa Tito! Kolikokrat je govo- ril pa opozarjal, pa vse pre- malo zaleže . . .« NOVINAR: »Kar škoda, ko sva že prispela, za^j^ je bilo. Vidim, da se nimate za te stvari, prav!« ŠOFER: )xSaj se vsi de', zanimajo, dosti bolj, nekateri mislijo, samo upajo govoriti . ..« NOVINAR: »Čakajte, t, že ne bo držalo, da ne ^ Zakaj pa ne bi upali?« ŠOFER: »Zakaj, še vpi, te, vraga, zakaj? Zato ve^ ker ti v podjetju takoj pod nos pomolijo če ^ neš preglasen in opozarjaj napake posameznikov, vj nih seveda . . .« NOVINAR: »Tale s kuj je pa pretežka, se vam ne t ŠOFER: »Težka gor, t« dol, resmčna je! Mars;; je bolj pametno besedo p, ti, kot pa govoriti, čepra; ni prav. Pri nas bi mti vsi povedati vse, le ^ bi lahko reševali stvari b pa dobro, čujte, oglasite kdaj, pa še druge povpr. te, pa boste videh, da j« ko. Sicer pa, tudi to s uredili. Če smo z Nemc; računali pa ni vrag, di bomo tudi sedaj, ko nam dobro gre, uredili še to, moramo. Potem bo še li Potem in takrat, ko bom? lavci resnično o vsem saa pravljali ... Pa na si nje!« NOVINAR: »Hvala za njo! Srečno!« BERNI STRMCK d FERDO GODILA BELE TIJLPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija 33 »To je ključ,« sem mu rekel in gledal, kam hi ga po- ložil. Stopil je k meni in stegnil roko za njim. »Greste?« se je nasmehnil in skušal biti prijazen. Ključ je obračal med prsti. »Grem,« sem dejal. Nič jeze ni bilo v meni, le zaniče- vanje sem čutil do dekana. »Želim vam več božjega blagoslova pri delu.« Vedel sem, kaj misli pri teh besedah. Gledal sem v tla. Pomolil mi je roko. Prijel sem jo, se obrnil in šel. Pustil sem ga sredi sobe. šel sem na dvorišče pod smreke, kjer je že b^l pri- pravljen motor. Vžgal sem ga in sem zdrsnil s farofskega dvorišča. Drsel sem po kamnitem tlaku med hišami, ne da bi koga pogledal. šele v tem trenutku sem čutil, kaj imam za seboj. Lendavo! Ne bom več videl te množice obrazov, za ka- tere vem, kaj mislijo in s čim se bavijo. Stikajo za tisti- mi malimi dogodki, s katerimi morijo sebe in druge. Vendar je tu ostala Rahela. Vse bi rajši pretrpel. Pre- /lašal bi Jerebica, prenašal bi gnilo lendavsko gnezdo, če bi smel ostati v njeni bližini. Ona ■ bi mi dajala moč, da hi kljuboval še takim težavam. O tem premišljujem, ko drvim iz stare, gosposke Len- dave. Voz z mojim pohištvom se ziblje ob telejonskili drogovih. Že od daleč se razloči izmed vseh voz, ki se pomikajo po cesti. V svojem bodočem življenju sem si kljub vsemu obe- tal še lepih dni Ne obupaval nisem. Vsak čas bom dohitel Kiralyja, ki sede nekje spredaj na vozu. Na vrhu sedi Ferdi s kletko. Glavo ima obrnjeno proti polju. Mene noče pogledati. Zavil sem z motorjem na tisto stran, kakor je bil obrnjen. Ko me je veverica zagledala, ie postala v kletki nemirna. »No, ali je pridna?« sem vprašal Ferdija in se mu sme. jal. Fant je začel prekladati noge na drugo stran voza. Ko si je predejal iz ene roke v drugo, mu je zdrsnila s prsta, se zakotalila po vozu in padla na tla. Odbila se je od zem- lje in odskočila pod zadnje kolo. »Stoj, stoj!« sem zavpil, kolikor sem mogel. Ustavil sem motor, ga pustil sredi ceste in skočil k premikajo- čemu se kolesu. Toda kolo se je obrnilo, zdrobilo kletko in prerezalo živalco Kri je brizgala po suhi cesti. Kiraly je ustavil konje. Skočil z voza. Bič je imel v rokah in hitel nazaj k meni. Obrnil sem se stran. Kiraly je stal molče in opazoval kepo krvi na tleh. Nekaj je momljal in ni vedel, kaj bi ukrenil. »Glej ga!