v (L? __^ \ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenili državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 7/ 4) •" /Tj r - List Slovenskih delavcev v olmeriki. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903. at the Poet Office at New York, N. Y„ ooder the Act of Congress of March 3, 1879. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 158. — ŽJTEV. 158. NEW YORK, MONDAY, JULY B, 1907. — V PONEDELJEK, 8. HAL SRPANA. 1907. volume xv. — letnik xv. Krvavi boji med zamorci in belimi v New Yorku. med zamorci in btvtitmt v newyor&kem okraju s an ju an hzell je prišlo do bojev. Jeden gledalec je bil pri tem smrtno ranjen; jedno truplo so baje skrili v klet. RANJENCI. Mali vzroki imajo čestokrat velike in zelo občutne posledico. Tolpa mladih Italijanov, kteri so včeraj razgrajali na zapaduej 61. ulici, je vjezila neko aamorko in posledica temu je bila, da je nastal med belimi in zamorci krvav boj. Pet osob je bilo pri tem težko rnJijenih in jede-n ranjencev me bode ostal več pri življenju. Boj je trajal več negro dve uri in končno so morale posredovati rezerve štirih policijskih, postaj, prodno je zopet zavladal mir. Nekaj časa je izgledalo tako, kakor da bi se vse tamoenje italijansko prebivalstvo udrlo v zemljo, tak strah je zavladal med strahopetnimi Italijani, kteri so naučeni napadati le zavratno. Zamorci so dobili Italijane na imenovan ej ulici v sredo in so udrihali po njih tako neusmiljeno, da je sedaj vsakdo zadovoljen, kedor privošči sinovom dežele tatov in roparjev poštene batine. Zamorke pri tem naravno tudi niso držale roke križem in so skozi okna bombardirale degote z lonci za cvetlice, opeko, kamenjem in pohištvom. Obžalovati pri tem je le to, da je dobil povsem nedolžno kurilee centralne ieleaniee krogljo v prsi, tako da bode vsled rane najbrže umrl. Policija je one Italijane, kteri niso že preje bežali, liitro razkropila in are-tovala tudi dva zamorca, o fcterih se misli, da sta truplo uckeira ustreljenega d-egota skrila v neko klet- Žrtve siavlja neodvisnosti v Chicagu in Pittsburp. V CHDCCAjGTJ JE ZAHTEVALO STRELJANJE DNE 4. JULIJA 59 MRTVIM IN 3807 RANJENIH. V Pittsburgu, Pa., je bilo ustreljenih 12 osob. REKORD. Chicago, lil., 7. julija. Poročila o žrtvah, ktere je zahtevalo streljanje dne 4. julija v tukajšnjem mestu, še vedno niso popolna, vendar je pa letošnje streljanje zahtevalo več žrtev, nego kterokoli leto popreje. Do 3. ure včeraj zjutraj je policija naznanila 50 mrtvih m 3č*07 ranjenih. Ta grozna števila žrtev nesmiselnega streljanja so celo večja, nego leta 1903, ko je bilo v tukajšnjem mestu 3683 osob ranjenih. Samo raketi so zahtevali letos 1724 žrtev. Ostale žrtve so zadobile svoje -poškodbe z re volverji, puškami, malimi topovi in samokresi. Ate vilo mrtvih |>ostajal bode sedaj še vsaki dan večji, ker •bode še mno£o ranjencev umrlo. Pittsburg, Pat, 7. julija. Do 12-t*re včeraj umrlo je tukaj v sled streljanja dne i. julija 12 osob. Novo brodovje za Atlantski ocean. ADMIRAL DSWEY TRDI, DA PO-MENJA PREMESTITEV BRO-DOVJA NA PACIPIK JAMČENJE MIRU. Pilipinsko otočje po njegovem mnenju ni sposobno za morna-rično postajo. INTERVIEW Z ZMAGOVALCEM ŠPANCEV. Ulica, N. V., S. julija. Admirul George Dewey, znani zmagovalec Spancev, je včeraj govoril ^ časniški-mi poročevalci urlede premestitve vojnega brodovja iz Athuitika na Pacifik. Pred vsem obžaluje admiral, da imamo premalo vojnih ladij, tako da •bi jih imeli na Atlantiku raivno toliko, kakor na Pačiti ku. Admiral Dewey je provzročil, da potuje naše brodovje na Pacifik, in ono, kar on izjavlja, je bolj me roda j no, nego vse drugo, kar prihaja iz elienih virov;, Dasiravno zmagovalec pri Manili ne verjame, da bi prišlo kmalo do vojne med Japonsko in Zjedinjenimi državami, trdi, da je treba vojne la-dije poslati tjekaj, kjer se bodo naj-preje potrebovale. Sedanja pot vojne mornarice na Pacifik ne pomenja vojne, temveč jamstvo miru, S tem, da pokažemo. da smo pripravljeni vsaki dan pričeti z vojno, bodemo slednjo najpreje odvrnil L Admiral izjavlja, da pot okrog- južne Amerike ne bode težavna, kajti potrebni premog je lahko v mirovnem času povsodi ku-piti. Celo v vojni bi ta pot ne bila težavna, kajti brodovje bi moralo potem vzeti premog seboj. Dewey se povsem odločno izjavlja proti Filipinom kot bazo za našo vojno mornarico, kajti brodovje mora ostati blizo obrežja Zjedinjenili držav. Tamošnje podnebje je nezdravo in slabo vpliva na vojake in na mornarje. kar- ve Dewey iz lastne skušnje. On izjavlja. da. v slučaju vojne lahko izgubimo Filipine in Hawaii, toda v prve j veliki bitki bode sovražnik zopet tepen in tako prisiljen naše otoke zopet ostaviti. Na Atlantiku za sedaj ne potrebujemo velicega brodovja, kajti iz hv-mpe ni pričakovati napada, ako pa l«-ide do tega, lahko naše čete na ko}>-nesm odbijejo vsak napad, kajti atlan-tiško obreižje je tako dobro utrjeno, da sovražnik ne more vzeti kako večjo luko. New York je boljše utrjen, ne;ju je bil Port Arthur, in slednji je upiral Japoncem ;*elih jednajst mesecev, ne da bi pri tem prišlo rusko baxnlovje maiogo v pošte v. NEZGODA NA ŽELEZNICI. tic*. ▼ Prospect Konae pri rodopadu Niagara m j« pretrgala; mnogo ranjenca L Niagara Palla, N. Y., 7. julija. Ži-ea (kabel) H4ne železnice ▼ Prospect House se je včeraj pretrgala in oba vagona zdržala t globottno. Mnogo potnikov je tefko ranjenih. Ugodno za ribiče pri velikih jezerih. Od obal naših \elikih jezer se po-ro<"-a, da bode letošnje leto za ribiče zelo ugodno, medtem, ko so dosodaj od tam vedno prihajale pritožbe, da se število rib hitro pomanjšuje. Ribe so se pomnožile brezdvomno vsled tega, ker se strogo pazi na to, da se izvršujejo zakoni, izdani v varstvo rib. Nezgoda na uličnej železnici. Clarksburg, \V. Va., 8. julija. Blizo tukajšnjega mesta se je prevrnil voz ulične železnice, v kterem je bilo več potnikov. Dva sta bila na mestu u-smrtena in deset jih je nevarno ranjenih. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 9 10.30 ..................50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron, srn f 40.90 ............ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, » $1017.00 ............ 