EiBzelverkanfsprds ВМ в.]Д
KamtPdtikenBotc
Verlag unđ Scbrlftleltung: Magen/urt, Blaenarekrlng 13, Poetfadi lie t Besragepreto (Im rofaue zahlbar) monatllch RM 1— frel Haui (etoechUefiUch RM 0.20 ZuitellgebUhr AibestelUmgen dep Zeltung fttr dea aadifolgenden Monat warden nur whriftllch und aur bki 36. dw lautenden Monate aagenomrnea
Nr. 72.
Krainburg, dm 11. September 1948.
3. Jabrgang.
Badogiijevo strahopeino izdajstvo
Badoglio predaja lialijo brezpogogno sovražnikom Osi « Nemška vlada je bila pripravljena na to izdajstvo - Vsi potrebni ukrepi so bili storjeni
Berlin, 10. sept. Uradna britanska poročevalna služba je danes zvečer sporočila iz glavnega stana Generala Eisenhowerja, da je Badoglijeva vlada ponudila brezpogojno kapitulacijo italijanskih bojnih sil. Eisenhower je predajo sprejel in dovolil Italiji vojaško premirje, ki sta ga podpisala njegov zastopnik in poverjenik maršala Badoglia. Premirje je stopilo takoj s podpisom v veljavo.
Med tem je kapitulacijo potrdil tudi Badoglio v sporočilu rimskega radia; še 8. septembra sta kralj in on sam zavračala vsako tako misel kot kleveto. Priznal je, da je zaprosil Eisenhowerja za premirje. V resnici se je podpis izvršil že 8. septembra. Italijanske bojne sile so morale zaradi tega — tako je izjavil — ustaviti vsako sovražno dejanje proti anglo-amerikanskim vojnim silam.
Od zločinskega napada na Duceja z dne 25. /ulija in z Angleži in Amerikan-ci pripravljenega puča za odstranitev zvezi zveste fašistične vlade je bilo nemško vodstvo pripravljeno na to očitno izdajstvo Badoglijeve vlade in je zato ukrenilo vse, kar je vojaško potrebno. Izdajalski naklep proti Evropi se bo natančno tako izjalovil, kakor vsa slična podvzetja.
Izdajstvo so pripravljali že vel tednov
Slovaški listi pred vsem poudarjajo dejstvo, da so v času, ko je bilo premirje že podpisano, v Rimu izjavili, da ne more biti govora o kakšni kapitulaciji; takšno ravnanje je istovetno z odkrito izdajo.
Stockholm, 10. eept. V posebnem poročilu Renterjeve agenture pravijo po oddaji izjave generala Eisenhowerja, da je bilo premirje podpisano že 3. septembra, vendar so določili, da stopi v veljavo šele v trenutku, ki bo za zaveznike najugodnejši. Ta trenutek je baje sedaj prišel.
V poročilu o pogajanjih, ki so dovedla do premirja, izjavlja Renter dalje: »Pred nekaj tedni se je italijanska vlada obrnila na britansko in amerikansko vlado % namenom, da sklene premirje. Bil je aranžiran sestanek, ki se je vršil na nevtralnem ozemlju.
Zastopnikom italijanske vlade so dali takoj razumeti, da morajo brezpogojno kapitulirati. S takim sporazumom so bili zastopniki zavezniškega vrhovnega poveljnika pooblaščeni, sporočiti Italijanom vojaške pogoje premirja«.
Nemški ukrepi v Italiji potekajo po načrtlli
Berlin, 10. septembra. Nemški ukrepi v Italiji, ki so se začeli takoj, ko se je zvedelo za Badogiijevo kapitulacijo, potekajo povsod po načrtih. Italijanske skupine so v splošnem brez Večjih pripetljajev položile orožja, v kolikor se niso izjavile, da so pripravljene, bojevati se še naprej pod nemškim vodstvom. Krajevni odpor smo hitro zlomili. Značilno za položaj je tudi to, da sb važne prometne zveze v polnem obsegu popolnoma proste za uporabo.
Manifestacije zvestobe italijanskih delavcev v %emfi|i
Bochum, 10. septembra. V Bochumu zaposleni italijanski delavci so se v svoji resoluciji izrekli za fašistično italijansko narodno vlado in izrazili brzojavno, da so zvesti fašistični tradiciji in pripravljeni za vse bodoče ukrepe fašistične Italije.
Tudi iz vseh ostalih delov Reicha prihajajo poročila o takih manifestacijah zvestobe.
„Evropa se bojuje naprej"
Slovaški tisk o izdajstvu Badoglijeve klike
Bratislava, 10. septembra. 8. september 1943. bo ostal čm dan v zgodovini Italije, kajti ta dan sta izročila italijanski kralj in Badoglijeva vlada italijanski narod na milost in nemilost sovražniku, ki mu ni nič svetega in ki je barbarsko uničil najdragocenejša mesta italijanske kulture, piše »Gardista«, ki prinaša poročila o kapitulaciji Italije kakor tudi ves ostali slovaški tisk na prvi strani z debelimi črkami. Če se
je tudi že moglo pričakovati dejstvo premirja med Italijo in njegovimi sovražniki, nadaljuje list, je vendar način, kako se je izvršila kapitulacija, presenetil ves svet. Bila bi huda zmota, če bi kdo mislil, da bi moglo. y Evropi, Mi, se ђојиде pro^ l^ljše-vizmu, priti tudi le do najmanjših preti-e-
Britanski tisk se mora prestaviti
Stockholm, 10. septembra. Britanski tisk, ki je v zadnjem času obsipal Sovjete posebno močno s pred-ujmovanimi lavori, začenja sedaj, ko še vedno ni s tako velikimi slavospevi napovedanega boljševiškega »zmagoslavnega pohoda«, pripravljati svoje bralce na »močno nemško obrambo na Vzhodu«.
List »Times« s poudarkom podčrtava, da je nemška obramba zelo žilava. »Daily Express« pripominja v uvodnem članku, da je to, kar so Sovjeti pridobili sveta zelo drago plačano. Spričo silnega nemškega odpora ne morejo na nobenem mestu dolge fronte lahko napredovati. Vsaka milja jih stane najhujše boje.
Toda ne samo prava bojna dejanja povzročajo Sovjetom največje težave, ampak t^di >]si>«dno slabe »veze v ozadju, kajti*se, kar Nemci zapuščajo, je brezupno neupo-
sov. Evropa bo izpolnila syojo, misijo |udi .rabno, oziroma popolnoma porušen©. Pred-brez Italije.	• vsem velja to o železniških progah.
Seslai/ljcna |e ilaliiansJia la$isli(na vlada
Poziv Italijanskemu narodu - „Izdajstvo se ne bo dovršilo"
Od italijanske meje, 9. septembra. Italijanska fašistična nacionalna vlada je izdala poziv italijanskemu narodu, ki ga razširja radio. Ta poziv pravi med drugim:
»ftetro Badoglio je dovršil svoje izdajstvo. Tisti, ki je kot načelnik italijanskega generalnega Štaba pri vstopu Italije v vojno odgovoren za njeno pomanjkljivo vojaško pripravo, je zdaj na delu, da bi izročil očethjavo sovražnikom.
Mož, ki je leta in leta varal Duceja in ki jc s sredstvom poraza trdovratno stremel za oblastjo, namerava zdaj izvršiti svoj pošastni načrt ,po katerem bi bila domovina za vedno okrnjena. Domovina brez Sicilije, brez Sardinije, brez prekomorskih posesti, kakor je pričakovati" tudi brez Južne Italije, to je mračna podoba, ki se odpira usodi očetnjave.
Izdajstvo se ne bo dovršilo!«
Sestavila se je italijanska fašistična narodna vlada, ki dela v imenu Mussiplinija. Fašistična narodna vlada bo brez prizana-šanja kaznovala izdajalce, ki so edino odgovorni za naš poraz. Uporabila bo vsa sredstva, da povede Italijo iz vojne z neokrnjeno častjo in možnostjo nadaljnjega življenja v bodočnosti.
Konec je žalostne fraze tako zvane svobode, ki so jo nam vsilile obsedno stanje, policijska ura in cenzura. Cista kri skva-dristov in vojakov, ki so bili umorjeni v dnevih sramote, pade nazaj na glave morilcev, tako na nizkih kakor tudi zlasti na visokih položajih. Konec je spodleta k boljševizmu. Konec je zopetnegu pojava starih mož v tisti Italiji, ki je odprla vrata vojaški mladini in ki bo priznala z žrtvami in vojaškimi uspehi pridobljene pravice. Okrog našega prapora se združujejo z vojaki in mladino sile dela, katerih pohod, ki so ga s fašizmom nastopili na socialnem polju, bo dosegel svoj cilj pod fašizmom.«
Proglas zJxljučuje s pozivom italijanskim vojakom; >Vojaki! Ne ubogajte krivih povelj Izdajstva, upirarte se proti temu, da bi vas predali so^ažnikom, upirajte se zoper to, da bi se morali boriti proti vašim nemškim tovarišem! Vsi tisti, ki jim je mogoče, naj nadaljujejo boj ob strani Nemcev. Drugi naj gredo domov v svoje vasi in svoja mesta ter naj čakajo nadaljnjih povelj. Iz oede in sramote bo po naši volji vstale čista in mogočna Italija!
Italijanska fašistična narodna vlada.«
Kako so Izdali Dnceja in ilallianski narod
Berlin, 10. septembra. Po zanesljivih virih iz Rima sta se izvršila državni udar dne 25. julija in ugrabljenje Duceja na sledeči način;
Po seji velikega fašističnega sveta se je podal Duce h kralju, da bi zahteval od njega pooblastila za najostrejše/ postopanje proti sabotaži, ki so jo vršili nekateri krogi sistematično proti vojnim naporom italijanskega naroda. Hotel si je zlasti izpo-slovati pooblastila za brezobziren nastop proti strahopetnemu dezertiranju generalov In visokih častnikov italijanske oboro-
žene sile, id se je bilo zlasti pokazalo na Siciliji, proti nesocialnemu ravnanju višjega italijanskega častniškega zbora napram moštvu in podčastnikom, kakor tudi proti pojavom korupcije v armadi in vojnem gospodarstvu. Zahteval je pooblastila, da se ostro in temeljito napravi red med tistimi reakcionarnimi in koruptnlmi elementi, ki so bili vedno odgovorni za neprestane neuspehe italijanskega vojskovanja.
Duce ni vedel, da sta bila kralj in Badoglio še prejšnje dneve skrivaj priprav-(Nadaljevanje a& 2. strani.)
Zavraten naklep zoper obstoj Evrope
Berlin, 10. sept. Badoglijeva vlada in tudi italijanski kralj so s svojim izdajstvom đo-< sedanjega nemškega zaveznika storili печ kaj najsramotnejšega, kar sploh poznamoj v človeškem življenju; skušali so se pris kupiti sovražnikom Italije s tem, da so iz4 vršili strahopeten, in zavraten naklep na! obstoj Evrope. S tem, da so podpisali premirje 3. septembra in skušali nemško vod'^ stvo uveriti, da se bodo bojevali na strani Nemčije, so zasledovali namen, odpreti Angležem in Amerikancem zadnja vrata v; trdnjavo Evropo. S tem je ravno ta italic janski kralj vdrugič izdal Nemčijo. Seveda) pa bržkone ni račuiial s tem, da smo se mi naučili iz izkustev prve svetovne vojne inl da smo radi tega pravočasno; storili ukrepe, ki bodo v пајн krajšem času učinkovali t&ko, kot tega italijanski izdajaIci morda niso predvidevali.
Odkar je bil 25. julija strmoglavljen mož* ki se mu mora Italija zahvaliti za sijajna mesto v Evropi in na svetu, to je Duce Бе^ nitto Mussolini, ni bilo več mogoče, prikaz zati zveze drame, ki se je odigrala, v Itas liji. Takrat je neka izdajalskfi klika itali-t janskega vojaštva, ki je dala vojni v 4o« movini proti možema zavezniške zvestob# prednost pred vojno na fronti, zvabila; načelnika italijanske vlade т past in ga dala kratkomalo za-* preti in odvesti Pri tem so si izbrali trenutek v življenju te*« ga velikega moža, ko je bila o« Lromljena njegova življenskai Bila po težkem notranjem ob o* len ju.
Ko je bil Mussolini strmoglavljen, je Slo v Italiji z naglim korakom navzdol. Nesa^ m o, da so italijanske čete dele m a čisto javno odklanjale, ude" ležiti se boja proti angleškim in amerikanskim vpadni k o m, n« samo, da so se zaradi tega včasih tudi ču-' tile neke reakcije na v Italiji nahajajoče se nemške čete, poskušali so tudi več ali manj prikrito direktno podpirati sovražnike za hrbtom svojega zaveznika.
Bilo je jasi\p, da take spletke niso mogle ostati dolgo prikrite, ko ■ smo morali opan kovati, da se je pod okriljem fašistične iz4 gradnje razmeroma majna klik^ nekaterih! italijanskih osebnosti očitno že dalj časa zvezala s sovražniki Evrope. Iz tega je na« stala za nas sama ob sebi razumljiva obveznost, da sedaj organiziramo zaščito evropske trdnjave na popolnoma d u g način in jo na. novo zgradimo. Da nam bodo pri tem nekateri fašistični krogi vedno pomagali, ker; se v veri v trdno prijateljstvo med^nacijo-nalizmom in fašizmom trdno držijo fašizma, je bilo pričakovati. Tako je v času, ko je izdajalska klika uganjala nečedni posel s Angleži in Amerikanci,. uspelo izgraditi novo obrambno fronto na jugu evropske trdnjave. Samo ob sebi razumljive pasetaobramba nemore morda v r И t i ob nemških mejah, ampak Evropo bomo branili daleč pred mejami Nemčije. Ravno tako je samo ob sebi razumljivo, da se bodo od Mussolinijevih pripadnikov nekatere fašistične skupine bojevale tesno na strani nemških vojakov proti i^ovražnikom Evrope, h katerim sta sedaj presedlala tudi italijanski kMlj in Ba^lijeva vlada. V tela
SfrriB t. <— It«-. 1*.
K A R A W A V K E \ BOTE
Subota, 11. septembra
pogledu je v danes objavljenih dogodkih tudi nekaj pozitivnega, ker so sedaj ustvarili popolnoma jasne in nedvo-umne rasmere. Vedeli smo #e im pu> ^ proti Mussolini ju, da ПаЏја Badoglija in kralja ni veg vredna naiega maupanja. Od takrat naprej #e je Nemčija v Evropi postavila na laatae noge in ukrenila vse laiCife, ki so bile potrebne, da se brani trdnjava Evropa.
Pice ii iialllaiski larN Iriaia
(Nadaljevanje a 1 strani.)
Ijaia državni udar. V spremstvu malega krdela evoje oeebne garde je vatopil Muaeoli-ni v svoj avto in ukazal, naj ga zapeljejo v kraljevo zasebno rezidenco. Sestanek kra* Ija Emanuela z Museolinijem je trajal približno dve uri. Kralj ga je pazljivo poslu-A al in je bilo videti, da ga poročilo iivo zanima.
Na koncu Mussolinijevih izvajanj je iz-rekel Jtralj: »Moram vam sporočiti, da je i« določen vaš nailednik т avojatvu ministrskega predsednika in da je dejansko še nastopil svojo alošbo, namreč maršal Ba-dogHo. Stavite se mu na razpolago.«
Duee, ki ga je ta izjava popolnoma presenetila, je odvrnil, da ee v svrho, da'reši italijanski narod, čuti dovolj močnega, da ee upre kroni in če je treba cel6 armadi. Mussolini se je podal prqti izhodu s kratko izjavo, da je še storil svoje sklepe.
Med tem razgovorom je Badoglio še ukrenil vse potrebno za napad na Mussoli-nija. Skrivši je bil predal policijsko oblast bivšemu policijskemu poveljniku Seniseju in sebi podredil kraljevske karabinijere. Razni poveljniki fašistične milice so prejeli potvorjene brzojavke, ti so vsebovale sporočilo, da je milica v bodoče sestavni del armade. Krajevna policijska poveljstva pa da postanejo tudi sestavni del armade. Krajevni policijski poveljniki so bili pozvani, ubogati navodila maršala Badoglia. Na tak način so izdajalci onemogočili vsa oroš-ja, ki so podpirala fašistični rešim.
Medtem ko se je Mussolini mudil pri kt-alju so odstranili avtomobil in Mussoli-nijevo osebno gardo od vhoda vile Savoia in jih pod neko pretvezo postirali v oddaljenem drevoredu. Kmalu nato je dospel pred kraljevo msebno rezidenco sanitetni avto pod poveljstvom nekega polkovnika karabinijerjev, ki ga je spremljalo nekaj častnikov.
Ko je atopal Museolini navzdol po zadnjih stopnicah vhodnega stopnišča in ni videl tvo^ga avtomobila je zaklical osebju kraljeve hiše na glas: »Naj pride moj avtol«
V	tem hipu je pristopil polkovnik k Mussolini ju ia mu isjavil: „Kkscelenca, dobil sem nalog, da vas aretiram. Prosim vas zato, da vstopite v ta avtomobil.« Mussolini se je močno upiral, toda z brutalno silo so ga vlekli v avtomobil in ga sveiidi na nosil-niči.
V	nagli vošnji se je zapeljal avtomobil od vile Savoia v kasarno karabinjerjev na Piazza del popolo, kjer so Mussolinija naj-strošje aaatrašili, da bi ga pozneje prepeljali na drug kraj. Njegovo bivališče so še večkrat mmjali. Zelo verjetno se zdi, da je bil Mussolini prepeljan v trdnjavo Braschi pri Rimu in potem na otok Ponza v zalivu pri Gaeti.
Na tak idočinski in sramotni način je izdajalska klika ugrabila Duceja in izročila italijanski narod sramoti.
Hrvalska proglaSa popolno neodvisnost
Poglivnlkov poilf kmtskraii BtrodB
ZtLgnh, 10. aept; V moči ns četrtek je Poglavnik iidal proklunadjo ш hrvateki narod, v kateri napoveduje, da se VMuneje ■•pet v poeeet Italiji odstopljena wemlj* PrImorJ« in Dalmacije.
Pofiavnikov posiv pravi med dragim: »V tej xgodovinNid ari #e zdroiimo oifrog naše oborožene sile, Id bo skupno > aavec* n*k* oberešene eilo esvobodila krvatek# dežele eb Jadranu. V tej ori и sdmšnjeae ▼ ljubezni do ofietnjave in do tletlli пмгеб« nih državljanov, Id jih bomo osvobodili in stisnili na srce. — Zdrožimo se vsi, misleč U aa mrečo im Ivobodo hrvatskega naroda im na lastno meod^isno državo Bbratsko. Hrrataki oboroženi siB tem dal povelj#, im iipolai svojo vojaško dolžmott. Hrvmtje!
Pođplnjt« T*1 lirv«t«lM »naađo pri bpoN mjevmmj« te %g*d*vlm*k* dolfci—tt. »Od da-aainjega dne ве omejuje m* več mvobode Im aeodvieaoeti Hrvatske.