« Kiraly je kazal z bičem na njive. Ferdi je naredil velik ovinek s ceste na polje. Zavil je v velikem loku spet nanjo in tekel proti Lendavi. Mahal je okoli sebe in vzdigoval bose nogš'. Velik, zvežnjen klobuk mu je se- del na ušesih. Molče sva gledala za njim. Madžar je nekaj brundal, jaz pa nisem mogel misliti, da sem svojo veverico za ved- no izgubil. »Zakopljite jo,« sem rekel Kiralyju. »Pazil bom sam na konje.« Naslonil sem motor na obcestni kamen. Kiraly je nesel mojega mrtveca na njivo. Ogrebal je zemljo z rokami in kopal grob. Njive so bile molčeče, pra- zne in turobne. Kiraly je težko dihal. »S kletko vred zakopljem?« je vprašal. »Da,« sem dejal. Konji so trgnili z glavami, kako hi se me zbali Ko je živalco položil v zemljo, je šel z njive čezi na cesto. Obrisal si je viiko ob rumeno travo. Obstal je pri vozu, kakor da bi še nekaj poprS!' »Dobro, da ni padel z voza umivalnik,« je rekeU ko je neka] privezoval, »škoda bi ga bilo.« Vzel mi je bič, pogledal po cesti, nato je odve^^ jeti. Stopil sem od konj, voz je oddrdral in Kiraly\ prižgal pipo. > Ozrl sem se proti Lendavi. Mariničev Ferdi je' že proti mestu. xxx Kaplanova soba v Turnišču je bila večja kakor t davi. Toda Grafič je imel mnogo pohištva, zato seW ral omaro, kjer je imel ponošeno obleko, obdržati »' sobi. Postavil sem to omaro pri vratih, zraven nje * omaro, pri oknu pa mizo. Na drugi strani sern umivalnik, in k umivalniku posteljo. Moja soba j^. v prvem nadstropju. Okno je gledalo proti Bistrici * teče Mura in čez Muro so nizke Slovenske gorice. Na mizi stoji Rahelma vaza. Vestno skrbim za' Zjutraj in zvečer jim menjam vodo. Rad stojim P'"'" in iščem za drevjem Bistrico. Večer se bliža. Truden den jesenski večer. Krsta božjega ni na poljskih f niti na njivah. Pač! Daleč na beltinskih njivah fif^ proti Turnišču. Na glavi nese košaro. Krilo ima ' podvezano. Sonce sije poševno nanjo. Zdaj, ko je rano in pospravljeno, hodijo med njivami tisti, ki pedi svoje zemlje in nabirajo, kar je na polju komu" Lendava m majhna. Hribov sem se navadil. Ta'^ poslušal uro v zvoniku, nato sem se oblekel in Stojim in pred menoj zeva večer. Mrtev, prazen ^ brez hrupa, brez življenja. Grafič spodaj vpije n^"^ cem. Hlapec mu glasno odgovarja. Psi se igrajo P šču in lajajo. Jate golobov preletavajo farof. _ , Sedim za mizo, podpiram si glavo in nepremic^' v vazo m rože. ji Marica drugače kliče h kosilu in k večerji Postavi se spodaj pred kuhinjo in vpije v prvo nads »Kaplan, gospod kaplan, jed čaka.« Glas gre in čez cesto, da ljudje postajajo in si pomežikavd] »V farofu aredo iest.« ^ 17. maj 1973 |K>--- stran 19 stihiji; sanjavo dekle jjer sije sonce, ker zu- gj vse kipi in se prebu- ja Icer vonjam cvetove, '' se mi ne da učit in Jiiljit v knjige, vam pi- jgjn. Ker moram pisati, moram svojo melsn- Ijglijo vreči na papir. Je ^jio, kdo sem, kam ho- kje živim? Ne po- ^.g^' vam, ker bi rada ostala brezosebna, taka ^ot se počutim v tem tre- ,jyti5U. In le zavest, da nekdo bral moje bole- čine, me še drži pokonci. Za Icaj gre? Tako, kot ^ se vam predstavila, je spoznal tudi moj fant. On mi pravi, da sem sanjarka, da mislim na rože, ko hodim po svetu, s^atka le nase in sem jmuna za tuje ljudi, bole- čino in tegobe. Pa to ni res! Le toliko hudega sem že spoznala, da se danes predvidenim stv?rem raje izognem kot pa, da bi brskala po njih. Tako pa sem za to bila obsojena za sanjarko in dekle brez Tolje, potreb in življenj- skega smotra. Je res na- robe, če se ustavirh na sprehodu in namesto, da bi se stisnila k njemu, počepnem, da bi na- drobneje spoznala to ali ono .cvetico. Kaj je življenje res sestavljeno iz tega, kaj je rekla ona ali druga kolegica v služ- bi, kaj je važno to, kako si oblečen, če pa so na svetu še druge