Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja, 24. aprila 1966 Leto XXII. - Št. 97 (6384) Najpomembnejša odločite v Pred četrt stoletja je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda }T stanovitev Osvobodilne | fronte slovenskega na-roda in začetek oborože-neSa boja zoper okupatorja je gotovo najpomembnejša zgodo-v®ska odločitev Slovencev: *Kot taka pomeni začetek no-Vega razdobja v naši zgodovini in ta začetek zasluži naš *vefiani spomin, zasluži, da ga Priznamo kot naš najznameni-*eižl narodni praznik,» Tako je v svojem «Dnevnikus> 16. t.m. *aPisal Josip Vidmar, bivši dolgoletni predsednik Osvobodil-fronte in sedanji prav tako dolgoletni predsednik najvišje Slovenske znanstvene ustanove “lovenske akademije znanosti in umetnosti. O glavnih mislih 12 njegovega dnevnika smo poročali pred dnevi tudi v na-dnevniku in naši čitate-"i se gotovo še spominjajo, da k Vidmar podčrtal zlasti se-Oanje naloge Socialistične zve-*e delovnega ljudstva, v kateri* se je bivša OF razvila in iz katere je nastala. To pa pome-da se je bivši predsednik °®ejii ie na območje delovala Socialistične zveze, ki pa omejena na Socialistično republiko Slovenijo, in zato seve-7» hi mogel upoštevati tistih delov slovenskega naroda, ki so *e prav tako strnjeno vključili v Osvobodilno fronto in ,v obo-^ženem boju proti okupatorju relativno zelo velik prispe-ki pa niso v mejah SR 'ovenije. Tudi za nas, Sloven-v Italiji torej pomeni ustalitev OF prav tako najpomembnejšo zgodovinsko odloči-t*v slovenskega naroda in je *ato prav, da zasluži naš sve- dalje, svoje borbe v zadkih desetih, dvanajstih letih 111 končno tudi svojih nalog v Prihodnosti. bilo Preskromno in premalo bi — ob tej priložnosti ponoviti 8 Kajuhom besede, ki smo jih klišali pred dnevi na svečani Akademiji iz mladih grl gojenk jri gojencev našega tržaškega Uliaškega doma za proslavo hjegove dvajsetletnice v našem Prelepem Kulturnem domu: pa še živimo ...» Hkrati m* bi bilo morda danes in tu Petindvajsetih letih miru P^več zahtevati s pesnikom od na&h ljudi, da morajo mbogati ^ vsak ukaz*, saj ni več nemosti, da bi nas v nasprot-j1*1 primeru «odnesel plaz*. rav pa je, da od neštetih dolžiti ob tej vsem Slovencem khpni svečani obletnici govo-‘•ho najprej o naših nalogah: ki jih žar opravljamo in stih, ki go pred nami, med *aterimi je gotovo prva naloga, i ** ji pravi ostati in obstati a tej zemlji, brar.iti in ohra-j®ti svojo narodnost v sedanjih m Prihodnjih pogojih, ki niso baki razmeram, v katerih ži-! Piatični narod, hkrati pa tu-01 hi fašistična diktatura. živimo v državi z oblastjo •tinske krščanske demokratična stranke, ki trenutno vlada koaliciji z dvema močnima ^balističnima in šibko repub-kansko stranko v okviru narečne republiške ustave, v ka- jas; je na kratko, toda dovolj rilo zapisano, da moramo ”rieti tudi državljani slovenske »rodnosti vse pravice. In če I* Se po skoraj dvajsetih letih Tesede iz ustave spremenile v eJanja, ne bi bilo vzrokov za gotavljanje, kako Slovenci v ‘dernski pokrajini skoraj da »rodnostnih pravic ne uživa-p in da so oni, v goriški pogini nekaj na boljšem ter a ra one iz tržaške velja po-®bnl statut londonskega me-Jboranduma, ki pa tudi ne ve-ker ga parlament ni spre-‘nemi v zakon. Vendar so to že tolikokrat Povedane stvari in komaj prejš- nji četrtek smo objavili dolg seznam pritožb, ki so jih prosvetnemu ministru poslali naši šolniki, dan pred tem pa tolikokrat povedani v deželnem svetu ponovljeni očitki o prepovedi slovenskih krstnih imen, da ne ponavljamo drugih fašističnih paragrafov, ki prepovedujejo naš jezik na sodniji itd. ★ Spomenik tristo padlim iz miljske občine v osvobodilni vojni, ki ga bodo slovesno odkrili šele jutri, ker so se ob lanski slovesnosti nekatera oblastva upirala dvojezičnemu napisu, čeprav je med padlimi 180 Slovencev. ★ Zato naj raje tokrat poudarimo neke poskuse razumevanja osnovnih vzrokov našega boja pred četrt stoletja in borbe za uresničenja zahtev, ki jih postavljamo danes. Glede prvih ne moremo reči, da smo po tolikih letih doživeli razumevanje, ki ga seveda nismo pričakovali od reakcionarjev in konservativcev pač pa od vseh tistih, ki so se udeležili odporniškega gibanja kot pri-j padniki naprednih in levičarskih gibanj, saj nekateri posamezniki v svojih obširnih publikacijah o borbi v naših krajih (M. Pacor in G. Padovan) kljub očitnemu trudu po večji j ali manjši objektivnosti,- se ni-I so dokopali do priznanja važnih komponent slovenskega narodnega vprašanja. Morda je vsaj delni vzrok iskati v prepričljivosti šolskega pouka zgodovine, ki mu je podlaga tisto, kar gre čez meje programov slavnega risorgimenta? Morda pa tudi pomanjkanje zgodovinskih virov z naše strani zlasti glede stikov med OF in vodstvom upora v Italiji? Brez dvoma je v tem pogledu še mnogo dela za objektivnega naprednega politika in zgodovinarja. V bistvu pa gre vedno za resnico, ki se mora slej ko prej dokončno uveljaviti. Brez dvoma smo pa Slovenci Italiji v zadnjem letu nekoli-na boljšem glede današnjih ših zahtev, upoštevajoč ved-že omenjene ugotovitve o tegorijah, fašistični zakono-ji itd., čemur je treba doda-da nam avtonomna dežela izpolnila pričakovanj, ker se nenadoma izkazala, da za na-zadeve ni pristojna. Poudar-je namreč vredna vključitev edstavnikov slovenske narod-■sti v tržaško in goriško ob-isko upravo in v goriško po-ajinsko upravo, kolikor se bi izkazala, da je sama sebi imen, Nekaterih ugodnih za-tnih znakov, kakršen je zaroki predlog o kaznovanju na-dnostne mržnje, ki ga je delni svet poslal vladi v odo-itev, ni mogoče zanikati. To-i v isti sapi je nujno ugotoviti izlaščanje slovenske obmor-:e zemlje po nepravičnih ce-ih, ki mu še ni videti konca. Vendar pa so pri vsem tem ižne v prvi vrsti naše naloge. so spričo vsega povedanega jvolj razločno nakazane in ki i jih morajo zavedati zlasti meracije, katere vstopajo v ,vno življenje naše slovenske cupnosti v Italiji, kjer se ji iže nesladek kruh manjšinskih ravic. Spoznanje pa, da je bi-ustanovitev Osvobodilne onte konec aprila leta 1941 ;Jansko naj večji zgodovinski ogodek spričo njenih znanih rogramskih točk, predvsem pa iradi njene borbe in žrtev,-Je i vsakega Slovenca kjerkoli vi, tista neuničljiva moralna ikladnica, ki je in bo jamstvo >. usneb. [' * J mmm*m Miljski spomenik Ob jutrišnjem dokončnem svečanem odkritju in ob praznovanju 25. aprila Jutri popoldne ob 15.30 bo v Miljah slovesno odkritje spomenika padlim borcem v osvobodilni borbi. Ta dogodek je pomemben predvsem zato, ker je bila že lani *polovična* slavnost, ki se ni zaključila z uradnim odkritjem zaradi «veta», ki so ga postavile višje upravne in policijske oblasti tržaškega ozemlja in drugič, zato, ker je tudi pri rimskih upravnih političnih oblasteh prevladalo mnenje, da se ne more oporekati Slovencem na tem o-zemlju, da javno povedo svetu, da tu živijo, govorijo po slovensko in imajo pravico, da so imena njihovih sinov, ki so padli v osvobodilni borbi, vklesana vsaj na skupnem spomeniku padlim obeh narodnosti. Pri tem gre za pomembno zmago napredne in demokratične miselnosti, ki potiska vedno bolj v ozadje nacionalistične nazore raznih italijanskih prenapetih šovinističnih krogov, ki so še do včeraj menili, da niso dokončno minili časi Mussolinijeve strahovlade, ko so povsod viseli napisi: «Qui si parla solo italiano*. Z jutrišnjo miljsko manifestacijo Slovenci tržaškega o-zemlja (da ne govorimo o Goriški, ali pa celo o Beneški Sloveniji) ne bomo dosegli še doslednega spoštovanja vseh svojih narodnih pravic. Toda ta manifestacija predstavlja brez dvoma pomemben korak naprej. Kazno je, da šovinistična protislovenska reakcija izgublja v borbi proti našim pravicam za narodno enakopravnost. To je postalo očitno že lani, ko se združenim nacionalističnim in šovinističnim silam (da ne govorimo o fašistih), ni posrečilo preprečiti vstopa v tržaški občinski odbor slovenskemu socialističnemu predstavniku Du. šanu Hreščaku. Končno, slovesno odkritje miljskega spomenika padlim partizanskim borcem in žrtvam fašizma in nacizma, predstavlja torej pomemben dogodek v političnem razvoju na našem ozemlju. Ta dogodek pa ne sme ostar ti kot tak, omejen samo na zunanjo manifestacijo, se pravi, vsaj kolikor zadeva nas Slovence na priznanje pravice, da si lahko vklešemo v kamen zgodovinsko priznanje za borbo, ki so jo vodili naši bratje in očetje, v našem slovenskem jeziku. To bi bilo premalo! Pri tem ne mislim na splošne narodnostne pravice našega slovenskega človeka, temveč konkretno na pravice naših partizanskih borcev, ki še živijo in ki jim danes po dvajsetih letih od konca vojne, mora dokončno priznati polnopravno kvalifikacijo partizanskih borcev. Gre še za več sto borcev, ki te kvalifikacije nimajo (zaradi znanih povojnih političnih dogodkov) in ki imajo vse pogoje, da kot enakopravni državljani uživajo iste ugodnosti kot drugi partizanski borci širom po Italiji. In prav jutri se po vsej Italiji praznuje 21. obletnica splošne vstaje italijanskega ljudstva v severni Italiji proti nacistom in fašistom. Mi, ki smo bili vedno tesno povezani z borbo italijanskega naroda, proti skupnemu sovražniku, bodisi posredno ali neposredno kot borci v italijanskih partizanskih enotah na našem ozemlju, pozdravljamo ta pomemben dogodek v zgodovini italijanskega naroda ter ga občutimo kot svojega, kolikor je izraz najglobljih preporodnih in demokratičnih teženj tega naroda. Zato se bomo udeležili velike manifestacije v Miljah ne samo zato, ker pomeni določeno priznanje borbi našega slovenskega primorskega ljudstva, temveč tudi zato, ker stojimo v prvih vrstah vsega italijanskega ljudstva v borbi za najosnovnejše demokratične pravice. Tako bomo še enkrat dokazali svojo doslednost v borbi za demokracijo za enakopravnost in bratstvo med narodi. .............im........................................................m.. S SPREJEMOM PRI SARAGATU ZAKLJUČEN URADEN OBISK GROMIKA Podpis italijansko-sovjetske pogodbe o znanstveno-tehničnem sodelovanju Do 30. aprila zopet normalna zdravniška pomoč za zavarovance V torek verjetno pogajanja med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami RIM, 23. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes zaključil uraden obisk z zadnjim razgovorom v Farnesini, s podpisom pogodbe o tehnično-znanstvenem sodelovanju in s sprejemom pri predsedniku republike Saragatu. Sporazum sta podpisala dopoldne v poslopju ministrstva za zunanje zadeve Fanfani in Gromiko. Sporazum je podoben sporazumom, ki jih je Italija sklenila že s številnimi državami. Sporazum bo omogočil pogodbe med italijanskimi podjetji in sovjetskimi ustanovami glede tehničnega sodelovanja. V tej zvezi se mnogo govori o izredno obsežni pogodbi, ki Je bila sprejeta med sovjetskimi ustanovami in podjetjem FIAT za zgraditev avtomobilskih podjetij v SZ, ki bodo večja, kot je matično podjetje Mirafiori. Po podpisu sta se Gromiko in Fanfani zadržala v zadnjem pogovoru in sta razpravljala o mednarodnih vprašanjih. Nekaj kasneje je Gromika sprejel predsednik republike Saragat, Na stopnišču ga Je pozdravil vojaški svetovalec predsednika republike adm. Spigai, v predsobi predsednika pa diplomatski svetovalec, opolnomočeni minister Mal-fatti. Pogovoru so prisostvovali poleg Fanfanija še oba veleposlanika, vršilec dolžnosti generalnega tajnika zunanjega ministrstva Ca-talano, Malfatti in dva prevajalca. Pogovor je trajal dobro uro. Gromiko je podaril Saragatu grafike sovjetskih sodobnih umetnikov in dragocen volnen šal, predsednik republike pa zlato kolajno z grbom italijanske republike, na obratni strani pa z reliefom Kvi-rinala. V zgodnjih popoldanskih urah si je sovjetski zunanji minister ogledal baziliko Sv. Petra. V spremstvu soproge se je povzpel tudi na kupolo in se kasneje nekaj minut zadržal na trgu pred baziliko. Med ogledom bazilike so ga povabili, naj si ogleda tudi Sikstinsko kapelo, kar pa je odklonil, zaradi prej sprejetih obveznosti. Groipiko je nekaj pred 17. uro zapustil Rim in se odpeljal z avtomobilom v Firence. Pred odhodom si je še ogledal galerijo Bor-ghese in vrtove vile. Med zasebnim obiskom Firenc si bo ogledal zgodovinske zanimivosti mesta. Na ministrstvu za delo Je bil dopoldne sestanek glede spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, katerega je sklical minister Bosco. Sestanka so se udeležili predstavniki najvažnejših zavarovalnih ustanov, združenj industrljcev in trgovcev, kmetijskih združenj ter predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij zdravnikov, katere so spremljali predstavniki vsedržavnih tajništev sindikatov in predstavniki vsedržavne federacije zdravniških zbornic. — FNOM. Minister za delo Je zahteval, da FNOM pred začetkom pogajanj obnovi prejšnje stanje in da se torej obnovi neposredna zdravstvena pomoč za bolnike. Predsednik FNOM prof. Bariatti je na ta ministrov poziv odgovoril, da je odnos med zdravniki in bolniki normalen, ker so pač obnovili star odnos med zdravniki in bolniki brez posredovanja zavarovalnih ustanov. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so odločno podprli ministrovo zahtevo ter enotno zagrozili, da bodo v primeru, da vsedržavna federacija zdravniških zbornic namerava vztrajati na nenormalnem stanju zdravstvene zaščite, prisiljeni zahtevati, da INAM neposredno zaposli zdravnike. Predstavniki sindikalnih organizacij so ugotovili, da zakon predvideva zdravstveno zaščito in da sindikalne organizacije ne zahtevajo nič drugega. Po sestanku so sindikalne orga nizacije uradno sporočile, da so se zavzeli za obnovitev pogajanj med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami na osnovi odprtih pogajanj, brez prejšnjih pogojev, istočasno pa tudi na osnovi ob- novitve neposredne zdravstvene pomoči. Dopoldanska pogajanja so nato prekinili in so se dogovorili, da se ponovno sestanejo že popoldne in da med tem časom omogočijo vsedržavnemu svetu FN OM, da se sestane in da odgovori na ministrovo zahtevo. Vendar pa se je zasedanje vsedržavnega sveta FNOM zavleklo nad štiri ure. Vsedržavni svet FNOM je z večino glasov (53 delegatov, proti 20, vzdržanih 11) sprejel resolucijo, v kateri pozivajo vse splošne zdravnike, da od pričetka pogajanj in do 30. aprila dajejo zdravniško pomoč bolnikom, ne da bi zahtevali plačilo in da pošljejo zbornicam potrdilo o opravljenem delu. Resolucijo so kasneje poslali ministru za delo Boscu, ki Je zvečer izjavil novinarjem, da se bodo pogajanja nadaljevala prihodnji teden in to verjetno v torek 26. aprila. V skladu s sklepom vsedržavnega sveta zdravniških zbornic zdravniki ne bodo več zahtevali od zavarovancev, temveč bodo potrdila o opravljenih pregledih pošiljali pokrajinskim zdravniškim zbornicam, ki bodo od zavarovalnih ustanov zahtevale plačila in ki bodo znesek nakazala zdravniku, ki je pregled opravil. Spor med zdravniki in zavaroval-nimi ustanovami torej še zdaleč ni urejen, vendar pa se je stanje za zavarovance praktično normaliziralo, tako da bolnikom ne bo več treba neposredno plačevati honorarjev, niti jim ne bo več treba čakati v dolgih vrstah pri uradih zavarovalnih ustanov za povračilo. Odbor FNOM - sindikati je zvečer javil, da je preklical stavko zdravnikov, ki je bila napovedana za 26., 27. in 28. aprila, ker se bodo v torek obnovila pogajanja. Združenje industrijcev je poslalo danes vsem trem sindikalnim organizacijam brzojavko, s katero odpoveduje sestanek, ki bi moral biti 27. aprila in kjer bi morali načelno razpravljati o obnovitvi delovnih pogodb. V brzojavki je govora o zahtevi, da sindikalne organizacije pred takim sestankom prekličejo vse stavke, ki so jih že prej napovedale. Proti temu stališču združenja industrijcev protestirata tako OGIL kot UIL, ki ugotavljata, da se stavke odpovedo šele takrat, ko Je očitno, da so resne osnove za sprejem sporazuma, sedaj pa gre komaj za prvi načelni razgovor o deblokiranju plač. Pri tem seveda najodločneje zavračamo vsakršno pobudo, kt stremi za tem, da se izvaja pri manifestacijah 21. obletnice vstaje italijanskega ljudstva kakršna koli diskriminacija zaradi narodnostne pripadnosti. Zahtevamo le, da povsod enakopravno sodelujemo, skupaj s svojimi italijanskimi sodržavljani, pri gradnji novih, vedno bolj človeških odnosov. Pri vsem tem seveda ne moremo pozabiti osnovne kom > nente naše protifašistične narodnoosvobodilne borbe, se Ivovi na našo povezanost z borbo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, s katero smo povezani s tisočerimi bratskimi, jezikovnimi, kulturnimi in borbenimi vezmi. Prav v teh dneh bo slovenski narod proslavljal 25. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki ga je povedla v borbo proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu ter mu omogočila zmago v tej neenaki borbi. Mi Slovenci, ki živimo na tem narodno mešanem ozemlju, pozdravljamo vse te zgodovinske dogodke v prepričanju, da bomo pomembni posredniki tudi v bodočnosti med narodi obeh obmejnih držav. Zase zahtevamo le najosnovnejša priznanja naših narodnostnih pravic, ki smo si jih sicer izvojevali že v osvobodilni borbi. VL. KENDA Obsojena na smrt dva kolaboracionista MOSKVA, 23. — Neko belorusko vojaško sodišče Je obsodilo na smrt dva kolaboracionista. Druge tri osebe so bile obsojene na stroge zaporne kazni. Obtoženci so sodelovali z nacisti pri množičnem pobijanju sovjetskih državljanov in v i borbi proti partizanom. DVE HUDI NESREČI 70 mrtvih pri letalski nesreči 29 ljudi zgorelo v umobolnici V letalu je bilo 92 vojakov in šest članov posadke - Rešilo se jih je samo 18 V umobolnici je nastal požar, ki se je naglo razširil na vse poslopje ARDMORE, 23. — V petek zvečer | Ameriška letala so tudi v zadnjih je letalo družbe «American Flyers», v katerem je bilo 92 vojakov in šest članov posadke, treščilo ob grič blizu Ardmore v državi Oklahoma. Od vseh potnikov jih je 18 ostalo pri življenju, a so vsi ranjeni. Vendar pa točno število mrtvih in preživelih ni še bilo ugotovljeno zaradi protislovnih informacij, ki prihajajo. Vse preživele so odpeljali v bolnišnico. Letalo je prihajalo iz Oaklanda v Kaliforniji in je bilo namenjeno v Columbus v Georgiji. Strmoglavilo je na hribovitem in gozdnatem področju, kamor je dostop zelo težaven Prvo sporočilo o nesreči je poslal neki kmet tamkajšnjega področja, ki je prvi prišel na kraj nesreče. Letalo bi moralo pristati na letališču Ardmore, da se oskrbi z gorivom. HELSINKI, 23. — V umobolnici blizu kraja Lapinlahti na srednjem Finskem je izbruhnil požar in v plamenih je zgorelo 29 umobolnih. V umobolnici je bilo 36 oseb, rešilo se jih je samo sedem, od katerih so tri hudo opečene. Bolnišnica je v desetnadstropnem poslopju, ki ga je požar popolnoma uničil v dveh urah. Med prvimi je 18 žensk in 11 moških. Požar je nastal v prvem nadstropju v moškem oddelku. V nekaj minutah se je razširil na vse poslopje, zlasti še, ker so bile stene v poslopju lesene, v kleti pa je bila velika zaloga lesa. Zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasilci pomagati. Omejili so se le na to, da preprečijo razširitev požara na bližnje poslopje, kjer je zavetišče za starce. Gasilci so skušali črpati vodo iz jezera, ki je oddaljeno 800 metrov, toda pokrito je bilo z debelo plastjo ledu. Bolnišnico so zgradili leta 1932. Cez nekaj mesecev bi jo morali zapreti in jo namestiti v novem poslopju. 24 urah bombardirala razne kraje Severnega Vietnama. V Hanoju so javili, da so bila včeraj sestreljena nad Severnim Vietnamom tri ameriška letala. Na kopnem ni bilo v Južnem Vietnamu večjih operacij. V Sajgo-nu se je začelo delo komisije, ki jo je ustanovila sajgonska vlada, da sestavi odbor, ki bo pripravil volilni zakon. V sajgonskem predmestju, ki je oddaljeno manj kakor kilometer zračne črte od središča mesta, so partizani napadli danes policijski komisariat. Ranjenih je bilo devet oseb Partizani so najprej vrgli nekaj ročnih bomb proti poslopju, nato pa so streljali s strojnicami na policaje. V Da Latu je v veljavi policijska ura zaradi neredov, ki so trajali več dni. Dalat je oddaljen 250 kilometrov od Sajgona. Iraška vlada in Kurdi 29 mrtvih zaradi eksplozije na vlaku 'NOVI DELHI, 23. — Zaradi eksplozije, ki je nastala v potniškem vlaku blizu Diphu v severnovzhod-ni Indiji, je zgubilo življenje 29 oseb, drugih 65 pa je bilo hudo ranjenih. Eksplozija je nastala na istem področju, kjer je bil v sredo izvršen atentat na vlak, pri čemer je umrlo 55 potnikov. Partizanski napad blizu Sajgona VVASHINGTON, 23. — V poučenih krogih pravijo, da bo ameriški poslanik v Sajgonu prišel prihodnji mesec v Washington na posvetova. nje s predsednikom Johnsonom in z drugimi člani vlade. BAGDAD, 23. — Predsednik iraške vlade Abdel Rahman Albazaz je na tiskovni konferenci med drugim izjavil: «Vsi Kurdi so naši bratje. Imajo ločen narodni obstoj in imajo pravico biti navezani na svojo narodnost, na svoje bogastvo in na svoj jezik. Denar, ki se je uporabil za rušenje vasi in za pobijanje, bi se lahko uporabil za u-resničevanje načrtov za razvoj severa dežele. Prišel je trenutek, ko se morajo Kurdi zavedati, da ne morejo premagat! države z njeno vojsko in njenimi letali, čas je, da se mir in varnost povrneta na vse ozemlje. Sedaj moramo vsi skupaj pripraviti zakon o governatoratih, ki bo jamčil vsaki pokrajini široko oblast na sektorjih kulture, šolstva in občinskih zadev. Severni Kurdi ne smejo misliti, da je naš poziv znak šibkosti. Ml smo močni in imamo brate, ki nam dajejo vse, kar potrebujemo. Imamo tudi močno vojsko. Dobro si je treba zapomniti, da ne bomo nikoli sprejeli separatizma. Z izjemo tega, bodo vse zakonite pravice dopuščene.* Albazaz je dalje izjavil; da egiptovska delegacija, ki je prišla v Bagdad na pogreb predsednika A-refa, «ni pritiskala za izbiro novega predsednika republike* Zaključil je: «Ne strinjamo se s tistimi, ki mislijo, da deželo lahko vodijo samo vojaki. Ne dopuščamo, da bi se v deželi ustvaril nov razred.* nemških mestih otroške vrtce, ki jih posečajo povečini italijanski o-troci. Trgovec po imenu Klaeger je -ožil organizacijo «Caritas Ver-band», češ da je oškodovan zaradi prevelikega hrupa, ki ga povzročajo italijanski otroci v otroškem vrtcu v bližini njegovih uradov. Sodnik okrajnega sodišča je izdal razsodbo, ki je prava umetnina bodisi s pravnega kakor s psihološkega stališča. Upošteval je tako občutljivost ušes trgovca in preveliko živahnost otrok, ki so povrhu še južnjaki. Razsodba določa, da italijanski otroci lahko vpijejo na ves glas samo ob delavnikih od 9.30 do 13 in od 15 do 16.30. V drugih urah pa ne sme njihovo vpitije preseči 52 «fon». To je jakost, ki jo običajno doseže vpitje nemških otrok pri igranju. Ravnatelj družbe «Ca-ritas* iz Nuemberga, ki je branil «pravico do vpitja* za svoje otroke, je takole komentiral: «Italijanski otroci vpijejo bolj kakor nemški, toda mi jim ne smemo prepovedati, da bi se izživljali po svojem običaju, ki je kričanje.