Vojai mialeter general Frieđrich Navra« ttl Je objavil Poslavalkovo daevao povelje eeiotel brvataU oboroieai еШ, v katerem je Poglavnik BananU, da Je Hrvatska laradi iadajetva Italije proeta veeh veiljeaih Ji doliaoetl im da b# sedaj nasedla in branila hrvatRka ofemlja. V dnevnem povelja У. raia Poglavnik svoje prepričanje, da Je s tem ispolnjena želja naroda in njegove armade ia da b« luvatska oborožena sila do Mdajega awia sveeto ispelaila svojo dol-iseat, lwr Je edbOa ara povratka Jadraaske obale k matičol Mell.
Zelo visoke zgube bolševlkov ob Doncu
Pričakovali potek ukrepa? pa tzda}itvi Bado#U*ev# vMe
Oberkommando der Wehrmacht je dnc 9. septembrm objavilo^
V	Doneiki kotlini so pripeljali Sovj«ti nove skupine čet ▼ bitko, ki še traja ob posebno visokih sovražnikovih igubah.
Južno in sapadno od Harkova je spodletelo več sovražnih napadov.
V	srednjem odseku fronte so Sovjeti napadli s mc^nejšiml silami le v prostoru la-hodno od Kirova. V ostalih odsekih je bilo sovražno napadno delovanje slabejše ko prejšnje dneve. Sovražna skupina, ki je bila tekom obrambnih bojev obkoljena, je bila uničena.
Odredi nemških in romunskih letalcev 80 tudi včeraj v številnih posegih podpirali čete vojske. Pri tem je isvojeval Oberleut-nant Nowotny, vodja neke skupine lovskih letalcev, svojo 196. do 200. zračno zmago.
Na vzhodni fronti je bilo včeraj odstre-Ijenih 208 oklopnjakov.
V	Finskem morskem zalivu so pomorske baterije otoka Tuettere obstreljevale neko skupino sovjetskih pospravljačev min, potopili enega iskalca min in dva druga težko poškodovale.
Pri zagrizenih bojih zahodno od Harkova se je posebno odlikovala divizija oklop-njaških grenadirjev »GroBdeutschland«, 11. hessenska, 19. nižjesaksonska divizija oklopnjakov in rheinska 34. pehotna divi-
V Južni Franciji, v Italiji in na Balkanu, kjer so se doslej bojevale nemške in italijanske čete skupno, so т teku vsi ukrepi, ki #0 postali potrebni zaradi izdajstva Ba-deglijeve vlade. Ti potekajo tako, kakor smo pričakovali.
Na Kalabrijski zapadni obSli je odred nemških bojnih letal napadel sovražne sile, za izkrcanje ▼ zalivu pri Eufemiji, potopil neko ladjo za prevoz čet in z bombami težkega kalibra pogodil štiri večje ladje, med njimi eno kri&arko.
Pri napadih močnih skupin britansko-se-vemoameriAkih bombnikov na zasedena ozemlja in nad Atlantikom smo sestrelili enajst sovražnih letal.
Brsa nemška bojna letala so v pretekli noči metala bombe na vojaške cilje v Južni in Srednji Angliji
Velike obrambne bilke se nadalin|e|o
Vsi sovražni napadi % visokimi krvavimi zgnbami Sovletov odbiti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. septembra objavila;
Bitka ▼ DonSevi kot Hal traja še t ne-zmanjšano silo V teku gibljive vodenih bojev smo zaradi skrajšanja fronte po načrtu izpraznili mesto Stalino, ko smo porušili vse za vojno važne naprave.
Tudi na bojtšču pri Harkovu je sovražnik napadel nade položaje, na katere je pognal svoje sile brez prizanaSanja, toda v srditih bojih лто ga odbili z visokimi krvavimi zgubami. Na številnih mestih prednjega odseka fronte, smo po trdem boju zavrnili močne, vendar krajevno omejene napade Sovjetov Na ostali vzhodni fronti, so se vršile živahne krajevne bitke le še ob Kubanskem mostišču.
Zračno orožje je v težiščih obrambne bitke X močnimi odredi učinkovito poseglo v boje na tleh.
Sovražnik je zgubil včeraj na vzhodni
fronti 106 oklopnjakov in 77 letaL
V	težkih obrambnih bojih t proatory ph Oriu in Sevsku, se je posebno odlikoval 5S. westfalski polk grenadirjev.
V	Jušai Kalabriji je sovražnik le na nekaterih mestih potipal proti našim vojnim prednjim stražam. Njegovi poskusi, da bi odresal nemško Italijanske zaščite, so se irjalovili. Sovražne sile, ki so se v pretekli noči ukrcale v zalivu pri Eufemiji v Ka-
(ZRC/HC ШИ)
>BoJ Nemčije tal Bjeidh zeveanlkor prott b<4Jlevlzmu ut nadaljuje do končne smagre. To Ji prava bitka ta Evropo«, — tako stallAče xa-v tema oflcionii >Tlmpul< napram angleški la-javi, da M je začel »naskolc na trdnjavo Evropo«.
Oddelek močnih lovcev, ki ga vodi Imetnik Rlttcrkreusa (vitedlcega križca) Hauptmann SchOnert, je v noči na torek izvojeval т srednjem odieku vzhodne fronte avojo atoto nočna lovako zmago tekom dveh mesecev.
V	melnm poroMln trgovake sbornic« v BeV rutu ae najdejo podatki o veliki draginji V Siriji in Libanonu Pri oblekah se Je cena do leta 1042. zvišala napram 1938. letu za 1300 odstotkov, pri Živilih za 2000 odatotkov, pri Zdravilih za 5000 odstotkov.
Podnaielnlk loformaoijmkega oddelkm sovjetskega aunanjega komiaarlata In nek uradnik cenzure sta prišla pri nekem potovanju na fronto X inozemakimi novinarji ob Življenje. Kot varok smrti navajajo uradno »nezgodo«.
AagMki minister xa dela Daviee Je v nedeljo izdal nujen poziv, da se naj Javijo prostovoljci y premogovne Jame. Poalv angleškega mlnl-mtra aa delo pa očitno nI tako odjeknil kot j* pričakoval. Zato groai >New8 Chronicle«, d» bo vlada mogoče priailjena pobirati ieatnaat-letna mladostnike prisilno za alužbo v premor govnikih.
Dopisnik Uote »Xew-York Tbnea« ugotavlja,
da Je japonska blokada Cungkinga popolna ia doetavlja, da je Japonska v tem oziru dosegla >popolen uspeh c minimalnimi močmi«.
Veltk kontingent čet vzhodnoafrlkanskih črncev ao poelali v Indijo, kakor ao v torek, uradno objavili v Nalrobiju. Je to stara takti' ka Anglije, da pusti druge bojevati ae zanjo in uporabljati zaničevane črnce kot krmo aa to^ pove.
V	Irakn, v deželi petroleja, Je prikipela prometna kriza do avojega vrhunca, kakor tožijo tamofinji časopisi. Vlada je morala cel6 zopet ustaviti te dovoljene vožnje avtobusov.
Sirska vlada je odredila, da morajo inocem-cl, ki hočejo pridobiti airs ko državljanstvo, dokazati neprekinjeno petletno bivanje v državi. Tudi ta ukrep meri, kakor že JavlJens ome-« jltve glede pridobitve zemlje, proti prodiranju židovskega naseljevanja v Sirijo ii Palestine.
Na BHžnjMM Vzhoda Je pomanjkanje zdravil tako hudo, da je vlada v Palestini ustanovila nakupni monopol da zlasti lahko kontrolira cene. Pred vojno je v bistvu Nemčija zalagala Bližnji Vzhod z zdravili, kakor skoraj vse države aveta.
labriji, smo od davi napadli koncentrično. Pri sunku proti pristanišču v Bizerti, v noči na 7. september, so nemška bojna letala: pogodila pet sovražnih prevoznih ladij ini tri trgovske ladje s skupno 28.000 Krt; Smatra se lahko, da je del teh ladij uničen« Po podnevnih napadih skupin sovražnih bombnikov na ozemlje Bruslja so nastale vi« Soke zgube med civilnim prebivalstvom in velika razdejanja v stanovanjskih četrtih.
Zaščitna vosila nekega nemškega konvo^ ja so pred norveško obalo sestrelila tri izmed napadajočih sovražnih torpednih letal« Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo sestrelili štiri sovražne bombnike in v pre-tekli noči na nemški zahodni meji eno brzo britansko vznemirjevalno letalo.
Badogllleio Izdajstvo U dolgo pripravlieno
Po načrtu об ladal napadli nemške četi
Had! obrambni bo|i na Ingn vzbodne Ironfe
Učinkovit napad mčnega orožla na. britanska letalska oporišča
Oberkommando der W«hrmacht je dne T. meptembr# objavilo:
Na jugovzhodni fronti so atale naše čete vieraj v zelo teških obrambnih bojih proti močnim lilam sovjetske pehote in oklopnjakov. Od ostale vzhodne fronte ne po* ročajo o posebnih dogodkih, razen o krajevnem bojnem delovanju ob Kubanskem mostišču in visoko na Severu.
Enote vojne mornarice »o v Finskem пхмгакет xalivu na vzhodni obali Lado-škega zaliva zavrnile poskuse sovjetskih u-damib sil, da bi se izkrcali, in pri tem za-igale dva mala čolna za izkrcanje. Pri neki nočni bitki, je bil potopljen en sovražni brsi čoln.
Sovrainik je vteraj izgubil na vzhodni fronti 144 oklopnjakov ia 59 letal.
Na Kalabrij^em polotoku to na## za Ičitn« čet« imele le malo bojnega stika s sovražnikom. Severno od Palmija so zavrnil« britaaaki nmprnd.
Bkatta* ■вггјЈшП! bqoWhw ## тбкжј
podnevi, ker jih Je podpiralo megleno vreme, vdrle v jugozapadni nemški prostor. Lovski letalci in protiletalsko topništvo so jih razkropili, tako da niso prišli do enotnega napada. Več težko poškodovanih sovražnih letal je pristalo na švicarskem o-zemlju. Na mesti Stuttgart in StraBburg odvržene bombe so povzročile zgube ljudi in škode.
V minuli noči so britanski bombniki napadli ozemlje Miinchna. Tudi ti so bili razkropljeni, še preden so dosegli evoj cilj. Nastale so škode v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih mesta, kakor tudi nekaterih vaseh Južnega Bayerna. Prebivalstvo je imelo zgube. Pri včerajšnjih podnevnih in nočnih napadih so sile zračne obrambe po doslej dospelih nepopolnih poročilih uni« čile 53 štirimotornih britanskih ia severnoameriških bombnikov. Odredi zračnega o-rožja 80 v pretekli noči učinkovito napadli močno zasedena sovražnikova letrlska oporišča T prostoru Cambridge. Dv# aeaWkki Wall pogrešamo.
Berlhi, 10, sept. Da se j» bll Badoglijev režim odločil k strahopetnemu izdajstvu skupnega italijansko nemškega vojskovanja proti Britancem in Amerikancem, za to je od državnega udara z dne 25. julija toliko dokazov, da zakasnela objava italijanske kapitulacije do termina, ki je godil anglo-saksonskemu vojskovanju, ne more nikogar več presenetiti. Ta zavratnost je le zadnji kamen poslopja, ki Je bilo postavljeno iz sovraštva do mlade Evrope in stra-hopetnosti ter izdajalskega mišljenja. Badoglijev režim je od vsega začetka delal samo na to, da izmanevrira Italijo iz vojne in usmeri po možnosti razvoj tako, da bi s četami, na katere so se zanašali, od zadaj napadel nemške divizije na italijanski zemlji.
Tako so bile od konca julija v rastoči meri zbran# italijanske enote v Gornji Italiji, zlasti v področju Alp nasproti nemški meji. S temi četami so zasedli višinske položaje v nemško-italijanskem obmejnem ozemlju in jih z obsežnimi okopnimi deli nadalje izgradili. Nadalje se je moglo ugotoviti, da so bile italijanske utrdbe v znatnem obsegu opremljene s težkimi orožji in zalogami municij#. Hkrati so iavedla številna poveljAva plomirjfv pri alpiaib ia bersaglijerih pripravljalna dela ta razctrel-bo mostov In cest.
Po izpraznitvi Sicilije bi morala biti samo ob Mbi razumljiva dolžnost Italijaaak#-Trboni#f»	te M X raUkMi
obsegu ojačilo dele italijanskih čet, ki #@ stale v Južni Italiji. Ker se to ni zgodilo, ampak je bilo namesto tega premeščenih več italijanskih divizij v Gornjo Italijo slasti v nemškoitalijansko obmejno osem« Ije, je bil s tem doprinešen dokaz, da je ita« lijansko vrhovno poveljstvo hotelo napa« sti nemške čete od zadaj, kakor hitro bi t* stale v boju z amerikansko-britanskimi in, vazijskimi četami.
Ker je nemško vodstvo zaporedoma opa< zovalo vse te dogodke, h katerim spadajo še številni drugi, n. pr. mnogi primeri sa^ botaže nemških poročevalnih zvez, sovraži no vedenje posameznih delov italijanskih čet napram nemški oboroženi sili, itd., sme lahko pravočasno storili potrebne ukrepe^
X« dalje 6aee so v ukrajinskih vaseh г nemškimi rojAki ppstavlli Dorfbetreuerinnen (va.
ike oskrbnice), ki me pri NS-Frau«wnrtt prostovoljno javijo za službo т žene. ki oskrbujejo povprečno dve do m vasi. Imenujejo splošno »vaške	'^J®r j*
treba lajšati stisko In trdot«, poeeiejo te žen# vmM, njihova posebna posorooet pa velja mla. dinl ki jo, združeno v otroflke skupine, uči j* In Rajajo. Na pobudo ukrajinske Landee-leitung der NSDAP M bile te AU Dorfbetreuerinnen v Kijevu sklk^ k zasedanju, da so #e vadile v petju nemških pe«ml, dobile pobude la brkljanje in poeebne kuhsnke tečaj# In da bodo to, Ceear eo ## aaoeu#. lahko upo« rabtle pri svoje™ bodočem delu.
••4	and Druckurfl
Samatag, tl. September 1949.
K Ate AW A N K E y B O IE
Spjfe s. — №. n.
Am MiHwodt w^derum MOi Sowfefpanxtr obgeschosfen
Besonđers hohe Verluste der Sowjets
Erwarteter Verlauf der Mafinahmen nadi dem Verrat der Reglerung Badoglio
An» dem FGhrerfaauptqnartier, 9. September. Dtf Okrkommando der Wehrmadit jibt bekanot:
Im Donez-Becken f&hren die Sowjets neoe Tnip-penrerbandc in die Schfadit, die untcf bcMnders JiohOT Vcrlusten fiir den Feind anhalt.
Sudlidi und westlich Charlcow sdieltcrten mehrere feindlidie Angriffe.
mittleren Frontabadinitl griften die Sewjete ПЧГ im Raum westlidi Kirow mit stirkeren Kriften an. In den ukrigen Abscbaitten war die feiodtidie Angriffstiitigkelt tdiwadier alk an den Vorttgea. Kine im Verlaafe der Abwehrklmpre eingeschloMeae feindlidie Gruppe wurdc Temidftt.
Deutsdie und rumanisdie FliegerTerbande nnter-siiitxten audi gestem in zablreichen EinsStzen die Truppen des Heeres. Dabel eniehe Oberleotnant NowotBT, FShrer einer Jagdff!eger>Gnippt, Miaen 196. bis 200. Laftsieg.
An der OetfroBt wurdep geitcm 208 Рапкг eb-Sesdiossen.
Im Finnisdien MMrboeen beadiosien Marine-Bat-imen der In#tl Teetteri elnen lewjetitAen Hinen-ranmnrbani, Tersenkten Ип Minen«edib«ot mid be-»diiidigica *wei welter* »diwer.
Bel den Ttrbisscnen Kampfcn westiidi Charkow habcn »Idi die Pinxer-Grenadier-Divieion „GroB-deatadiland", die heesisdie 11., die niedersaAsisdic 19, Panxer-DlTision und die rhefnisdie 34. Infan-tcrie-DlTislon betonden an^jezetdinet.
In Sed-Frankreldi, In Italien und auf dem Balkan, *0 deutedie ond Itallenisdie Truppen bisher gemcin-ааш fiekimpft haben, slnd alle MaRnahmen im Gange, die durdi den Verrat det Reglerung Badoglio netwendlg wurden. Sie nehmen den von uns erwar-tefte Verltef.
An Str calal)risdien Westkflste griff ein Verbnnd dentidier Sdiladitflugxeuge feindlidie LandungskrSfte In der Badt von Eufemia an, versenkte elnen Trup-pentransporttr and erzlelte Bombcntrcffer ediwercn Kaliber* aof iHter groflen Sdiiffen, damnter einem ■ Kreuur.
Btl Angriffta starker firitlsdi-nordamerikanisdier Bomberrerbinde auf die besetzten Westgebiete und liber dem Atlantik wurden 11 feindlidie Flugzcuge abg(»diessen.
Sdinelle deutedie Kampfflugzeuge warfen in der vergamgenep Nadit Bomben auf militariadie Ziele in SSd- aad Mitttlen^and.
Die Sowjets -.das Kreuz des Friedens"
VSA-Republikaoer liber Nadtkriegsprobleme - Hlnter den SuHssen: die Juden
hw. Stockholnn, 10. Sept. (Eigenfcrridit.) In der Rcpublikcni^diea Pmriel о«г USA jeht die Gruppicrung der K.eft« ffir di« Prasident£chaftswahl«a rot »idi Rh« dk Kandi-dateafrage erijrteit wird. soil ua* elnem tufi^a-poUtUdien РгоЈгашш gefoth; werden. Zn dieaem sind gcgenwiirtig Mitglieder des, aogenanoten ».Rat* fiir Nachkriegefrigen" innerhtib der Repu tllkanlsdien Parte! auf einer tn«fl im Michlgan-See •»ersammelt, Der Rat besteht »bs 49 Mitgliedem. davon 24 Gouverneuren and 5 Seaaicfca. inner-h^lb der Republikanischeo Ftrtei usd bwinder# im Krciee des „Nađikriegsrate«" sind ouu lebhafte Au«> clnanderecUUBgen in Gangc, die sldi «iimt|ld) om die Frage des kfinftlgen АВ.чЛИсВепз oder Beteili-gens der Vereinigten Steafen an internationalen Einridituogen, Vereinbarungcn tisw drebcn
I.ebb«ftc Agitation entfaltet besonder« eiix „Re-pabfikaniedie Vereinigung fflr Nachkrlegspolltik", deren Vorsitxender Wat.ion offensiditMch die Auf-gabe hat, durd> dne Reibe redit radlkalar Vor-ediliige die Stimmuog lu erkundeo. Er waodte ddi gegen iedcQ KompromlK und verlungtc eine ..kraftige ubd klara Definitioa auSenpolitiadier Ziei«', di# «r ungcfShr Im Stii Vanslttarts xagunstm eine* ncaeo, verbeeserten Versailles gtstaltet teben mSchte. Er ■»erlangt von den Gegnem bedlngtingslose Kapituia-tion, volIstSndige Abriistung nsw.. .ferotr vollste Teilnehme d^r Vereinigten Siaatea ш tiner neuen Genfer Bewegnng znr NidlrhaltuLg der Besiegten JBd Vertiefonf 3er Mime« Znsammenarbeit mlt England, Tsdiongkint und der Sowjetunioo Von
d«o SowjeU jibt er zwai in, daB ale das „Crux des Fritdeni" eeien, womit *т wobi indeuted will, daB ieder Gedanke an virklidien Frieden praktisch durch-krenit werden wiirde bel einem fortgesetz en oder gar noA vertleften Sowjetbiindnis. Aber die Folge-ruagen. die Wauon aw dieeem ..Crux" ziebt, sind gama entgegengesetzt Wohl kSrne man, meinte er. viele der von d«n Sowjets begangenen Handlungen nidit fibetaehen, und er mocht; audi ihre Staataform nidit billigcn, aber wenn man als Verbiindete im Kriege zuearomea gekampFt habe. werde aucb ein Zuaammenleben Im Frieden erfolgen miissen.