stvari? Tu- di trpljenje, žalost, ki se jima odmikam? Zavestno, ker je bilo tega v meni preveč v času moje detin- ske dobe? Na koncu šola- nja sem, lahko bi se za- poslila, pa mislim na na- daljnji študij. Malo me res mučijo misli na ma- terialne težave, a kmalu jih prekrije misel na to, da bom kot zdravnica (to želifii namreč postati) lah- ko veliko pomenila. Pred- vsem sebi. Pa mi moja melanholična nrav stopa na pot in bojim si jo začrtati v teh okvirih. Fant mi ne pomaga, ker bi raje videl, da ne bi študirala. Boji se zame, ker me ima rad, jaz pa mislim, da tudi ta ljube- zen ne bo dolgo trajala. Preveč je nestvarna, ne bojim se za njo, le malo pomislim na to, če sem fantu sploh kaj pomenila. Takrat me malo stisne, ker brez srca nisem. Le dalj gledam in taka kot sem, bom lažje živela sa- ma. Kaj ni zanimivo, ni- mam materinskih želja, ki se porajajo v vsakem de- kletu? Podobna sem ne- oplojeni roži, ki dehti, a nima potomstva. Kaj bi vam še napisala, da vam ne bi vzbujala dolgega časa? Le prisluhnite mojim mislim, pa bo dovolj, da postanem mirna kot med ljudmi tudi sem. Mi bo- ste odpisali? Ne želim, ne pričakujem, le tiho upam, da pismo ne bo romalo v koš. Vsak člo- vek, saj se strinjate z menoj, ima svoje slabe trenutke in takrat rabi pomoči. Jaz jo potrebu- jem, zato vam pišem, zato čakam ... TINA Spoštovana Tina, potrebujete spodbude. Prav ste uganili, ko ste analizirali svoje občutke, svoje notranje silnice, ki kroje vaše življenje. Mislim, da vam je že odleglo, ko st« pisali. Mi- slim tudi, da so bile vaše črne misli le trenutno čr- noglede, drugače pa je vse prav, tudi to, da ste sanjavi, melanholični. Vsi ljudje ne morejo biti ena- ki, le podobni so si lahko. In če se najdeta dva, k! sta si zelo različna, je potrebno veliko potrp^e- nja, da skupno ubirata pot. Tako je tudi med vami in fantom in dobro premislite, kadar boste naredili odločujoči korak. Pa kot ste pisali, na to niti še ne mislite, ker so vam misli zaposlene s štu- dijem, ki ga nameravate nadaljevati. Pri tem bi pripomnila tole, da tudi študij terja ne le odpo- vedovanje, temveč tudi stvarnost, ki pa vam jo toliko manjka. Da nimate materinskih čustev oziro- ma se niso pri vas še raz- vila, se ne sekirajte. Ta pridejo prekmalu, zveza- na pa so z veliko ljube- znijo, ki je še vi niste doživeli, zato tudi želje po potomstvu še nimate. Najbrž ste tale odgovor pričakovali, čeprav ste na koncu zdvomili vanj. A tako kot ste rekli, vsak človek ima svoje slabe tre- nutke, pa sem jih imela še jaz, zlasti, če pisma ne vsebujejo samih navo- dil, kako umivati lase ali preprečevati potenje. Pozdravljena, draga dekli- ca, ki imaš raje rože kot fantov objem! Pozdravlje- na še enkrat! PRVI poljub Trinajst let sem star in zaljubil -sem se v petnajst let staro deklico. To me ne moti, da je starejša, ker sem jaz večji od nje. Le eno ne znam, polju- biti jo. Ona je že večkrat izrazila željo, naj jo po- ljubim, pa se izognem od- govoru, ker bi rad kar storil tisto, za kar me pro- si. Berem tudi veliko o spolnem življenju, mis- lim pa, da sem za to še premlad- Moja punca je namreč zelo razvita in naj- brž tudi na to že čaka. Kako naj se obnašam? Jurij Dragi Jurij, takole: Poljubi jo takrat, kadar brez tega več ne boš mogel strpeti, s spol- nim življenjem pa res še počakaj, saj ti tudi brada najbrž še ni zrastla. Ona je namreč znak prvega spolnega dozorevanja, ne pa spolne zrelosti. Tvoje lekle bo pač še moralo malo počakati, počakati... Nataša hutnoii Slavm francoski slikar impresionistične šole Ed- gar Degas je rekel ob svatbi svojega modela: »Kako je ljubka! Prvič jo vidim oblečeno, je pa zares čudovita!