* Vesoljska psa MOSKVA, 23. — Včeraj so pokazali po televiziji vesoljska psa Ve-terok in Ugaljok. Razni znanstveniki so pri tem poudarili izvrstno zdravstveno stanje obeh psov. Znanstvenik Boris Jegorov je izjavil, da še vedno proučujejo učinke vesoljskega potovanja, ki je trajalo 23 dni Dodal je, da je treba poudariti dejstvo, da so se fizične funkcije obeh psov znova prilagodile težnosti po povratku na Zemljo. Psa sta bila trudna in zbegana ob povratku, toda sedaj sta popolnoma normalna. Glede novih vesoljskih poletov s človeško posadko pa je Jegorov izjavil, da sedaj še ne more reči, ali se bo človek lahko prilagodil enim in drugim pogojem s prav tako naglico. Vendar pa je polet dveh psov zelo važen za nadaljnje delo. SPOROČILO 0 RAZGOVORIH V BUKAREŠTI Pred novim sestankom Tito-Naser-Indira Gandi Ceausescu in Stoica obiščeta Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito se je vrnil danes dopoldne s soprogo in ostalimi člani delegacije s petdnevnega uradnega obiska z letalom iz Bukarešte, kjer mu je prebivalstvo priredilo nepozabno slovo, v Beograd. Pred odhodom iz Bukarešte sta predsednik Tito in generalni v korist internacionalizma. Med proučevanjem mednarodnega polo-žaa so najyišji zastopniki Jugoslavije in Romunije ugotovili, 'da o-značuje razvoj mednarodnega položaja na eni strani krepitev sil socializma in naprednih sil, ki se bore za mir, demokracijo in družbeni napredek, na drugi strani pa povečano delovanje imperialističnih sil, ki skušajo zadržati zgodovinski jmrtheCCeausescukeink0 predsednik nap^ de^okratiT^ =j in s partije ceausescu^ m predsednik SVOJimj napadalnimi akcijami stopnjujejo mednarodno napetost 4- državnega sveta Romunije Chivu Stoica podpisali skupno sporočilo o obisku in razgovorih, ki po besedah Ceausescuja odraža odločnost Jugoslavije in Romunije, da okrepita odnose prijateljstva in tovariškega sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih in da tudi v bodoče nastopata kot aktivna činitelja v borbi za družbeni napredek, za obrambo neodvisnosti, varnosti in miru med narodi. V razgovorih je bila, kot se to ugotavlja v poročilu, opravljena koristna izmenjava mišljenj o odnosih med Romunijo in Jugoslavijo, o odnosih med KP Romunije in ZK Jugoslavije, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Glede dvostranskih odnosov se v poročilu ugotavlja, da se stalno širijo na trajni osnovi enakopravnosti in nevmešavarija v notranje zadeve, medsebojnega spoštovanja v obojestransko korist in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiii mini um ■111111111111 milili m minil iiimtiiii n iiiiiiiiiiiii iiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iii iiiiiiii luiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nevarnost sintetičnih detergentov za okuženje pitne vode Vrhovni svet za zdravstvo je odredil temeljito raziskavo, da bo moč pripraviti primerno zakonodajo 52 «fon» za italijanske otroke BONN, 23. — Tožba, ki jo je uvedel neki trgovec železnine na debelo proti nemški katoliški organizaciji «Caritas Verband*, se je zaključila s salomonsko razsodbo. Omenjena organizacija upravlja v Nuembergu in v drugih zahodno- PRIMORSKI DNEVNIK 24. APRILA 1966 *************** TV STUDIO UNO *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* 23. APRILA 1966 Ime in priimek ...*........ Naslov..................... Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI Casella Postale 400, Torino. Med vsako oddajo »STUDIO UNO* se bo izvajala pesem z italijanskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti m v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani. Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi i3 izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avto mobil (alfa romeo giulia Tl, ah fiat 1500 ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo ie ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje). Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice nkratl te pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki je bil objavljen v štev 12 Radiocorriere-TV. Aut. Min RIM. 23. — Vsak Italijan (tudi novorojenčki in osebe stare nad 100 let) je na podlagi statistike porabil lani nekaj nad štiri kilograme in pol sintetičnih detergentov. Toda ta količina ne predstavlja še nevarnosti za okuženje pitne vode. To je nedavno ugotovil vrhovni svet za zdravstvo, ki je odredil temeljito preiskavo, ki se je že začela. Značilnost sintetičnih detergentov je namreč, da po njih uporabi ostanejo kot suspenzija v vodi. Zato jih lahko najdemo v rekah, v katere se stekajo odtočni kanali, in cflo v morju. Poleg tega se celo prerinejo skozi filtre, tako da so našli njih sledove v pitni vodi, ki se dobiva s čiščenjem vode iz rek ali jezer. V nasprotju z »naravnimi)) detergenti se sintetični detergenti ne spreminjajo v enostavne snovi na podlagi akcije mikroorganizmov. V zadnjem času so izdelali nekatere detergente, na katere ti mikroorganizmi delujejo, toda ni bilo še mogoče izdelati takih detergentov, ki bi jih mikroorganizmi popolnoma uničili. Sedanji proizvodi se spreminjajo v vmesne snovi, o katerih pa se še malo ve, in tudi ni bilo še moč ugotoviti, ali so strupene ali ne. Vprašanje okuženja vode z detergenti je do sedaj bolj pereče samo v tujini, zlasti v ZDA, kjer je u-poraba teh snovi zelo razširjena in kjer se skoraj vsa mesta oskrbujejo s čiščenjem vode iz rek in jezer. Detergenti v vodi (in ki se prerinejo skozi filtre) menjajo o-kus vode, toda lahko povzročijo tudi škodo človeškemu organizmu. S poizkusi na živalih v laboratorijih so ugotovili, da detergenti o-mogočajo organizmu lažje vsrkavanje snovi, ki povzročajo raka. Gre za snovi, ki bi jih organizem drugače ne vsrkal. Pri živalih, ki so jih podvrgli poizkusom, so se razvila rakasta obolenja, potem ko so jim dali majhne količine detergentov. Ameriški znanstveniki pravijo, da tudi živalski alf rastlinski organizmi čutijo dejavnost detergentov. Tako so na primer v ZDA v nekaterih okuženih vodnih tokovih detergenti povzročili raztoplji-vost maščobe, ki zagotavlja nepre-močljivost perja rac. Zgodilo se je, da so živali zaradi večje obteženo-sti utonile. Nekatere vrste'rib so pokazale še posebno občutljivost za detergente, ki so povzročili njihovo smrt, s tem da so načeli tkiva škrg. V Italiji detergenti vsaj za sedaj ne vplivajo mnogo na okuženje vode. Ne samo da je uporaba detergentov relativno majhna v primerjavi z drugimi državami (letos so jih pridelali približno 230.000 ton), toda pitna voda mestom se dobavlja izključno z vodovodi iz podzemeljskih virov, ki se vsaj za sedaj bolj težko okužijo. Po nalogu vrhovnega sveta za zdravstvo se je že začela raziskava, ki naj prikaže celotno sliko sedanjega stanja v Italiji na tem sektorju. Na tej podlagi bo potem moč pripraviti zadevno zakonodajo. Začeli bodo tudi proučevati možnosti za zadrževanje detergentov v filtrih z novimi metodami. Preiskava bo vsebovala tudi temeljito analizo vode, ki se dobavlja nekaterim italijanskim mestom, da se ugotovi točna količina detergentov v njej. indicije, da je bil atentat organiziran in da je Karaum prišel v Meresburg z namenom, da ubije konzula, da pa za to ni dokazov. Hladen sprejem predsedniku de Gauliu PARIZ, 23. — General de Gaul-le je začel danes uradno potovanje po nekaterih krajih Francije. Prišel je v Lille, da odpre mednarodni sejem. Toda naletel je na zelo hladen sprejem. Lilski.župan, socialist Augustin Laurent ni bil navzoč na letališču, da bi. izrekel predsedniku dobrodošlico. Sporo* čil je, da bo navzoč jutri zjvtfftaj na slovesnosti pred spomenikom deportirancev, katere se bo udeležil tudi predsednik de Gaulle, »ki se bo tako pridružil slovesnosti občinskega sveta*, kakor je izjavil župan. Tudi prebivalstvo ni predsednika sprejelo kdo ve kaj prisrčno. Socialistična in komunistična stranka ter delavski sindikati so bili pozvali prebivalstvo, naj ne bo navzoče pri predsedniškem sprevodu Dolga vrsta avtomobilov je šla skozi mesto med redko množico in zaradi dežja je bilo ozračje še bolj pusto. Od časopisov je sanjo *La Voix du Nord» posvetil vso prvo stran predsednikovemu obisku. Drugi so o obisku pisali zelo na kratko. »Nord Matin* pa je polemično pisal, da «bo predsednik republike zasedel naše področje* in da »prihaja, da začne volilno kampanjo, ki se kaže težavna za njegove pristaše*. Komunistično glasilo «Li-bertee« tudi poudarja volilni značaj de Gaullovega obiska. Značilno je, da so za predsednikov prihod okrepili varnostno službo na tem področju z drugimi 5000 žan-darji. De Gaulle je odšel z letališča na velesejemski prostor. Pozneje se je udeležil kosila, kjer je v kratkem govoru omenil perspektive gospodarstva severne Francije. Vendar pa so opazovalci videli v njegovem govoru tudi namig na morebitno ustavno reformo. De Gaulle je namreč izjavil med drugim: «V prihodnje in ko bo sedanji razvoj ookazal potrebo, bo potrebno združiti v eni sami skupščini predstavnike krajevnih skupnosti, deželne dejavnosti ter velikih gospodarskih in sovirjih organizmov države Ta skupščina bi morala odločati o gospodarskih in socialnih vprašanjih, preden jih z zakoni reši politične predstavništvo države, to je narodna skupščina.* Po mnenju nekaterih opazovalcev je de Gaulle s tem mislil svoj stari program, da bi združili gospodarski svet s senatom na jodlagi referenduma. V ponedeljek bo de Gaulle nadaljeval pot ter bo obiskal Calais in Dunkerque. Govori se, da se sindikati v Dunkerque pripravljajo na stavko pristaniških delavcev in delavcev v jeklarnah »Usinor* LONDON, 23. — Uradno glasilo britanske komunistične stranke «Daily Worker» je danes prenehalo izhajati. V ponedeljek zjutraj bo dnevnik začel znova izhajati v novi obliki in z novim imenom. Imenoval se bo «Morning Star«. «Daily Worker» je začel izhajati pred 36 leti. Čeprav se njegova linija ne bo razlikova od «Workerja'>, bo novi dnevnik imel več strani (do sedaj je Daily Worker imel štiri strani ob delavnikih in šest strani ob sobotah) in bo bolj pester. in ogrožajo mir. Odgovorni državniki Romunije in Jugoslavije izražajo zaskrbljenost posebno zaradi razvoja dogodkov v Jugovzhodni Aziji in podpirajo pravično borbo vietnamskega ljudstva za svobodo in neodvisnost, se zavzemajo za sklicanje svetovne konference o razorožitvi, za ukinitev vseh tujih vojaških oporišč, za umik čet z ozemlja drugih držav ter sodijo, da razdeljenost sveta na vojaške bloke ne odgovarja pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov. Romunija in Jugoslavija se zavzemata za vzpostavitev učinkovitega sistema evropske varnosti, sta proti oborožitvi Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem, zagovarjata mimo rešitev nemškega vprašanja ob priznanju realnost obstoja dveh nemških držav. Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili izboljšanje odnosov med balkanskimi državami in potrdili svojo pripravljenost, da se nadaljuje z napori za nadaljnje izboljšanje ozračja sodelovanja med balkanskimi državami. Romunija in Jugoslavija zagotavljata svojo odločnost, da tudi v bodoče prispevata k normalizaciji mednarodnih odnosov, razvoju sodelovanja med narodi, utrditvi miru in mednarodne varnosti. Med razgovori so z zadovoljstvom ugotovili, da je prišlo do razširitve odnosov med ZK Jugoslavije in romunsko KP. ki sodita, da ima vsaka partija pravico, da samostojno določa svojo politično linijo, oblike in metode delovanja, ki odgovarjajo konkretnim pogojem vsake dežele na osnovah u-stvarjalnega izvajanja načel marksizma in leninizma. Odnosi med komunističnimi partijami morajo sloneti na medsebojnem spoštovanju načel enakosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih partij. Poročilo se zaključuje z zagotovitvijo, da je obisk predsednika Tita pomemben prispevek v razvoju prijateljstva in bratskega sodelovanja med ZK Jugoslavije in KP Romunije ter v interesu narodov obeh držav, stvari socializma in miru. Chivu Stoica sta z zadovoljstvom sprejela vabilo predsednika Tita, da obiščeta Jugoslavijo. Iz dobro obveščenih krogov sporočajo, da bo predsednik republike maršal Tito v začetku maja, na vabilo predsednika ZAR Naserja odpotoval na obisk" v Egipt. To bo njuno dvanajsto srečanje. Po vesteh iz arabskih virov, bo skoraj ob istem času prispela v Egipt tudi predsednica indijske vlade Indira Gandi, tako da bo v Egiptu prišlo do trojnega sestanka Tito - Naser -Indira Gandi. Nekateri krogi spravljajo ta sestanek v zvezo z novimi pobudami nevezanih držav za rešitev vietnamskega vprašanja. B. B. J. Vidmar predsednik sveta treh akademij KOPER, 23. — V Strunjanu pri Kopru se je končalo danes dvodnevno zasedanje sveta jugoslovanskih akademij. Za novega predsednika sveta je bil izvoljen Josip Vidmar, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po novem statutu bo svet imel devet članov. Med novimi člani bodo predsedniki in generalni tajniki in po en član vseh treh akademij. V ZAHODNI NEMČIJI Nizka kazen za ustaskega zločinca BONN, 23. — Porotno sodišče v Kostanzi je obsodilo ustaškega zločinca Stanka Karduma, ki je lani pri Muenchnu napravil atentat na jugoslovanskega konzula Klariča, ki je komaj ostal pri življenju, samo na 2 leti in 9 mesecev navadnega zapora. Sodišče je nam-reč za nizko kazen našlo salomonsko rešitev Zločinski napad na jugoslovanskega konzula je sodišče po krivem pričevanju Dare Rogič, ki je spremenila svojo prvotno izjavo pred sodiščem, in tr-dila, da je Kardum streljal na konzula v samoobrambi, češ da je le-ta hotel streljati na Karduma, kvalificiralo . ne kot poskus u-mora, temveč kot »telesno poškodbo iz nemarnosti*. V obrazložitvi obsodbe se sicer ugotavlja, da so DOMAČI ŠPORT nogomet II. AMATERSKA KATEGORIJA Danes ob 15.30 S. Canciano — Primorje III. AMATERSKA KATEGORIJA Danes ob 15.30 v Boljuncu Breg — Roianese JUNIORSKO PRVENSTVO Danes ob 10.30 v Nabrežini Primorje — Ponziana Jutri ob 15.30 v Boljuncu Breg — Cremcaffe ■ a mm mgpmatm j mm ŽENSKA B LIGA Danes ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» Bor B — Porzio (Videm) Danes ob 15.30 na stadionu «Prvi maj» Breg — Sacile * * * SZ Bor — Odbojkarski odsek va' bi člane mladinske ekipe, da se zberejo jutri v ponedeljek ob 5.45 na glavni železniški postaji za odhod v Padovo. NOGOMET DANES At.l€lJL ATALANTA — SPAL Montl BOLOGNA — TORINO Pieronl BRESCIA — ROMA Varazzani CATANIA — VARESE Acernese FOGGIA — L. R. VICENZA Sbardella INTER — SAMPDORIA De Robbio JUVENTUS — MILAN Di Tonno LAZIO — CAGLIARI Orlando LAZIO — CAGLIARI Orlando NAPOLI — FIORENTINA Francescon ALESSANDRIA — PALERMO Nobilia CATANZARO — REOOINA Motta GENOA — VENEZIA Lo Bello LECCO — REGOIANA D'Agostini MESSINA — NOVARA Barolo MODENA — VERONA Marengo PADOVA — LIVORNO Palazzo PIŠA — MANTOVA Bernardis POTENZA — TRANI Plan toni PRO PATRIA — MONZA Politano A SKUPINA CRDA — SOLBIATESE Pontini COMO — BIELLESE Lattanzi R. CREMONESE — LEGNANO Giallulsi ENTELLA — SAVONA Glola IVREA — PIACENZA Trudilo MARZOTTO — RAPALLO Campanini MESTRINA — TREVISO Canova Aleš. TREVIGLIESE — TRIESTINA Serafino UDINESE — PARMA Fioretti KOŠARKA Naslednji teden bosta v Gorici dve zanimivi mednarodni košarkar, ski tekmi V torek 26. aprila ob 21. uri se bosta v dvorani UGG srečala Slovan iz Ljubljane in Gori-ziana. V četrtek 28. aprila ob 21.30 pa bo v isti dvorani mednarodno srečanje B reprezentanc Jugoslavije in Italije. Medtem ko je italijanska ekipa že skoraj teden dni v Gorici na treningu in je tudi odigrala več te. kem, pričakujejo jugoslovansko 27. t. m. zjutraj. Vodil jo bo Mirko Majanovič, trenira pa jo Branislav Rajačič. V ekipi je 12 igralcev, ki pripadajo vodilnim Jugoslovanskim klubom. Vsi igralci so rojeni v letih 1964-1949. • * * SANTIAGO, 23. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja je Sovjetska zveza premagala v finalni skupini Jugoslavijo 53:49 (20:24), ZDA pa Čile 73:43 (37:21). V tolažilni skupini za zasedbo od 8. do 16. mesta je Paragvaj premagal Panamo 77:67 (40:29). NOGOMET TURIN, 23. — V tekmi mednarodnega turnirja juniorskih reprezentanc, ki se je danes začel v Turinu, je Franclja premagala Nemčijo 1:0 (1:0). Gol za Francoze Je v 9’ p.p. dosegel Molitor. Ker se je druga tekma večera Italija - Avstrija zaključila tudi po podaljških, neodločeno brez gola, je sodnik izžrebal zmagovalca. Sreča je bila mila Avstriji, ki bo v ponedeljek nastopila v finalu proti Franciji. NEDELJA, 24. APRILA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska od- daja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Folklorni ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: «01iver Twist»; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; J4.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Zeleni suknjič«, komedija; 16.05 Dunajske melodije; 16.30 Koncert operne glasbe tržaške Glasbene Matice; 17.00 Mali ansambli; 17.30 Piero Pezze: Druga sonata; 17.50 Elektronske orgle; 18.00 Jam session; 18.30 »Slikar Josip Tominc ob stoletnici smrti«; 18.45 Čajkovski: Hrestač, suita št. 2; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Lelja Rehar: «V furmanski uoštariji«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Bach: Tri pesmi za glas in orkester: Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški tamburaški orkester; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9,05 Nedeljsko srečanje; 25 let velikega upora; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Lahka glasba; 10.45 Plošče; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.00 Svečana otvoritev zasedanja mednarodnega o-limpijskega odbora; 13.30 Odrska ir. filmska glasba; 14.00 Plošča za poletje; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta, 15.45 Glasbena prizma: med 15.45 in 16.30 Kol. dirka po Romagni; 16.30 Nogomet od minute do minute; 17.30 Simf. koncert; 18.50 Plesna glasba; 19.15 športna nedelja: kronike in rezultati; 20.25 Pisan spored; 21.00 Pianist Nikita Ma-galov; 22.00 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Nove pesmi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.40 Vaši izbranci; 20.00 Dirigira Arturo Toscanini; 21.40 športna neaelja. III. program 16.30 Vivaldijeve in Lottijeve skladbe; 17.15 S. Mastrocjnggg: »Senza fatto«, dvodejanka; 19.00 Bucchijev lirični koncert za violino in godala; 19.15 Severnoameriška kultura; 19.30 Koncert; 20.40 Weillove skladbe; 21.20 Debussy: »Pelleas m Melisanri“». Slovenija 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo: 10.00 še pomnite, tovariši...: 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Lahka glasba: 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Logarski fantje in trio J. Krežeta; 14.00 Slavni pevci — znamenite arije; 15.05 športno popoldne; 15.30 Humoreska — H. G. Felsen: Zakaj tatovi živine nikoli ne zmagajo; 17.45 Radijska igra: R. Marinkovič: Glorija; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Nedeljski sestanek; 21.00 Iz cikla «Moja domovina« B. Smetane; 22.10 Nočni zabavni zvoki; 23.05 Jug. koncertna glasba za vokalne soliste Ital. televizija 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Nova generacija; 11.00 Nabožna oddaja; 12.00 Zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora; 16.00 športno popoldne; 17.15 Spored za najmlajše; 18.10 Settevoci; 19.00 Dnevnik in registriran polčas nogometne tekme; 19 55 športne vesti in kronike ital. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Gallina: «La famegia del santolo« (sodeluje C. Baseggio); 22.35 Športna nedelja in dnevnik. It. kanal 18.00 Simf. koncert; 18.45 Poljski ansambel narodnih plesov; 21.00 Dnevnik; 21.15 La rosa d’oro: mednarodni festival varietejskih programov; 21.55 «Ridolini igra golf« in «Stanlio kot rudar«; 22.25 Prijatelji gorile. PONEDELJEK, 25. APRILA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Praznična matineja: 9.30 Orkester Anthony; 10.00 S proslave ob obletnici osvoboditve v Kulturne domu v Trstu; 10.20 Mario Zafred: Četrta simfonija v čast odporniškega gibanja, 10.50 Karakteristični ansambli; 11.30 Promenadni koncert; 12.00 Brali smo za vas; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije 14.45 Italijanski akvarel; 15.30 «Vmitev», enodejanka Maria Frattija; 16.05 Harmonija zvokov in glasov; 17.00 Jazzovski ritmi: 17.30 Pianist Igor Dekleva; 17.45 Iz glasbenih komedij «Rugantino» in «11 giorno della tartaruga*; 18.30 Borodin: V srednjeazijskih stepah; 19.15 «Zbirka dokumentov in razprav deželnega odbora za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini«; 19.25 Orkestri; 20.00 Šport; 20.30 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Verdi: «Othello», lirska drama; orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta vodi Thomas Shippers; Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 15.00 Od po-pevke do popevke; 15.45 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 Izbrane strani operne glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.45 Športni ponedeljek; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Igra Lester Young; 22.35 Dvorakov Kvartet za godala. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija: Gluck, Gounod, Rossini; 10.30 Ital. folklorna glasba; 11.30 Rimski-Korzakov: Ruska velika noč; 11.45 Plošče za poletje; 13.35 Nove umetniške moči; 14.00 Orkestra Miliardi in E- sposito; 14.30 Mozartove, Verdijeve in Mascagnijeve skladbe; 15.30 Plošče; 15.45 Grška lahka glasba; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.15 Večerne fantazije; 18.15 Odporniško P' banje v pesniški besedi; 17.30 Plesna glasba; 19.00 Avtomobilske dirke v Monzi; 20.25 Glasbena fantazija; 21.15 Operni koncert, sodelujeta sopranistka L. Malagrida in tenorist F. Bandera; 22.45 Orkester Ballotta. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Orkester Welk; 9.35 Izbrane plošče; 10.40 Glasba za praznični dan; 12.30 Orkestri; 14.00 Glasba za dve celini; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Plošča za poletje; 15.30 Koncert; ‘13.00 Rapsodija; 16.30 Sopranistka D. Rosa in tenorist A. Boyer; 17.30 Pesmi; 17.45 G. El-liot: «Adam Bede«; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 «Veliki lov«; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Ob 21-letnici osvoboditve; 18.45 Brownove in Bussottijeve skladbe; 19.00 Ob stoletnici rojstva B. Croceja; 19.30 Koncert; 20.40 Dvorakov «Divji golob«; 21.20 A. Salacrou: «Le notti deU’ira». Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.io Otroška igra s petjem; 9.25 Operetne melodije; 10 15 Massenet: Le Cid — baletna suita; 10.35 N. Gaborovič: Ali ljubite Čehova?; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!, 12.05 P. Konjovič: Košta-na; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe slov avtorjev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 A. Lajovic in J. Ravnik; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 C. Pregelj in njegove priredbe slov. narodnih; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operne melodije; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.45 Dr. M. Mikuž: Pred 25 leti: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Orkester Slov. filharmonije; 21.15 Orkestri; 22.10 Zabavna glasba; 22.50 Literarni nokturno: 23.05,Jazz. Ital. televizija 13.30 in 16.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 19.00 Neapeljske pesmi; 19.55 športne vesti in ital-kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Prireditve med tednom; 22.45 TV zgodba »La cittS fantasma«; 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Mare crudele«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 24. DO 80.-IV. NEDELJA, 24. aprila 9.25 Poročila; 9.30 Kaj me vabiš — zabavna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat »zakaj?«; 11.30 Lassie — film; 14.00 Športno popoldne; 17.40 Poročila; 17.45 Otroci pojo — otroške pesmi; 19.00 Z roko v roki — madžarski film; 19.10 Nevihte — glasbena oddaja; 19.40 TV biro; 19.54 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.45 Kako živi in se zabava Niš; 22.00 Črne koze — film; 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 25. aprila 10.00 in 11.40 TV v šoli: Nihalo; 16.00 Avtomobilske dirke na 1000 km — posnetek iz Monze; 17.35 Angleščina; 18.05 Madžarski lutkovni film; 18.25 Obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Gasilec — film iz serije Ch. Chaplin; 20.00 Dnevnik; 20.30 Rabac-IUč: Zelja —• TV drama; 21.40 Biseri glasbene literature; 21.55 Kamen, les in fantazija; 22.10 Avtomobilske dirke v Monzi — prihod na cilj; 22.40 Poročila. TOREK, 26, aprila 18.15 Ptice — film iz serije Boj za obstanek; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu; 19.50 Obzornik; 20.00 Na svoji zemlji — slov. film; 21.30 Za lahko noč; 21.40 Poročila. SREDA, 27. aprila 10.00 TV v ŠOU: 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Dimka; 17.55 Slike sveta — otr. žurnal; 18.25 Obzornik; 18.45 Ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije; 19.15 Mozaik kratkega filma: Dvanajst iz Papradnika; 19.40 Quiz oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.20 Slavnostna seja glavnega odbora SZ DLS; 20 40 Saša Vuga: Requiem za heroji — TV drama; 21-50 Kulturna panorama; 22.40 Poročila. ČETRTEK, 28. aprila 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina: 16.10 TV v šoli: Nihalo; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči signal — 0 prometu; 17.40 Združenje rado; vednežev — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.10 Za diskoteko; 19.40 Pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Aktualni pogovori; 21.10 Narodna glasba — Sarajevo; 21.20 Ekran na ekranu; 22.30 Poezija Tina Ujeviča. PETEK. 29. aprila 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila: 16.40 TV v šoli; 17.00 Angleščina; 17.30 Pogovori o slovenščini: Besedne vrste; 18.00 Mali svet — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik: 18.45 Slepi — Žrtve vojne, reportaža; 19.15 Narodna glasba; 19.40 Črna tabla; 20.00 Dnevnik; 20.30 Polnočni sestanek — francoski film; 22.15 Montreux: Zlata vrtnica — zabavna glasbena oddaja; 22.45 Poročila. SOBOTA, 30. aprila 10.00 tv V šoli: 16.10 Poročila: 16.15 športni dogodek; 17.00 Cikcak; 17.15 športni dogodek; 18.25 Obzornik; 18.45 Srečno pot, Zokl — lutke; 19.10 Vsako soboto; 19.25 Poje Dragan Stojruč — studio Sarajevo; 19.40 Prvomajske čestitke; 20.00 Dnevnik; 20.30 Sprehod skozi čas; 21.00 Zabavno glasbena oddaja Beograd-Budlmpešta; 22.00 Hitchcock vam predstavlja — film; 22.50 Poročila 24. aprila 1968 SS::S:::S 8 ^8S55KKKKHKSSS Ko smo z uspehom izropali pet bank in se tako dokopali do lepega bogastva, sem pričel s svojima kompanjonoma razmišljati o več- Napad na banko jem razmahu naših poslov. Eden mojih prijateljev me je opozo-ril na Poljedelsko banko v Swin-t°nu. Ko sem si dobro ogledal kraj ® banko, mi je predlog ugajal. Zadovoljen sem se vrnil na osam-jeno farmo, kjer sta se moja zve-in sposobna sodelavca skrivala Pre da je uspavana. Očitno že ^'3 časa ni imela opravka z vlo-thilci. Neki prometni policaj, ki Je stal v bližini banke, je redno v času zatišja v banki odšel v bliž-Ujo kavarno na skodelico kave. jasnil pravi smoter najinega obiska. Medtem bom poskrbel za čuvaja, ki je navadno dremal. Sočasno bom varoval Chesterja. Seveda bom moral imeti na očeh tudi vhodna vrata. Ce bi kdo vstopil, ga bo moj revolver takoj opomnil, kako se mora vesti.. Chester bo v tem času basal denar v vrečo, medtem pa bom sam dajal potrebna navodila bančnemu osebju. V primeru, da bi sprožili alarmne naprave, bomo zapustili banko v 15 sekundah s tem, kar nam bo pač uspelo v tem kratkem času nagrabiti. Za čas začetka naše akcije sem določil 13.45. Morda bi mogli začeti že 15 minut prej, vendar se mi je zdel čas 13.45 najbolj primeren in varen. V kolibi smo ostali pet ur. Nekajkrat smo ponovili vsak svojo nalogo. Določili smo točen čas in kraj našega jutrišnjega sestanka ter se rasli. Naslednje jutro sem se odpeljal z avtomobilom do najbližje servisne postaje in naročil mehaniku, naj temeljito pregleda vozilo. Vse je bilo v redu. Vrnil sem se v motel in pričel pospravljati svoje stvari. Revolverje sem dal v papirnato vrečo in jih položil na zadnje sedeže. Vse skice sem položil v sprednji predal. Kdove, ali jih ne bomo še potrebovali? Partnerja sta me čakala na dogovorjenem kraju. Odstopil sem krmilo Ephraimu, nakar smo se odpeljali v mesto. Ko smo se pripeljali do križišča pred banko, se je prometnik pravkar odpravljal v kavarno, da bi kakor po navadi popil svojo skodelico kave. Vedel sem, da se bo zadržal v kavami točno deset minut. Ephraim se je ustavil z avtomobilom na mestu, kakor smo se bili dogovorili. Vsak od nas je imel svoj revolver v žepu. Chester je pod plaščem držal papirnato vrečo. — A zdaj na delo! — je rekel Ephraim in odprl vrata. — Pohitita! Prvi je izstopil Chester. Ni minilo deset sekund, ko sem zaslišal n\ke krike. Dva zakrinkana moška sta pritekla iz banke, v tem trenutku so se odprla vrata avtomobila, M je parkiral pred našim. Avtomobil je takoj oddrvel, a Chester se je v tem hipu pojavil pri nama. — Te preklete svinje! — je mrmral in pokazal na avtomobil pred nami. — Lopovi! Pokvarjenci! Takoj za njimi! — sem zavpil nad Ephrai-nom. — Izropali so banko! Medtem ko so se pričeli zbirati ljudje, smo mi zdrveli za roparji. nikoli ni- vožnje po polju nas je ustavil neko drevo. Nihče od nas se ni poškodova bili smo samo nekoliko omamlji ni. A prvo, česar smo se zavedi je bilo: okoli nas policaji z n: perjenimi revolverji. Ko so nas obtožili, da smo izri pali banko, smo se nasmehnil Mislili smo, da se šalijo. Toda k so našli papirnato vrečo, so ni začeli spraševati, kje smo skri denar. Nato so našli tudi revo verje in slednjič tudi skice bank In krinke... Nekega dne sem se potožil očet v kaznilniški pralnici in ga vpr: šal, kako bi mogel človek predv devati nepričakovane dogodke. Oč vedno miren in moder, se je sti njal z menoj: nikoli človek r... more prav vsega predvidevati! Frušičeva družina Za ALJOŠO ŽERJALA zlati morski konjiček» v Cesenaticu Zelo lep uspeh je dosegel tudi SERGEJ CESAR Družina kinoamaterjev se vedno bolj širi. Filmska kamera postaja zaradi vedno nižjih cen dostopna širšemu krogu ljudi. Nič čudnega, ako pomislimo, da daje ta dokaj preprost tehnični pripomoček možnost modernemu človeku, da zabeleži in tako «o-vekoveči« na filmskem traku najljubše prizore, posebno iz družinskega življenja ter njemu najbližjega okolja. Cez leta pa ti dogodki zopet zaživijo na filmskem platnu. So pa tudi amaterji, ki se ne zadovoljijo s tem, da filmski a-parat le brezosebno beleži na trak družinske prizore in panorame na nedeljskih izletih. Svojim stvaritvam skušajo dati nekaj osebnega estetskega čuta in nekaj vsebine. Film jim služi za izživljanje notranjih občutkov; od navadne kronike postane že I Josip Tominc niiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiii Sitar JOSIP TOMINC je umri pied slo leti na današnji dan Gradišče, slikovita vasica nad Prvačino na Goriškem, se lahko ponaša s trojico slavnih slovenskih umetnikov. Eden od teh je znani slikar - karikaturist Lojze Špacapan, ki se je rodil na Gradišču 18.4.1889. Drugi je naš «go-riški slavček» Simon Gregorčič, ki je kakor znano, živel več let na Gradišču. Manj znano pa je, j Zdelo se mi je, da še Ko sem svoje opazovanje končal ! sem bil tako besen, da me še nihče 111 izdelal skico notranje ureditve I ni tako kruto osleparil. Ce je kdo V banki, sem sklical sestanek naše kadarkoli prekršil profesionalno s.uPine. V zadnjih dveh tednih se 1Usm° videli niti enkrat. Sta E-Pnraim in Chester v tem času pre-Jfledala torišče naše bližnje akcije? akšna je bila naša preizkušena *hetoda. Ko smo se na koncu vsi “rali. smo izdelali načrt za skup-J10 akcijo, ki je nato še vedno hsoeia. Ze poprej sem v bližnjem goz-^ku odkril zapuščeno kolibo. To , bil idealen kraj, osamljen in . fen. Ko smo se tam sestali in jzrrienjali svoje ugotovitve in miš-Jen3a, smo soglašali, da bo to prav ahko delo. Pravzaprav bomo tej anki kakor vsem drugim, ki smo ™ doslej obiskali, storili veliko slUgo, ker bodo prav gotovo ta-°J instalirali najmodernejše var-0stne naprave, ki bodo v bodoče ®rePrečile nove vlome. Kaša akcija v Svvintonu bo torej brav lahka. Ephraim bo, kakor edno doslej, šofer. Parkiral bo z avtomobilom pred banko s prižga-’m motorjem. Midva s Chester-Jeih bova stopila v banko v raz-m&ku 30 sekund. Chester bo stopil brvl> odšel bo do blagajnikove n® in zaprosil za drobiž. Brž ko °m vstopil jaz, bo Chester etiko, so to storili ti prekleti banditi. — Ne smejo nam pobegniti! Ne smejo nam odnesti plena pred nosom! Ne zanima me, kdo so, moramo jih dohiteti. Ce so profesionalci, so morali prav gotovo opaziti, da se tudi mi pripravljamo na akcijo, a če so začetniki, jim bomo dali primemo lekcijo. Toda imeli so vražje dober in hiter avtomobil. Drveli smo tudi 140 kilometrov na uro, a oni so se nam vendarle vse bolj odmikali. No, odločno sem sklenil, da jih zasledujemo, pa naj bo do konca sveta. Nikoli nisem pomislil, da bom moral sodelovati na taki dirki. Prehitevali smo druga vozila s tako hitrostjo, da se nam je zdelo, kakor da bi drugi stali. A vse je bilo zaman. Avtomobil pred nami je postajal manjši in manjši. Naposled smo ga popolnoma zgubili iz vida. Pobegnili so. V tem trenutku se je zgodilo nekaj, kar bi bilo moglo pomeniti konec za nas vse. Ephraim je za hip izgubil oblast nad vozilom, a pri taki hitrosti je to navadno usodno. Na srečo smo samo zdrsnili s ceste in po nekaj sto metrih Tominčev nagrobnik na pokopališču v Gradišču pri Prvačini da je na Gradišču prebil zlasti poslednja leta svojega plodnega življenja in tudi tu umrl naš slavni slikar Josip Tominc. J. Tominc se je rodil v Gorici 6.7. 