Watson naherte aidi weitgehend der Linie Will-klea, will aber wohl vor allem die Stimmung im
I.ande bniiilicb der SowjeM crkondca nd k sowjetfrcundlichcm Sinne beeinfluseen Hi« zelgt sich auch, daB die scheinbaren innerpolltiachen Wi-dcrnecher Roo»e*e!ts wcityehend am gleidiea Strang Ziehen. Der jiidisdie EinfluB In den fiibrenden USA-Gruppen 1st viel zu stark, als daB м dem Lande gcatattet wiire, sich eIne selbstSndige Meinunj fiber den *Bolsdicwismne, die Zullesigkeit elnes noA welter vertleften SowjetbiindniMe« oder andei« Wtalt Fragen zu blldca.
Moskaus Aspirationen In Europa
Stockholm, 10. Sept. „Aftentldnlngen" VerdffentllAt n«A „United PrcB" elnen Artikel der впвеирвИг!-schen KonunentAtorIn Vera MIAeles Dean in der Zeitschrlft .,Foreign Policy Report«" »a d«r Fre^e Nadkriegseurop« und die Sowjetanlon. Dean wetot daradf bin. daB die Sowjetunlon bestrebt aei, Jem Aflentik und da« Mlttelmeer m erreldien end «)A eines Hafens In Norwegen zu Tereldhera. Venn England und die USA berelt selen, den Sowiete den Zutrltt znm Atlantik und iiber die Osteee sowie mm Mlttelmeer la garantleren. so set et mSgllA. daft die Sowiete alA damit safrleden geben uoj dla For« demos wA der ObeAofaeit fiber die Gebiett м Ostsee und am SAwarzen Meer aufgeben.
Diesf Mel (lung untet»treiAt die Aaplratkneu de; Sowjets und (ttBiemllA Ihr* AbeiAten auf Вагом. Ee 1st kelne Fre«e. đeB Stalin Wuen dauernaea DruA auf London und Washmgtoo ansiibt цпј fikr daa Ausblelben der von Ihm geforderten tir«it«ii Front madtpolIilsAf Garanti en ffir die NaAkrieg«-zclt berauszusAlagen verjuAt. Da die Asglo-Amerlkaner auf die SowJeAllfe angewlesen »Ind, eo sind sle berelt. alle WUneAe des Kreml xo erfOlleo und den Sowjets Europa ausznllefern.
Vordringen des Bolsdiewismas In England
hk. StoAhbIm, 10. Sept. Der britisAe Ge-werksAaftskongreB In Southport hat die xehn bol-eAewlstlsAen Deleglerten. die daran ale Abgeaandte von Moskau teilnehmen, mit ungAeurem Jnbel bt-gruSt, als sie sich Im Saaie cinfanden, melden die Korrespondenten der eAwedisAen Blatter. Der Jubel erneuerte slA, als die Vorsiuende betonte. dafi man auA im Frieden auf da« engste mit Jen Bol-sAewlsten znsammenarbelten wolle. Die brillsAen GewerkjiAaften riicken Immer mehr uaA links and es slnd AnzelAen da fiir vorhanden, daB naA diesem KongreB dae selt neun Jahrea beetehende VeAot, Kommunlsten in die ortlichen GewerksAaftagruppaa aufzunehmen, aufgehoben werden wird.
Roosevelt erreicht Unteiwerfung Churchills
Der erste Sdiritt 2ur Angllederung ties Empire an die Vorherrsdialt der USA
hw. SUKkhoIm, 10. Sept. (Eiseobericht.) Die von der „Daily Mail" vor kurzem erstmalig ent-hiilKen, neuerlich durch Anspielungen Churchills bestStigten Geheimverhandlungen Roosevelt« iiber seinen Lieblingsplan ztir Angllederung des r.mpire an die USA haben zunachat, wie aus einer offizidsen Reutermeldung aus Washington her;orgeht, zum Abschlufi einer englisch-ameri-kanischen Obereinkunft. iiber den Fortbestand des gemelnsamen General^tal>$4vssclu];sses „einige Zelt iiber Ifrlegsende' hlnaui" gefBhrt.
Es handelt sich, obwohl die blsherige recht
EIh Erialji dies FOhrars xur SMrfrimg cf«r deufsdien Krfegswfrfschaff
Weitere Konzentration angeordnet
R^idismliiister Speer lenkt als Eriegsprodnktionsmlnlster die gesamte Produktion
B«rIiB, 10. September. Die Erfordenil«« đt$ Kriegti machcii «ine »titer* Zuy*mmenf»Mong and ▼erdnbcitUdiuas du LeoliMg md Organintipn der Krlegawirtadiaft ootwendig, on die wlrtsdiaftlidicn Kr*fte des deotsdien Volkee nod wirkeng«Toller alt bisher ГОг die KrlegfOhrung lum Eliuati zu bringen. Ail* Prodokiioasitatteo ood «11* Arbtitskrirt* пВаасп in Zukonfl modi stirker and nadihaltiger «u •her Stcigembg der Rastmigeprodukliee heranje*ej*ii **rd*u. Urn di*e in erreldien. muS die Fflhrong d«f gesamtea deatsdien Krlcgsprodoktioe von ehier Stell* to* nad, einheitlidien Methoden erfolgen.
Nach einem ErIaS ia fiibrerg voin 2. September 1943 iiber die Kotueotratioa der Kriegtwirtscliaft lenkt der Relchamlnlite« fflr dte Be-vaffntni end Mmiltlen far die Daeer de# KrJeges die geeamte deutedie Pre-dnktloa, wahrend der Retdi«wlrtsdia/t»mlBl«ter ffir die allgcmeine WirtediaftspoHiik, die Vereorgang der Bevolktmng mlt Verbraudugfitem, da; Geld- ond Kredltwesen trad fflr die Fragen den AotenhandHa im Rabmui der AnRenpoIltlk des Retdiea und die Fhiamtierong der Wirtediaft audi ffir die Produk-tioo nstandig 1st. Der Reldiswirtsdiaftt* mlnietfr erhilt tnf dieacn Gcbleten • rwaiterte Znctindlgkelten.
Um die Durdifiifaraag dieaei Anfgaben zn gewSbr-. b«t der ReicbjuoarschftU dee Gro&deuucbco Relcnes aU Beauftrajtet ffir deti Vier)ahreep!an deo Reidiswirtsdiafttmlnlf^ter Ftink In dlf zentnlf Pla-nung berufen. Glelchzeltiy hat der Reidiamarschall die Vollmaditen dee Relchsmmlstera Spcei als Ge-neralbevolimaditigtcn dee Vierl?hresplanee fflr Rfl-stungsaufgaben auf die geeamre Krlegsproduktion erwelterf.
DurA die vom ReiAsmaMitatl angcordne'e Er-rlcbtuDg clnea PlaouDgsamces beim GeneralbevoII-mSAtlgten ffir RCstungssiufyaben und fur die Krlega-proaaktion werden die versdiledenen Plamingsstellcn der gcwerbliden Krlegewlrt^chafi vereinheltlitht.
verklausulierte Fassung dieser Neuigkeit tie nicht ale sensationell erscheinen laisen mddite, in Wirklichkeit iim eine sehr folgenschwere und weitreichende Entscheidung. Sie bestitigt, daB die beiden Machte, seibst Im Falle ihre« mit alien Mitteln engestrcbten Sfeges. nicht mit irgend-einem wahren Friedenszustand rechnen, sondern vielmehr mit Spannungen und Erschfitternngen gefahrlichster Art, gegen die sle sldi sdion {etxt ' zu-rasten und ziir Wehr zu setzen rerguchen. Dem semeinsamen GeneralwtabMasAchue ist laut Reuter • sdion jetzt die Befugnis zugesprodien worden. „wenn notwtndlg, Maditmlttel anzu-wenden". namlidi In der mniichst Ins Auge ge-° faBten sogenannten Ubergangfperlode zwischen einem Ende der Feindsellgkelten und einer Frie-densunteriseidinung, elnem Zeitraum. der berelt# in englisdien und amerlkanlsdien BlKttem dahtn gekennzelchnet worden ist, daB et elnlge Jthr« umfa.s^en dllrfte. Praktisch also; elne jahreltngc Fortdauer des Krieges selbst nacb einem, wit «ie erhoffen, elndeutigen Sieg der Verbiindeten, ein rechter Wunschtraum vom Sdilage Vansittarts.
Bemerkenswert ist aber zuglelch. da6 England und die USA sich iiber elnen derartlgen Plan geelnlgt hab^en, der ganz im Gegensatz in alien blsherigen Verhelfiungen keine Betelllgung Tsdiungklngs oder der »Sowjet-Union vorslehL Kiner der Grdnde liegt natUrllch darin, dafi ei Roosevelt bel dem angestrebten enjilsch-amerl-
kknicdiM-Sonderbfindnii vor allem um lićbkciten geht, fich des Empires zu bemachtigen und in dieser Konstellatlon den Vereinigten Slaaten das endgultlge Obergewlcht in wirtschaft-llcher wIe mllltirischer Hinsidit zu verechtffen.
Fiir die Einechaltung der Sowjets in Europa und nun audi im Mlttelmeer wird erneut lus Washington dit Errichtung eines Mittelmeerrates mlt sowjetisdier Beteiligung angekUndigt. Roosevelt bestiitigte am Dienstag die Einsetzung dieses Rates. GleiAzeitlg bemOnen sich Presse und Rundfunk in den USA weiterhln, auch Аивеп-minister Hull als unbedingt flberzeugten Sowjet-freund hinzustellen. Das iiberaus sdharfe Dementi Hulls gegen alle andersgearteten Aus-Icgungcn seiner HaUung habe gezelgt, da& die Reglerung alle derartlgen Gerlidite fiber elnen nidht gehiigenden Ernst Ihrer Sowjetfreundschaft als tuSerordentllch gefahrlidi bitrachte, besonder: im Hinblick auf die bevorstehende Atifgtbe; eine neue Plattform fiir noch engere Zusammen-arbeit mit der Sowjetunlon iiber dag erneut« Ausblelben einer zweiten Front gegen West-europa duVdi neue politiidi« ZugestandnlUc >b-zugelten.
D«r Jude Lippman selbst macht ffir das Des-interessemcnt der Vereinigten. Staaten in Europa ein neues Argument geltend — der Krieg gegen Japan werde |a selbst nadt einem Ende des KHeges In Europa weitergehen. Die Vereinigten Staaten wttrden also gar nicht in der Lage sein, sldi Irgendwle fflr die neuen europiischen Gren-х«а nahcr einzuschalten.	<
Rofflaniens Losungswort: „Sieg oder Tod"
. Bokarest, 10. September. ,,Slex oder Tod" — die*« Parole der mmWIfdien Апим. xn der sidh тог elnl-jen Tagen der jfiogete nrniinledi« Rltterkreoxtrlgef Oberm Teodorini bekannt babe, wKre be«* genan to lebendig w1* damals. ab sie is dem anten Tagen dea O&tfeldznges geboren worden tel. sdireibt ..Po-mnca Vremll" In elnw Betraditnog der Krlejalage. ..Mlt dem Sdjwnng der ernen Ti^ de» Krieges und deo glelAeo anersdiBtttHldien Glauben verteldigen dl« mmiotedien Sold*ten den Kuben-Brfldenlopft Getren dieaer Parole hfelten die mmlnl^dien Setter, GeWrgsjHger, Infinterlsten mid Kanoniere den v*-xwelfelten Angrlffen dtrei stand, die nldits aadcres wollten. als daj Land топ der Wcltkarte in itreichefl trod als Volkagesamtbeit aoesoISsdira."
Japan gegen Felndoperationen gerOstet
ToMe> 10. Sept. „Die Amerikaner werden mi«-mals imstande sein, Japan mlt Land- nnd Sm-streitkrSften anxugrelfen, aber wir miissen dar-auf Torbereitet sein, daft sit schwere Bomber voo Landstiitzpunkten aus gegen uns einsctzten. Wir miissen dahcr alle Energien zusammen-fassen und unsert Luftwaffe und Luftverteidl-gung stirken", erklarte Generalmajor Yahagi, der Chef der Presseabteilung der japanischea Armee, In einem Offentlidien Vortrag.
„Der Feind scheint der Meinung zu sein." se' ftihrte Yahagi welter aus, „daft seine Angriffe in Europa und im Pazifik die allgemkine welt-lage zu ^einen Gunsten; gewandelt haben. E# war deshalb anzunehmen, daB die Anglo-Amertr kaner nadi der Konferens von Quebec elnem umfangreidien Agltationsfeldzug erdffneo und zunMdist deren Ergebnisse abwarten wflrden. Ihr Ausblelben bewelit, dafi der Fetnd nicht mehr warten kann.
Mlt der Fortdauer de« Kriegea", so sdilefi Yahagi, „wird unscre Kraft heme waehMB. J# gr@fi#re Lasten dem einzelnen auftrlegt warden« urn 80 enger nnd entsehlossener wird dm* |a-ptnisdie Volk aniammenstehen."
Qegenoffenslve der Japaner
Tokio, 10, Sept, Wit das Hauptquartier meldet, sind im Gebiet von Salamaua (Neu-Guinea) zur-zelt schwere KHrnpfe in Gange, da die Japtni« sdien Truppen dort zur Gegenoffenslre flber-gegangen slnd. Der Bericht besagt, dafi der Feind in dieeem Kampfabschnitt bisher mehr all 5600 Xote verloren hat.
Englisch-jiidische Drohungen gegen Araber
Waffengewalt soli Frellieltswillen nnterdrO&en - Ertolgloser Erpressnngsversuđi
Uber Nacht zu Mimnem gewoiden
„Tag der Wehrerfflditlgung" In Halle - ReldislngendfUhrer Ашапп spradi
rd. Halle, 10. Sept (Etgenberlcbt.) Der Hallnarkt der «lten Saalestadt Halle bot dee Bild einer GroS-kunditcbnoj der Jogeod, die im Mittelpuokt der Ver-ensultoneen dea Tajes der Wehrertfidrtjnnf Im Kriege itaod. In groSen branoen Marsdtblocks »tan-den die Jong® dM Gebietci Mittelland: *er ihnea lange Reihen Vewundeten au» deo Laaaretten. zviadien Ihoea die wei£ea. bUnea and braoaea Uniformed der Sooderaiabeltca. Eia Ebreant da* Wadk&atalllona „GroBdenWdilaad" and daascn Muetksog bildctca den Kopf dea AabnaMcbaa.
Bel den Glatea aaf der Ehrentrlbfiae aab otag dea Chef-Adfutaatea der Wehrmadit btim FQhrar, Ge-nerallaatnant Sdimundt, Oaoleiter Eggeliat gab eeiaer Freude da ruber Ausdruck dafi der Reichs-fugendfiibrer daa Auagangspaakt lum ••Tag der WehrartQdwignag" ftr daa gaaze Reich oadi Halle gelegt bat. am тов diaatr altaa Soldatenetadt aoe zar Jagtad daa Rel&aa m apradiea. Diaia Jogwd gel fiber Nadjt #oa Koabea ca Miaaera gewordea and habe alch taaaaodfadt bet rialaa Krlwaaafgabeo bewilhrt RltterkretatrSger Oberleotnant Dideiu als Vertreter der ktmpfenden Front fiberbradite der auf-mersdiietendea.Mittellandlagend die GrQfie des deut-fchcB SoHSten vm aBam Krlagaadkopllitzem.
Dana epradi S«t ИеЈЉд^вуегЗГПНгег, der In eetner
Rede die Bereiwdiaft pnđ den Einsatzwillcn der ieut-«dien Jujjend verkfindete die in die Zukunft GroB.-dcntidilands hinelnRcwadisen sci.
Dngeheure Verluste der Sowlets
Madrid, 10. Sept. In einem militiirisch-politischcn Kommenttr besciiaftigt sich die Madrider Mo-nttszeitung ,До|а del Lunes"- mit der heutlgen Lage. Das Biatt hebt hervor, daB die Sowjela ihren strategischen Zielen in keiner Weise niiiier-gekommen seiei), dafUr aber ungeiieure Verluste an Menschen und Material eriitten iiatten. Dar-aus erklarte sich auch die hartnackige Forderung nach einer zweiten Front in Westcuropa. Das Blatt nennt die sowjetisdien Anstrengungen eincn Wettlauf mit der Zeit. Den Luftkrieg gegen Deutschland bezeichnet die Zeitung als den Ver-sudi, die wlrkungslos verlaufene Blockade durch elne NervenzermOrbung der ZivlIbevSlkerung zu ersetien. Verlaufe dieser Luftterror erfolglos so sel als Krgebnis eine starke Schwachung dvr anglo-amerikanlschen Luftstreitkrafte und ein sunehmender Hag d«; Zivilbevolkerung gu er-warten.
V. M. Ankara, 10. September. (Elgenberidit.) Di« liidisdhe, Prcase von Palilatina 1st dazo fiberjegto-jen, der arabi.schen Wett Ihre „militltlsehe Ohn-, macht" vor Augen %u fUhrcii und eic mit dlesem drohcndcn Hinwcls aufzufordern. d«r englUdi-ameti-kanisdien Politik keinen „kurzsicbtigen nad diauvi-nlstl^chen Wlđerstand'> entgesenzuseUeo. D«e arabische Blatt „Falastln" greift aoe einer toldiea RetJie iOdlscher VcrSffentlichutijen einen Artikel der Jaffacr Zeitung „Habooker" heraus. der «e rerdient. als bcsondcrg aufschluSreicbeg Zeugnis voa der Welt beaditet zu werden. Die Scbnsu^t oadi einer Einl-gung der arabischeq VSIker sei. so erklirt „Habooker". .schon lange vorhanden. leider aber verfolj-tcn die Araber dabel, wa* auch England btmerkt habe. das Ziel den EinfluB fremder MSdite einzu-dltmmen und. wenn moglich ganz auszuschalten. Elne_ be.sondcre RoIIe spiele, hlebe:, da* sandi-Mrabi*Ae Konigreich. Dieses Land habe vor dem Krieg* tine Strcltmacht besessen, dfren Wert fiir die Verteidi-gung des Landes selbs. wie anch als militiirischer Kristalllsationskcrn der arablscheo Staaten GbeT-haupt recht bemerkenswert gewesen eei. Die Entwick-lung der modemen Waffen im Lank dteee* Krieges habe aber den Wert dieser Streltmacht auf Null herabgesctzt. Sow oh I fiir die arabischen Vdlker «1> auch fiir die andercn vorderasiatischen Staatev be-ruhe die defensive Sicherhcit jeweils auf dem Wii-stcngiirtcl. der diese Liinder umgebe. Flugjeugcn und Wiistcnpanzcrn gcgeniibcr habe diese natiirKdie Ver-tcidigungslinic als Basis fiir eine noch so gut aosge-riistete und tapfer kfimpfende Infantetie. flber die die arabisdien Staaten, Saudi-Arabien an der SpitK, im wesentllchen nar verfiigen wlirden. Dlcht die fc-ringste Bedcntong mehr. Die arabiadien Staaten wiir-den gut daran tun. sich dieser Erkenntnis imt«r l''inberechnung der Tatsacbe daG im ganzen Ndhen Ostcn weder ein Flugzeug nocb е'в Panzerwagcii her-gestellt werden kSnotc, bei dtr WaU IhMt edtan tW# oidkt n vawdiMcft«.