« » • » Med političnim govorom Lloyda Georgea je iz mno- žice priletela pod noge opeka. George jo je po- bral in zaklical: »Oglejte si edini argu- ment naših nasprotnikovi« v » « Georges Clemenceau, francoski politik z vzdev- kom »Tiger«, je bil star 83 let, ko mu je doktor Vo- ronov predlagal pomladi- tev po svoji slavni metodi. Clemenceau ga je zavrnil: »Kasneje, doktor, ko bom star!« * • • Ko se je Herbert Spen- cer postaral, so ga vpra- šali, ali se kesa, ker se ni oženil. Odgovoril je: »Nasprotno! Tolaži me misel, da živi nekje ne- znana ženska, ki sem jo s tem osrečil, čeprav ne ve za to.« iKOK NA MARS PIŠE IN RIŠE- MARJAN BREGAR 'wsta zamudila svečane podelitve! Pa ^ veličastnemu poslopju univerze skozi *k ^- Ni manjkalo v njem cvetja iz pološčenega JlHiflj.*'* grmovju iz perlona so se oglašali pločevi- flvo ^ spre.jel sam rektor in ju povedel v slav- •^^no. Paradižnik je dobil lasuljo in diplomo, rektor pa je v kratkem nagovoru opisal Paradižnikove neponovljive zasluge za marsovski promet. Med učenimi glavami, ki so ostale v ozadju s cere- monijo, pa bomo spoznali dve: dr. Cujevo in dr. Mujevo! Da! Satansko so se svetile oči obeh doktorjev, ko sta spet gledala pred seboj svoj laboratorij.ski material. Odlična roba! je zasikal skozi gnile zobe doktor C:u, ko je stisnil Paradižnikovo roko. Krasne eksperimente bova napravila z njima! je pristavil in pomežiknil dr. Muju. Ne bo dolgo in padla nam bosta v pest, ptička! je odgovoril z očmi doktor Mu, 20 stran — NOVI TEDNIK 17. mai 1<)75 ODNESEL DVA ŽENSKA PRSTANA Doslej še neznani ljubi- telj zlatnine je vlomil v zlatarsko delavnico zlatar- ja Edija Tanjška m iz iz- ložbenega okna odnesel dva ženska prstana. Prsta- na sta rUa vredna 1000 dinarjev. POSEBNO OBVF^STJUO Dne 10. 5. iy/:i ob 19.45 uri se je zgodila na kri- žišču Dečkove ceste in Ce- ste na Dobravo prometna nesreča s hudo telesno poškodbo in materialno škodo. V nesreči sta bila udeležena voznik mopeda ALOJZ KOŽAR iz Jamove ulice št. 2 a Celje, ki je bil hudo poškodovan, in ne- znana voznica osebnega avtomobila zastava 750, ki je ponesrečenega Alojza KOŽARJA odpeljala po nesreči domov, povedala njegovi ženi, da je padel, in se odpeljala nazaj pro- ti mestu Celju, ne da bi povedla svoj naslov. Uprava javne varnosti Celje poziva voznico, ki je bila v tej nesreči udeleže- na, inštruktorja za vozni- ke motornih vozil, ki je na kraju nesreče ustavil, in moškega, ki je odpe- ljal moped Alojza KO- ŽARJA k bližnji hiši, da se zglasijo na PM Celje, Gregorčičeva 3 zaradi in- formacij o poteku promet- ne nesreče. UJV CEL-JE OTROCI POŽSGAJO v zadnjem času je prišlo na celjskem po- dročju do dveh poža- rov, katerih povzroči- telji so bili otroci. Prvi požar je izbruh- nil pod kozolcem Jo- žeta Vasa v Celju. Sku pina otrok je našla v smetnjaku vžigalice in eden izmed otrok je zažgal seno na vozu stoječem pod kozol- cem. Do drugega požara je prišlo na gospodar- skem poslopju Ivana Mlinarica v Bukovju pn Šentjurju. Njegov sin je zažigal suho list- je pod gospodarskim poslopjem, kjer se je kasneje vnel požar, škode je za 50 tisoč din, rešili pa so samo živino. Ker je podobmh pri- merov bilo v zadnjem času že več, da je pri- šlo do požara zaradi nepazljivosti in igranja otrok z vžigalicami, priporočamo vsem, da so skrajno previdni pri tem ali imajo otroci vžigalice in kje se z njimi igrajo. POGORELO POSLOPJE Zgorelo je gospodarsko poslopje Alojza Malgaja v Strtenici v šmarski občini. Pri tem je bilo uničeno več ton sena, poljedelsko orodje in je tako nastalo škode za 30 tisoč din. Do