6000 kron. Poitarin je všteta pri tek vsotah. Doma se naLu ne v ot popolnoma izplačajo bra* vinarja odbitka. Naše denarne pcšUjatve izplačuje c. kr. pofttad hranilni urad r 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprflič-neje de $25.00 v gotovini « priporočeni all regis.revanem pianu, večje eske po Domestic Foetal Money Order ali ps New York Bsnk Draft. FKAHK 8AXBEB CO. 109 Greenwich Street, Hew Tort 6104 St. Olair Ats. HE.. Vojne priprave proti Japonskej. SKLEP WASHTNGTONSKE VLADE GLEDE PO SLAN J A VOJNEGA BRODOVJA NA PACIFIK. Vlada je odslovila vse Japonce, usluž-bene na naših vojnih ladij ah. PRIPRAVE NA FILIPINIH. Manila, 7. julija. Poročila o odpo-slanju velieega vojnega brodovja Zjed. držav iz Atlantika na Pacifik vzbudilo je med prebivalstvom na Filipinih velikansko razburjenost. Neodvisno časopisje, ktero zastopa mnenje Filipineev, izjavlja, da bodo Fi-Jiponci nastopili za Zjed. države in proti Japoncem^ Vlada je odslovila v^ japonske delavce, kteri so bili uslažbeni v Navy Yardu v Olangapn. kakor tudi one, ki so delali pri utrdbah. Sedaj bodo odslovili tudi japonske sluge in kuharje na vojnih ladi-jah. Med odslovljenci je vse polno takih. kteri so bili po več let v službi Zjed. držav in ki so pravi zvedenci v marsičem. Povelja, za odslovitev so dospela direktno iz "Washingtona. Tokio, 7. julija. Tukajšnja javnost se le malo vzrujava radi poročila, da pride 16 oklopnie Zjed. držav n-a Pacifik. Japonci delajo tako, kakor da bi se za to prav nič ne zmenili. Jedi-ni komentari, ktere je o tem slišati, trdijo, da se skriva za nastopom proti Japonski -ameriško japanofobstvo, ali pa, da se za Zjed. državami skriva kaka tretja vlast (RusijaT), ktera skuša izposlovati sovraštvo med obema deželama, da dobi za-se politične u-godnosti. "Nichi-Nichi", oziroma vladino g-lasilo, objavlja danes uvoden članek, o kterem piše: " Čuvstva Američanov meje uprav na histeričnost, zlasti od tedaj, ko se je zvedelS za resolucijo, sprejeto po japonskih trgovinskih komorah, v kterej vidijo pomotoma namerava nje pričeti z bojkotom proti ameriškemu blagu. Tako tolmačenje pa prihaja brezdvomno iz la.st-neira sfraliu. kteri je nastal vsled dvomljivega izida afore v San Franci sen. Krni i tega je treba, da afera resi tako, da se ne pregledajo točke, ktere bi zamogle dovesti do novih diferenc med obema deželama." San Francisco. Cal.. 7. julija. Tver pride na Pacifik 10 oklopnie, bode potreba zgraditi velike doke in že obstoječe ladjedelnice izdatno povečati. Tu se mudeči mornarični tajnik naznanja. da je že vse pripravljeno za gradnjo novih dokov v Bremertonu." S-an Francisco, Cal., 7. julija. Dva-tisoč mož californijske nacijonalne garde, kteri so se udeležili vojaških vaj za jedno s stalnim vojaštvom v Presidio, prenočevalo je v minolej noči kraj topov obrežnih baterij- Državna milica se bode vadila 14 dni s trdnjavskimi topovi. San Francisco, Cal., 7. julija. Transportni parnik Sherman, na kterem je 30. pešpolk in dve sotniji že-nijskih čet odplul je od tu via Guam v Manilo, kjer izdelujete, general Wood in admiral Hemphill načrte za obrambo otočja. Kot vojna baza bo-deta služili na Filipinih obe tamošnji mornarični postaji. V kratkem se vr-še vojaške vaje pri Olongapo. Tem prisostvujejo tudi mornarji. Washington, 7. julija. Vlada ima na Filipinih za mornarico 40,000 ton premoga in je ravnokar sklenila pogodbo za nadaljnih 30,000 ton. Ta premog bodo poslali na Filipine krog Južne Amerike. Vojne govorice. Tokio, 8. julija. Potrdilo vesti, da pošlje Amerika veliko vojno brodovje na Pacifik, je sprejelo tukajšnje ljudstvo mirno na znanje, dasiravno je opaziti v krogih, kteri so kolikor toliko diplomatični, nekoliko začudenja. — _ Dasiravno se uradoma zatrjuje, da od poslan je vojnega brodovja na Pacifik ni naperjeno proti Japonski, menijo tukaj, da je1 to skrajno nepotrebno, kajti e tem se tradicijonelno prijateljstvo med obema državama po-manjša. Tukaj niso niti v najmanjših skrbeh, vendar pa prevladuje mnenje, da je bo^ ako se iaogM vsemu, kar bi bBo smatrati kot pv> vokaeijo, to tem bolj, ter imaj* v A- meriki posebne predsodke proti Japoncem. London, 8. julija. Vsa Evropa opazuje in skrbno sledi prepiru med. Zj. državami in Japonsko, dasiravno prevladuje v krogih diplomatov mnenje, da ne pride do vojne, ker Japonska radi vojne z Rusijo nima za to potrebnega denarja, ker je Japonska gospodarski slabo razvita in ker jej Rusija pri sklenitvi miru ni hotela plačati niti kopejke vojne odškodnine. Vsled tega je za Japonsko nemogoče, da bi tekom prihodnjih deset let pričela s kako drago vojno. V ostalem bi pa bila, vojna Angliji po všeči, kajti več angleških kolonij je ravnokar izdalo zakone, kteri so naperjeni proti japonskej zaveznici. Tako so nedavno v Transvaalu prepovedali nadaljno naseljevanje Azijcev. Sedaj nameravajo Zjed. države avstralske izdati isti zakon. Berolin, 8. julija. V Nemčiji vlada splošno prepričanje, da je vojna med Japonsko in Zjed. državami neizogibna in v krogih diplomatov ter častnikov vojske in mornarice se ne govori druzega. nego o prieakujočej vojni na Pacifiku. Istega mnenja so tudi vsi ljudje, kteri se bavijo z inozemsko politiko. Časopisje priznava, da želi predsednik Roosevelt ugoditi japonskim zahtevam, povdarja se pa tudi, da so japonske zahteve opravičene. Vsi državniki so mnenja, da se pripravlja Japonska na vojno za go-spodstvo na Pacifiku in da se na to nikakor ni pripravila vsled dogodkov v San Franeiscu. Mornarični častniki so bodočo vojno natančno proučili in prišli do zaključka, da kljub temu, da imajo Zjed. države večjo mornarico, ne smejo bas z gotovostjo pričakovati zmage, ker se mora biti odločilna bitka na japonskem vodovju, ktero je zelo oddaljeno od ameriške baze. Petrograd, 8. julija. Javno mnenje sicer še ne misli na vojno med Japonsko in Zjed.- državami, vendar bi pa bila vojna in par japonskih porazov v Rusiji zelo popularno. Le škoda je, da pride japonsko-ameriška vojna ob nepravem času, ker si je sedaj Rusija ne bode mogla izkoristiti. Simpatije Rusije so popolnoma na strani Zjed. držav, toda trenotek še ni prišel, da bi vojna zamogla koristiti Ameriki ali Rusiji. Za japonsko pa velja sedaj z ozi-rom na vojno geslo: "Sedaj ali pa nikdar", kajti ko postane po 10 letih Amerika še močnejša, in ko bode panamski prekop dovršen, bode prepozno. — Rusija se sedaj spominja na Witte-špvo izjavo, s ktero je dejal, da se bo-.1<* prihodnja vojna vršila med Japonsko :n Ameriko. RKVAVI BOJI NA FORMOZI. Japonci osvajajo ozemlje tamošnjih domačinov. Victoria, R. ('., 7. julija. Glasom poštnih poročil, ki so došla semkaj s parni kom Tremont, vrše se na velikem japonskem otoku Formosi krvavi boji med japonskim vojaštvom in domačini, kteri vsakemu sovražniku, kteri jim pride v roke, odrežejo glavo. Petsto na Formosi rojenih Kitajcev, kteri so pod poveljem japonskih častnikov, oziroma podpolkovnika Ha-yakawa, je naapdlo domačine na nekem griču, kjer se je vršil boj tri dni, predno so fra Japonci zasedli. V tem boju je padel poveljujoči častnik in 130 mož. Dva Poljaka mrtva. Utiea, N. Y., 4. julija. V neki gostilni v predmestju Yorkville je prišlo do velikega pretepa povodom praznovanja 4. julija. Ko so jih vrgli iz gostilne, se je pretep nadaljeval na cesti vseskozi do struge Erie, kjer so dva pretepača njegovi sotovariši sunili v reko. Ta dva sta bila J. Gesko-ski in J. Szeczynek, ktera sta naravno utonila. Tretji, po imenn T. Mili-nowski, je bil tudi pahnjen v vodo, a se je rešil. Medtem ko je splezal n-breg, ga je nekdo sunil nevarno z nožem. Zdaj leži v bolnici. Policija je prijela in zaprla dvanajst oseb. ItoslDameDleii^ Tsetjl PRAM Yerfc. N, in najbolj« Mirovna konferenca slabo napreduje. NA POSLOVANJE MIROVNE KONFERENCE ZELO VPUVA SPOR MED JAPONSKO IN AMERIKO. V Haagu ni opaziti niti malo iskrenosti vsled čudnega položaja. ZASTOPNIK BAB.THOLDT DOSPEL V HAAG. Haag, Nizozemska, S. julija. — V krogih delegatov mirovne konference prevladuje mnenje z ozironi na odnosa je med Zjedinjenimi državami in Japonsko, da je položaj za obe deželi zelo neugoden, to tem -bolj, ker je vzrok, kteri je devedel do sovražfcva, povsem malenkosten. To vprašanje zamore ustvariti sovražno atmosfero, ki era bode trgovini zelo škodovala. Prihodnja seja mirovne konference se vrši