JPalutin" ««>«t đusaf Wd dafi die ifldiscbd Егеме mit diuea Drohung«n dU K«tM tus dtW Sad gcUsseo habe. D*r Angriff, den <о1фе Ver-afCentllAuegem gegen d## englUdie KSnigreidi und gegen dU »rabis^ Welt #n thai ten, eel iveitelloA ein* Folg* der veriteiften H&ttDBg. dl* »dten* der acabieditn Welt nldbt suletct Infotg* de* Wident«n-< de« Ibtt Sande gegenSber d«r englisdien Unlon#4 politik Immer ttlrkei berrorgttrettn **i. Im Obri-gen let Burn eicb in arabisdien Kreisen darOber W klareo. d*S di« jOdledie Pre#** ihren Angriff nidit obne «ngllsdi« Riidendedung vorting. Dl« tngliedia Prease selbet h&lt ** effenbar angeeldit« der Be-miibungen um ein* Union nidit fttr angebradit, *«Ib*( elnen aoldien Ton an%wdil*geo, ond sdddtt deihalV di* iadledim Organ« vor. „Fal«*tln" bunarkt #b4 edilieSend, mam d@rf* si* keineo 1Пп*1оп«п dar^ Tiber hingeben. daS di* Frag# d#* arabledtcn Wider-standee nidit Ton Baionetten mbhbg*. Kmdcrn. daB der Kampf nm di* Zuknnft der *rabl*«keu VSlkar von der Kraft aller arabiadien Nationen ond ibremt Will Al, ffir eine eidiere und neue Zukunft *lnin<< tr#t#m, beethnmt wird.
Zwoimol 10 Abichfiiie im Tog
Berila, 10. Sept. Dtr FOkm v*ril*h dm# EidiMH laub *um Ritterkreni de* Elaemea Кгмхе* mm Ob#r* Icutnant Nowotnr* Slaffelkapitam in einc« Jagd^ gesdiwader.
Der Wdirmaditberidit vpm 2. S«piwnt#r W-i kaont. d*fi Ob*rl*utmmmt Nowotnr (ам amwr 10 Mtn si«M *rnm#*m itatie. Elm* molAe AbmdraBmiffit #t*Ui ОДШ ktote Bocb fisM Лш№#к##(&Ц &WL Dei đođi war ** nldit d#e emtemij, da£ 10 Atachto« to let SlegeeUste dleee* erfolgrdchen J*gd!]l*g*m vttieich-* aet werden konnten. Dcnn *r h»We berelt* In dea Hoduommerteean dl#*** Jmiir** 10 fdndlii^ Flu#4 a*M* a# 4#r flmtfromi #&#imdM**e# aid d#mk 4it lii.' ■
Seltf 4 — Nr. 72.
K Л В A W A У K E У BOTE
Sanmtag. 11. September 194&
Dei Grilf nach Panama / S M, ZS,*"
I.
Die Bestrebungen der Verelnlgten Staaten, iich Mlttel- und SUdamerika gefUgtig zu ma-Chen, haben nlcht erst, wle man glauben kttnntc, in letzter Zelt elngesetit. Sie reichen nahezu hundert Jahre zuriick. Wlrtechaftllche AbdroMelungen und Putsche waren bellebte Mlttel, Interessen durchzuaetzen. Bezeichnend hlerfUr ist, wie einst Washington die Katial-zone von Panama an eich riU- Die sum Teii In Verge»senheit geratenen Ereignlsse meien im folgenden in Eiinnemng gebracht.
MJt Unhell bcgaiin ee • • •
јЕ» war in den siebziger Jahren dee vorigen Jahrhunderte. Ferdinand de Leeseps, der Br-bauer dea Suezkanals, stand auf der Hdhe sei-nea Ruhrae- Man felerte ihn ale den tatkrKf-tlgiten und groQzUgtgsten Ingenieur seiner Zelt. Den Antell Negrelils am Bau dee Suezkanals hatte man vergessen. Es 1st nyr daher begrelfllch, daR man ihm auch das n&chste groUt Projekt zu Ubertragen beabslchtigte. Die mittelamerlkanische Landenge solite bel Panama, das damals zu Kolumbien gehOrte, durchstoBen werden.
Der Plan war nicht neu- Selt der XUhne spa-nleche Entdecker Vasco Nunez de Balboo die LandbrUcke Uberquert hatte und wenlge Jahre ^sp&ter der Eroberer des Inkarelches, Francisco der Pizarro, zusammenlegbare Schiffe auf Rildem von einem Ozean zum anderen hatte schleppen lessen erwog man Immer wleder, hler ^ne kUnstllche Wasseretrafie zu schaffen-Karl V. und Phillpp II. trugen sich mlt dem Gedanken, verwarfen ihn aber dann als sUnd-haft, weil der Mensch nicht trennen soil, was Gott vereinigt hatte. Sp&ter beech&ftigten sich Goethe und Alexander von Humboldt mlt die-sen Pl&nen. Aber die Technlk war noch nicht so weit ^^orgeschritten, um ein ausslchtsrelchee Gelingen gewtlhrieisten zu kOnnen. Nun schlen die StunAe gekommen, wenn man auch jetzt die noch bestehenden Schwierlgkelten nicht uijterschEtzte. Hatte doch schon der Bau el-ner Eiseobahn von Panama nach Colon 68000 chinesiscben Arbeltern das Leben gekostet Sie waren Fletoererkrankungen und Schlangenbls-•eo erlegen. Wie vlele Opfer wUrde da erst dl« AWag# einei Wasserweges fordem!
Aber die Vorteile drttngten die Bedenken snrUek. Man brauchte nach dem Durchstich nicht mehr den welten Weg um das Kap Horn zu nehmen, das mlt seinen gef&hrlLchen Klip-p«n schon so manchem Fahrzeug zum Ver-himgnls geworden war. Man konnte Tausend« von Kiiometera sparen^ wenn von der Alten WeK sur WeetkUste Amerika# fabren woUte.
Nlwnamd warnte Lesseps
Leseeps nahm den ehrenvollen Auftrag an. во regsam er sein Leben lang gewesen war, •o Aitel war er auch- Und diese Eitelksit be-herrschte Ihn noch Im Grelsenalter- Er grUn-d«te die »Compagnle universell* du Canal in-teroc<anique de Panama*, trat an ihre Spltse und fuhr dann, begleltet von einem Stab von Ingenleuren, nach Mlttelamerika, um da« Laud zu besichtlgen.
Es iet nlcht bekannt, ob er erkannte, daS •r hler vor weit grOBeren Schwierlgkelten stand,-al« er sle belm Bau des Sues-Kanals zu bewftltigen hatte. Damals es nur, die arabische WUste zu durchstoBen,. gait es nur, leicht geschwungene Hltgel abzutragen. Jetzt aber muBte man gegen fieberverseuchten Ur-wald, gegen relBende FlUsse und rlesige Berge k&mpfen.
Fest steht nur daQ es nlemand wagte, den Greis zu wamen, Man hOrte sich seine Vor-sehliLge as, ohne EinwKnde zu erheben, und beschloB, sogleich mit den Arbeiten zu begin-nen. Sie' setzten Februar 1981 ein-
Lesseps selbst fuhr zuriick nach Europa und UberlleB alles Weltere einem blutjungen, wenn
auch aehr begabten Ingenieur: Philippe Bu-neau-Varilla.
>Ich stelle Sie vor eine verantwortungevolle Aufgabe<, #agte er bel der Abreiee zu dem er#t elnlge zwanzig Jahre z&hlenden FranZo-aen, »aber ich habe Sie nchtltzen gelemt und glaube, daB Sle mein Vertrauen nlcht ent-t&uschen werden!«
Der junge Mann dankte mit einem verbind-llchen LUcheln: »Ich werde tun, was in mei-nen Kr&ften eteht!<
Hltze, gelhf# Fleber, Schlnngen Lesseps hatte berechnet, daB die AuefUh-rungen der Arbeiten 843 Millionen Franken koeten wUrde. Fachleute widersprachen dle-•er Sch&tzung. Sie behaupteten, daB die Sum-me vlel zu niedrig sei. Aber der »Triumphator von Suez« lieB sich nicht beiehren- Er spottete Uber die Besserwisser und errelchte mlt dieser Vberheblichkeit daB Tauaende von kieinen eparem ihr Geld in den FUnfhundert-Franken-
Kotzebue schrteb Ubcr Beethoven« Fidelio-OuvertUre: »Alle parteyloeen Muslkkenner und -freunde waren dartiber voUkommen elnlg, daB 10 etwae Uneusammenh&ngend^s, Grellee, Verworrenes, daa Ohr Empdrendes echlechter-dings noch nle in der Musik geschrleben wor-den eel- Die echneldendsten Modulatlonen fol-gen aufelnander in wirklich gr&BHcher Har-monie und einlge klelnliche Ideen, welche auch jeden Schein von Erhabenhelt daraus entfer-nen, worunter z B ein Poethomeolo gehttrt, da# vermutllch die Ankunft dee Gouverneurs ankUndlgen eoll, vollenden den unangeneh-men, bet&ubenden Elndruckc.
Ja eelbet Haydn bestand darauf, Beethoven nur als groBen Planieten gelten zu lassen- Und Gottfried Preyer, Direktor des Koeervatoriums in Wlen, lleB ale Orchesterlibung 1847 den ersten Satz der IX. Symphonic von Beethoven spielen Am SchluB dereelben sagte er zu seinen SchUlern: »Heine Lleben, Ihr mtlBt euch liber dieses StUck nicht zu sehr verwundem, Beethoven war damals schon nicht mehr gans klarea Geistesc.
Es glng aber auch anderen GrOBen, vor Beethoven, nicht beeser. So schrieb Gretry alberne Aphorismen Uber Mozart, und Hfindel behauptete, daA sein Koch muBikallscher sei als Gluck.
Webers »FreischUtz< fand auch wenig Лп-erkennung. Zelter berichtete Goethe Uber dlese Oper: »Leidenschaft habe Ich bei allem Ge-blttse wenlg bemerkt. Er hat ein kolossales NLchtf aus einem Nihilo erschaffenc, und Luct-wig Tleck nannte diese Oper »daa unmueika-liacheste Getdae, dae Je Uber diese BUhne ge-tobt ist«. Wenn Deutsche Uber Webers Oper so urteilten, so nimmt ea'tficht wunder, wenn Roaalnl Von dieser Muslk behaup(tete, »sie ver-uraache Ihm Lelbechmersen«. '
Und Buaoni sprach bereits als reifer KUnst-ler von Franz Schubert nur als von einem »begabten Dllettanten!« Da« stets Ernete und Erhabene in Brucknera Muslk behagte einem Wiener Schriftateller, einem Zeltgenossen des Meisters nlcht, der melnte: »Wenn Bruckner aufgerftumt und luatig ist, dann komponlert er: »Daa Grab let melne Freude«. Und Richard Wagner aagte Uber die Werke Brahma': »Daa let eine ao langweilige Mualk, ein ewlges Hln-und Hertasten, zum Elnschlafen. Ich begreife nlcht, was die Leute da herausflnden Ich wuBte in einem Wiener Konzert, in dem man Brahma apielte, nlcht wie ich dran bin und konnte nur aagen: Daa begrelfat Du nlcht!«
Wle aehr Richard Wagner anfanga verkannt wurde, lat ja allgemeih bekannt. Nlcht nur Hansllck zog in Wlen Uber Ihn her, auch
Aktien anlegrten, die Uber die Вбгве in den Verkehr gebracht wurden. Sie glaubten, eich kelne bessere Rente sichern zu кбппеп.
Mit glelcher WlUensst&rke verfocht Philippe Buneau-Varilla jenselte des Ozeane die Be-etrebungen. Aber die felndllchen Krafte der Natur waren nlcht nlederzuringen- Die Kanai-zone verelnlgte alle Schrecken ^er Tropen-Die brUtende Hltze, dae gelbe Fleber, die gif-tlgen Schlangen und die rleelgen Ameieen for-derten Opfer Uber Opfer. Die kraftvollaten Menschen erschlafften, wurden k rank und Btarben dahin Ihre Arbeiten aber zeratGrten die GUsse der Regenzelt. Auch zerfrafi der Rost binnen kurzer Zelt alle Elsentelle der Maechinen- Und schlleQlich hatte man sich in der Beschaffenhelt der Gestelnaschlchten gelrrt. Man hatte welchen Tuff und harten Geetellungsbefehl ihn errelchte. Sein Name Trachyt vor eich Ersterer war flieOend und hielt nlcht; letzterer muQte mUheam ge-eprengt werden.
So gingen Jahre dahin, die nicht nur Men-»Chen, sondern auch Uneummen von Geld ver-echlangen.
(Forteetzung folgt)
Bauernfeld schrieb 1869 Uber Wagner: »Die »Eddac ist die neueate Losung, der urgerma-niache Getterdlenat, den una der gravlt&tisch-dithyrambiache Klopstock l&ngst zu verlei-^ den gewuflt. und der una nun miurtkalisch aufs neue aufgetiacht" wird- Doch von Muaik 1st kaum noch mehr die Rede, aondern nur von der hocherhabenen Poeaie mlt Alliteration und Stabrelm — allaa Knittelvera. Man achnitzt aua dem i-ohen Stoff plumpe, hOlzerne Flgu-ren, IftUt ale ungeheuerllche Reden und Gegen-reden halten unter entaetzlicher Begleltung aller mOgUchen Salten- und Blechinatru-mente, denen sich auch gelegentllche Amboese ala artiatiach glelchberechtlgte muslkaliache Vehlkel belgeaellen. Und das lat nun das neue Kunatwerk, welches aowohl Tragfldie wle Oper als unnUtz beiaeiteachleben will! 1st dies ichon Tollhelt, hat ea doch Methode!«
Nlcht besser erging es bekanntllch auch Bruckner, deaaen Slebente Symphonle Im M&rz 1886 als eratea seiner Werke In Wlen aufge-fUhrt wurde. Dam ala achrleb Hanallck: »Ich bekenne unumwunden, daB Ich Uber Bruck-ne rs Symphonle kaum ganz gerecht urteilen kdnnte, so antlpathlsch berUhrt mlch dlese Muslk, 80 unnatUrllch aufgeblaaen, krankhaft und verderbllch erachelnt sle mlr<. Und der Krl-tiker der Wiener Allgemelnen Zeltung sekun« dlerte Ihm mlt den Worten: »Bruckner komponlert wle ein Betrunkener.'c
Aber es lat nicht nur das Schlckaal der Mu-siker, daB ale nlcht oder zu spKt erkannt werden. Ala Schroder 1786—98 Direktor In Hamburg war, fUhrte er den »GBtz< auf. Das StUck flel aber durch. und ein Hamburger Kritlker achrleb: »daB Leasing, noch wenn er betrun-ken wKre, ein StUck wle den »oetz« wUrd* schrelben квппеп. Goethe hingegen nle elne »Emilia Galottlc.«
t)ber Grlllparzer dlchtete Frledrlch Wilhehn Schlegel:
»Wo Grlllen mlt den Parzen mch verelnen. Da mUaaen grause Trauersplel' erachelnen«.
Und Strlndberg nannte Ibsen: »Ibsen, das nordlsche Waschwelb!«
Auch Maler wurden vlelfach verkannt. Be-sondera Makart fand wenlg Anerkennung bel seinen Zeltgenosaen. Anaelm Feuerbach schrieb Uber Ihn: »Dieses' diarrOheartige Produzleren In seiner asiatischen TrOdelbude mlBfailt mlr, und wird auBer Kurs kommenc, w&hrend der Berliner Maler Karl Steffek Uber Makarta »Peat In Florenz« kura und bUndlg »Schlecht gezelchnet und mlt Hurensalbe laslertc sich &uBerte. Und Frledrlch von Amerllng melnte: »Der Makart welB ganz gut, warum die Welt voll Farben 1st. Abtr zelchnen kann er nlcht«.
Casnett tm^ Cocn^ln
Ausgeborgll
Ea war In der Schule- Geachlchtsstunde. Der Lehrer erztthlte von Karl dem GroBen Da flel aeln Blick auf die letzte Bank Fenaterplatz. Da ааВ Karlchen und kaute
»Karlchen — IBt Du am Ende w&hrend dea Unterrichtea?«
Karlchen stand auf, wurde puterrot und ver« sicherte, daB von Eaeen kelne Rede sela kdnnte.
Daraufhln fuhr der Lehrer In selnem Vor« trag fort
Nach elner Welle glltt aeln Bllck wleder Uber Karlchen hln. Kein Zwelfel: Karlchen s M und bewegte sich unentwegt, er schob Irgend etwas von elner Backe In die andere und sela Gesicht verkl&rte sich dabel genleBerlsch.
»Karlchen — Du lBt!<
»Neln, Herr Lehrer--bltte, ich lutscha
aur!<
»Was lutachst Du denn #o elfrlg?«
Karlchen geatand: »Elnen Bonbone-
»Komm sofort hierher und wlrf den Bonbon In den Paplerkorb! Es let atreng verboten, w&hrend der Unterrlchtsstunde zu eeaen oder zu lutschen!«
BetrUbt trat Karlchen au# der Bankrelhe, ging zum Paplerkorb und nahm vorsichtlg aelnen Bonbon aus dem Mund und legte Ihm aanft In den Paplerkorb. Dann setzte er »Ich wleder auf seinen Platz.
Der Lehrer erz&hlte welter von Karl dem. GroBen.
PlOtzUch atreckte Karlchen elfrlg die Hand In die H6he Der Lehrer unterbrach ilrgerllch aelnen Vortrag.
»Wag wlllat Du denn, Karlchen7c
»Bltte, Herr Lehrer — darf ich nach der Stunde den Bonbon wleder aua dem Papier« korb holen?<
Der Lehrer mufite I&cheln: >Uegt Dir sovlel da ran?«
Karlchen war ganz aufgeregt: »Ja natUrlicK — ich habe den Bonbon nKmlich von meinemi Bruder auageborgt und muB Ihn Ihm hi dei^ Pause zurUckgeben!«
Carl Otto Hamaan
»Dein Vater (ibt D*{n«r Mutter fUztčelg Mark. Dana nimmt er zeha Mark wieder weg. Wac gibt dae?«
>Sinea Mordakrach, Herr Lehrer!«
*
JUteree Mftdchen (dae einem Angler zusiebt): >Verlierea Sie aicht manchmal die Geduld« wenn keiner antoeiSt?«
Angler: >Nee, — Sle?«
WuBten Sie schon...
... daB die erste Getreldegarbe bel der Ernte friiher ala Opfersymbol dem HauageflUgel vorgeworfea oder auch feierllch aufgehUngfc und bis zum SchluS des Jahres aufbewahrt wurde ?	, -
•.. daQ die Deutsche Wochenschau anfanga den Namen >Aktualit&ten-Theater« fiUirte ?
...daS giftige Tie re oft bunt und grell ge« f&rbt eind, was als Warnzelchen fUr die Um-welt aufzufassen 1st?