požara je prišlo zaradi slabe električne napeljave. VERIŽNO TRČENJE JOSIP SAMBILIČ, 26, iz Celja, je pripeljal iz smen Levca ter prepozno opazil rdečo utripajočo luč na zapormcah. Ustavil se je šele znotraj zapor- nic. Za njim pa so v pre- kratki varnostni razdalji pripeljan še FRANC UDRIH iz Šempetra, BRANKO ZAVRSNIK iz Celja ter STANE FRLIC iz Kranja. Tako je prišlo do verižnega trčenja, pri čemer je nastala material- na škoda v višini 4000 di- narjev. KJE SO OPOZORILNE TABLE? Na cesti med Celjem in Laškim je v Tremarju tu- di podvoz, ki je izredno ozek in nepregleden ter za promet večjih vozil ne- primeren. To še pravza- prav ni toliko pomembno, kot to, da niti v Celju, ni- ti pri odcepu z avtoceste proti Krškemu ni opozo- rilne table, kjer bi bilo jasno nakazano, da je na poti podvoz, ki ni prime- ren za velike tovornjake, lako smo lahko že več- krat videli nesrečne voz- nike, ki so pripeljali svo- ja ogromna vozila do pod- voza, naprej pa niso mo- gli, še težje pa je šlo na- zaj, saj tam na nobeni strani ni ustreznih prosto- rov za obračanje. Mislimo, da bi bilo po- trebno, da takšno nepo- trebno zmešnjavo m izgu- bo časa ter živčno vojno izgubimo, da na ustreznih mestih namestimo ustrez- ne opozorilne table v več jezikih. EKSPLOZIJA V GOSTIŠČU v gostišču »Kmečki dvor« v Šoštanju je pri- šlo do eksplozije zaradi nepazljivosti, kjer sta bili ranjeni dve osebi. Kuba- nca Elza Gašparut je v nedeljo zjutraj prišla na delo in je najprej prižga- la štedilnik na trdo gori- vo, nato pa še kombim- ran elektro-plinski štedil- nik. Ker je bila plmska bomba prazna, je nasta- vila drugo, pri izpraznje- ni pa ni zaprla varnostne- ga ventila. Preostali plin je povzročil eksplozijo, kjer sta bili poškodo- vani Elza Gašparut in Ma- rija Verbič. OTROKA NA KOLESU PETER MELANSEK, 10, iz Višnje vasi, je pe- ljal na prtljažniku kolesa svojega 8-letnega brata Janka. Pri pokopaUšču v Strmcu je zapeljal v manjšo jamo na cesti, pri čemer je padel s kolesa Janko Melanšek in dobil težje poškodbe ter so ga prepeljali v celjsko bol- nišmco. PADEL Z MOPEDA VINKO SIMONIC, 49, iz Celja, je na Maribor- ski cesti, v bližini hiše številka 161, zaradi vinje- nosti padel z mopeda po cestišču ter dobil pri tem pretres možganov, zlom- ljen prst in odrgnine po glavi. prometne nesreče -|^^^ BLOKIRANA KOLESA FRANC GORINSEK, 26, iz Dobrneža, je vozil z osebmm avtom iz Konjic proti Tepanju. V Dobrne- žu je zaviral, ker pa ni imel zavorne tekočme, so mu Oiokirala prednja ko- lesa m je tako vozilo dr- selo po cestišču. Med dr- senjem je zadel kolesar- K€ Marto Gorinšek, ki jo je zbilo v obcestni jarek, prav tako je tam obstal tudi osebni avto. Gorin- škova je dobila težje te- lesne poškodbe, škode pa je za 4000 dinarjev.- REŠILNI AVTO V AVTOBUS MILOŠ BEVCIC, 48, iz Celja, je vozil rešilni av- to iz Šentjurja proti Koz- jemu. Skozi Žegar je vo- zil s hitrostjo 50 km na uro ko mu je v desnem Siabo preglednem ovinku pripeljal nasproti voznik avtobusa JURIJ NAGLIC iz škofje vasi, ki se je pred srečanjem ustavil. Bevčič je pričel zavirati, na grebenu ceste pa ga je zaneslo v avtobus. Škode na obeh vozilih je za 16.000 dinarjev. PADEL POD KOLESA MARJAN LIPAR, 20, iz Kcmpol, se je peljal sko- zi Teharje s kolesom s pomožmm motorjem k. ga je prehiteval vozrli^ vomega avta jqJJ FUHRER, 30, iz RanjJ ca pri Rog. Slatini. ^ prehitevanjem je s p? njim desnim blatni^ zadel kolesarja, ki je ^ del pod zadnja koles^, vornjaka. Težko ranje^' ga Liparja so prepeijj v celjsko bolnišnico, r radi telmično neurejen^ tovornjaka so ga iz^^ iz prometa. ZAPELJAL V LEVO ANTON