jutri, toda delegat je so že sedaj prepričam i, da ni pričakovati praktičnih uspehov od sedanje konference. Semkaj je dospel ameriški član kooigresa, Bartboldt iz Missourija, da izroči predsedniku (mirovne konference, Nelidovu, resolucijo, ktero je sprejela med parlamentarna konferenca lani v Londonu. Resolucija zahteva, da se v Haagu vrše perijodieno mirovne konference, da se ustanovi mednarodna preiskovalna komisija, ktera naj nastopi, ko pride do nesporazuma med kakimi državami. Vodja japonske delegacije Keirolu Tsuzuki je včeraj priredil sijajen banket v počast zastopniku Rusije, Nelidovu. Ta banket je prvi oficijel-ni banket med Rucsi in Japonci po vojni na daljnem iztoku. Vesti iz Rusije. Napad na vlak. brezuspešni napad na vlak, S ktf.rtm se je VOZEL polk ruske telesne Straže. Upor kazenskega bataljona v Bobrin-sku; trije vojaki ubiti. oprostitev jetnikov v bah nutu. »■ ■ o ■ ■ Grodno, 8. julija. Nepoznani zlo čmci so z bombami napadli vlak, v feterem se je vozil polk carjeve telesne straže v Carskoje selo. Bombe so se razletele z groznim pokom, toda vlak je ostal na tiru in -nihče ni bil ranjen Bobrinsk, 7. julija. Dvaindvajset članov tukajšnjega kazenskega bataljona se je uprlo. Uporniki so ubili tri vojake in ranili pet. Upornike bode sodilo vojno sodišče. Bahnut, 7. julija. Štirje nepoznan-ci so včeraj napadli oddelek vojakov kteri so vodili devet političnih jetnikov. Napadalci so ustrelili jednega voajka in je Lnega ranili. Jetniki so ušli. Kasneje so vojaki vjeli dva napadalca in fi jetnikov. Pretep na Ellis Islandu. Na Ellis Islandu sta se začela prepirati včeraj dva Italijana, namreč 25Ietni Luigi de Falvo in 301etni Ni-eolo de Falvo, ktera nista kljub jed nakim imenom v nikakem sorodstvu med seboj. Posledica prepira je bilo seveda bodalo, kterega je Nicolo ponovno zapodil v nasprotnika in ga nevarno ranil. Poklicali so telefonično policijo, ktera je odpeljala jednega v ječo, druzega pa v bolnico. Iz Avstro-Ogrske. Prolivanje krvi v Zagrebu. VELIKI NEMIRI IN DEMONSTRACIJE POVODOM PRIHODA POSLANCEV IZ PESTE V ZAGREB. Državna pomejč avstrijskim kmetovalcem v znesku — $40,000 (200,000 lir on). UBEGLI PROFESOR. Zagreb, 7. julija. Tukaj je prišlo do velikanskih nemirov, ko so se vrnili hrvatski poslanci iz Pešte v Zagreb, kteri so in corpore ostavili ogrsko-hrvatski državni zbor radi že poroča-ue državne lopovščine trgovinskega ministra Košuta. Na kolodvoru se je nabrala velikanska množica ljudi, ki je poslance navdušeno in demonstrativno sprejela. Demonstracije so ko-nečno postale take, da je morala nastopiti policija. Ljudstvo se je pa policiji odločno uprlo in prišlo je do ljutega boja, v kterem je bilo več osob resno ranjenih. Šele, ko je policija dobila iziat-no pomoč, so se ljudje razšli. Mnogo ljudi je bilo aretovanih. Povodom sklicanja zemaljskega sabora v Zagreb, pričakovati je nadaljnih nemirov, kajti ljudstvo je radi zadnjih dogodkov v Budimpešti do skrajnosti razburjeno. Dunaj, 7. julija. Avstrijska vlada naznanja, da bode v prihodnjem proračunu tudi točka, ktera določa svo-tico $40,000 (200,000 kron) v podporo kmetovalcem, kteri vsled sedanje draginje ne morejo obstati. S to svo-tico jim bode baje omogočeno čakati, da bodo zamogli živino prodati mesarjem za nižjo ceno. Dasiravno se je cena živina znižala, mesarji prodajajo še vedno meso kar za najvišje eene. Dunaj, 7. julija. Tukajšnje sodišče preiskuje sedaj okoliščine o smrti profesorja Mosetig - Moorhofa, kteri je v aprilu t. 1., kakor smo tedaj poročali. v Donavi utonil, oziroma iz- so zaprli, vršil samomor. Sedaj se zatrjuje, da Mosetig tedaj ni izvršil samomora, temveč, da je bežal v Rusijo, ker je bil obdolžen nekega nenravnega čina. — "Grof" Hard egg, ki je bil ob- Razne nGvosti iz inozemstva. V DT7BLINSKEM GRADU UKRADLI SO KRONSKIH DRAGULJEV ZA $250,000. Trojna smrtna obsodba za trojnega morilca v nem. Poljski. ZOPET NESREČA V TOULONU. -o- Dublin, 8. julija. V dublinskem gradu je nekdo ukradel del kronskih draguljev v vrednosti -$!i~>0,000, ir.-ed temi je diamantni kri/, in diamantni meč reda sv. Pa trika. Poznanje, nem. Poljska. S. ju'i.ja. Obravnava pluti trojnemu morih-u hlapcu Kosirkcuni je končana. Ko-sicki je utmiril zakonska tlr»-!ser i rt njuno hčer, ter j«* ,-eda i irikial « ! jen v smrt. Toulon. 7. julija. Le nraln je n:M,j-kalo, da ni bila francoska ok!::pu;i.-;i Hoehe včeraj razdejana. Ka nji-j je ponoči nastal požar in da so preprečili razširjanje požara, so morali potopiti oklopnico blizo onega prostora, kjer se je oklopnica Jena dne 12. marca razletela. Goreti je pričelo v skladišču za jadra. Ogenj je bil brezdvomno zaneten po naročilu sovražnikov (Nemčija?). mornarji in mehikanci. V Virgin! j i je prišlo do beja med mornarji in mehik anski m i godci. Norfolk, Va., 8. julija- V nekem zabavišču v Pine Beachu, blizo razstave v Jamestownu, prišlo je v minolej noči do boja med našimi mornarji in mehikanskimi godci. Mornar Clapp od oklopnice Ohio je dobli nevarno rano v trebuh in so ga morali odpeljati v bolnico. Dva Mehikanca Kriminelen napad. V West Newtona, Pa., je nek ne- Kosutove grožnje; iz bojišča v Zagrebu. ■ po&Jjemo flepo sli. ko parni- Brezplačno ka, kteri spadn k najcenejši, najbolj« in n^direktnejii progi am Slovence. PiSite na Anstro-American* Line, Whitehall ^Building, Hew York. sojen radi nenravnega zločina v tri- poznanec kriminelno napadel 141etno mesečno ječo, je v zaporu izvršil sa- hčerko farmerja Mcdsgarja, ktero je momor. | tudi posilil. Ako lopova najdejo, ga JL * K ! , . bodo brezdvomno lincali. Požar v Indianapolisu. Budimpešta, S. julija. Stranka : y Indianapolisu, Ind., je zgorelo "neodvisnosti" je imela včeraj veliko trgovsko poslopje na Meridian skrajno burno sejo. kterej je priso- j in Maryland ulicah, ktero je bilo naj-stvoval tudi trgovinski minister Ko- j starejše v mestu. Jedva da je pričelo šut. Poslanci so zahtevali, oziraje se ! fforeti, se je poslopje podrlo. SkupiM na trajno obštrukcijo Hrvatov, da se ! škoda znaša $220,000. zbornični red spremeni, kajti največja nevarnost preti Ogrski od ?trani Hrvatov. Košut je bil uo skrajnosti razburjen in je izjavil, da bode odstopil, ako bi cesar zahteval imenovano revizijo zborničnega reda. Zagreb, 8. julija. Izgredi povodom po v rat k a hrvatskih poslancev iz Budimpešte v Zagreb, so bili mnogo večji, negro se je včeraj poročalo. Promet na Jelšiljaiiio skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak »lan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People" ) Issue*! everv tlav. except bandars and " Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. /a 0)»1 lise i lo deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brv s po»lpisa in osobnosti se ne natisnejo. MtDenar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. IVi spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "Olas Naroda"] 10".