... daB es 26 verschiedene Arten von Huf-eleen gibt, mlt denen die Pferde in der Hei» mat wie an der Front beschlagen werden?
.. - daB um das Jahr 1910 DamenhUte von ■olch fleslgen AusmaBen getragen Wurden, daB die Berliner Theater in Ihyen Garderoben Hutschrftnke fUr die Zuschauerinnen aufstel-len muBten ?
Genie gegen Genie / ш.
klelne Sffliunlung benits nvidieitir Ktitiken m Hans Gtoyer
Dei Konig in der Klippschule! /
Yon Wilhelm Schfiln
WAhrend Joachim Quenzel, der vordem Feldw*b«l belm alten Deiiauer geweien und danach bel Leuthep zu Selnem Holzbeln gekommen war, den Abc-SchOtzen gerade ein T an die Tafel malte, verdrieflllch genug an dem QberflQisigcn Buchitaben, der vre-der in Frleden det Alphabet* noch Im Krleg ■eines Gebrauchs elne andere Berechtigung all die elner gelehrten Pedanteric: trat un-vermutet der K6nlg In die kleine Schulitube •In.
Ihm vraren so vlel Klagen flber die Klipp-•chule zu Ohren gekommen, dafl er selber naph dem Reehten lehen und, vrenn die Klagen zutraien, dem alten Soldaten dat Schule-halten verbi'eten wollte. Der gevreiene Feld-webel wuRte Betcheid: wo der Кбп1д telber naohzutehen kam, itand ea lautig; aber er wuBte auch, daB nur Unerschrockenheit ihn re'tten konnte. Alto hob er die Kreide nlcht auf, die Ihm aut den HSnden geiallen war, all der Kfinlg t Ich durch die niedere TOr herelnbflckte. Joachim Ouenzell meldete er: Acht Klippichaier vom vergangenen Jahr und dretzehn neuel
Will tehen, wai Er mlt Ihnen trelbt, lagte der Alte' Fritz. Lafi Er die Taiel und fange an zu doziereni
Federn In Rub I kommandlerte der alle Feld-Vfebel uAd fragte, wai der Kfinlg befehlef
Wat Er Willi verwiea der ichon ungedul-'d\g aber den Zustand; dai Nttchite iit immer das bestel
Der Joachim Quenzel faAte In seinen Grau-bart, als ob er das NSchste bedftchte, um auch schon Keine Frage wie aus der Pistole «uf den ersten Klippschaier abzutchieBen: We sind wlr?
In der Schule.
Und wer let gekommen?
Der Kftnigl sautle der zwelte rotbicklge Vengel етроГ; und auf einen Wink stand die ganze Kllppschulc mlt strahlendeh Augen da,
als h&tten sic das Examen mit dieter Ant-wort gewonnen.
Lafl Er mlch aus dem Spiel! verwies ihm der K6nlg barsch den billlgen Einiall und stieB mlt belden Hftnden den Stock auf den Boden. Oifenbar kaum noch erwartend, daB sich hl4r etwas Vernanftlges begeben kfinnte.
Aber dem alten Feldwebel war die zwelte Frage nur aus der Relhe gesprungen; ihm stand ein anderes Zlel im GefQhl, auf das er nun, ilch vom Kfinlg abwendend, mlt Soldatenmut losglng.
Wo 1st die Schule? traf seine Frage den drltten Klippschaier. Und als die Antwort kam: In Berllnl st'apite sein Holzbeln, Schaler far Schaier aufrufend, an der Bank vorbel.
Wo liegt Berlin?
Im Kfinlgrelcl. PreuBen.
Wo liegt das Kdnigreich PreuBen?
In Deutschland. '
Wo liegt Deutschland?
In Europa.
Wo liegt Europa?
Auf der Erde.
Wo liegt die Erde?
In der Welt.
Gut exerziertl sagte der K8nig belustigt, als die Fragen und Anlworten den raschen Kugelwechsel beendigt hatten; und es mochte ihm schelnen, daB kein Treffer dabel herausgekommen wire; denn er fragte, auf selnem Krackstock gestatzti
Was also waiter?
Eben das aber fahrte zur letzten Frage des alten Feldwebels, der sich mlt einem scheuen Bllck dem K6nig zuwandte; Wo liegt die Welt? fragte er, und die Frage schlen an den K6nig selber gerichtet, well die Bankrelhe zu Ende war. Der Alle Fritz indessen
Die toten Augen /
Durch einen dttnnen Wolkenschleier warf die untergehende Sonne nur ganz matte Schimmer auf die weite, dunstige Ebene des Ostens, An einem BahnQbergang, im Gewirr von Abstellgeleisen und Verladerampen war-tete unser Zug wieder elnmal auf das Signal zur Weiterfahrt. Alles war aus den Abtel-len geklettert. Im DSmmerllcht sah man die Silhouetten deutscher Soldaten, die sich die Langewelle rertraten.
Plfitzlich ertdnte leise Muslk. Aus einem kieinen Krels feldgrauer Uniformen erhob sioh elne Melodie. SchwermQtlq ruderten die Tfine in den Abend. Lanqsam schwoll die Melancholie des Lledes an. Vlelstlmmia, qroB und rund wle die rote Kuqel der Sonne am Horizont stand das Wolqalied ttber der sommerltehen Landschaft.
Wenlge Schritte abseits verharrte ein Bauer.
Sirenadi gin Osten von Julius Fiiediich
Eine kleine Gestalt mlt verwettertem Gesicht, beinahe ein Zwerq. Die Јвске aus Schafsfell, die zottige PelzmQtze und die gewickelten Stoiiklumpen an den FORen schienen ein ErbstOck aus Generationen. Teilnahmles starrte sein mfldes Auqe auf die S&nqerschar. Lied auf Lied entstieq den Kehlen. Lands-knechtsweisen wirbelten Soldatenqes&nqe auf. Um uns versank die Landschaft, lOste sich der Raum des Ostens. Im Zauber der Muslk leuchtete die feme Heimat.
Nur das kleine, zerlumpte M&nnchen war qeblieben. Es schlen wesenlos, der Schat-ten elner Seele, ^ie aller Persfinllchkeit und aller Zelt entsaqte. Immer noch blickten seine Auqen In die qleiche Richtunq, an den Dinqen vorbel... ins Leere. Sle waren qestorben, vlellelcht qestern... vielleicht ehe sie qeboren.
hatte kelne Lust, sich von einem Klippschaier. lehrer auf metaphyslsche Grenzwege v»r« locken zu lassen, die ihm verhaBt waren. Er hatte gelernt, nach den Ursachen der menschllchen Handlungen, nicht aber nach dem Grund der Dinge zu fragen, mit dem sich die Mystiker abmUhten und an den dieser alte Soldat so tUpplsch rOhrte. Also schattelte er unwillig den Kopf und sein groBes Auge sah den Frager fast lelmdse. llg an.
Dem aber kam Hilfe, und die Hilf* bradht* das einzlge MSdchen, das in der KHppschula unter den dreizehn Neuen safi, well es ein Walsenkind aus der Verwandtschaft des •Schulmelsters war. SchOchtern hob es dl# Hand, und aus der dunklen Stille, darin dl# Frage: Wo liegt die Welt* verklungen war, kam die Antwort der Klnderstlmme zuriick:
In Gottes Hand.
Da konnte der Kdnlg nlcht mehr: Cut exerzierti sageni Als ob nicht erst auf die letzte, sondern schon auf die erste Frage« Wo sind wirT die eine Antwort gegeben wor-den ware. In der alle andern Fragen und Antworten hlngen, so blleben die Worte in der Stille der kieinen Schulstube stehen. Nach dem Reehten zu sehen war der KOnig herelngetreten; und nun hatte das Recht« Ihn gleichsam selber aberkommen.
Um wievlel schftner muB doch dem kindli-Chen Glauben die grausame Welt seiti als un-serm Zwelfel? Und was far elne Sicherung der Menschhelt liegt darln, daB detn Verstand die Elnfalt gesetzt 1st! dachte der Alte Fritz, als er den Krttckstock In die Unke nahm, an die Bank vorzutreten u'.id dem Kind, das ihn mlt dunklen Augen ansah, dankbar fiber den schllchhaarlgen Kopf zu strelcheln.
Blelbe Er da, wo er Istl sagte der KSnig doppelslnnig zu detn Joachim Quenzel, ehe er, den Sperberkopf nach seiner Art spShend vorgehoben, die Klippschule des alten Soldaten verliefi.
Sobota, 11. septeirtbra 1943.
К7 RAWANKEN BOTE
stran 5. — štev. 12.
Velik dan za prebivalstvo т ARlin^u
Stellvertretender Gauleiter pri Eranislii industrlislti družbi
Pri Kranjski industrijski družbi je bil sprejem novih sotrudnlkov in posvetitev novega mladinskega doma predmet posebne slavnosti. BetrlebsfUhrer, glavni ravnatelj Noot, je izrazil svoje veselje, da je lahko pozdravil Stellv. Gaulelterja, Krelsleiterja in Krelsobmanna ter druge predstavnike stranke in države. BetrlebsfUhrer se je v svojem nagovoru bavil s tisočletno tradicijo železne industrije v AQllngu in ee s toplimi besedami obrnil na mladino tvor-nlce. Ortsobmann der DAF, Ing. Semlak, je opravil vpisovanje novih vajencev.
Veseli napevi obratne godbe so dali slavju obeležje in tvorili uvod v izvajanja, v katerih se je Stellv. Gauleiter Thimel, obrnil zlasti na mladino. Izvajal je, da je sprejem mladeničev v obratno skupnost pomemben dogodek. Caa brezskrbne mladosti je minul. Sedaj vstopajo v veliko armado tvornih ljudi, ki izpolnjujejo svojo dolžnost kakor vojaki. Tudi mladina al mora bi--ti v svesti, da s svojim delom prispeva k zmagi Reicha. Vsak prijem ima svoj pomen. Prvi-• krat stopijo mladeniči iz Altgaua kot vajenci v obrat. Navdaja jih ista volja in pridnost^ da bodo postali dobri nemški strokovni delavci. Ne bo jih vzgbjevala in izoblikovala sanno vajeniška delavnica, ampak tudi mladinski dom Kranjske industrijske družbe. Predvsem morajo biti dobri tovariši In se zavedati, da so naclonalsocialistlčiia načela ^akonl za mla-
dino. Pod vodstvom Jugendwalterjev naj postanejo vzorni vojaki dela In naj pozneje tudi v vojnoslvi častni obleki služIjo FUhrerju. S tem je Stellv. Gauleiter otvorll mladinski dom Kranjske Industrijske družbe. Za sodelovanje pri tem domu se Stellv. Gauleiter zahvalil Krelelelterju, Krelsobmannu, BetriebsfUhrerju in drugim sotrudnikom. Hkrati je dal smernice za bodoče delo. S pesmima naclje je Izzvenela ta dostojno potekajoča slavnost.
Irab iBdmanmdorf
Wochelner MUt«rdorf. (Smrt.) Dne 1. septembra t. 1. je podlegej.. daljši zavratni bolezni Frinz Hodnik iz Wochelner Mitterd0rfa 53, katerega je ravno na njegov 24. rojatnl dan spremilo k večnemu 'počitku obilo pogrebcev.
Wochelner Mitterdorf. (Iz vaškega živil jenjaj Med krasnim vremenom V avgustu so bile parkrat tudi kratkotrajne ali strašne nevihte, združene z.bliskom In gromom; ob teh prilikah je strela ubila v planinah 4 molzne krave Iii 1 vola. Ob Wochelner See je bil oblak naravnost eijajen, največ letovifldarjev je bilo Iz Reicha, pa tudi domačih, po večini iz tovarniškega mesta ABling, .kateri so poleg kopanja In sončenja mislili tudi na zimo ter pridno obirali gozdne sadeže, posebno lešnike.
Tedni dela za gorenjske Jun^madel
čeprav BO bila Jungmadel začetkoma nekoliko razočarana radi tega, da so odpadla poletna taborišča v počitnicah, so se vendar zelo razveselila, ko so bili, da jih odSkodujejo, v večjih bivališčih izvršeni tzv. »Jungm&del-Lei-etungswochen« (tedni dela za Jungm&del), kakršne Imajo zelo radi v Altreichu že več let, odkar vojna ne dopušča več, da bi bili mlado-ntnikl zajeti v taborih v navadnem obsegu. Gorenjski tedni dela, ki so se vršili v ABlin-gu In Neumarktlu, v Veldeeu in Radmanns-dorfu, so Imeli samen, da ravnotako, kakor, vsako taborišče, okrepijo čut skupnosti, da dajo nadalje vsakemu Jungmadlu prllojSnoet, napraviti skušnjo kot JungmKdel, pz. da в1 etarejie pridobijo Jungmadel-L/eistungsabzei-chen. Raz teh vidikov so imeli prvi tedni lep uspeh. Zajetih je bilo okrog 180 Jungm&del, od teh večina v ABlingfu in Neumarktlu. Od 8. ure zjutraj do 16.3{> popoldne so bila zaposljena B športom, petjem In šolanjem, kosilo je bilo skupno. Višek je tvorila enodnevna vožnja po Veldeser, oz. Faakersee. Tako Je mogel po nekaterih vežbah en del Jungmttdel izpolniti vse pogoje za Jungmadellelstunggabzeichen, vtem ko bodo druga Imela v teku prihodnjega tedna priliko, da Izravnajo še ne prav dobre uspehe. V vseh primerih je mogla BannmadelfUhrerin opraviti ob koncu skušnjo iz svetovno nazornih vprašanj- in nato zaključiti teden dela.
g a, ki je zagotavljal, da bo ukrbno Izvršil v»e zaupane mu službe In naloge. Po svečanem činu se je Pg. WelB poslovil х najboljšimi željami od vsakega posameznika, in službujoči Kanzleilelter Rouscheg mu je v imenu sotrudnlkov ter Ortsgruppe izrekel zahvalo z zagotovilom, da je naša splošna želja, da bi. doživel vse najboljše tudi na svojih nadaljnjih življenjskih potih. Ortsgruppe igubl x njim ne le vestnega vodjo^ ampaJc tudi dobrega tovgrlša, ki zna rešiti svoje naloge v vsakem oziru.
Lukowitz. (Junaška smrt.) Kot prvi je dal v občini Luk6wltz svoje mlado življenje za bodočnost In velikost Velike Nemčije šele
19 letni kmečki sin Anton Birk iz -Unter-Kossesa. V januarju 1.1. je odrinil k Waffen-W. Jedva Je bil okreval od svoje prve rane, že je stal zopet v boju proti boljševizmu In umrl 26. avgusta junaške smrti. Težko je ta vest zadela njegove starše, zlasti, ko je še drug sin na fronti. Ortsgruppe Lukowltz, kakor tudi vsa občina Iskreno sočuvstvujejo s težko prizadeto rodbino. Naj jI bo to mala tolažba v njeni boli.
Egg b. Liikowitz. (Rojstvo.) Zakonska dvojica trgovca Pavla Jermanna v Eggu je dobila šestega sina.
Rodbinska kronika Iz Gorenjska
Kreis Krainburg
Hrainburg. V avgustu je bilo 31 rojstev in 11 smrtnih primerov. —, Poročili, so se; Johann Hafner in Angela Schuster, Laak a. d ZaJer; Josef Suppan in Vida Lakota, Kralnburg-Wart; Peter Schink in Valentina Wester, Relfen ozlr. Oberwessnltz; Maximilian Gale in Maria Tuschek, Zauchen; Alois Uschl&ker in Johanna Modrian, Predassel; Franz Podbelschek In Margarete Sawasnik, Klagenfurt ozlr. Krainburg; Alois Suschnik in Ludmilla Trebuschak, AQling ozir Kralnburg-Wart; Josef Bisant In Maria Petatsch,. Zwi-schenwfissern ozir. Wlkertsche"; Jakob Dermo-ta in Anna Benedik, Eisern ozlr- Selzach; Josef Luner in Paula Jaklitsch, Naklas; Josef Stare In Maria Kern, Predassel ozlr. Gallen-fels; Alois Stemplcher in Anna Jekowets, St. Georgen; BartolomKus Jermann In Johana Jermann, Flodnig ozir. Moste; Albin Swetel in Ludmilla Letner, St. Georgen; Lorpnz Li-koser in Anna Rosmann, St. Georgen; Josef Pipan in Alolela Dermastia, FlBdnig; Jakob Rebernak in Angela Barle, Naklas; Josef Bi-tenz In Augustine Koler, Krainburg.
Gallenfele. Rojstva v mesecu avgusty Johanna Maria Jo»t, Goritsche, Johann Sparo-wetz, U. Duplach, Josef Kern, Tschadoule, Helene Mall, U- Wettern, Anna Jekowetz, Slegersdorf, Johann Stanislaus Weterrilk, Go--ritsche, Raimund Puschawetz, U- Tenetische. — Umrli so: Helene Grel, Gallenfels, Stanislaus Kastelic, Gallenfels, Emil Rotter, Mitterdorf, Emille Rotter, Mitterdorf.
Kreie Badmannsdorf
Steinblchl. V mesecu avgustu se je naredila Maria Warl, Stelnbichl. — Umrl je Johann Grl Iz, Unterlelbnit*.
đ^mnpunki deb
y žarisću dneva
IVaš športni kotiiček
№8b Helm
St. Martin bei Llttal. (Slovo Ortegrup-penlelterja KVB In postavitev novega.) V domu Volksbunda se je preteklo nedeljo poslovil pri apelu splošno priljubljeni Pg. Lorenz Wei6, ki je premeščen. V svojem v srce segajoćem govoru in skromnih besedah se. je Ortsgruppenlelter zahvalil vsem svojim sotrudnikom tukajšnje Ortsgruppe za njihovo zvesto sodelovanje. Pozval jih je, naj vselej složno sodelujejo skupaj ла blaginjo ekupnostl. Nato je namestnik Krelsleiterja, Kreisamtslelter M U 11 e r, uvedel novega OrtS-gruppenleiterja, pred katklm sem poslanega In v celi okolici že priljubljenega ter rojakom dobra dela Izkazu jočega župana Pg. B e r e n-
Nogometna sezona se pričenja...
Od Gaufachwarta Addlsona je bil pred kratkim izdan let<^njl nogometni program za Kftrnten. Poleg prvenstva, ki ee prične že to nedeljo, bo Izvedeno tudi tradicionalno tekmovanje za 10. oktober pokal. Na novo bo leto« sprejet v prvenstvo tekmovanja tudi Laak, tako da. bo, tekmovanje štelo 6 moštev, 3 Iz K&-mtna; KACRapid, Luftwaffe In Villacher Sportvereln In tri moštva iz Oberkreina:- AB-llng, Krainburg in Laak. Izžrebani so bili sledeči termini: 12. IX. 1943. ABllng : Krainburg, Laak : VSV, LSV : KACRapid, 19. IX. 1943. VSV : KACRapid, LSV : Laak, 26. IX. dan zbiranja za zimsko pomoč (WHW). 8. In 10. X. tekmovanje za 10. oktoberskl pokal, 17. X. ABUng : KACRapid, Laak : Krainburd VSV : LSV, 24. X. ABling : LSV KACRapid': LaAk, Krainburg ; VSV, 31. X. LSV : Krainburg, VSV : ABling, 7. XI. ABUng : Laak. KACRapid ; Krainburg.
Tekme se vršijo na Igrišču prvolmebovanega kluba.