MIŠKO, 21, j Maribora, je v VojiJij pri križišču za šmartj opazil osebm avto, fej nameraval zaviti v ig^ Ker je bilo za zaviranj prepozno, je voznik tovo njaka zapeljal v levo, | pa je zadel v kolesarja pomožnim motorjem p dinanda Volavška iz i Ija, ki ga je zbil na i kadamski del cestišča, i lavšek si je pri padcu j mil obe stegnenici, le, kračo in ima rane po g vi in rokah. IZVEN PREHODA ZA PEŠCE MARKO TOMAŽ, 66, Celja, je v bližini Ob. kove in Kersnikove ul;( v Celju prečkal cesto s naj prehoda za pešce. I Kersnikovi ulici je prip Ijal z osebnim avta MARTIN ŽELEZNIK i Celja, ki je zadel peS m si je le-ta poškodoT desno kračo ter ima pn tres možganov in rane; glavi. Gore in gorniki Piše BERNI STRMČNIK (14) dušan GLA2A, DUŠAN GLAŽAR je bil rojen leta 1951 v Anhovem na Primorskem. 2e leto dni po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Vrbje pri Žalcu. Po končani osnovni šoU v 2alcu je nadaljeval šolanje kot vajenec na ŠIKC Store in šolo 1969 leta končal. Eno leto je bil zaF>oslen kot strugar v Cinkarni, nato je odšel k vojakom in se po vrnitvi iz vojske zaposlil v Ferralitu, kjer je zaposlen tudi sedaj. Je še samski. Kot mnogi njegovi gorski sotovariši so tudi njega prvič popeljali v planine starši. Skupaj z njimi je hodil p>o slovenski planinski transverzali, vendar so mu oči kmalu pričele vihajati v strma ostenja, ki so vabljivo vabila v svoj objem. V alpinizem ga je pravzaprav pritegnil Silvo Jošt in tako je Dušan hojo po utrjenih gorskih poteh kmalu zamenjal s plezanjem v stenah domačih gora. Prvič se je podal v steno leta 1967. To je bilo v južnem grebenu Ojstrice, plezal pa je skupaj s pokojnim alpinistom Elčem Koštrinom. Prvim začetkom so sledili večji, števil- nejši in vedno zahtevnejši vzponi, ki so se hitro vrstili. Občutek zmage nad sa- mim seboj, merjenje svojih telesnih in duševnih sposobnosti v spopadu s trdo skalo ga je vedno navdajal s posebnim zagonom in ves se je zapisal goram. Doslej je opravil preko 90 alpinističnih vzp>onov, je član Gorske reševalne službe in se je udeležil tudi I. slovenske alpinistične odprave na Trolltind na Norveškem. Kot posebna doživetja je izbral naslednje vzpone: 1. Direktna v štajerski Rinki, leta 1967, S. Jošt in D. Jane 2. Sarina pot v Dedcu, 1968, z Dušanom Dvoršakorn 3. Palaviccini v Grosglocknerju leta 1969 s Silvom Joštom 4. Rumena zajeda v Koglu, 1969, s Silvom Joštom 5. Henova smer v Trolltindu na Norveškem v sklopu odprave Za današnjo pripoved pa je izmed mnogih doživetij iz domačih in tujih gora zbral pripoved, ko je ob zaključku planinskega tabora v Robanovem kotu s Sil-, vom Joštom in Darkom Jancem v enem dnevu opravil kar dva vzpona. 'i V planinskem taboru v Robanovem kotu je bilo zgodaj zjutraj že vse živo. Mladi planinci so se od- pravljali na plezanja v ra- zne smeri. Tabor se je na- gibal h koncu in že nasle- dnji dan se bodo planinci razšli po svojih domovih. Dušan, Silvo in Darko so že nekaj dni ogledovali steno Poljskih Devic in se odločali za vzpon. Iz pri- povedovanja drugih so ve- deli za približen opis, ne- kaj napotkov pa jim je dodal še Cic. Sonce se je risalo v Ojstrici, ko so se zapodili po utrjeni poti preko Robanovega kota na Moličko peč. Malo pod vrhom so skozi Okno, po približno polurni hoji, prispeli pod okoli 300 me- trov visoko ostenje Polj- skih devic. Brez nepotreb- nega odlašanja so hitro vstopili. Navezo je vodil Silvo, ki je bil izmed tro- jice najizkušenejši, Darko pa je bil v sredini. Zanj so to bili pravzaprav za- četki ukvarjanja z alpini- zmom. Plezanje v steni jim sicer ni povzročalo kakšnih posebnih težav, le z