• Greenwich Street, New York City. IPfWfl TelefonT 1 Rector^ tako izogne trncpra v i zir<»m na našo vojno »nornarico. Prodno je mornarični tajnik odpotoval v Galifornijo, se go-tlovo tli s predsednikom dogovoril o tajnem kodeksu, kteri naj se rabi pri tajnostih mornaričnega oddelka; in tajnik se je dal zapeljati,—da je izdal nocrte glede odpoedauja velikega vojnega brodovja iz Atlantika na Pacifik, in sicer neposredno potem, ko je predsednik v Oyster Bavu izjavil, da se na Pacifik ne pošlje nikako brodovje, da se tako Japonci po nepotrebnem ne vznemirjajo. Sedaj se je dokazalo, da je naša vlada nameravala odposlanje brodovja na Pacifik tako maskirati, da bi bilo to smatrati kot poklon jugoameriškim republikam, oziroma obnovitev lanskega obiska drža v neg« tajnika Roota v imenovanih republikah. Velikansko brodovje bi najpreje na svojem )x>tu obiskalo brazilski me-sl i Hahia »lo ttwlos los Sant««s in Iiio de -laneiro ter kasneje Buenos Ayres v Aixronlini. Na zapadnem obrežju bi bnvdovjc obiskalo pred vsem mesu* \ alparaiso v Chile i:i poiem razna ] ktii \ an-ska mesta, dokler bi ne piisjtelo v. Panamo, kjer bi dalj časa otstalo. Potem bi zopet plulo dalje in obiskoval« hike srednjeameriških republik i h Mehike. Na ta način bi prišlo brodovje počasi in med vajami v Sani Francisco. . Ker je pa ta načrt prišel prehitro ; v javnost, so sedaj naravno pri vladi •d*»kaj vznemirjeni, kajti ves načrt je zelo |x»dol>en z vojnim gibanjem proti Japotiakej, ktera bode prej ali slej zahtevala, da se jej to pojasni. Na Japonskem ^e 'bode sedaj udomačila ideja, da so postali pri nas nezaupni in da se pripravljajo na napad, od strani Japoncev, kar je seveda tem nevarnejše, ako pomislimo, da vlada iia Japonskem ee velika ogorčenost proti nam .radi dogodkov v Cali-fo rni ji. Na Ellis Islandu. Za prijatelje na Ellis Island do-šlih naseljencev postala je te dni nova odredba pravomočna, ktera se nanaša na slučaje, v kterih se naseljenec pritoži radi izrečene deportacije. Odredba se glasi: "Ako hoče kak nase-1 je-iiec vlo/.iii priziv proti deportacij-skej razsodbi (po posredovanju prijateljev). mora na^ruuiiti, tla bode vložil priziv najmanj 4*S ur pred odhodom prvega |>amika, s kterim bi se on moral vrniti v domovino." l>osedaj so naznanila o prizivih sprejemali navadno do časa, v kterem .-»> |Mi|*olndne pred dnevom parniko-vep:* odhoda p<*4ali v deportacijo obsojen«' naseljence na parnike. in celo potem, ko so doportirance poslali že na parnike, dovolil je tajnik valed brzojavne prošnje, da se tega ali onega deport i ranča pošlje nazaj na Ellis Island, da se pregledajo nabrani dokazi, na kterih podlagi se lahko na-eeljemeu dovoli izkrcanje. Vsled nove odredbe bode torej mnogo v de-fionacijo obsojenih naseljencev moralo potovati v domovino, kteri bi bili mače še rešeni. Nek uradnik, kteri sprejema na oto-naznanila o prizivih, nam je spoil, d* bode z novimi odredbami zelo previdno ravnati, da M Nova zaušnica sloven= skemu narodu. Menda ga ni več človeka na Slovenskem, ki bi bil mnenja, da se Slovencem deli pravica na isti način kot drugim narodnostim v Avstriji. Nešteto slučajev nam jasno priča, da nas odkrivajo povsod in nam kratijo pravice na vseh poljih. To je postalo v Avstriji že moda! In nam samim se bi menda čudno zdelo, če ne bi bilo tako. Tako zelo upognjena jo že naša hrbetniea, tako trda je naša koža! Toda na svetu je baje vse spremenljivo I In utegne se zgoditi, da se spremeni tudi slovenska potrpežljivost, da mine tudi njih enkrat volja, biti vedno le nakovalo. Neznosna sila povzroči silovit odpor! In sila, ki nas tlači, je neznosna, krivice, ki se nam prizadevajo, so tako velike, da ne moremo več prenašati tega jarma in skrajni čas je, da nam ga odvzamejo poklicani faktorji. če ne — se ga otresemo sami. Danes nam je poročati o novi zaušnici. ki jo je dobilo slovensko dijaštvo od vseučiliškega senata gra-ske univerze. Znano je, da je bila graška univerza ustanovljena izrecno tudi za Slovence — toda beseda ni meso postala! Ustanovna listina obrača, gra-ški akademični senat pa obrtne ! Način, kako se na gTaški univerzi ravna s Slovenci, kaže ravno nasprotno sliko tega, kar bi Človek pričakoval — če slučajno ne bi pomislil, da smo v Avstriji!... Kakor drugod, se tudi v Gradcu slovensko in solidarno ž njim hrvatsko, srbsko in poljsko dijaštvo pripravlja, da mainifesitira za staro slovensko kulturno zahtevo — za vseučilišče v Ljubljani. Obrnilo se je na rektorat s prošnjo, da se mu prepusti na univerzi dvorana za zborova/nje — kar nemškim buršom pri vsaik priliki dovoljuje — in za kar imajo pravico tudi Slovenci oziroma Slovani. Rektor se -ni mogel takoj odločiti in je odgovoril deputaciji, da naj pride drugi dan po odgovor. Zdaj se je pa izgovarjal, da mora zadevo predložiti ak a dem i enemu senatu, češ, ker -ne more ničesar ukreniti! Akademični senat je imel potem sejo, ki se je v njej izrekel za odklonitev prošnje slovenskega dija-štva za prepustitev dvorane. Rektor je napram deputaciji utemeljeval ta sklep na sledeči način: 1 .V predstoječem slučaju se ne :jrre zgolj za akademiČne zadeve, ker se v priloženih resolucijah omenja tudi srednjih šol! 2. V resolucijah se nahajajo tudi politični momenti, ker se zahteva tudi češke univerze v Brnu! 3. Pred kratkim se tudi nemškemu dijaštAH ni prepustila dvorana za zborovanje. Senat pa neče biti pristranski in hoče napram vsem enako postopati! To so torej zlogi! Človek res ne ve, ali naj ostane resen, ali pa naj se smeje ! Tako jalovo, tako kla-verne pretveze se navajajo napram Nenemcem! Deputacija je seveda rektorju lakaj izrazila prortest, Češ, da vidi v postopanju senatovem kršenje enakopravnosti, kršenje Slovanom zajamčenih pravic. Protest je bil popolnoma na mestu. — Ako ne prepusti Nemcem dvorane, je to zadeva, ki se tiče nemškega di-jaštva. Nam to nič mari! Faktum je to, da se je nemškim dijakom dovolilo že neštetokrat, kar se slovanskim dosledno odreka. Zatorej je zadnji izgovoj1 tako klavern, kot je kla-vem akademični senat! O političnih momentih in o neaka-demičnih zadevah se ne splača govoriti. Razsodni čitatelji si naj napravijo sami sodbo o tem. Upoštevajo pa naj, da take razloge navaja akademični senat, ki naj bi bil nekak vzor resnice in pravice, tako dela najvišja instanca na zavodu, kjer naj se vzgajajo značaji!. .. Difficile est satyraan non scribe re. S svojim famoznim sklepom je mislil akademični senat zamašiti usta slovanskemu dijaštvu. A dosegel bo ravno nasprotno. Poskrbljeno je, da bode tudi graško dijaštvo glasno in jasno povzdignilo svoj glas za vzor svoj. S. N. NaJbaijfe zdravilo sa gotiko, tr-ganje in. revnnati®em je BIGHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLER. Dobiti ga je v lekarnah po 3Be la po M eenfarr. • , r: .. ^ i £ i^iWBriHrtfPfilHt^r.tfhi'^lt'r*'!itT'TMi'riritrtflgr'i^'irvm.