Kakor je razvidno, je usoda naklonila, da •e že v prvem kolu srečata oba gorenjska rlvala ABling in Krainburg. Kakšna Je forma obeh moštev, se ne da popolnoma nič sklepati, ker že dalj časa ni nobeno moštvo nastopilo.
Tudi je še popolnoma odprto, kje se be ta tekma vršila, ker Ima ABling radi Incidentov na tekmi s KAORaptdom do 26. t. m. Igrišče za Javne prireditve zaprto, Krainburg pa sploh nima lastnega igrišča.
V Marburgu je bil pred kratkiiti odigran nogometni četverotumir, na katerem so sodelo- ■ vali Rapid Wien, Villacher Sportvereln, Reichs-behn'Marburg in Rapid. Marburg. Prvi dan Je r Rapid Wleh, premagal RSC? Marburg s 7:1, VSV In Rapid Marburg pa sta Igrala neodlo-,. Čeno 3:3. Naslednji dan je Rapid Wlen odpravil enakoimenskega nasprotnika iz Marburga s 4:0, VSV pa je zmagal nad RSG Marbur-gom «4:3.
Mladina od RSG Villach je pred nedavnim nastopila v Wienu proti mladini RSG Wlen Ш zmagala zasluženo s 4:3.
Zadnjo nedeljo pred prvenstvom sta K&mt-ne reka kluba VSV In KACRapid Izkoristila za medsebojno prijateljskn srečanje, ki s« je vr#Uo na igrišču v Villachu pred 1500 gledalci. Oba moštva sta nastopila v najmočnejših postavah. Do odmora so prišli Vlllacherjl a 3:1 v vodstvo, pa so takoj po odmoru povišali cel6 na 5:1. Vse je kazalo na težak poraz Kla-genfurterjev, pa se je stvar popolnoma obrnila In so končno Klagenfurterjl cel6 zmagali s 6:5.
Umgebaute Personenkraftwagen
i'reileltuil osebni avlompbili Einzelne ZuUssungsstdlen haben Pcrsonenkr»ft-wigen als Lastkraftwagen durch Umsdireibxlng ncu zum Vcrkchr iugclasscn und bcwinkelt, weil sonst der fUr Personenkraftwagen vorge-schriebenc Prozcntsatz iibersdiritten worden wire. Dcr Kcidisverkchrsministcr. htx sich ш eineni Erlafi gcgcn dieses , V.erfahren gewandt, da umgcbauten Personenkraftwagen die Nutilast melst niAt im angertiessifnen' VerhSItnis zum Leer-gewicht und zum Kraftstoffverbraudi steht. Der Umbau ist wegcn des Aufwande* an Material und Arbcitskraf^ uocrwunsdjt, ■ wqnn ?r nur ge-* schteht, um die Voraussetzungcn fur die Be« wmkelving zu sđiaffen. Be i Antragen auf Zulas-sung eincs. umgebauteh Wagens soli stets dai Gut-< aditcn cines SadiverstSndigen gefordert werden. Dem Antrag auf Bewinkelung ist nur zu ent-spredien, wenn audi die Nutzlast, ifu angeraes-senen Vrfrhaltiiis zum Leergewidit und zum Hub-raum des Motors steht oder das Kraftfahrzeug fur gewissc mit anderen Nutzkraftfabrzeugen nidie zu bcfordernde Lasten bestimmt ist. Umgebaute Personenkraftwagen, die diesen Vorsdiriften nidit entspredien, werden als Personenkraftwagen bzw, Behclfslieferwagen im Sinne dcr geltenden Be-stimmungen behandclt.
Harten bei der Korperschaftssteuer
Trdote ])Г| dHvkii za korporaclje
Die KSrpersdiaftssteuer betragt bei eincm Ein-kommen bis zu 100.000 RM 30 v. H.; wi'rd die 100.000-RM-Grenze iibersdiritten, erhoht sidi die $teuer auf 40 v, H. Bji kleinet Oberjđiretning der lOO.OOO-RM-Grenzi? кбппеп sidi Hart^ da-j durdi ergeben, daC die zu zahlendc Кбгрегч sdiaftssteuer groCcr ist als dcr Betrag, um tlert das Einkommen die 100.000-RM-Grenze uber-steigt. Um derartige šidi untcr Umstandcn er-' gebende Harten zu milderh, hat dcr Reidis-finanzminister nunmehr" bestimmt, daS die er-< hohte Korpersdiaftssteuer nur insoweit zu егч heben ist, als sie aus 42 v. H. des Einkommen* gededtt werden kann, das den Betrag von lOO.OOO RM ubersteigt. Hierbei kommen bei vollem YLor-^ persdvaftssteuersatz die Ein,kommen von lOO.OOO RM bis 131.240 RM in Betradif.
Reidismarsihall GBrIng poziva:
>Rojaki! Znatni uspehi obrambe pri zadnjih močnejiSlh podnevnlh in nočnih zračnih napadih sovražnika so vsakikrat povzročili eestre-' le večjega števila sovražnih bombnikov, ki 1еч žijo daleč raztreseni po državi in so večinoma dostopni prebivalstvu. Kdor najde dele letal, aparate Itd., mora to nemudoma naznaniti najbližjemu policijskemu uradu ali Luftschutz-dienststelle (uradu za zračno obrambo.). Samovoljna pridobitev ali prilastltev predmetov "■ bo najeftrćžje kainoVana. Da se preprečijo nesreče, naj ee nihče vobče ne dotika najdenih zlomov. Te je treba nedotaknjene Izročiti pristojnim oblastim. Zioml sestreljenih sovražnih letal, ostanki sovražnih letal, ostanki sovražne odvržene munlcije, sptoh ves sovražni material, ki se najde po zračnih napadih, niso nobeni predmeti za nabiralce spominov.
Ščitite škorce!
Opozarjamo na razglas Kreisj&germeiEtra ▼ Krainburgu glede zaščite teh prekorlstnlh ptičev v oglasnem delu naše današnje številke.
Diplom.-OptlkQt C. KRONFdSS
Klagenluri. Bahnhofstraie IS
»em 23. AngMt bl» efnschl. 11, Sept gcschlMun
iRoK Lamar:
•i9
^ллиљИаилЛар LS ul иРпллллт
IH^MORieTlOBN ROMAN
V mislih je v Wingendorfu. Pri kokoših, ki ga bodo s kokodakanjem pozdravile ob cestnem robu, ko bo prihajal vzdolž vaSke * ceste. Pri Šolski deci, ki bo te dni z mešanimi občutki ogledovala svoje šolske torbe, kajti kmalu bo prišlo do tega, na poljih, v gozdovih...
Polja in gozdovi šinejo mimo. Vlak D buči že skozi Nemčijo.
Schwabe se opraviči, hoče si nekoliko razhoditi noge.
»Prosim«, reče Anita in niti ne pogleda kvišku od svojega časopisa s podobami.
>Vaš gospod brat pa ni čisto nič ljubezniv z vami«, začne po odsotnosti »brata« ohrabreni mladi mož, ki že dolgo sedi Aniti nasproti in ki se mu Anita očitno še več ko dopada. Čeprav ve, da .bi moral reči prav za prav narobe, da ona ni bila ljubezniva s svojim bratom. Toda tega ne more; hoče nekaj doseči — torej je treba že tako formulirati.
»Kako?« pogleda Anita od svojega branja kvišku in se mu smehlja, »to vendar ni moj brat«. In razplete se lahen pomenek, jigotovita cel6, da imata isti cilj potovanja.
»Prav za prav je že čas, iti h kavi«, reče 0П.
»Tako?« meni ona in pogleda na uro.
»Da, pol deveta iira je že.«
Anita Čuti, da je nekoliko lačna in da bi ji kava dilala.
Toda hoče počakati, da pride zopet Schwabe in se potem odpraviti s svojim sosedom nasproti v jedilni voz ter dati tako Schwabeju pošteno lekcijo, da nikakor ni navezana nanj. Da so še drugi moški na svetu. »Oh, počakajva še vendar hipec«^ potolaži svojega potnega znanca z učinkovitim pogledom, »nisem še nič lačna.« ^
»Da, rad«, ji vljudno odgovori njen sosed nasproti.
Kmalu nato je Schwabe zopet tukaj. Usede se in si udobno uredi noge. Nekaj se mu pa zdi spremenjeno. Nemara pa le tp, da Anite ne najde več pri branju?
Tu se dvigne Anita in reče tujcu:
»Tako, pojdiva zdaj vendar najprej k jedilnemu vozu. Za toliko časa me boste oprostili, kajne?« pristavi, obrnjena k Schwabeju in ta reče: »Prosim, prosim«, ter vidi, kako skupno zapuščata, oddelek.
Ostane tu kot polit koder.
Z Wernerjem si je stvar pokvaril, z Ani-to si jo je tudi pokvaril. Le čevlje sodi naj kopitar. Izlet v »veliki svet« postaja za Schwabeja vedno bolj žalosten fiasko.
Anita se vendar ne more odstraniti meni nič tebi' nič s tujim gospodom ? Doslej nobeden izmed njih ni spregovoril besede, in zdaj sta oba očitno eno srce in ena duša? Komično!
Oho, gospod! Jaz sem odgovoren za to majhno dekletce. Pa se bom le malce pobrigal za njo!
Torej se napoti vzdolž hodnika do jedilnega voza.
No, ne bomo motili, ne, ne. človek ima tudi nekaj ponosa v Sebi.
Umerjenih korakov gre mimo mize, kjer
sedita onadva, in sede k posamezni mizi.
Anita čuti, kako ponižujoča je situacija zanj in pošlje svojega soseda nasproti k Schwabeju, naj vendar prisede k njima.
Z izgovorom, da ga boli nekoliko glava in da noče motiti zabave, odkloni Schwabe.
No pa ne! Anita je nenavadno ljubezniva s svpjiih novim kavalirjem.
Za večino ljuč|i je potovanje z vlakom D zabava. Za Schwabeja je bila peklenska muka. Anita mu je popolnoma zdrknila. Drugi gospoduje. On mora gledati. Gledati, kako se oba vračata v oddelek, gledati, kako ji on kaže fotografije, gledati, kako gresta oba h kosilu, gledati, kako se oba zopet vračata v oddelek, gledati, kako mu ona kaže fotografije, na katerih je bržkone tudi on, gledati, gledati... on se dela seveda, kakor da bi kaj delal, v resnici pa-ničesar ne dela in le gleda.
ko je cilj potovanja že sumljivo blizu, je sit gledanja in se poslovi. Usede se v jedilni voz in si naroči kuminovca. Brr! Ku-minovec mu ne diši, toda ž njim si lahko splahne jezo in nevoljo, kar pri drugih pijačah ni mogoče. Naroči si še en kumino-vec. In pri četrtem kuminovcu zagleda neko mlado damo. Mlada dama je vitka, velika, kostanjevorjava, lepa, in je oblečena v izbrano okusen kostum ter se že dalj časa bavi s Schwabejevo navzočnostjo.
Ni to nobena dama polsveta, torej mora že pri Schwabeju nekaj vzbujati pozornost, kar pa ni slučaj.
Ko opazi, da jo je Schwabe končno vendar zagledal, se smehlja. Da, da, smehlja se mu. Ne more se tajiti, da se mu smehlja.
Na kakšno po alkoholu povzročeno pre-
varo si Schwabe ne upa misliti, vzlic Sti« rim nenavajenim kuminovcem, kajti vendar razločno občuti, kako vlak drdra preko kretnic, kako se vije v vijugah — ne, svor je čute ima še v oblasti, tudi podrobnosti jedilnega voza razločno spoznava, in niče-čar ne vidi dvojnega. Tudi damo vidi le enkrat. — To Je Vendar Ursula???
Bliak6vit<r Sinejb' h jezove Msli nazaj v tiste zgubljene čase, ko se je sprehajal z Uršulo za podpazduho v spomladanskem gozdu, v tiste čase, ko je sedel ž njo sku-kaj nekje na klopi in govoril pobožno pri« sluškujoči — tako je vsaj im^il — o pedagogiki, o starih klasikih in novih jezikih, o prednostih in škodah vede.
O, ti časi so že davno minuli! In v njegovih možganih mu šine »a misel grenka; pilula, ki jo je dolgo požiral, kako ga je nekega dne zapustila in se zatajila. Kako ni hotela ničesar več vedeti o njem. Kako mu nič več ni. odgovorila. Kakor da bi nikdar ničesar ne bilo.
In kakor da bi ne bil on, Schwabe, hotel ž njo, Uršulo, ustvariti skupne bodočnosti. Sedaj sedi ta ista dama ž njim v enem in istem jedilnem vozu. S poševnim pogledom iz koničastih kotov oči se ..še enkrat prepriča, da li je tudi v resnici ona. — Ona je, o tem ni več nobenega dvoma. Mučna reči On ni pozdravil.
Ali naj sploh pozdravi ali ne ? Intenzivno se bavi s svojim praznim kozarcem kuminovca, ga drži proti luči in gleda skoz, kakor da bi bil kaj posebnega. Na ta način pridobi človek časa. Kakšen drug bi si bil .prižgal cigareto, toda Schwabe hi kadilec.
•r • ; :< .(Dalje prihodnjič,)j
^«rw» #. — Št#T. 1*.
KARAWANEBN BO« K
Sobota. 11. »eptembra 1843.
rtitr M ptiilske igeilel
■wltoi, 10. eeptembr*. Bovrainik poekuiii
■	V"*®!!®! wodetrl omajati notranjo fronto na-
naroda in epodnesH saalombo naUm W ko M boJaJoAbn vojakom.
1 У poNamemUh primerih j« preM do tefa, rta Jo odlotH a*ont# % lotald. Vaakdor Je dol-*ам. vae kar хмм o pojavu padalskih e^en. tov, takoj Javiti naJbUiJemu poUciJakomu urada. Kdor takim agentom v kakrWkoh obliki pomaga, podpira Mrrainlka. Poatwvt м ■ tem «»voe Atipnoatt in bo hrec okIt« ea oaebo In bcoa evalevanj« nagibov njegovega ravnanj*
■	v#o strogostjo po#van na odgovor. М/ЛлПЛтг * sporoSa k tomn, da aa MM na-•Mlgovoml etaeenU, U se pred aekaj Шт po-•"agaH prepoMiaaim padalskim agentom s ♦ад. da ao Jik vatli pod streho In Jim Ml Purane, tnkoj vstreijenl.
»llsoda Evrope pred odlocHiifo«
Japonska o bojo na Vzhoda - „PoBovltev zimske ofenzive nI mogoCa"
Maši vojaki poidravljalo domovino
Srtiae poedrave vrnem Ooranjoem in Gorenj-■»«1 pošiljajo gorenjelci feutje-vojakl im Z*, pad*! Joie Mlakar Ftorian Polemar, Anton Maurin, Martin Zvetak, Eduard Draxler, Mar tiTi Mlkelj, Vtnieaa Jcraa, Jobann Kaleoyar, Andrea* Raapet, Frana Balantič. Fran* Moč nlk, Viktor Konjer, Stanko Schuater, Joaef Ra-movl, Anton Segula, Milan PerOviek, Fran« Per««, Tona Megli«, Jote Bergant, Johann Lautiear, Stanko Scholar, Stanko Strltih, Aloia Pen, Frana Zonuao. Joaef Mulej, Frana ^lHpie.
Tokio, 10. sepetmbra. Z ixvanrednim жа nimanjem zasleduje Japonska, kljub vsemu sovražnemu terorju in o priliki naitopiv-Sih reakcij občudovanja vredno vedenje nemškega naroda, ki ga berlinski dopisovalec nekega japonskega časopisa ixraia v besedah, da se nemški narod це da vdru-gič preveriti po svojih sovražnikih m spraviti ob siguren uspeh. Poročevalec poudarja, da sam izključuje vsako možnost, da bi se ponovili dogodki leta 1918.
Će so nekateri japonski listi ob priliki četrte obletnice vojnega začetka pripomnili, da je usoda Nemčije in Evrope pred odločitvijo, se nanaša to brez dvoma na gigantski spopad na vzhodni fronti. Skrajšanja fronte in ob priliki izvršeni umiki v okviru vojskovanja, ki se vrši na vzhodni fronti, spoznavajo na Japonskem glede njihovega stvarnega pomena tako dobro, da м v japonskih listih razen ustreznega nemškega poročila skoro ne najde besede, ki bi razpravljala o tem. £normne sovjetske zgube, zlasti v zadnjih dveh mesecih, , it tega in iz notranjih razmer Sovjetske «твм izvirajoči klic po drugi fronti in politidn*
Za kal se mora svet zahvalili lemcem
v	(Nadaljevanj« In konec.)
Uporaba umetnih gnojil v poljedel-•tvti (flltki aollter, dušik) j* »Icer nelamer-no povečala pridelek evropakega polja, obenem pa apravlla celino v odvisnost uvoza teta umetnega gnojila, ki ae pridobiva aamo v prekomorju. fidovsko-angloeaikl kapital je lahko narodom evropska celin« vaak Caa poljubno prltrgoval kruh,
In aopet je bilo nemAko prelakovalno delo ki j« oevobodllo narode tega kapltalistienega monopola. Nemškim kemikom ■« je ровгебИо pridobivati dušik ix iraka, radi česar gu ni bilo več treba uvaSati po diktiranih monopol-•kh cenah
<5e je veljate 1. 1*13 100 kg i« zraka pri-dobljenega dušika še l&OO RM stane sedaj •amo 12.80 RM.
Tudi od preteino v rokah anglosaškega kapitala nahajajočega se monopola kavčuka je osvobojen svet mnemškoianajdbo bune, Ш apna in premoga pridobljenega sintetičnega kavčuka.
Nemški genij preveva kulturno In umetniško ttvljeaj« vsega sveta. Nobenega večjega opernega programa ц1 bra* del Wagnerj# In Mo-aarta, nobenega boljšega simfoničnega koncerta bres Haydna in Beethovena, Schuberta in Sohumanna. Slike Rembrandta in van Dycka so najbolj dragocene vsake večje galerije slik. Goethe in Schiller sta imeni, ki ju posna ves »vet . Valčki Johanna Straussa me slUijo v radijih vseh držav. In nobeno operetno gledališče sveta ne more bolje raaprodati vstopnic, kot če vprisorl Leharjevo »Veselo vdovo*.
Pred vaem pa se mora zahvaliti svet nemškim ljudem samim ca Nemčijo в njeno sposobnostjo, njeno pridnostjo, njeno pošrtvoval-tjo ta njeno zavestjo м dolinOstl. Skocl stoletja se niso mogli uđejstvovatl mnogokrat najboljši Nemci v ozki In versko razprti domovini in so latb šli v svet ter so *e tuje dekle in narodi obogatili t njihovim delom. , Nemški ljudje so ostvarlli branike za var-atv« lapadne, nordijske kulture tostran In onstran oceana. V Severni Ameriki proti Indijancem (L^eretrumpf je bil Nemec!), v Vzhodni Kvropi proti Tatarom, Baškirom in Kirgisom.
. Nemški generali In vojaki so izvojevali Amerikancem neodvisnost, nemški vojaki so osvojili pod princem Georgom Hemsenskim 1. 1704. Gibraltar жа Anglijo.
'. Zmaga Friedricha Velikega v sedemletni vojni je prinesla AngleSem Kanado.