iskanjem smeri so ime- li mnogo dela in izgubili s tem veliko dragocenega časa. Bili so že nekako pod vrhom, ko je Darko, ki je imel na nogah po- vsem nove čevlje, pričel tožiti, kako ga le-ti straš- no žuiljo. Stena ni bila najbolj zahtevna in zabi- jali so le na izpostavlje- nih mestih. Darko je ve- dno bolj tožil in ko so okoli enajste ure srečno in navdušeno prilezli na vrh, je hitro sezul čevlje. Noge je imel na debelo ožuljene in preklinjal je čevlje, da se je kresalo. Vzpon sc opravili hitreje, kot so računali, zato se niso vrnili nazaj v Roba- nov kot, temveč so nada- ljevali pot proti Korošici. Darko je čevlje smuknil v nahrbtnik in hodil bos ... Na Korošici so srečali Dušanove starše in še sku- pino planincev iz Zaica. Dušan in njegovi fantje so ~bili srečanja še zlasti ve- seli, saj jim je po želod- cih že krepko krulilo, bili pa so brez hrane, kajti ni- so računali, da bodo iz tabora izostali ves dan. Krepko so se podložili in ne da bi kaj dosti okleva- li je padla odločitev, da se bodo podali še na ple- zarijo v Dedca. Vreme je bilo čudovito ... Hitro so spešiii proti steni, Darko pa je čevlje še vedno nosil v nahrbtni- ku. Vodstvo je zopet pre- vzel Silvo, drugi je bil Darko, ki si je silno ne- rad nataknil čevlje na ožuljene noge, zadnji v na- vezi je bil Dušan. Tokrat je bil že drugič v Dedcu, plezali so levo smer, Dar ko se je z Dedcem sreče- val prvič, Silvo pa je ste- no že dobro poznal. Lepo vreme, dobro razpolože- nje in želja po srečanju z novimi doživetji je fante gnala naprej, da so hitro napredovali. Plezanje je postajalo ve- dno težavnejše. Zavarova- li so se na dokaj ugodni polici. Dušan in Darko sta sedela in bingljala z nogami v globino, ko se je Silvo pripravljal za vzpon preko najtežavnej- šega dela. Pred njimi se Je dvigal približno tri me- tre visok previs z nastre- škom, ki ga je bilo treba premagati. Direktno pre- ko njega ni bilo mogoče, potreben je bil rahel umik v levo. Silvo je naskočil težavno mesto. Nekaj krepkih prijemov je opra- vil in že je dosegel klin, ki je v steni tičal že od prej. Vpel je pl žalno le- stev in se po njej poteg- nil višje. Nad glavo je v steni tičal star klin, ki je bil dokaj trdno zabit. Sil- vo je hitro ugotovil, da bi potreboval še eno plezal- no lestvico, vendar te ni- so imeli. Ni mu kazalo drugega, kot da je rekel Dušanu: »Zategni, moram presta- viti lestvico višje!« Dušan je zategnil vrv in tako po- magal prijatelju nad sabo, da je držeč se z eno roko in oprt z nogami v gladko steno snel lestvico s spod- njega klina ter jo vpel višje. Klin je bil trden in kmalu je bil Silvo nad previsom. Plezal je še ne- kaj metrov naprej in se zavaroval v poči, ki je nu- dila dokaj ugodno mesto za varovanje. Tovarišev pod sabo ni videl. Dušan je podrobno raz- ložil Darku, kako naj na- skoči previs. Ce bi bila v spodnjem klinu še vpeta plezalna lestvica, potem bi bil vzpon preko previsa seveda lažji. Tako pa se je obetala kar težavna pleza- rija. V desnem previsu je bila izbočena skala, ki so jo planinci imenovali »omara«. Nanjo je velel Darku, naj se povzpne, od tam potem na levo pre- stopi v šlingo (tako pla- ninci imenujejo plezalno lestev) in kmalu bo dose- gel vrh previsa. Budno je spremil j al plezanje tovari- ša, ki se je pogumno lotil gladke in previsne stene. Začetek je bil obetaven. Darko je pozabil na ožu- ljene noge in se krepko spoprijel s steno. »Na omaro žlezi, slišiš, Darko'« je Dušan dajal navodila Darku, ko je opazil, da leze nekam po svoje. Z velikimi napori je dosegel spodnji klin, kjer je bila malo poprej še vpeta plezalna lestev, ki pa je