<^MfMBMiarifMTg-fir*i-trf• i-fiartr Vinr Jed en mojih naj žalostnejših spominov je smrt Horwena. Umrl je tako, kakor je živel: samoten, zapuščen in zelo nesrečen. Služila sva oba eni gospe — umetnosti; v resnici, vsakemu drugemu se bolj izplača služiti — dohodkov ni od tega. Slava t Če ne hodi z njo skupaj zaslužek, ni nobene reči bolj neumne in smešne od slave. Horwen je slikal zelo dobre pokrajinske slike in dokler je slikal, je iztisnil še kak denar iz trgovcev z u-metni nami; odkar ga je pa sušica položila na posteljo, so se lepi dnevi Aranhueza končali; trpel je bedo. Mi, no smo bili, ali smo sami komaj životarili. Bili smo vsi mladi, nčenci akademije, daleč od doma, od svojih, ki imajo sicer dosti boljših reči delati, kakor skrbeti za slikarje-začet-nike. Vsa garderoba Hrwena, njegov krasni, sivi 'havelok, ki ga je imel tako i-ad, njegova kravatna igla, porte-bonheur od neke sestrične — vse je šlo. O tem vem jaz najboljše, ker sem sam ie reči prodajal trgovcem, ali jih nosil v zastavnico. Nekega popoldneva na krasen marcev dan sem prišel k Horwenu. Komaj sem odprl vrata, se je živahno dvignil s postelje in rekel: "VeŠ, kdo je bil tut" '' Kdo ?'' sem vprašal, opazivši* ta-kaj, da ima zelo hudo vročino. "Smrt je bila. Bilo je okolo enajstih dopoldne. Ležal sem z zatisnje-njenimi očmi, hipoma me je obšel hlad. Odprl sem oči. Lasje so mi stopili pokonci. Pomisli, sedela je tu na postelji. Čisto taka je, kakor jo slikajo: okostnjak v dolgi halji. Vse je odrevenelo v meni od strahu in groze- Iztegnila je roko in mi jo uprla na prsi, tu. Mraz, čisto leden mraz me je izpreletel... Potem je vse izginilo.. . " '1 Halucinacije' % sem ga prekinil, ho teč ga umiriti. "Ne, to je bila smrt... Je že konec. . . " Glava mu je omahnila na blazino. Bil je bled kakor zid. Ni bilo dvoma, da je "bila to smrt. Horwen je do konča val. Molčala sva nekaj časa, potem je začel govoriti: "Veš, tam pri nas, na jugu, tam je tako veliko, veliko jezero. Okolo njega ras to jelke, leske in gošča. Nedaleč od tega jezera je stal naš dom. Poslušaj, jaz bi rad, da me peljete tja, privežete na desko in spustite v vodo. Pri nas tam na jugu letajo galebi nad vodami... Kako rad bi imel, da bi nad menoj letali... Kaj je nemogoče, da bi me tja prepeljali, na jug, nad naše veliko jezero... " Govoril je z neizrekljivo žalostjo, toliko let je preteklo, pa pomnim še vsako besedo. In zopet sva molčala nekaj časa,. Horwen je malo dvignil glavo, pogledal na - se in po postelji ter rekel, pravzaprav zašepetal, strašno otožen in pobit: "Kako je to vse umazano..." V resnici ni bila njegova srajca, preobleka na blazini, rjuha, vse ni bilo premenjeno gotovo že zelo dolgo. '1 Zakaj ne ukažeŠ postrežniei premeni t i f7' sem ga vprašal. .Pogledal je na-me z nasmehom in začudenjem. "Ti vprašaš T Saj si mi vendar sam pomagal prodajati in zastaviti vse, kar sem imel. Nič druzega nimam, kakor to, kar vidiš-. Kašelj mu je stisnil grlo, on je pa sklonil glavo k prsim in molčal. Molčal je dosti dolgo, potem je zopet dejal: "Ne, ne vse. Tam v kovčeku imam še eno čisto rjuho, čisto obleko in čisto srajco. Shranil sem vse to namenoma za smrt. Vendar ne morem ležati kakor zadnji berač. Nisem še tako revež, kakor bi kdo mislil; imam še čisto postelj in čisto perilo. So taki, ki tudi tega nimajo, ni res t---" 1 * Torej, moj dragi, poslušaj: Ke-dar umrem, posteljite mi ležišče na novo in oblecite me sveže, potem pa, če boste mogli, prepeljite me tja k nam na jug, nad to naše veliko jezero; privežite me na desko in me spustite v vodo v čisti srajci. -. Tam pri nas, na-jugu, letajo galebi; spustite me tam v v«do. .. " Gozdni požar. Pri Reid Station v Canadi je zna stal velik gozdni požar. Pri gašenja je več mož prišlo ob življenje, ker so se zadušili v dimu. Nekteri so v sili po-skakali v neko jezero in utonili. "Atlas" je zavoala. Rio de Janeiro, 4. julija. Ameriška ladija Atlas s kapitanom Dartom, ki je odšla iz Baltimore v S an Francisco, je zadela na potu ▼ norveško ladij o Viking. Ta se je potopila. Bas* ven kapitana m njegov« žene so rešili vsi. Tudi Atlaa Je poškodovana in ee popravlja t tdkajfcnji Inki. Potopisni paberki Piše Četrt stoletja domovine. Po petirikdrvajsetletnem potovanju sirom jugoslovanskih dežel sem se vrnil na svoj samski dom s polni o torbo velezanimivih doživljajev in pre-poučljivih izkustev ter veselih in žalostnih spominov... V teku teh svojih potovanj sem bil sicer opisal kar sproti marsiktero ob-potno postajo ter razglasil obenem tudi marsikakšem znam eni te jši med-potni dogodek; ali bo je šele jedva dober deseti del vsega, kar sem doživel, videl in izkusil na svojem če-tritstolefcnem romanju po vsej slovenski domovini in onstran njenih mej. Ker sem se zdaj umaknil v mirno zavetje svojega — pokojninskega "kotaT% odkoder se oziram z zavzetim pogledom po širnem polju, ki sem ga bil premeril v ti petindvajsetletni dobi, — tu se vrstijo zdaj pred mojim duhom v kalejdoskopni šarovi-tosti vsi popotni (prizori v dolgi nepretrgani vršiti. In izmed te izpre-menljive retrospektivne scenerije hočem v naslednjih sestavkih ujeti nekoliko znamenitejših točk ter jih priobčiti kot paberke svojih dosedanjih potopisov, in sieer / nevzdržnem, povsem svobodnem redu, kakor se mi bodo baš vzbujali v spo-i minu. Ko sem pred četrtstoletjem, začetkom meseca oktobra leta 1SS1 bil oprtal svojo potno torbo, sem bil prekoračil jedva sedmo leto nad polovico človeškega življenja, ki jo ne-smrtini Dante v prvem verzu svoje " Divine komedije* * označuje kot *1 mezzo eamin di nost ra vita ?' s — tridesetim letoan. Bil setm torej v naj čile jši možki dobi, poln življen-skih moči in duševnih dovzetnosti, ki se nisem ustrašil nobenega še toli težavnega pota, dočim mi je dnša gledala v pisani svet skozi svoja na ste-žaj odprtta oloia z uprav znatiželjnim zanimanjem... Spočetka, da si zrahljam svoje o-drevenele kosti in njih sklepe in vezi ter otresem z jeter in obisti ono du-ihamorno vlažnost, ki se mi je bila nabrala ob preobilnem zavživanju grenke ječmenovke in kislega cvička, - spočetkoma sem se bil zagnal v širni svet — peš, ali da se izrazim bolj učen jaški, "peer pedes apostolo-ruim", in to ne morda po ravni, gladki cesti, temvoČ kar naravnost čez "d-m in strn", čez hribe in doline sem bil poletel sirom slovenske domovine. Tisteg-a dandanes od vseh lenih potnikov toli oboževainega "železniškega vnanca" sem se bil takrat posluževal le v toliko, da me je odnesel čimpreje tembolje iz odurne — ljubljanske .megle, in to vsaj tako daleč, da so mi izgineli izpred oči vse čorave tereijalke ženskega in — mož-kega spola, kakor tudi vsi glupi obrazi zlogolkili klevetnikov, ki jih kakor na kakšnem mravljišč« kar mrgoli po slavni naši metropoli! In tako sem potoval dvanajst celih let križem domovine ter jo premeril s svojimi nogami po dolgem in širokem, od severa do juga, od zapada do iztoka, od meje do meje, ktero sem na različnih krajih tudi bil prekoračil, pogledavši k sorodnim in tujim sosedom. Naj poprej sem si bil ogledal plastično pokrajinsko obličje slovanskega ozemlja po ravninah in vzviševi-■n'a!h, kakor so jo bile upodobile v teku nepreglednih stotisočletij oudo-tvonrie ognjene in vodene sile. Pri tem sem obenem proučeval tisočero-vrstna čudesa rastlinstva, ki pregri-nja kakor čarodejni božanski plašč po vsem šimem obse ju "lepo našo domovino * Ko sem si bil napasel oči po vseh znamenitnejših planinskih -panoramah in razgledih takozvane '' ptičje perspektive '' od zgoraj doli, ali pa na-opačno od zdolaj gori, t. j. "sit ve-nia verbo", z ''žabje perspektive'' ter se naposled naveličal motriti zgolj pokrajinsko obličje naše zemlje, kakor tisti Maidjar, ki je tožil: A z ebadlta — lauiter Gegend! — takrat sem bil obrnil svoje oči na — mesta, trge in vasi ter vobče na raznovrstna človeška selišča. lin pri tem sem bil dospel, kakor preje na lovu za slikovitimi pokrajinami, Često v toli skrita, mepoznaina in typrav če lama podgorska zakotja in v zakotine planinske koče, ki jih marsikakšen