Najboljši faynarji v USA so Nemci. Prvi rudarji v UBA so bili Nemci Nemec Kur ta je ustanovil 1. 1716 prvo livarno v USA. Nemec S a u e r 1. 1739 prvo tiskamo, njegov sin se je pa nazval že Sawer!
Leta 1750. je zaigal Nemec Huber prvi plavž v USA, njegovi nasledniki se danes na-zlvljejo Hoover! Velikanski brocklynski most v New-Yorku — ponos Amerikancev — je delo ThUringerja Roeblinga. Židovski šču-vareko glasilo, londonske »Times«, je ustanovil Nemec Walter, ki je uvedel prvi brzotl-skarski stroj kot nemAko iznajdbo v Angliji.
Nam Nemcem sedaj ni treba, da pričakujemo za vse te storitve zahvalo aveta. Spominjati se pa hočemo sami teh dejanj smo ponosni na to, da smo člani nemškega na*
< Kakor smo oznanili ie v nafti zadnji ite> Vilki, bomo v kratkeiki začeli objavljati knjigo Danila Gregorlca
Jakd ie končala ]nQoslaii|a'*
ki Je izšla v založbi Wllh^lma Gollmanna V Leipziga.
Bliskoviti zlom Jugoslavije spomladi 1941. leta in nato sledeči vojni pohod na Balkanu spadata med najmarlcantnejie p««-litično'VojaSke dogodke I. 1941. Pisatelj to knjige je eden izmed vodjih belgrajsklh novinarjev in odwtnlk. Od 1.1939. do 1941. je bil vodeči ravnatelj koncema jugoslovanskega vladnega tiska. Tako lahko podaja dr. Oregorić Iz intimnega poznavanj« zvez in osebnosti zanimiv in globoko črpajoč opis belgrajskega puča v marcu 1941. Balkanskemu vojnemu pohodu predidofe dogodke je pisatelj opim^A v večjem zgodovinskem okviru. On obravnava zgodovino jugoslovanske države od konca prve svetovne vojne, in prikazuje notranjo krhkost te državne tvorbe, katere voditeljem se nt posrečilo premostiti narodnostno razcepljenost države med Srbe, Hrvate In Slovence. Knjiga je hkrati dokument časa in zgodovinsko delo.	'
posledice nemških uspehov na atrani sovražnikov, so na Japonskem poglavje evropskega vojskovanja, ki vzbuja veliko pozornosti.
Pred približno enipi letom, pravijo tam dalje, je postalo očitno, da so Sovjeti za časa nemške poletne ofenzive postavili armado, ki so jo zadržavali za zimo. Z boji tega poletja in ogromnimi sovjetskimi zgu-bami, ki jih objavljajo n« nemški strani,
pa je padel pogoj za obnovitev tega ukrepa, in zdi se, kakor da bi boljševiki sedaj navezali svojo usodo na »krmSno ofenzivo« tega poletja. Če govorijo Anglo-Amerikan-ci o kakšni krizi v Nemčiji, so v Tokiu mnenja, da je jasno, da prinaša vojna nemškemu narodu težka bremena, preko katerih je treba gledati in preko katerih se' tudi lahko z zaupanjem gleda; kajti na nasprotni strani se prične razvijati kriza, ki jo je povzročila oborožena sila z hrabrostjo, ki ji ni primere, in ki jo bo ob sodelovanju z dejavnostjo in voljo do zmage v nemški domovini pod vodstvom Adolfa Hitlerja razširila v nemško zmago.
Odkritja o prepnsiilii Eirope
Brftuslo-scveitioamerlška peHtika \t vedno bol} odvisna od Moskve
Аткжгж, 10. Mp«tmbr«. »RooMvelt in Churchill čakmtn skupno in % mešanimi občutki na liato zahtev, ki jo bo isroSil Stalinov ael Мајвку angleškemu lunanjemu ministru Edenu in ameriškemu veleposlaniku Winantu v Londonu, da jih pošljeta naprej svojim šefom.« Tako utemeljuje gauHistična poročevalna agentura Afi podaljšanje konference v Quebecu. De Gfcuile-or komentar, ki se skliouje na sigurne informacije, vsebuje nadaljnje izredno ana-žllne podrobnosti in podatke o tem, v kakšnem obeegu se je britansko-amerikanska politika vmanevrirala v vlogo kremeljeke-ga ujetnika.
V Washiagtonn imajo — tako pravi Afi-Jev komunike — ialosten občutek, da morajo T Moskvi ae le računati ж oslovolje-nostjo, ampak s otipljivim nezadovoljstvom, če bo končno veljavno potrjeno, da demokracije nočejo ali ne morejo otvoriti prave druge fronte v Zapadni Kvropi.
Sovjeti hočejo očitno izkoristiti ta polo-iaj, da izsilijo od demokratov političen dogovor najdalekosežnejših svoboščin. Stalin je odposlal Majskega s političnim dnevnim poveljem, v katerem navajajo Sovjeti svoje zahteve. Po stanju stvari samo ob sebi razumljivo je, da naraščajo Stalinove teritorialne in politične zahteve v isti meri, v kakršni so preskočili njegovo zahtevo po pravi drugi fronti.« Med Edenom in Churchillom ter Rooseveltom in Winantom se tačae neprestano izmenjavajo brzojavke, medtem ko predsednik in. ministrski predsednik vmes ne z ravno veselimi obrazi izmenjavata dobljena poročila in jih razmo-trivata. Afi meni, da bo po sedanjem stanju stvari amerikansko vodstvo poskušalo, prikazati napram lastni javnosti Anglijo kot edine odgovorno.
roda, ki je svetu dal na vseh poljih toliko takih dži.
Predvsem pa ho£«mo spoznati, da se vriH pred našimi očmi in z mašim sodelovanjem največje nemško delo vseh časov:
Adolf Hitler oproMa svet ilđovsko-plrutokratično-boljtevilkega tiranstva. Mednarodni prostor svetovnega gospostva Roose-velta-Churchilla-etallaa bo razbila nemška oborožena sila Vedno več narodov spregleduje lažnivost plutokratiCno-demokratskih fraz o svobodi, svetih človečansklh pravicah In svetovnem miru In vedno bolj spoznavajo, da sta zagotovljena resničen mir in harmoničen red na svetu šele po dokončanem uničenju narode WuvajoCega žjdovstva.
Ustvarjanje, miroljubnost In stvarttsljskl red so znskl nemškega bistva, nasproti uničevanju, ščuvanju na vojno in zmešnjavi židovskega porekla.	Lining.
Temu odkritju iz vse drugo kakor Osi prijaznega vira glede demokratako-bojševi-škega sodelovanja, pač ni treba nobenega nadaljnjega komentarja. Vidi se, da je Evropa demokratom le še predmet barantanja. Vendar je omembe vredno, da se je z gaullistične strani pojavila jsedaj iniciativa za odkrivanje demokratsko-boljSeviškega sodelovanja. Menda jih je začelo cel6 v taboru de Gaullea in Girauda zebsti v noge spričo perspektiv, ki bi se podale za bodočo Evropo v primeru, da bi zmagali zavezniki, tudi za Francijo.
Turški tisk jemlje objave agenture Afi z največjim zanimanjem na znanje, zlasti ko imajo v Ankari v zadnjem času bolj svoje posebne nazore o razvoju demokratsho-boljševlškega sodelovanja.
Stvjeli se ikliudoiejo v Sređozenlie
Lizbona, 10. septembra. Reuter hoče od poklicane waehingtonske strani vedeti, da ustanavljajo odbor, v katerem sedi tudi en zastopnik Sovjetov. Odbor naj se peča ■ problemi, ki nastajajo iz operacij v Sredozemlju. Tej vesti ustreza tudi poročilo diplomatskega poročevalca »Daily Telegraph«, po kateri so tačas v Londonu mu-dečemu se prejšnjemu sovjetskemu veleposlaniku Majskemu predlagali, da bi Sovjetska Rusija poslala zastopnika v Sicilijo.
Sovjeti razvijajo pri obravnavanju vprašanj Sredozemlja pozornost vzbujajočo ii-vahnoBt, ki priča o močni dejavnosti sovjetske politike. Pri tem gre menda manj za politične namene, kakor za tendenco, da pridejo vsa ozemlja, o katerih poskušajo Angleži in Severnoamerikanei vojaško in-ciativo, kakor hitro mogoče v območje bolj-ševiške agitacije. Tako je bilo v Afriki, tako je v Siciliji, tako naj bo v Kalabriji^ Angleško-amerikanskim zavetnikom ne preostaja nič drugega, kakor izpolniti zahteve Sovjetov v vsakem oziru, kajti ne morejo tvegati, da bi svojemu velikemu zavezniku odbili tudi najmanjšo željo, ker jim je potreben bolj kakor kdajkoll.
Reuterjevo poročilo iz Washingtona, d% se naj ustvari odbor za obravnavanje v Sredozemlju nastajajočih vprašanj in da boj Imel sedež in glas en zastopnik Sovjetov, pozdravlja londonski tisk, kakor se javlja; iz ženeve. Po poročilu lista »Daily Tele^ graph« bo baje sovjetski zastopnik imel svoj sedež v Alžlru, %li na Siciliji. Baje nameravajo priznati moskovskemu poobla^ ščeneu glasovalno pravico glede politik« Anglije in Severne Amerike.
Dt. У. I. MNm
Aweclmeidwil Aufbewmhwrnl
24.
n)tuis.eh nteihediSjeh and ptakliSek
T.
9.
10.
11.
M8. Stand*.
Wiehtig* WSrter in gebr&achllchMi
Saiaverbindungea. I« mttelalter wurden die sogenanntea Hexea verbraant.
Er kam mit dem Mittelffager is die Maschine.
Aueh Kinder mittelloser Eltem кбппев in Deutschland studieren.
Jeder, auch der, der nur mittelm&Big begabt ist, kann eine fremde Sprache erlemen.
Den Mittelpunkt der kleinen Stadt bil-dete der Adolf-Hitler-Platz.
Mlttels Deiner Hilfe wird es mir sicher geliagen, die Stelle zu erhalten. Der gpldene Mittelweg ist meistens der beete.
Er giBf mittea im Winter aum See and nalhm tin Bad.
Der Bach raon udtte# dureh dk Stadt. Er war von mittlerer GrOfle.
Mein Freund gteg zur Poet, mittler-trank kh dn CAa# Biar.
12.	Mitunter kommt ев vor, daB man bel herrllch BchSnem Wetter ausgeht und ganz naB nach Hause kommt.
13.	Nicht nur die Verbrecher selbst, son-dern auch alle Mitwisser konnten ver-haftet werden.
14.	In diesem Geschaft werden nur Mode-artikel verkauft.
15.	In diesem Keller riecht es modrig.
16.	Ich mfichte gerne etwas essen und etwas trinken.
17.	Dieses Kind IBt alle Gemiise, nur To-maten mag ea leider nlcht.
18.	Wie alt mag dieser Herr eein? Er diirfte 30 Jahre alt sein.
19.	Ich werde mein moglichstes tun, um sobald als mSglich zu Ihnen zu kom-men; moglicherwelse komme Ich schon in der nttchsten Woche.
20.	Aus Mohn wlrd Opium erzeugt.
21.	Statt Neger sagt man auch Mohr.
22.	Die Mdhre ist ein Gerniis«.
23.	Wohln gehet Du? Ich gehe In die Mol-keni.
Es sind nicht alle MSnche, die Kutten tragen.
Morgen zwischen 3 und 4 Uhr ist eine Mondeeflnsternis.
Auf diesem Moorbodm iHUshat nur sauree Graf.
Der Mord wurde um 6 Uhr frtih ent-deckt und schon gegen Mittag gelang es der Pollzei, den MSrder zu verhaften. Was du heute kannst besorgen, das vetschiebe nlcht auf morgen. (Sprlch-wort.)
Morgen, morgen, nur nicht heute, ва-gen alle faulen Leute. (Sprlchwort.) Morgenstunde hat Gold im Munde. (Sprlchwort.)
Ldsung der Aufgabe: Zu arg&nzen waren die Wttrter — welch, feln, echwer, alt, welt, dumm, heiO, rund, breit
WSrter.
Mlttelalter (■) — srednji твк Mittelfinger (m) — sredinec mlttellos — brez sredstev, uboien mittelmafiig — srednji, povprečen Mittelpunkt (m) — osredek, srediKe mittels (verUagt den 2. Fall!) — (predlog t rodilnikom) po, s, s pomočjo
Ifittslwef (m) — mrsdmjs ју*
25,
26.
27.
28.
29.
30
tem
mitten — sredi, v sredi, po sredi mittlerer —' srednji <
mittlerweile (inzwlschen) — med mitunter (manchmal) — včasih Mitwlsser (m) — sovedeć Modeartikel (m) — modni ladelek modrig — trhlćn, prhel, preperel Mohn (m) — mak Mohr (m) — zamorec M5hre (w) — koren(je),
Molkerei (w) — mlekarna MSnch (m) — menih Mondesfinstemie (w) — hinin mrk Moorboden (m) — barje, močvirje Mord (m) — umor M6rder (m) — morilec
Bedewendumgen
mit dem Finger in die Maschine kommen —
s prstom zaiti v stroj das mag ich nicht — tega ne maram wie alt mag (kann) er sein? — koliko j« neki star?
sein moglichstes tun — storiti kar ja ва}»
več mogoče sobald als moglich — čimprej, kar najhitrs« J#
mfiglichverweise — mogoče, morda, more« biti ^ Kutteatrlfcsr — War
>Sobofq. 11, spptrmbra 1943, __KARAWANKEN ROTE	S'ran 7. — Mfv 14.
AMTLICHE BEK4l¥WT]liACHBWGBM
Ščitite škorce!
ikorci, ki JUi cedftj najdemo n* atotin« aa. poljan, uničujejo brezštevilno koULlc, murnov In drug* golazni. Kadar el poliCejo ti korletnl ptld nočni počitek v drevMih obmestja. jim privoščite zaveti*!«, škorci »padajo k »aščltenlm ptičem. Kdor jih zalezuje, postane kazniv po Naturachutxver-ordnung (uredbi o zaščiti prirode) x dne 18. S. 1M8. RegGBi. I F 181. Na žalost sem moral ugotoviti, da т Krainburgu ljudje ubijajo Škorce, ki pridejo k nočnemu počitku. Smatram, da to ni le surovost, ampak tudi oškodovanje kmetijskih zadev. V kolikor bom zaznal za take oaebe, bom povzročil njil» kaznovanje.
KretijUgarmeifeter.
Kernobstpreise far 1943.
Der Chef der Zivilverwaitung fUr die bewtcten Gebiete Karntens und Kraine — Preisblldungsstelie — hat angcord-^et, dae fUr Kernobst der Ernte 1943 die HSchatpreise der Anordnung til>er Erzeugerhdchstpreis« filr K«raob«t der Ernte 1942 geiten mit folgenden Ab&nderungen:
1. Der Preis fUr Industrleobat (GUteklasM C) betrKgt
ЈШ 12 je 100 kg,
3. die Hbchstpreise fUr Mostbirnen betragen j# 100 kg:
a)	fUr die Sorten Oberbaterreichische Mostblrne, Schweizer Gelbmostler, Champagner Moetblrne, Speck-bime und Fleischbirne RM 12,
b)	fUr gewehnliche Moetbirnen RM 9,
c)	fUr teigige Moetbirnen RM 7.
Ađitungl
In der Zelt vom 2®. September. 8 Uhr frtth, W« 2®. September. 20 Uhr, flndet auch heuer wleder elne Rattenaktion Im ganien Gau KKrnten statt. Haus- und Grundbesitier und de-ren Stellvertreter Pfichter, BetrlebafUhrer, Verwalter uew. haben dafUr zu iorgen, daS an dieeen Tagen daa Ratten-gift auggelegt -wlrd.
Kontrollorgane mllseen di* Nlchtaualegung von Rat-tengfift, Uberbaupt ein Zuwiderhandeln gegen diese Pol.-Ver-ordnung zur Anzeige bringen.
Beaorgt daher rechtzeitig die rlchtige Menge Rattenglft bel den zuet&ndigen Apotheken und Drogerien oder bel den Abgabeetellen der BUrgermeister in Landgemeinden, wo kelne Fachgeschiifte Bind.
Trage jeder daau bei, daB dl* gegebenen Anordnungen befoigt werden.
Relchsarbeitsgemeinechaft SchadenverhUtung Oaudlenatatelle Kkmten.
IVaznanilo
Cenjenemu občinstvu, posebno i« avojlm atrankam naznanjam, da aem zopet otvoril svojo čevljarsko obrt. Opozarjam vse one, ki *« niso oddali odreakov is Klelderkarte ali se лфКаИ, da to lahko store pri meni do vključno 20. septentbra.
JUOOVm LUDWIG
s C h n h m a <*'h o r AltJaek S5, pri cerkvi
Gti*n Etnkauftichiint.
Spcrrplatten: Budie, Fichtt, Ptnciplattcn •
Eichsfeider Spemiiren.
Ohnt EmkaufsfAtm,
Furnier« 9.1 bis 3 ram inliindtfdie und ausluicfifdic Harkmnft fur auSen und innen.
HANS TRANINGER
Klagenfurt, Vttlkarmarktar ItraB« • Ruf 1S95
ANION lESCHE
ШвШг€пШп
Ncnmarhfl - Obcrkratn
Zahvala
Ob priliki nenufa« in bridke Izgi*# naSe ljubljena In nepoz&bn«
fr&meke Kernel
izrekamo trna potom najprierCnejSo aahvalo; Gosp. župniku, vođetvu in kolegom para« centrale, nadSefu Ing. Sauru, goepe JaaSetovl. njenim kolegicam in kolegom. Vsem darovalcem kraenlb vencev In cvetja ter vsem, ki #0 našo nenadomestllvo Francko spremili д% njen zadnji domek.	^
še enkrat vsem najprisrŽneJSa hvala.
ASUng. 4. DL IM*.
falujoči etarti. Metric«, bratec in oetslo torodetvo
АпШсквг Semitigiilisnst
Krainburg;
Лш IS. September 1943: Dr. Jo«ef Beschek, Kraluburg. Veldeser StraBe 21, Tel. 158.

hciBt; Kelne Energie vcrichwenden; Kriegs-wichtige Arbeitsplttfz« brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begnOgen wir uni deiholb ein-sichtsvolt mit weniger OSRAM-Lampen.
^ OSRAM ,
SEIT )5 JARREN
<1ЕМР1ШМ.Ш» Dii<L$CHMIDCm
W I Е N
DttamMfaMtsr
If^tfscfhe- M.
IfTirftvvaren
WILHELM PIRMANN
KUGENFURT i« r N*ydrldittran* 22
oltb«vfohfleii • Propof off ^(Tog##cfeme.feHk#i • uberftttel) onw#nd#n Nvf w«nn unbtdingf n&tig
• tpariom ouftrogin* to r«i<M di« heuf# »•ften«r 9«worden« Dose long# Z«it ^ Dmnk dM	U^nr Ot)*m #* <
ikr fadiM9KhHfi mrd audi hiw КфН19пк1аи Ли lf«g iweperri.
[WAlTCIt KOUE & CO.. STETTIN j Ушни9'Наиз
ESSIG
Fabrik C. Wenger, Rlagenfurt
ifsel #*m .harawanken-Bole"!
Molkerel
r. G. m. b. H.