sedaj ni bilo več Visela je višje in v levo ter vabljivo nihala v lah- nem vetru. Počasi je Dar- ko napredoval, iščoč pri- mernih prijemov in sto- pov. Ni maral, da bi ga tovariša vlekla, kar sicer ne bi bilo težko, že je do- segel rob omare in se ogledoval po šlingi, ko je ugotovil, da je razdalja le večja, kot je sprva oce- nil, ko se je podal po svoje, na pot preko pre-, visa. Nervozno je ogledo- val steno pod sabo in šlin- go, ki se mu je zdela ne- kam daleč... Silvo, ki je zdel v poči nad previsom, je uganil, da se spodaj nekaj doga- ja. Vrv že zdavnaj ni več tekla enakomerno, krepke- je kot sicer jo je stisnil v dlani, se z ramo močno oprl ob steno in čakal, že je mislil zavpiti in vpra- šati, kaj vraga počneta pod previsom, ko je ob- čutil sunek, ki pa je takoj popustil. »Kaj pa je novega tam spodaj?« se je zadri preko stene. »Nič posebnega, le Dar- ko binglja na šlingi in br- ca, kot bi plaval kravi na kaki pomembni plavalni tekmi,« mu je rekel Du- šan, ki je z nasmehom opazoval Darkovo otepa- nje z nogami in brez- uspešne poskuse, da bi se potegnil višje. OOO Ko je Darko dosegel rob omare, je prestopil, koli- kor mu je dovoljevala si- tuacija, v kateri Je bil, malce v levo. Da bi dosfr gel šlingo z nogami, ni bi- lo govora. Ni mu kazalo drugega, kot da se je krepko stegnil z roko, ujel s konico prstov spodnjo prečko šlinge in takrat ga je potegnila navzdol. No- ge, ki so še malo prej sta- le dobro oprte v steno, so mu sedaj visele navzdol in za trenutek je občutil težo čevljev in ožuljene noge. Visel je in ugibal, kaj se- daj ... »No, kaj boš pa sedaj ukrenil, kako boš zlezel gor?«, mu je rekel Dušan, ki ga je opazoval od spo- daj. »Kako, čisto preprosto, potegnila me bosta gor, pa pika,« se je odrezal Dar- ko, ki mu je moč v rokali že krepko popuščala. »Pa še prav bi bilo, ko bi to storila kmalu, kajti dolgo tako pa res ne bom mo- gel bingljati!« je priganjal Darko. Ni se mu imelo kaj zgo- diti, saj je bil dobro va- rovan. Zgoraj ga je drža! Silvo, preko klina vpeto vrv pa je spodaj dodobra zategnil še Dušan. Malo sta ga še pustila, mu po nagajala in ga pot^em po- tegnila navzgor, da je z nogo dosegel šlingo in se krepko zamahnil preko previsa na polico nad njim, kjer ga je z nasme- hom na ustih pozdravil Silvo. Dušan se je hitro po- vzpel na omaro. Z desni- co je poiskal oprimek nad glavo, izpel vrv iz klina in stopil nanj. Lestvica je bi- la sedaj v njegovi višin'' na levi strani in brez po- sebnih težav jo je dose- gel, stopil vanjo, zlezel pod nastrešek in izp«' lestvico, še dva, tri pi^; prijeme in že je bil P"^ tovariših, ki sta ga ča- kala na varovališču. »Imaš žulje sedaj tudi po rokah?« je zbadal D^^' ka in vsi trije so se P^'' jetno nasmejali. Večerno sonce je ožar- jalo vrhove gora, ko izplezali in se veseli v^' čali nazaj v dolino, kje' so jih čakali tovariši » planinskega tabora. Mn"' ga lepa doživetja so b'" za njimi in Darko je pozabil na nove čevlje ^ ožuljene noge ... 12 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske KoHJl sentjur. Šmarje pn -Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaJ 161; Naročnina m oglasi: 1 V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehmčm urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan 0^ Edi Goršič, Jure Krašovec, Dommika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek Berm Strmčnik, Ione Vrabl - Izhaja *1 četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne^ Vilke Idm - Celoletna naročnina 4a din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - '^^ uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00, ^