1790 v hiši št. 30 Piazza del Duomo sedaj Piazza Cavour št. 6. V poleg stoječi hiši št. 29 je imel njegov oče Ivan prodajalno že-leeznine, kjer je še sedaj viden njegov monogram T G nad vrati v polkrožnem okencu, kjer je tudi letnica 1803 a nad sosednjima vrati pa letnica 1823 ter iste začetnice. Mladi Tominc je že v šoli kazal veliko nadarjenost za risanje, zaradi tega ga je oče poslal baje v Benetke na umetnostno akademijo, od tam je odšel l. 1806 v Rim, kjer je obiskoval akademijo S. Luca. Pozneje se je izpopolnjeval še v Neaplju. Zdi se, da je bila prva njegova slika «S. Anna», na hrbtu slike je podpisan «Giuseppe Tornim pinx. 1812». V istem času je naslikal smrt sv. Ivana Nep. za privatno kapelo v uVilla Sanssouci» pod Gradiščem ob Vipavi, last njegovega brata Frančiška. Ta slika se nahaja sedaj v cerkvi na Gradišču. V Rimu se je poročil z bogato Rimljanko Mario Ricci in l. 1818 se je rodil prvi sin Augusto, ki je postal ugleden portretist. O-krog l. 1820 se je vrnil v Gorico, kjer se je rodil l. 1822 drugi sin Raimondo. Menda v tem času je Tominc naslikal lastni portret z bratom. Ta portret je ostal na Gradišču, l. 1894 ga je lastnik Ferdinand poslal na razstavo v Gorico, kjer ga je prodal za muzej. Ta slika je vzbujala pozornost tudi na razstavah v Firencah in Benetkah. Tržaški cesarski namestnik je naročil pri Tomincu dva velika portreta cesarjev Leopolda I. in Franca I. za namestniško palačo. Razstavljena sta bila v Gorici na Travniku — tako so imenovali takrat tudi goriški Italijani sedanji trg «Piazza Vittorion. V teh letih je slikar izmenoma stanoval v Gorici, Trstu in na Gradišču. Letno hišo na Gradišču, ki je bila last Tominca, so vaščani imenovali «grad» zaradi njene velikosti in gosposkega videza. Med vojno je bila porušena. Veliko stopnišče je peljalo v I. nadstr., kjer je bil salon s feskami Gius. Bisona (1762-1844), prijatelja slikarjevega očeta. Na stenah je viselo mnogo Tominčevih slik, med drugimi že omenjeni lastni portret z bratom. Ustno izročilo pravo, da je nekdaj naslikal kmečko «ohcet», ki se je vršila na dvorišču poleg gradu. Ni mu manjkalo naročil za oltarne in nabožne slike za cerkve v Gorici, Ogleju, Krminu, na Gradišču, v Prvačini, Dornberku, Kamnjah, Kobjiglavi, Tolminu, Sv. Luciji in drugod. Najboljša izmed vseh nabožnih slik je sv. Miklavž v Prvačini in kopija iste ...immmuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii...m........... «BLEŠČEČE PREVARE* Makse Samse Med slovenskimi pesnicami našega stoletja smo po revijah in časopisih često srečevali ime Maksa Samsa. Ob tem imenu smo lahko zasledovali rast in razvoj slovenske umetnice z nenavadno dovzetno in občutljivo dušo, ki prizadevno išče in navadno tudi najde primeren pesniški izraz za svoje bogato notranje dogajanje. O tem so pričale njene pesmi v Zenskem svetu, Novem rodu, Mladiki, Zvončku, Našem glasu, Ljubljanskem Zvonu, Grudi, Odmevih slovanskega sveta, Jutru in drugod. Leta 1934 je v Trstu izšla samostojna zbirka «Nekaj pesmi.) z mnogimi verzi iz tistih let. Življenjske izpovedi Makse Samse so se do danes nadaljevale; lepo število izmed njih je zdaj združenih v novih ((Bleščečih prevarah«, ki sta jih zbrala poznavalca njenih ritmov Božidar Borko in Jože Šmit in njih je s črkami Kočevskega tiska iz- za jaz, bo Chester po- ...inimmii. mm,mn....mm..........m*......................................""...... Nove knjige v Študijski knjižnici v Trstu Vodušek, V.: Uvod v razume- V^HJe glasbe. Lj. 1959. °dnik po arhivih Slovenije. Ljubljana 1965. t?Uv- Leto I. Trst 1966. oarker, T.: The Slovenes of Earinthia. New York, Studia K,,č0venica 1960. unar, a.: Slovene Medieval hi-story, New York, Studia Slovnica 1962. !^evar, t.: The Strukture of “Je Slovenian Economy. New *ork, Studia Slovenica 1965. »aiamun, T.: Poker, Lj., 1966. ddth, B.: Drevo raste v Brookly-jdd- Lj., MK 1966. ^aigher. N.: Začarani krog. Lj., Si**K TJG5. siptarske pravljice. Lj., MK 1965. ganske pravljice. Lj., MK 1965. 2*°, J.: Delavec iz Nazareta. „ rfst 1866. °®nedetič, F.: Razpoke. Trst. ZTT Petelin, s.: Osvoboditev Slovenskega Primorja. Nova Gorica n1965- mk f': Rof" Podiunft’ zila' Lj" Jurca, B.: Gregec KobiUca. Lj.. MK 1965. Peroci, E.: Čebelice. Lj., MK 1966. Vlach, R.: Anatolska obala. Lj., MK 1965. Camus, A.: Tujec. Kuga. LJ., CZ 1965. Srimpf, F.: Beg v Jutro. Murska Sobota 1965. Soldati, M.: Pisma iz Caprija. Lj., PD 1965. Medved, A.: Stari in mladi. Lj., SKSZ 1921. Šarabon, V.: Zgodovinske anekdote. Lj., JK 1922. Slovenska Matica 1864-1964. Lj., SM 1964 Kranjec, M.: Ukradena ljubezen. Lj., SM 1965. Glavan, T.: Lužiški Srbi. Lj., SM 1966. Shakespeare, W.: Troilus in Kre-slda. Lj., SM 1965. Molč, V.: Umetnost južnih Slovanov. Lj., SM 1965. Koblar. F.: Dvajset let slovenske drame. II. del. Lj., SM 1965. Vadnal, A.: Funkcije. Lj., MK 1966. Žužek, B.: Moja pokrajina. Maribor, ZO 1966. Zidar, P.; Jem njegovo telo in pijem njegovo kri. Lj., DZS 1966. Peroci, E.: Po šoli me počakaj. Lj., DZS 1966. Zagoričnik, F.: Agamemnon. Lj., DZS 1965. Grafenauer, N.: Stiska jezika. Lj., DZS 1965. Bevk, F.: Izbrani spisi. XII. knjiga. Lj., DZS 1965. Toman, J.: Sonce je zašlo nad Rimom. Lj., CZ 1966. Kovič, K.: Ogenjvoda. Lj., CZ 1965. Malenšek, M.: Minuta molka. Lj., CZ 1965. Trinkov koledar za beneške Slovence za leto 1966. Gorica 1966. 1944. Balantič, F.: Venec. Ljubljana Kočevski zbornik. Kočevje 1938. Slodnjak, A.: Članki in razprave. Maribor, ZO 1966. Predan, V.: Od premiere do premiere Maribor, ZO 1966. Pogačnik, B.: Povsod so ljudje. Maribor, ZO 1966. Brenk, F.: Filmska popotovanja. Maribor, ZO 1966. Mevlja, D.: Noji. Maribor. ZO 1966. dala Matična knjižnica Ilirska Bistrica v okusni opremi Jožeta Šajna na 32 straneh. Teh šestindvajset pesmi je povezanih v lepo skladno celoto in vse pričajo, vsaka po svoje, o pretežno bolestnih doživljajih, iz katerih so pognale. Iz naslova samega se oglaša resnica o življenjskih prevarah, ki človeka sprva mikajo in vabijo z bleščečim videzom, a ga nato najčešče razočarajo. To poudarja že prva pesem, ki zveni kot geslo: Vse, kar človek zdaleč gleda, je lepo in ne preseda. Ves sijaj od blizu zgine — v duši čar življenja mine... Življenjske usode so že zgodaj pripomogle, da se je v mladem srcu porajalo grenkoba za gren- kobo in je njih rastoče število množilo žalostne izkušnje in navdihovalo mladi učiteljici predvsem otožne akorde iz vtisov v naravi in iz lastnih doživljajev. Maksa Samsa se je rodila 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemnu pri Ilirski Bistrici v idiličnem okolju domačega mlina in žage ob Veliki vodi. Iz osnovne šole v bližnjem Trnovem je odšla na učiteljišče v Ljubljano ter kasneje v Tolmin. Kot učiteljica je službovala po raznih krajih in se je morala pozneje odpovedati službi zaradi bolehnosti. Zdaj živi v svojem rojstnem kraju. Njena prijetno zveneča lira je uglašena predvsem na resnobne strune. V spominu oživlja n.pr. večer, ko je kres plapolal na gori, in zaključi: Portal hiše v Ulici S. Lazza ro štev. 15 v Trstu, kjer je Tominc stanoval kjer kres je bil, zdaj kupček je pepela in v mojem srcu zdaj je pogorišče. Ljubezenski motiv izzveni v bridkost: Roko v pozdrav, slovo ... Vem, da te več ne bo. V pesnici vzbujajo zavist zlatice, jablan, kostanj, oblaki in tisti, ki ne poznajo bolesti srca. Ko gleda druge, «kako so o smislu življenja uverjeni«, je njena duša neskončno osamljena in ne ve, kdo ji da moči za njene sa- motne poti. Zaman išče srca soglasja v življenju med ljudmi okoli sebe. Njeno srce je s kruhom prevare nasičeno. Življenje se zdi kakor strog birič. V ((Nedelji« naniza nekaj trpko lepih slik in njena izgubljena mladost je zdi kakor breza s polomljenim vrhom. Mnogo tega, kar je zanjo značilno, je zgoščenega v ((Prekrasnem svetu«; Prekrasen svet je obla zemska krogla, Vse sem na njem hotela, nič ne mogla... Moj dan je bil en sam brezzvezdni mrak ... Kar te najbolj bo skelelo, iz tvojih ust ne bo hotelo! Tako nos ti ji in je duša, vsa polna než-slutenj, ostala sama kot samotna breza. ((Učiteljica« prepričljivo in do bolečine jedrnato zakleše usodo v bridko skope besede: štiri gole stene, boren stol kraj mize, v srcu žalost grize ... Mrka otožnost diha zlasti iz jesenskih motivov. Marsikod se oglašajo sozvočja, podobna Murnovim in Kosovelovim pokrajinskim razpoloženjem, vselej z novim osebnim jedrom lastnega do- živetja in osebnih izkušenj. «V bolnišnici« doživljamo, kako «po belih hodnikih smrt čaka, kjer zdi se ji, vrata odpira ...» Tudi sredi maja pesnico bridkost obhaja. V tihi polnoči se ji neznano iz temin neprestano spačeno reži. številne lepote so zajete v bla-goslasne vrstice, v ubrane ritme in rime, včasih tudi v trda življenjska dognanja brez rim, enkrat celo v sonet (Spoznanja). Naša lirika Je obogatela za nekaj novih biserov. ANDREJ BUDAL v Dornberku. Slovel in cenjen, pa je bil kot portretist. Portretiral je odlične in vplivne osebe v Gorici, n.pr. nasLšicafal Lušina, Attemsa, Lanthierija, Strassolda, zakonca Berle, lekarnarja Pontoni-ja, Sinigaglia in Ivana Milosta ter druge. Ta slika je znana pod imenom «Zan delle Rose» kot so ga imenovali, ker je imel vedno rožo v gumbnici. L. 1827 mu je umrla žena v Gorici in čez nekaj let se je slikar preselil v Trst, kjer je ostal do 1855. Stanoval je v Ul. S. Laz-žaro, Časa Allodi. Tu je zaslovel kot najboljši portretist meščanskega sveta prve polovice 10« stol. Med drugimi je potretiral Joahi-ma Murata, črnogorskega kneza vladiko Petra Petroviča, člane rodbin Allodi, Buchieri, Pensi, Pan-jilli, Rusconi i.dr. Slikal je tudi odličnike iz istrskih obalnih mest. Delal je z veliko naglico. Ko je priplula v Trst angleška vojna ladja, je v 25 dneh njenega pristanka napravil 24 portretov višjih častnikov, torej 1 portret dnevno in za vsak portret je prejel en šterling. Njegove slike so po raznih galerijah in muzejih: v Gorici, Trstu (Revoltella), v Ljubljani, raznih mestih Italije in drugod. Dosti jih je seveda v privatni posesti. Značilna portreta iz zadnjih pet let njegovega bivanja v Trstu sta znana portreta «Polac-co» in «Zuan Parussola«. (Tako so pravili Ivanu Vouku, učitelju v Krombergu pri Gorici; imel je namreč zelo rad pernato druščino.) L. 1855 se je Tominc vrnil v Gorico in kmalu potem se je zatekel na Gradišče, kjer je še nekaj časa slikal. Nekatere slike dosegajo nekdanjo slavo, n.pr. portret mlade ženske v zbirki Mihelcicha. Počasi je začel zgub- ljati občutek za barve in perspektivo, postajal je slep. Zbolel je za pljučno tuberkulozo in dne 22. aprila 1866 je naš veliki slikar umrl. Pokopali so ga na pokopališču na Gradišču, kjer počiva med slovenskimi vaščani kakor počivajo njegovi slovenski predniki na Tolminskem med svojimi sonarodnjaki. Njegov stari oče Matej je postal meščan Gorice l. 1772, predniku goriških Tolmincev je namreč tekla zibelka v Čezsoči pri Bovcu. To je tudi razvidno iz krstne knjige v župnišču stolne cerkve v Gorici. V knjigi XI, na strani 268 je zapisano, da je bil Ivan, sin Mateja, sin pok. Pavla Tuminz iz župnije Čezsoča, rojen 9.9.1768. Poročil se je z Marijano, hčerjo Jožefa Janežič-Sovič. Priči Jožef Tominc, kanclist, in J. Jug, trgovec. Njegov sin Josip Tominc je imel za botra pri krstu J. Žigona in Magdaleno Tominc, trgovko. Do tu so- torej vsi slovenskega