Genossensdiatt
Kralnbur^
Zweigbeirieb; Ailing Zweigbctrieb: Stein
iQutter- und XAse-^rofivettetiunt,
fierlkenn»eiclknun#MteII«, JVonlt^OT/oMim^Mtelle
SCHUHFABRIKS- UND VfRTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.
RIEEJMARKWt
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN. NEUMARKTLr ASSLING, RADMANKSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
KAUFHAUS KLAGENFURT
HILFT
PUNKTE SPAREN
durch Raparaiur von SirOmpUn und Trikotwiische
1 till I
Radio Sdimidt
Klagcniurt, Lidmantkyg. 29 abernlmmt l«uf«nd
Reparaluren
MEDOPHARM
Arzneimitt«!
sind treuo Heifer Ihrer Gesundheitl
Medophortn-ArxftelmWel tind nur In Apotheken •rhditlldi.
MEDOPHARM
PharmozAutiich« Prdparet*
Oesellschaft M0ndi*n8
'h-'V k \
ш
SENF
Fabrik- C Wragw, Klasenfurt
5#К Bb«r 40 Jokrcfi dam Wohr-xAktNHi fBr **MW#
iidi >rprob<m мм1 W oNw W*it prahihck kcwekrtM ћгвр«га^
СМпевМаМк
акИмевмИмМП Niatarf
Wir Kauicn laaiend
«11» nantiwetsllcbem Priv«t-liwilli *ul erhaltent uniformen twlwerler Art. MSiitel Wetterkrtteti. BIiimii. Hdteii." Unifcfmk»pp#n. Pflimantfll, ^ PeizmcRe P6lswMten. LMcr 'a FUzetiefel. modern« SebaB-iwaffen. Koiitrolrabren »arnt ZnhehKr Fflhrrider. Mebt*
Motorrlder. SOdoKtdeulMrhpr WacbdhSML Klaieiifnrt РеМткгмђиП-Оопгж! Plutt Nr tt Ruf lO-Sn
Zahvata
I
Vatm, ki ao I nami aoćuatTOVsk fo mto M za veilno poslovili od nagega dragega
Vladimira Bole
M s tega mesta prisrčno zahvaljujemo. Po«eb-no zahvalo dolgujemo g. tupniku Hitiju xa opravljene molitve, gg. organlrtoma In pevcem ter vMtn, ki so položili predragemu na grob cvetje, prav tako vsem, ki so se zbrali k njegovemu pogrebu. Za naa je W1& ta IzgtAa te%-ka, aato smo tem bolj vsem in vsakemu hva-letai zi mlehami izraz sočutja.
Lapuseh. Mtpt. IMt.
Scproffa hi fMetovi
I ^
HOlZBOUlNDUmiE F. BRODHIff SfiHHE
KLA6ENFURT-SGD, SČNNWEND6ASSE 3 - RUF 1806 HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-Trigtr ZIMMEREI, BAirriSCHLEREI. SAGE- und HOBELWERK mit neuen Holztrockenanlaotn
UU sind	А&м1ши ¥0*%
(4% U/aff4^tadt4Hf€H
m
stran 8. — tier. 72.
————Immm—m.
KAKAWANKEN BOTE
Sobota, П. »ept«nibni 1943.
Assiing
10.	IX. um 19 Uhr
11.	IX. um 16 imd 19 Uhr
12.	IX. um 14.30, 17 und 19 Uhr
13.	DC. um 19 Uhr
Rembrandt
FUr Jugendliche nlcht гиув1«вшви!
14.	IX. um 19 Uhr
15.	IX. um 19 Uhr
16.	IX. um 19 Uhr
Uneer klčjner Jung«
FUr Jugendliche nlcht zugelusea!
I^pmschate
11.	IX. um 19.30 Uhr
12.	IX. um 17 und 19.30 Uhr Der groBe Schatt«n
FUr Jugendliche nicht zugelasien! , 15. IX. um 19.30 Uhr 16. IX..um, 19.30 Uhr
Kleine Madchen, groBe Sorgen Ftlr Jugendliche nlcht augelassen!
Krainburg
10.	IX. um 19 Uhr
11.	IX. um 16.30 und 19 Uhr
12.	IX. um 16.30 und 19 Uhr
13.	IX. um 19 Uhr
7 Jahre GlUck "
FUr Jugendliche nicht zugela'meen!
14.	IX. um 19 Uhr
15.	IX. um 16.30 und 19 Uhr
16.'	IX. um 19 Uhr /
Eine Frau wie du
Fiir Jugendliche nicht zugelaes^n!
Laak
10.	IX. um 19.15 Uhr
11.	IX. um 19.15 Uhr
12.	IX. um 16.30 urtd 19.15 Uhr
13.	IX. um 19.15 Uhr
Meine Freundln ;Jose{ioe :
FUr Jugendliche nicht zugelaseen!
14.	IX. um 19.15 Uhr
15.	IX. um 16.30 und 19.15 Uhr
16.	IX. um 19.15 Uhr
Robert Koch
FUr Jugendliche .lugelafsea!
Uttai
11.	IX. um 19 Uhr
12.	IX. um 15.30 uAd 19 Uhr
Front-Theater
FUr Jugendliche zugelassen!
15.	IX. um 19 Uhr
16.	IX. um 19 Uhr
Friedemana Ваећ Jugendliche unter liJahres aicht rugelassen!
Neumarktl
10.	IX. um 19 Uhr
11.	IX. um 19 Uhr
12.	IX. um 14, 16.30 und 10 Uhr
13.	IX. um 19 Uhr
Die groBe Nummer
FUr Jugendliche zugelassen!
15.	IX. um 19 Uhr
16.	IX. um 19 Uhr ,
Der siebente Junge
FUr Jugendliche ntcht zugelageen!
Rađmannsđorf
11.	IX. um 19.15 Uhr
12.	IX. шп le und 19.15 Uhr Himmelhunde
ISJ IX. 16. IX.
um 19.15 tfhr um 19.15 Uhr
Der Vorhang failt
FOr Jugendliche nicht sugelasien!
Sehtvarzenhach
11.	DC. um 20 Uhr
12.	DC. um 16 und 30 Uhr
Zwei in einer groBen Stadt FUr Jugendliche zugelawen!
Stein
10.	IX. um 19.30 Uhr
11.	IX. um 17 und 19.30 Uhr
12.	IX. um 17 und 19.30 Uhr
13.	IX. um 19,30 Uhr
Li«besgeschichten
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
15.	IX. um 19.30 Uhr
16.	IX. um 19.30 Uhr Die guten Sieben
FUr Jugendliche nicht xugelaraen!
St. Veit
11.	IX. um 19 Uhr
12.	IX. um 16 und 19 Uhr
Liebeskomodie
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Velđćs
10.	IX. ura 19.15 Uhr
11.	IX. um 16.45 und 19.15 Uhr
12.	IX. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhi
13.	IX. uiri 19.15 Uhr
Sommerliebe
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
14.	IX. um 19.15 Uhr
15.	IX. um 19.15 Uhr
16.	IX. um 19.15 Uhr
Die Geliebte
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Wocheiner Tat
11.	IX. um 20 Uhr
12.	IX. um 16 und 20 Uhr
Wen die Getter lieben Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
11.	IX. um 20 Uhr"^
12.	IX. uml6 und 30 Uhr
Sein Sohn
FUr Jugendliche zugelasien!
Wart
11.	IX. um 1« und 18.30 Uhr
12.	IX. um 16 und 18.30 Uhr
EIn Windstoft Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
Zn Jedem FIlm die Denteohe WochenschaH!
f.
ОјШ
crxicit men nidil oKneWintertpriljuns 'der Obttbaume. Dexu bcwihct si^ b«*t«nt
Xa fesensšio setcMf:
Сегкап, mokro in »uho lužonje, Morgit proti ptičem, kakor tudi strupena pšenica proti poljnkim mišim !n druga mredstva za zatiranje Škodljivcev, karbolinej za namaz desk.
FRimZ ШАРОТОТК
Bisen- und Farbenhandlung, ^ Kalk- und Zementniedcrlage
KL4GENFIjRT
Krefelderstr. 9 — Ruf 3009
Složbo dobi
Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiSi. — 0»talo po dogovoru. Splošno krojaštvo Ant3n SAorn, Krainburg, Am Wei-her 18. 1007-1
Sprejmem mladega fanta kot slugo in v prostem iSasu kot Ipomožnega de-llavca Vsa oskrba T hiši. Jos. Bosdiitsdi Mo-
beltischlerei Krainburg, Am Strand. 1011-1
Vajenca za pohištveno mizar-iko obrt iz bližnje okolice St. Veit, sprejmem v učenje. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 1039-1.
Mlinarskega pomočnik*, even-njelmj tudi vajenca, takoj sprejmem. Vsa ojkrba v hiši. Alois Kosdie!, Hotemasdi 20 bei Hoflein.
1061-1
16 letna deklica z dovršenim dol-žnostnim letom, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, najraje v Krainbur-
gu, St. Veit, Laak ali v okolici. Cenjene' ponudbe na Jaz-betz Maria, We-rie 10, Zwischen-wassern. 1040-2
Kuharica za obratno kuhinjo, srednjevciikega podjetja v Gauu Karnten dobi takoj mesto! Nujne ponudbe na K. B. Krainburg pod Št. 1053-1.
Krojaikega vajenca, najraje že deloma izvežba-nega, ali začetnika sprejmem takoj. Rok Alesdi, Sdineiderei, St. Veit. 1054-1
Odrasla ženska, vajena kuhanja in drugih gospodinjskih del, ter poljskega dela, se takoj sprejme na malo kmetijo v lepem kraju Gorenjske. Izvzet* ni tudi starejša ženska. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Dobra sluz ba" 1046-1.
Iščem dekliio v starosti 12 do 14
let, ki nima staršev. Vzel bi jo za svojo. Ponudbe na Kar. Bote pod „Kreis Stein" It. 5586-1
Dekle, ki je prosto dolžnostnega leta, se sprejme v učenje takoj ali po dogovoru.
Viktor Koll-mann, Friseur, Veldes.
1027.1
Službe išče
Kupim gramofon s ploščami ali dam zanj žepno ali zapestno uro. Franz Ba-
lisdi, Woditz 136, P. Woditz, Oberkrain.
, 1029-7
Kupim štedilnik nov »li jtar v dobrem stanju, železen ali za vzidati. — Prodam i mesece starega psa, lovske vrste, nizkega, rjavega za RM 20. P. F. Orehek 61, poka Krainburg.
10®-7
14 letna deklica, veJča deloma nemščine, kmet-ska _ hči, se želi izučiti v trgovini z mežanim blagom. Cenjene dopise na K. B. Krainburg, pod „Helenca"
_ шг-2.
Priletna žen« želi službe kot samostojna gospodinja na večjem posestvu ali k samostojnemu gospodu. Naslov pri K. B. Kla-genfurt pod št. 5534-2.
16-letna deklica z dolžnostnim letom, bi se rada izučila v tr govini z meš. blagom — najraje na Gorenjskem. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 994-2
Prodam
Prođim kino-aparat „Mowex S z« RM 360. Pirz Leonhardt, Scelandstraik '28, Krainburg.
1036-0
Kupim
Kupim dobro o-hranjeno damsko kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod.lO;«-?
Zamenjam dobro ohranjen globok otroSSki voziček z« enakovredno cUmsko kolo. Naslov pri Ka-rawanken Bote, Klagenfurt, Bis-marckring 13.
800-15
Zamenjam plemensko kravo za letošnje žre-be kobilico ali eno leto etaro kobilico. ,Naslov pri K. B. Krainburg pod
1031-16
Menjam dobro ohranjen, globok otroški vo-zi&k za dobro ohranjeno moško kolo Medno 3. i 041-15
Kupim novo ali dobro ohranjeno pisalno mizo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodnost"
1002-7
Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hanj Wernig Klagenturt Hei-drichstrafSe 82.
83UH-B
Kupujem stalno star sadni mok.
Posojene sode vrnem takoj ali po želji sam dostavim. Tovarn«
kisa Johannes Dipppld, ,,Vint-gar, Poka: Go-riach. iiber Veldes. 1016-7
Motorno kolo, dobro ohranjeno, prodam za RM 1701). Kolo je vsako nedeljo dopoldne na ogled pri Alois Lcban, Afiling, Norikerg 3,
1017-6
liče le za nakup; nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove-lesa, lU, Il4 in mm. e de 17 cm, pararetno ali konično, iz iage tU trgovin* * Иећ kakovostnih razredih. Visoka nopnja nujnosti. Ponudbena Hans ITraninger, Holz-grolihandel, KI« genlurt, V61ker-markter StraKe, BahnUbersetzung.
ИЖ-7
Zahvala
V teikl boli radi zgube mojega »oproda se najlepše zahvaljujem vsem njegovim najbližjim prijateljem, ki so ga tolaJllI v Času njegove bolezni.
Posebno te zahvaljujem g. župniku-Huttu za zadnje spremstvo. Prisrčno se zahvaljujem tovarišem bojevnikom za. prelep venec in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Kronau, в. IX. IMS.
HvaJetn«
tirsula Sdbwan
Fabrtk C. Wcnger, Klagenfurt
Brivskega po močnika ili pomočnico, sprejmem takoj ali po dogovoru. —
Viktor Koll-mann, Friseur, Veldes. 1028-1
Kupim nov ali dobro ohranjen pisalni itroj ali dam zanj kako druga protivrednost Kupim tudi AJf»-orzopa-rilnik od 100 _ 120 litrov. Ponudbe poslati pod „Nujno 7777" na K. B. Klagenfurt
Kupim dalino-gled, žensko kolo, stensko ali žepno uro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 10У1-7.
Oddam v zakup
Večja trgovina v industrijskem kraju se odda v najem agilnemu trgovcu, zmožnemu kavcije in nemščine. - Ponudbe na Josef Schmidt, pošta Au-Edlingcn.
' 1044-lS
Menfam
Konertne citre (Elegit) in skoro nov globok otroški voziček zamenam za 8 tonsko harmonir ko. Ponudbe ni K. B. Krainburg pod 1060-16.
Dobro ohrajeno žensko kolo dam za enako moško kolo. Naslov pri K. ' B., Krainburg. 1047-15
Zamenjam posteljo z žimnica-mi in posteljno omarico za damsko kolo. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 1023-16.
resne ponudbe na K- B. Krainburg pod „Srečna bodočnost" 976-21
Gospod, trgovsko naobražcn, sedaj nastavljen v večjem podjetju, star 33 let, želi y svrho že-nitve poznanstva
z neodvisno gospodično ali
mlajšo vdovo brez otrok. V ppštev pridejo samo one, ki posedujejo posestvo, trgovino ali slično. Sam sem radi nastalih razmer brez premoženja. 0-| ziram se samo na resne ponudbe s polnim naslovom ter sliko, katera se vrne. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Tajnost zajamčena" 1026-21
Prejšnji teden sem proti večeru zgubila od Kalvarije (treh
križev) do Krainburga, zelen pas iz blag« z rjavimi naSivi. Najditelja prosim, da ga vrne na K. B. Krainburg pod
] 050-23.
V nedeljo 6. 9. se je v Krain-burgu zgubil rjav pes jazbečar z belo liso na glavi, ki sliK na ime „Kuži". Kdor ga vrne ali sporoči, kje se pes nahaja, dobi primerno nagrado. Aman, Neumarktl.
10.97-22
2en!tve
Polten, ne po lastni krivdi ločenec 170-55 v državni službi,
brez otrok, iskreno želi spoznati poJtcno in čedno kmetsko dekle, tudi taka, ki je bila v življenju razočaran«, pride v poker, zato 1
otrok nobena ovira, *li vdovo z izdatnim premoženjem, v svrho takojinie ženitve. Pcea-nost imajo one iz Laak a. d. Z. Imam veselje do kmečkega dela, načrtnega gospodarstva ali spl6h do kakšnega podjetja. Cenjene ponud be s sliko, ki se diskretno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Državni uradnik", lOi-M.L'l
izgubi)eno
Defavec z lastnim domom ž«' li poročiti gospodično * starosti 30 — do 45 let, ki zna gospodinjiti. Le
V	sredo, 8. 9 sem v Krainbur-gu na Sdhiller-strafie pred trg.
Lichtl zgubila ročno, črno, usnjeno torbico z manjšo vsoto denarja, tri Klei-derkarte, legitimacijo K VB. na
ime Frohlidi Maria! Ker sem revnega stanu, prosim pokene-ga najditelja, da mi najdene predmete vrne na K. Bote Krainburg pod 1048-22. Pred 14 dnevi sem v Zapogah zgubila temno modro volneno žensko jopico. Poken najditelj se prosi, d« jo odda v Zapogah Nr. 34 pri Mcž-
narju,_104"2-l!2
Psička foxteri-erre n« zadnji nogi šcpava, bela z rjavimi lisami, se je v minulem tednu v Aiilingu zatekla.
Psica sliši na ime „Pika" in naj se proti nagradi odda v Krainburgu, Am Felsen 2.
___ 1032-22
V	nedeljo 4. 8. sem v Krainboir-(u od kina po cesti do Stare
poke zgubila srebrno zapestnico z lila kamnom. Najditelja prosim, da mi JO proti dobri nagradi vrne potom K. Bote, Krainburg, ker mi je zelo drag spomin, ievilka 1038-22.
Oseba, ki je v petek 3, 9. ob 8. uri s kolodvorske restavracije v AClingu odnesla fotoaparat Retina-Gerrnanie, je bila opažena in se poriva, da istega takoj vrne oziroma odda pri železniški policiji v Afilingu.
1063-22
Razno
Oseba, ki je v soboto, dne 4. H. pri večerni predstavi v kinu Krainburg vzela pozabljeni ženski dežnik, se poziva, da istega proti nagradi odda na upravo K. K. Krainburg.
1033-2H
Karta za bei kruh (53. perioda) najdena v Krainburgu pred 14 dnevi, glaseča se na naslov Krainburg, Bad. gasse 12, .ie dobi
proti izkazilu pri Maria Kos-rnuS, ARling,
Kosgasse 2,
1049-23
Opozorilo! Vsakogar, ki bi nameraval . kaj kupiti od moje žene Franziske Kepiz, svarim pred nakupom, ker ista vsled živčnih napadov ni uprtvi-žen* karkoli prodajati. Do^ tične osebe pa, ki so kupile 3 para čevljev, razj no perilo in dru4 ge stvari od nje, pozivam, d% jih proti vrnit-i vi kupnine ta^ koj meni vrne« jo. Johann Kew piz, soprog Dom-i sAale. Ј043-2в
ItiNUNft f. CUSIt 4«. O Rtom 4911
'Ишишк
irnd	spart d«r	um
licH tinmel MtbtfSndif lu m*ch*n. O« k*m# #lm Tr*Htr in d«r Reich*. loHtrt« mH d#M vi#l#n G#win*fm6g. Iichk*it«n (img«i«ml 10J MilliorMin JI«i<hMn«rk} иКг STAATIICHI LOTTItll.ilttNAHMt
PROKOPP
WfIN VI/S«, MAllANIlFltSTlASS: » lOS#t.llSlt % ЖМ % IM 4 -, Vi IM %# -
'laas
Spezerei, Manutaktur, Galanterie, Sdiuhwaren Gesdiirr, Papier, Budihandlung
"JCaufk
ILOTHAIR WE1BE1R LllTTAll
ANTON STEFFE
SCHIIOFABRIK — TOVARNA €ETlJEt
KRAINBURG
MM