zemljepisni učenjak ne zasledi na zemljevidu niti z najostrejšimi naočniki... Žal, da nisem nocil s seboj na svo-jem potovanju fotografskega aparata za hipno posnet je poljubnih sujetov — to bi jih bil nalovil na s to tisoče slikovitih pokrajinskih razgledov, dio-ram in medgorskih zagat, mestnih in vaških vedut in bizarnih stavbnih motivov za naše leposlovne liste, da bi jim ne bilo treba prinašati že stokrat priobčenih klišejev iz starih iiu-strovaanih revij drugih narodov! Dni končno sem ee — nolens vol ens — moral začeti zanimati za ooi pecd-met fcvojega poučnega potovanja, zaradi kfcerega sem se bil pravzaprav iMrotil križen domovine; Mgvti sem ee bil naposled moral namreč za —— prebivalstvo načega ozemlja, čigar ■življenje, ter običaje, šege^ navade in razvade sem se bil namenil opazovati te proučevati; v neposrednem ter povsem neprisiljenem občevanju...... Sej! Tu sem dospel šele v pravi (pravcati svoj živelj! Dozdevalo se mi je, kakor dalmacije s tremi znamenit ejšimi otoki: Brač, Hi v ar in Vis. Vrhu tega sem prepotoval precejšen predelek ži t orodnega ogrskega Ram-a-ha in ves ravni Srcrm med Donavo in Savo, od Zemuna do Djako-vega. V druge j polovici svojega četrt-stoletnega potovanja pa, ko eem imel naprej plačan vozni listek za vse proge južne železnice po cislitvanskih deželah — oj ! tu .sem si ga bil pri-'voščil — lep kos sveta v nia^leim nevzdržnem diru: od kršnih obal sinje Ad»rije tja gori pred kameniti prag -cesarske naše prestolnice ter dalje gori do sto veža te zlate Prage: potem p>a zopet do kraljevskega Zagreba navzgor proti zapadu v osrčje tirolskih Alp ter daleč tja preko v — lzarske Atene: M ona ko vo. Trinajst let sem bil v pravem pomenu besede doma le v — železniškem vagonu, kjer sem bil prespal marsiktero noč trdnejše in slajše, kakor v mehkem naročju svoje lastne postelje. In po vseh teh vzdržnih vožnjah po domovini sem vzletel naposled kakor za poboljševalni nameček, — po vsej dolžini solnčne Italije tja doli na podnožje ognjevitega Vezuva, odkoder sem se bil vrnil, kakor čebela s paše na cvetočem polju, s polno dušo blaženih popotnih vtiskov in spominov na to obljubljeno deželo vseh leposloveev in ljubiteljev upodabljajočih umetnosti. Skrajni mejniki na polju mojega če t rteto letnega potovanja so torej naslednja mesta: Belgrad, Budimpešta, bosanski Brod na Sa»vi, Sisek, Zagreb. Kar lovec, Reka, Senj, Zader, Knin, Spljet, Makarska, Vis in Pulj, potem pa z ogrske ravnine gori: medjumux-ska Strogova, prekmurska Cankova, G-radee, Dunaj, Brno, Praga, Mona-kovo, iKuifetein, Inomost, Franzens-feste, Ponteba, laški Videm, Benetke, Bolonga, Florencija, Rim in Ne-apolj. V tem nepreglednem okviru je na stotine mest in trgov ter neprešteta množina posamičnih vasi, ki sem jtfi v teku petindvajsetih let prehodil po večkrat. "Videl sem torej dokaj sveta, posetil mnogo zanimivih krajev •ter se seznanil s tisočerimi ljudmi, med kterimi sem si pridobil marsi-kterega dragocenega pobratim a. in odkritosrčnega prijatelja, nasprotno pa sem spoznal tudi tnaa"sikakšnega — sladkousitnega prilizovalca, licemer-skega hinawea in škodoželjnega sovražnika. — — — Gmotnega imetja si na svojem če-trts-toletnem blodenju križem- domovine, še manje pa po tujih deželah res nisem pridobil in sem zdaj v tem o žiru, na odhodu v pokojninski raj, podoben tistemu Schillerjevemu pevcu v njegovi pesmi: "Die Theilung der E>rde'Kakor • je namreč oni pevec, med tem ko je Bog razdeljeval človeštvu pozemeljske darove, bil zamaknjen v čudesa božjega stvaxjenja, takisto sem tudi jaz, idealističen sanjač, baš iz eoakega vzroka pozabil nabirati si od stvarnika po zemlji raztreseni blagoslov posvetnega ma-moua, da bi si ž njim zavaroval mirno in brezbrižno telesno bodočnost... No, ali nasprotno pa se msi nanosil s širnega sveta v svoje samotno skrivališče toli bogat zaklad — duševne hrane: pre zanimivih dožiljajev, vele-poučnih izkustev in slastnih spominov, da bom iz njjih črpal navduševal-ni živež do konca svojih zemeljskih dni j. Kakor tistega brezbrižnega pevca v odškodovanje zamujene pridobitve gmotnega imetja, vabi božji razdelje-valec zemeljskih daw k sebi torej tudi mene na uživanje duhovnega kruha: " Li hočeš bivati z menoj v nebesih, kdarkoli prideš, rad ti jih odprem!" podp. društvo katoildko svete Barbari države Sevome Amerik«, Sedež: Forest City, Pa. inuaria 1903 v driavt O-O ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest Citf, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. 1. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. £L tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest G*j, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, P*. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Foreet City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V*. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se- pošiljajo I. tajniku: Dran Tel ban, P. pest City, Pa. Sex H7, ffp. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". w w w w 'm" t Telefon 2034 t Frank Petkoišek 714-718 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom svoj A L O O N,^. i v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter > ima na razpolago fine sni od k e. ' V svoji PRODAJALIN1CI ima vedno iveže groce- ? rije po nizkih cenah. ■ Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ► 2vezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. A A Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. T MSTBO-AMEHICAS LINE **L,aura! Regularni potni parnlkl (nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija. - "Francesca" odpluje 3. avgusta. i voilin med Vorkoni, Trstom In k>eko. \ 5 I a •1 3 a Najpripravneiša in najcenejša i»arobro'GLAS NARODA" je dosegel približno 4500 naročnikov, in upamo, da se bode s pomočjo zavednih rojakov še bolj razširil. K temu naj lož je pripomorejo že sedanji naročniki z redno vplaČnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana. Čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode naša dolžnost, da se list primerno poveča, s čimnr bode gotovo vsem ust režemo. Da se to doseže, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Toraj rojaki-naročniki na delo. Upravništvo "GLAS NARODA". . Pozor Rojaki! ^Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z ICnajpovim praikom. kdor želi poskušnjo naj poSlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in pleSaste imam naj bolj še mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500, Jakob Wahčič, |J39 SOUTH FRONT STREET, | STEEUTON, PA. JOHN >rENZl2L, 1917 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ofafcf izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. JU. j act naročaj«? »• na "Glas JU voda", največji in najcenejši dnevnik POZOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsecn potujočim rojakom v Chicagi, Til., in okolic* svoj dobro urejeni —: SAILOOX. :— Na razpolago imam tudi lepo keg tjišta. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fins smofe-ke. Postrežba solidna. « Proda jem tudi in preskrbujem paro brodne listke za vse prekomorska črte po izvirnih wwh Pošiljam denar j« v staro domovino y mani ji vim potoo? po dnevnem kurso. V zvesi asm a banko Frank Hnkssc v New Yorku. Svsji k svojim! Z veleepoŠtovaajem 8908 Qreenbay Ave., So. Chicago, 111 * A A Št Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin OerdiČa, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imum ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih >%%%%%%%% %%% Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu r&jZi S Marija Rezič 2095th St. Union Hill, N.J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 E. Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To Je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu prilofite nekoliko poštnih znamk za poštnino t t Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West ; it tli St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slaboumnosti, kaŠlja, težke r>oiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J Kje je ANTON LESJAKf Pred več leti bival je v Weir, Kansas. Kdor rojakov v© za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku: Frank Mahkota, 3017 20th St. A, S an Francisco, Cal. (6-10—7) * ** * * * " ' * * 1--mivumrm o n rxi~i_rxnjxru~ WIN NETOU. Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. • poŠto vred. jUpravniStvo "Bias Naroda" 109 Greenwich St., New York. NAZNANILO. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znano "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti-ste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Ze po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $T,80. ZH 5 8teki. $2.75. za 12 Steki. $5,00 ^-r* V»ntYWi zoamk* ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trate Mark r*g. MARKO KOFALT/ 249|So. Front St.,. steelton, pa. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoCi (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parcbrot ne listke v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v ^taro domov ino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik 7,1 vse posle in L.'a rojakom toplo priporočamo. frank sakser co. Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagn in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kimim itd., tor g» vsem prav srčno priporočamo. Fraak flaksar Co. ROJAKI. NAROČAJTE SE Nj» •GLAS NARODA1 . NAJVEČJI NAJCENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovoril ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glaea Naroda". I cS—C5 PIŠITE DARES IMA €€ 99 i obilni obisV. sp W w W w m v Pt- SLA VIA UP Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlataiine. Oni cenik nudi vsakemu e svojo veliko izbere najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh droge zlatnine, — cela dragnljarska tvrdka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. I . i ————■ SAMO JEDEN CENT za dopisnico in domese Vam v hi&o zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naroiitev po njem prihrani Vam KNOOO DO- FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ..jpodružnica... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča ee Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v fctaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.*'"' Železniške listke za vse kraje v ^jedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrbo. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko ■ V , 'j . ^ 109 Greenwich -Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. _ -V' . - -- \~ir __.". ikr,- m • '.t- f- Usqda. Poljski spisal Vladislav Orkan, pre vel Fran Virant. (Konec.) Jutro je bilo v vasi. Solnce je, kakor navadno, svobodno brez zakriva-joeih oblakov pošiljalo svoje žarke za najoddaljenejši ob zor. Tu se zlomi žarek v vodi, tam preleti kakor strela temna drevesa in budi speče ptice; tamkaj pogleda skrivoma skozi okna, vrže snop svetlobe poslom, ki so sedli okoli mize k eni skledi in se brzo u-makne, ker je škoda časa: vreme je lepo, pa oves in ječmen na polju. Ni v vsaki bajti šumno pri mizi, v v aki ne vlada živahno življenje. "V bajti kočarja?" rečeš. He. uiti kočarjem ni najhujše, ko je na polju lepo! Odkod pa pregovor: 4'Tako bo, kakor pade." Ne kopičijo si. to naj delajo drugi, a dela je poleti dosti pri ljudeh. Huje je p*) zimi. Tako ima tudi kočar kaj v usta vtakniti. Toda ** včasih je usoda," pravijo ljudje, *'da, če v hiši ena ri*>" zapravi, tedaj gre vse v nič!" Taka "u^ula"' je motala najbrže tudi zadeti mlinarjevo gospodarstvo, f'isto e^redi vasi ledine in pašniki, to so bila nekdaj njegova lepa polja, bajti se pa ljudje od daleč izognejo in se skrivaj prekriža vajo. Vedno je zaprta. žive duše ni v njej. Pravijo, da v takih hišah, kjer so bile poprej božje podobe, radi '*zli" stanujejo. Ha! mogoče. _ ^ Ko je torej zjutraj zlezlo solnce izza gozda, je hitelo od strehe do strehe in vrglo svoje žarke tudi na zapuščeno polje. K ado ve dno solnce bi rado povsod vedelo, če ni prinesla noč novega prebivalca. In počasi so se pomikali po strehi aolncni žarki in prevlekli s svetlobo tenke škrilje; kjer so pa viharji napravili širjo odprtino in strgali streho, tam je metalo solnce cele snope svetlobe. Okna so bila na stežaj odprta; žarki so padali v izbo. hipoma zadrhteli in se zmuznili nazaj, razpršiva i se po vejah nad streho. Toda solnce se pomika višje; kmalu meče vse žarke na zemljo. V polni svetlobi se zdi zlo grše — torej so se Žarki, ho teč solncu omiliti grozni prizor, ki so ga uzrli — zopet spojili, skočili skozi okno v izbo in oblili s { celo svojo svetlobo viseče truplo. Zvečer se je zbral pri županu ves občinski odbor. Imeli so urediti važno zadevo, torej ni manjkalo nikogar. Samo tajnik se jo kakor navadno zapoz-nil, ker je vedel za gotovo, da brez tako važne osebe, kakor je on ne prično > seje. Vendar se je deloma mot 1, ko je mislil, da bodo nanj čakali. Kajti iz- j prazniti so že štiri steklenice, predno ' se je |H>kazal. Kupica je šla osmič okoli, ko je pivec, namestu s«R-edu — napil gospoJu tajniku, resno stoječe- , n.\i na pragu. "Nenavadna okolnost me je zadr-' žala, da sem se zapozail," je govoril važno tajnik. j "Na vaše zdravje," ga je prekinil odbornik. "N'a zdravje!" Tajnik je vzel v roko kupico in jo že četrtič obrnil v roki. ogledovaje se I v njej, ko je naenkrat vihar udaril z zlomljeno vejo jablane v steklo. Steklo se je zdrobilo v drobne koščke, skozi odprtino je j>otejrnil veter in ugasnil mračno brlečo svetilko. Stresli so se odborniki, vsak je osupel po-gle.ial na okno. Za hip je zavladala ? tišina v izbi, samo na dvorišču je bu- ! čalo vedno glasneje. Županja je prihitela v izbo, zadelala ! z blazino ubito steklo in prižgala svetilko. | Osuplost se je počasi nmiWTfr g obrazov odbornikov, nova stekleniea ] je razveselila prestrašene. Tedaj je vstopilo v sobo molče suho č loveče. "Ho! Andrej od Kopanjde!" se je razlegalo od mize. "Andrejoe! Na vaše zdravje! Kaj je novega pri vas T' "lie. nič posebno zanimivega," je! mirno govoril človeče, "mlinar se je obesil." | "Kdo?" so vprašali vsi hkrati. "Mlinar." *4 Martin?" "Mhm!" Vsi so umolknili. Osuplost, večja kakor poprej, je odsevala z obrazov. Celo župan, vedno rdeč, je obledel za hip. A na polju je bučalo kakor v sto tovarnah. "Ne ječi zastonj tako, ne ječi," se je oglasil ©ez nekaj časa eden odbornikov. "Obenil se je, obesil, pravite," je povoril župan. "Ha, no, nič več mu ne pomaga. Večni mir in--." Hipoma se je ustavil, prestrašivši se besed, ki