rodu. Slikar pa je postal ne samo njegov sin Avgust, ampak tudi njegov vnuk Alfreda (sin Raimon-da). A tudi potomci njegove sestre Magdalene, por. Fišer (iz Šempasa), t.j. hči Henrika Ai-gentler je bila slikarka kakor tudi njena hči Avgusta šantel in vsi njeni trije otroci Avgusta, Henrieta in Saša Santel so znani slikarji. Josip Tominc je imel še eno sestro Terezino, ki se je poročila s prof. Jesenkom v Gorici. Njegov brat Frančišek je tudi živel in umrl pod Gradiščem v vili Sanssouci, ki so ji tukajšnji prebivalci rekli «grad pr malnen. Sedaj je v tej hiši dom za stare in to je še edino, kar je po prvi vojni ostalo od Tominčevih hiš na Goriškem. ANICA MARTELANC mala umetniška stvaritev. Med tiste, ki jim to v polni meri uspeva, spada tudi Aljoša Žerjal. Poznamo ga z njegovih filmskih večerov, ki jih prireja po prosvetnih društvih in ki privabljajo vedno polno dvorano gledalcev. S svojimi filmi - potopisi nas je Aljoša Žerjal že večkrat popeljal vzdolž dalmatinske obale do jugoslovanskega juga. Niso bili to le običajni filmski zapiski s potovanja, kajti Žerjal ima poseben čut za dogodke m podrobnosti, ki jih navaden turist včasih prezre. In ravno to je dajalo privlačnost njegovim stvaritvam. Toda Žerjal se s tem ne zadovolji več. V svojih filmih hoče izraziti poleg vsebine tudi nekaj kritičnega. To mu je popolnoma uspelo v filmu «Cas ne izbriše«. Prikazuje nam razvaline, ki še dandanes pričajo o vojnih grozotah. Na nebu se pripravlja nevihta, ki jo odlično spremlja glasba iz sedme Soštakovičeve simfonije. Nebo zakrivajo temni oblaki. Brezosebni tek po gozdu. Ropot strojnice. Naenkrat pred nami talec, privezan ob drevo, nanj naperjena puška ... Čas ne izbriše! S tem filmom se je Žerjal ude. ležil vsedržavnega amaterskega natečaja v Turinu ((Fotogramma d’oro», • kjer je dobil tretjo nagrado. Nato se je udeležil lani poleti natečaja za trofejo «Bela dama«, ki ga je v Sesljanu priredila Avtonomna ustanova za turizem. Tu je film dobil nagrado publike, uradna žirija pa ga ni uvrstila. Toda največje priznanje je prišlo Žerjalu prejšnji teden iz Cesenatica. Na natečaju, kjer je tekmovalo 114 amaterskih filmov iz vse Italije, je njegov film dosegel največji uspeh. Navdušil je izbrano občinstvo. Žirija pa mu je podelila kot prvo nagrado ((zlatega morskega konjička« in pa pokal, ki ga je prispevala občina v Cesenaticu. Uradna motivacija za podelitev je bila sledeča; Podeli se «zlati morski konjiček« filmu Aljoše Žerjala «Čas ne izbriše« zaradi posebnega poudarka na ritmu, s katerim prikazuje dejstva, zaradi globokega občutka, s katerim se avtor vživlja v vojne grozote, pri čemer ne zapade v retoriko in se ne naslaja ob formalizmih. Prizori so pokazani posredno, z visokim pomenom in občutkom, dopolnjeni z izbrano in primerno stopnjujočo se glasbeno spremljavo. Žirija daje tudi poseben poudarek izbranosti fotografije. Aljoša Žerjal je šel osebno v Cesenatico, kjer je sprejel iz rok predsednika žirije pisatelja prof. Luigija Pasquinija ((zlatega morskega konjička«, ki se je pridružil ostali zbirki pokalov in medalj (skupno že 24), ki jih skrbno čuva v svoji knjižnici. V dvorani Kulturno - umetniškega krožka so prejšnjo soboto nagradili najboljše filme s IV. deželnega kinoamaterskega natečaja, ki ga je priredila tržaška tvrdka Fototecnica Carducci. Prireditev je bila letos zelo uspešna, saj je bilo prijavljenih kar 51 filmov tržaških, goriških in videmskih amaterjev. V skupini A so tekmovali filmi članov ki-noamaterskih klubov, v B pa posamezniki. Predsednika žirij sta bila inž. Marcello Spaccini ter režiser Ugo Amodeo, člani pa prof. Marpino, geom. Vitrotti, dr. Carlo Ventura, dr. Italo Soncini, Libero Mazzi, Livio Malutta in Carlo Burian. Natečaja se je udeležil v skupini B tudi Sergej Cesar, sin slikarja Jožeta Cesarja, z dvema filmoma. Žirija je nagradila njegov film «Ribiči» s prvo nagrado za dokumentarni film s sledečo uradno motivacijo: zaradi realističnih posnetkov človeške dejavnosti, s posebnim čustvom in poudarkom na ritmu, j Tema filma, ki traja 5 minut I in je opreihljen s primerno glas-I beno spremljavo, je povratek ribičev z nočnega lova. Cesar * I. M. (Nadaljevanje na 7. strani) K svojini dosedanjim pokalom in medaljam je Aljoša Žerjal pridi užil še »zlatega morskega konjička« in pokal iz Cesenatica ROMINA POWER PO STOPINJAH SVOJIH SLAVNIH STARŠEV Zakaj tako naglo, HOTII V A? Romina Power, štirinajstletna hčerka igralke Linde Christian in pokojnega Tyrona Poiverja, nadaljuje tradicijo svoje družine: postala je filmska igralka RIM, aprila, — Vse kaže, da se bodo njene ambicije uresničile, saj Romina ni samo ljubka, fotogenična in po svoje celo duhovita, ampak nosi priimek, ki je že sam po sebi učinkovita in brezplačna reklama. Naš razgovor z Romino je bil živahen in sproščen, čeprav se nismo mogli znebiti občutka, da je marsikatera njena beseda izposojena ali naučena — hotela nas je prepričati, da je že «odrasla». Zaman, Romina je v svojem bistvu še vedno otrok, tudi če je že zdavnaj vrgla v kot igrače in je minilo že «mnogo mnogo let» od takrat, ko je še verjela v dedka Mraza... V svojem prvem filmu, «Me-nage alTitaliana«, je bila dvanajsta nevesta Uga Tognazzi-ja, neutrudljivega in nepremagljivega »latin loverja«. Popularni igralec, ki je strl že na tisoče ženskih src, pa je sam priznal, da je bilo z Romino Power nekoliko drugače. Predvsem se je čutil krivega, ker se je zavedal, da vloga ni bila primerna za štirinajstletno deklico, saj so ji z vsako sčeno ukradli košček otroštva, nedolžnosti. Ampak se je moral otresti predsodkov: producent in mama Linda Christian sta mrzlično pričakovala konec snemanja — prvi je imel že pripravljene številne letake, na katerih se je blestelo ime Romine Power, hčerke slavnega Tyrona, ki bo v kino dvorane privabilo milijone ljudi; gospa Christian, ki je dolgih štirinajst let čakala na prvo hčerkino «premiero», pa je kot hipnotična izbirala obleko in nakit za «najlepši večer njenega življenja«, ko se bodo ljudje spet začeli zanimati zanjo, ko bo v časopisih spet videla natisnjeno svoje ime... Toda Romina Power ne ve (in tudi bi ga ne razumela) za ves ta cirkus, ki se odvija okoli njenega imena. Kot vsaka hči, tudi ona ljubi in obožuje svojo mamico, ki ji ni v življenju še nikoli ničesar odrekla; karkoli si je zaželela, je bilo njeno. Edino, kar je Romina pogrešala in morda še vedno pogreša, je mirno in toplo družinsko življenje, ki ji ga Mum-my ni mogla nuditi. Romini ni nikoli manjkala družba, to ne, (katero dekletce lahko šteje med svoje prijatelje bogataša Onassisa ali jordanskega kralja Husseina?) — ampak povečini so bili to starejši ljudje, ki so dvorili njeni lepi mami. Romina je zrasla v takem okolju in se je pač navadila biti srečna sredi hrupa bogatih ljudi in je še vedno srečna, najsrečnejša deklica na svetu. To sem uganil v trenutku, ko mi je pritekla naproti. Najprej je v zadregi obstala, ker ni pričakovala, da bo našla mladega novinarja... V naglici si je s prsti počesala črne lase, mi poklonila širok nasmeh in mi ponudila roko. Sramežljivo je povesila oči, ko sem za trenutek obdržal njeno dlan v svoji. Stisnila se je na divan m me povabila, naj prisedem. so fotografije njenega pokojnega očeta. V nekem kotu je samevalo velikonočno jajce, v katero je nekdo izdolbel votlinico, da se je lahko polastil presenečenja, ki je bilo skrito v čokoladi. «Nič posebnega ni bilo notri,)) je dejala Romina, ki je uganila mojo misel, «našla sem lutko, majhno lutko. Smešno!)) «Kdo ti je podaril tako o- iiiHiimiiiiiiiiitiimmiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiimimiiiitiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Bila sva v razkošnem salonu, kjer se moderno prepleta z antičnim, na mnogih mestih [i 2 3 k 5 ~ a > 10 11 L T~ a ~ IH L T“ a 1L R 18 ¥~ a 20 e 21 W~ a 55 E s a % e 37 P 58 S! 29 po j 31 a s | T3~ a a R w~ 3T1 T7~ a 35 R 39 T~ s M a Mi m H5 ki ki e no 1 ______ _ VODORAVNO: 1. bivša brazilska prestolnica, 12. državica v Pirenejih, 13. Beethovnova 3. simfonija, 15. zid, 16. pomembni ameriški filmski režiser (Clarence, «Deževje prihaja«), 17. kratica za ((narodno banko«, 19. tuje žensko ime, 20. krastača, 21. istrski pisatelj (Viktor), 22. reka v severni Nemčiji, Id teče skozi mesto Em-den, 23. pisarne, 24. mutavka, 25. kemični znak za radij, 26. neroden človek, 27. starogrški kipar, 28. plitva jama s stoječo vodo, 29. angleška filmska igralka alžirskega porekla (((Izobčenec z otokov«), 30. kip, soha, 32. pesnik slovenske moderne (Dragotin), 33. sušica hrbtnega mozga, 34. dolgo-repa južnoameriška papiga, 35. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja («Rdeči gardist«), 37. starogrški novec, 38. ena od sojenic v grški mitologiji, 39. debela palica, 40. letenje, gibanje po zraku, 41. glavna reka v Armeniji, 42. reka na Gorenjskem, 43. okrajšava za ploščino, 44. približni nakazi poti, 45. strdenje, 46. otočje, ki loči Beringovo morje od Tihega oceana, 48. znano antično mesto v Argolidi, 49. bojazljivec. NAVPIČNO: 1. tiskarsko sito, 2. Nazorjeva pesniška zbirka, 3. ameriški dramatik (Clifford), 4. španska nagovoma beseda za gospo, 5. doba, razdobje, 6. ljudska pritrdilnica, 7. neokretnež, 8. spremljevalci boga Erosa, 9. država v severozahodnem osred- njem oomočju ZDA, 10. japonski drobiž, 11. okrajšava za «opus ci-tatum« (navedeno delo), 14. raz-teleševalec, 16. spodnji del glave, 18. poljsko orodje za ravnanje zorane zemlje, 20. domača molzna žival, 21. francoska zakonca, ki sta odkrila radij, 23. razjeda, čir, 24. okrasna cvetlica z belimi cvetovi, 26. posoda za žganjekuho, 27. pariška podzemeljska železnica, 28 večji kraj na Koroškem, 29. eden izmed največjih angleških romantičnih pesnikov (John), 30. ozka in visoka zgradba, 31, razpredelnica, 32. geodetska skica, 34. kralj zahodnih Gotov, ki je leta 410 zavzel Rim in ga opusto-šil, 35. ledeniške groblje, 36. potepuh, 38 velik otok v Sredozemskem morju, 39. del gobe, 41. veletok v vzhodni Aziji, 42. peneče se vino, 44. dei teniške igre, 45. generalni sekretar OZN v letih 1948-53 (Trygve), 47. kratica za ((ljudsko skupščino«, 48. kratica za «mesto pečata«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. poskok, 7. Finska, 13. Antara, 14. purizem, 15. stalo, 16. satan, 17. na, 18. karo. 19. kljun, 20. nit, 21. vrt, 22. Trier, 23. koje, 24. II. 25. Trenk, 26. tolar, 27. lovrata, 29. Real, 30. rana, 31. Jeklina, 34. basni, 36. sepsa, 37. In, 38. Erns, 39. pasat, 40. mak, 41. Igo, 42. miner, 43. kuga, 44. ro, 45. Aaron, 46. bazar, 47. urednik, 49. kamera, 50. talent, 51. Trajan. gromno jajce?« sem jo vprašal. «Frank Waters, ga poznate?« «Ne, še nikoli nisem slišal zanj.» «Pa ste novinar!« je začudeno vzkliknila in pojasnila «Frank je znani milijarder mamin in moj prijatelj. Ka, pa za Onassisa ste že kdaj slišali?« me je vprašala. «Sem.» «Tudi Onassis je naš prijatelj. Lansko poletje je povabil mamo in mene na razkošni ’yacht’, s katerim smo križarili po Sredozemskem morju. Čudovito! Z nami je bila tudi Maria Callas.« ((Kakšna je Maria Callas?« sem hotel vedeti. «Tako — tako... Sicer pa je njena kariera že v zatonu... Ah, pozabila sem vam povedati : lanske božične praznike sva z mamo preživeli na dvoru jordanskega Kralja Husseina! Ne morete si misliti, kako je bilo zabavno!