jih je hotel povedati iz navade. Voter je zabučal presunljivo. "Ne ječi zastonj, ne ječi," so ponavljali odborniki. "Najbrže mu je bilo tako naojeno,' je začel župan. "Ko bi rekel----•• ja tajnik. "Vsi svetniki!" jo pridal podžupan. — "Pri moji dušici!" je končal poljski čuvaj s tenkim glasom in se pomaknil k mizi. Čez trenutek je kupica šla veselo okoli; v izbi je zopet hrup, kakor poprej, a na polju ječi veter žalostno in bije v ostalo steklo s svojo mrzlo pero t jo. Dama s kamelijami. Francoski spisal Aleks. Dumas (sin), preložil dr. Ivo Šorli. PREDGOVOR. Oba Aleksandra Dumas, oče in sin, sta v francoski literaturi "ustanovitelja šol", in sicer vsak ene izmed glavnih '»"šol". In naj si bodo človeku take "šole" v umetnosti še tako zoprne, naj se mu zdi često res čedov--ko dr ve nje cele generacije za eno sa- \ mo individualnostjo Še tako klavrno, — ustanovitelji, vodniki vsaj so vedno zanimivi, če že ne prav izključno vselej kot umetniški geniji, pa vsaj kot genijalni reformatorji, ali so poleni že imeli namen reformirati ali ne. Se vedno jo vprašanje sporno, ali ustvarjajo veliki čas; velike može ali veliki možje velike čase, a gotovo je, da nastopijo taki možje posebno v umetnosti |>oirostoma. ko so se ljudje že naveličali starega. Očetu Dumasu se očita, da je celo le predobro vedel, kako o pravem času je prišel, da je ta '' kakor-nalašč" le preveč prera-čunjeno izkoriščal ter tla je uprav nasul med zlato klasje klasicizma makovega in plavičinega in bogve kakega še semena, ki je kmalu pohotno pognalo in zatrlo s svojim bujnim, pestrim, opojno duhtečim cvetjem vse drugo okrog sebe. In precej časa se jo radovalo človeštvo ob tem pogledu. A v>e, tudi raznoličnost, postane s časom enolično, in že Dumas sin velja 7.a one<_a. ki je nadomestil očetov ro-nivintieizetn z modernim realizmom. Ot-e prvi romantik, sin prvi realist, torej največje nasprotstvo, nasprot-stvo tako veliko, kakor med bajko in resnico!. . . . Ce se ima učene naočnike na nosu morda, a če se jih spusti zamišljeno v naročje in se človek zasanja v misfce-rije življenja, v misterije Človeške duše, — saj ni več tistega velikega na-sprotstva. . . . Vse se ti zavije v baj-nomodro meglico romantike, in glava se ti skloni še niže. . . . Pravzaprav se v tem smislu lahko reče, da eksistira sploh samo ena 'šola" v umetnosti: romanticizem. In kar ni romantično v tem pomenu, ni sploh umetniško. " Fotografija!" je ona stalna psovka za 11 goli" realizem oziroma naturalizem. Kakor da je fotografija "realistično", resnična! To nai l»o trav- ; i uik. Kje je ostal pa vonj, ki puhti ti- ; ho poduoč iz njega? — A tudi dru-! gače je izraz fotografija za realizem samo šepasta primera. Ne. tega priimka v tem zaničujočem tonu tudi najbolj "goli" roman ne zasluži, — kakor hitreje vsaj tehnično nekaj vreden: vsaj kompozicija je tu! In fotograf, ki zna ustvariti harmonične kompozicije in potem šele fotografira, tak fotograf je že pol umetnika. Samo — umetnik ni! Ne pomaga vse nič, — brez čopiča ne! Treba je zve-zati umetniško dušo z umetniško roko. potem šele. Modre meglice romantic i zma za tre pečejo potem kar same 1 od sebe nad sliko in se ovijejo tvojih : oči in tvojega srca. . . . "Dama s kamelijami!" je kar ti-' pična za tak realizem ali tak roman- j iicizem. kakor se pač hoče. Že zuna- \ nje. Oče nas 9®znanja še skoraj s sa- j mirni knezi, kardinali, grofi, sin je : stopil že s svojimi prvimi deli na tla, ! ki je živel on sam na njih. in le slučaj je. če ima recimo junakinja našega romana bolj romantičen poklic (saj pesniki, grofje, roparji, menihi, krvniki, kurtizanke so bili in nam bodo vedno nekaki "romantični ljudje"). Drusrače pa je vzeto vse prav naravnost ven iz srednjega življenja, v vsakem oziru srednjega življenja. V j>o-tem kakor mora biti umotvor. — vse s čustvom posvečeno. Tn to }t ti~ta modra meg-liea . . ... Dober dečko je moral biti takrat Dumas. Seveda, saj je Itn«-! šele komaj štiriindva jset let. — (roman je iinmreč izšel kot romati Icita 1S43, t'ramatiziral sa je šele 4Hvi pož- re je.) (Dalje pri h.) PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: RaVens-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Enusnclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik jo pooblaščen pobirali naročnino za "Glas Naroda" in je s ' ▼ zvezL 3AKBKB OO. -A.. ' -H- - Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud p ar krat nariba z Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerfem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatiimu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o^ bolečinam v prsih, proti T. glavo- in zolx/bolu. V vseh lekarnah, 25 in tt 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ROJAKI, hAJt^CAJT* £1 < "GLAS NARODA", NAJVSCJl D NAJUEMfiJŠl DNEVNI* 1 najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero fe varjeno iz najboljšega - mportiranepa CcHc-a hir.ela. t adi tt£a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih. Lelsy pivo je najbotj pnljubljenc terse dob? v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Gznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vain daje trdno varnost za vas denar. , MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Saš zaupnik v Zdraženih državah je že vet let 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. F. CLEVELAND. O. FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA fKlg 6104 ST. CLAIR AVE, N. E, CLEVELAND, O. cANTON BOBBIE, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARA DOMOVINO najhitreje In najceneje. Denarne pošiljat ve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja av«trljske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed, državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clcvdudi, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno .pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. Dob| m v podružnici Naroda" po 1 ceift Številka* Sa vsebino isMrfttOT ni odgovorno Bi vedaiilvo niti upravniitvo. Upravniitvo "Glasa Naroda". Rojaki, naročaj ta m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Spominjajte ae ob raznih prilikah um prekorietne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani l Mal peloži dar domu na oltar I (v d} 1 KATER S SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO. WICH STREET. NEW YORK. 109 GRERN- MOLTVENIKL Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40«. Dnina paša (spisal škof Rr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Mafija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fkho vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško- angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e. Aladiu s čarobno cvetlico, 10e. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vprezeni vitez, lOe. Božični darovi. 10c. Bnrska vojska. 30e. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganova o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetice, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vetzan 90c. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75e. Domači zdravnik po Kneippn, ne ve- aanGOe. Erazem Predjamski, 15«. Eri. 20c. Evstahija. 15c. Evangelij, vezam 50c. General Land on, 25«. George Stephenson, oče železni«. 4