« ((Kakšen se ti je zdel kralj Hussein?« me je zanimalo. «Srčkan, zelo srčkan in neizmerno bogat...« «Kaj pa ti, Romina, si bogata?« «Tako — tako... Babica mi iz Mehike pošlje vsako leto sto dolarjev: petdeset za moj rojstni dan, petdeset o oožiču. Za svoj prvi film pa sem dobila poldrugi milijon lir. Zanimivo, ne? In to ni nič! Stark, največji ameriški producent, mi ponuja pogodbo, naj bi za njegovo družbo posnela devet filmov in postavlja zelo ugodne pogoje: honorar za prvi film bi bil dvajset tisoč dolarjev, z vsakim naslednjim pa bi se višal — trideset tisoč, štirideset, petdeset... Zanimivo, priznam, toda kljub temu ne morem sprejeti.« «Zakaj ne?» «Devet filmov je preveč. Mummy pravi: bolje malo, toda kvalitetnih filmov.« «Imaš rada mamo, kajne Ro mina?« ((Neizmerno. Moja je najdražja in najlepša mama na svetu. Posebno pa sem zadovoljna, ker mi je dala pravo, moderno vzgojo.« «Slišal sem, da ti mamica pušča veliko svobodo...« «Kot se vzame. Vedno hoče vedeti za moje mnenje, na primer, in ne dovoli, da bi se šminkala.« «šminke pa zares ne potrebuješ, Romina!« «Včasih bi se mi prilegla... vsaj malo... okoli oči...« «Toda stara si šele štirinajst let, Romina!« «Ampak imam že mnogo o-boževalcev!« Romina, ki je ves čas žvečila «chewing-gum», se je ob teh besedah ponosno muzala in skočila v kuhinjo, od koder se je vrnila s krožnikom slaščic. ((Vzemite,» mi je ponudila. ((Hvala.« Segel sem po jabolčnem zavitku (bil je še topel) in ji rekel, naj me kar tika. «Seveda!» se je razveselila, «saj prav gotovo nisi mnogo starejši od mene. Koliko?« je bila radovedna. «Eh, starejši sem, kot si ti misliš, Romina!« sem pretiraval in vzdihnil: ((Enaindvajset!« «Pa res nisi tako star, saj si šele začel živeti!« «?!» «Pod katero nebesno znamenje spadaš?« ((Škorpijon.» «Tudi Mummy je rojena v znamenju Škorpijona, jaz sem Tehtnica. Si vedel, da se Škorpijon in Tehtnica odlično dopolnjujeta?« «Ne, nisem vedel.« sem priznal. Pogovarjala sva se potem o njenem prvem nastopu pred filmsko kamero. Vprašal sem jo, če ji je njen priimek v pomoč in koliko je pripomogel k njenemu uspešnemu debutu. Priimek, se je razburila Romina, nima prav nič opraviti z njenim prvim filmom, odkrili so jo nehote, po naključju. Lansko poletje, ko je plesala surf z nekim antipatičnim mladeničem. Na plesišču je bil tudi neki ugledni gospod od filmske družbe De Laurentiis, ki se je bil vanjo skoraj zagledal... Stopil je k njej in jo vprašal, če bi hotela postati filmska igralka, pritrdila je, v redu, je rekel gospod, pridite jutri na poskusno snemanje... šla je in vsi so bili zadovoljni, šele nato je povedala ime... V redu, so rekli tisti gospodje, toliko bolje, deklica ima že ((močan« priimek, zanimivo, zanimivo... so si mencali brade in oči so se jim svetile, ko so jo gledali, da ji je bilo že nerodno... «Ah, Romina,« sem Jo ustavil, «mene že ne boš potegnila s tako zgodbo, ki si se jo morala naučiti na pamet... Povej mi raje, kaj te veseli v življenju, kateri so tvoji 'konjički*. Rada bereš?« «Berem samo filmske scenarije.« «Kaj pa ptički, rožice, so ti všeč?« «Da, narava mi je zelo všeč. Rada vidim ženske, ki si ne natikajo umetnih trepalnic ali lasulj, ki so naravne, kot moja Mummy...» «Kateri bo tvoj prihodnji film?« «Kako postati mož«, z Robertom Hoffmanom.» «In šola?« ((Odpovedati sem se ji morala. Sedaj me inštruira neka francoska profesorica. Predvsem se hočem naučiti mnogo tujih jezikov, Mummy pravi, da je to najkoristnejše.« «Si srečna, Romina?« «Zelo.» «Nisi bila nikoli nesrečna?« ((Nesrečne so samo moje pesmi.« «Pišeš pesmi?« «Da, pišem pesmi, mnogo sem jih že napisala in skoraj vse v. francoščini — ta jezik je najprimernejši za pesnikova-nje. O čem pojejo moje pesmi? O ljudeh, ki hrepene po soncu in neprestano nekaj iščejo. Kaj, še sami ne vedo. Iščejo in iščejo in so nesrečni. Moje pravo nasprotje, skratka: jaz, kadar iščem, vem kaj iščem in vedno tudi najdem.« Želim ti, da bi bilo vedno tako, Romina, sem rekel in jo pobožal po laseh. Mehko in nežno, kakor poboža brat svojo mlajšo sestrico. Ne bi mogel drugače. BRANKO VATOVEC To je Romina Power, živa podoba svojega pokojnega očeta, priljubljenega ameriškega igralca Tyrona Powerja. Romina, ki živi z mamo, igralko Lindo Christian, v Rimu, je lansko jesen prvič in z uspehom nastopila na filmskem platnu. Obeta se ji uspešna in dolga kariera. Našim bralcem pošilja Romina «tone in tone ljubezni«. Stara je štirinajst let «iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniU POKLIC SPECIALISTOV NEŽNEGA IZRAŽANJA* Pisci ljubezenskih pisem so še redno močno cenjeni Sestavljavci pisem nekdaj in dandanes - Tarifa skoro povsod enaka - Najbolje so se v tem obnesle ženske - V Hollywoodu posluje posebna pisarna za pisanje takih pisem Najbrž poreče kdo, da je taka trditev precej debela laž, in da v današnjem času, ko vendar ni nikjer več analfabetov, ne bo pač nihče potreboval tuje pomoči, da bi napisal pismč. Posebno pa ne za tako osebno in srčno zadevo kot je izražanje svojih najglobljih čustev. In vendar je tudi v sedanji dobi mnogo oseb, precej več kot bi človek mislil, ki se preživlja s tem poslom. V samem Parizu jih je po statističnih podatkih nič manj kot petdeset, po vsem svetu pa okoli petsto. V starih časih so bili pisci pisem vobče zelo čislani in so se jih posluževali vsi sloji. Kaj ne bi, ko pa so bili zelo redki, ki so znali pisati in brati. In taki pisci so pisali seveda vse vrste' pisem, sporočil in obvestil. Znali so pisati navadno pismo, a tudi poslovno, uradno in seveda ljubezensko. Iz starih zapisov iz dobe starih Rimljanov in starih Grkov izvemo, da so bili nekateri pisci pravi mojstri v svoji stroki. In ti so bili obenem začetniki posebnega sloga za posamezne vrste pisem. V poznejših stoletjih, ko so že poznali po svetu tiskanje knjig, so tudi izšli posebni priročniki, v katerih so bili zbrani vzorci, kako je treba napisati razne vrste pisem. In med njimi predvsem ljubezenskih, seveda. V tistih časih so se morali tudi mnogi politični in vojaški veljaki zatekati v zadevah pisanja in branja k osebam ((nižjega sloja,), da so jim pisma pisali in brali, ker sami tega niso znali. Res je, da zna dandanes že vsakdo brati m pisati in je zato izvečine malokomu treba prositi drugega, da bi mu napisal pismo. Vendar pa Je ljubezensko pismo take vrste pisanje, da ga ne zna vsak pismen človek .napisati ta- ® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prvi del tedna bodo vaši ljubezenski odnosi zapleteni. Nenadoma boste postali melanholični ali slabe volje. V četrtek boste zopet dosegli ravno-finančnih rok. Veljaven od 24. do 30. aprila A* vesje. Ne sprejemajte obveznosti na daljši n LEV (od 23. 7 do 22.8.) Nasproti ljubljeni osebi zadržite se odkrito in jasno in ne dajajte prilike za ljubosumje. Ne kritizirajte preveč ravnanja in dela drugih, kajti kdo bi se utegnil užaliti. Posvečali vam bodo mnogo pozornosti. spori STRELEC (od 23. H. do 20.12.) Z ljubljeno osebo ne bodo odnosi najboljši. V čustvenem življenju utegnejo nastati Sploh preveč poudarjate negativne plati skupnega življe-" ' bi lahko dobili od n ja. Sedaj prijateljev vljudni. pomoč, če boste BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezni bodo splošne perspektive sijajne. Samo vaše duševno razpoloženje se ne bo s tem dovolj ujemalo. Ne bodite preveč potrti. Ne predajajte se vplivom drugih niti ne dopuščajte vmešavanja drugih v vaše zadeve. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne jemljite preveč lahkomiselno svojih srčnih odnosov. Negujte jih in bodite pozorni nasproti ljubljeni osebi, zlasti pa kažite razumevanje za potrebe. Več zadoščenja imeli od družabnih od- njene boste nosov 'M: RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Srečni odnosi v čustvenem življenju se bodo nadaljevali. Boginja ljubezni je zelo naklonjena in bo pomagala utrditi ljubezenske odnose. Ne izgubite dobrih prilik v družabnih razmerjih in bodite v njih čimbolj spontani. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezni ne bo primanjkovalo novosti, do katerih pa boste nekam negotovi. Ne smete se takoj postavljati v obrambo, sicer boste kompromitirali neki položaj, ki bi postal lahko prijeten. Sredi tedna možnost novih srečanj. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V za-5etku tedna boste nekam negotovi. O-pogumite se in ravnajte kakor vedno skrivajte svojega čara. Bodite veseli in mladostni. Če se boste pustili očarati od ne-nega novega spoznanstva, boste zgubili staro prijateljstvo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pre-življali boste ugodno razdobje, za kar se morate zahvaliti Veneri. Najti boste ______ pravilno ravnovesje v vaših srčnih odnosih in poglobiti svoja medsebojna čustva. Zaradi nekega nenadnega obiska boste nekoliko živčni. morali KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V začetku tedna boste nekam negotovi in jezljivi v odnosih s svojim tovarišem. Na splošno so možnosti glede ljubezni zelo ugodne, tako da boste lahko intenzivno živeli svoje čustveno življenje. Na delu uspeh. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Boste zelo dobre volje, polni vere vase in vzpostavili boste dobre odnose z vsemi, ki vas imajo radi. 2ele!i boste tudi videti ljudi iz drugega kroga, ker ste že nekam siti svoje običajne okolice. Ne vzbujajte ljubosumnosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skupek ugodnih vplivov bo prispeval k temu, da bo vaše čustveno življenje bolj intenzivno. Določena čustva in vezi se bodo lahko poglobili in utrdili. Neki prijatelj vam bo priskočil gmotno na pomoč. ko, da bi doseglo zaželeni učinek. Mnogi bi ga napisali preveč stvarno, suhoparno, skoraj poslovno. Medtem ko mora biti ljubezensko pismo prisrčno, polno nežnih izrazov, mora odpirati dušo in seči do srca. Mora izražati nežna čustva, ki jih čuti človek do ljubljene osebe. A tega ne zna vsak. In v tem nastopijo ((specialisti nežnega izražanja«. S pisanjem ljubezenskih pisem se dandanes ukvarjajo povečini ženske. Morda so prav te sposobne najti primemo obliko in pravi izraz ter pravšno toplino čustev, ki so v te namene potrebni. PRVO PISMO PO NAKLJUČJU Madame Huguette Moreau je ena od tistih, ki se v Parizu u-kvarjajo s pisanjem ljubezenskih pisem po naročilu. Sama pripoveduje, kako je prišlo do tega, da se je posvetila temu poklicu. Nekoč jo je na stopnicah nagovoril sosed, s katerim sta se sicer samo mimo grede pozdravljala. Jel ji Je odkrivati svoje težave in skrbi, Povedal ji Je, da se je pred kratkim zaročil, in da njegova zaročenka živi v drugem mestu. Preden sta se ločila, pa da ji Je moral obljubiti, da ji bo najmanj enkrat na teden pisal, In v tem so pravzaprav največje težave. On pa da tega ne zna. Ce bi ji napisal tako kot zna, to je suhoparno, hladno, stvarno, skratka strašno, bi ga prav gotovo nič več ne marala. Zato je prosil sosedo, madame Moreau, da bi mu pri tem pomagala. In tako se je začela nova kariera madame Huguette Moreau. Takrat ji je gospod Durand plačal za tisto prvo ljubezensko pismo 500 frankov. Seveda je prišel k njej še naslednji teden in vse dotlej, dokler se ni poročil. Kot madame Moreau ,se v Parizu ukvarja s tem še nič manj kot petdeset oseb. So pa še v Marseillu, Bordeauxu, Rimu, Milanu, Londonu, Amsterdamu, Hamburgu, Berlinu, Muenchnu, Khlnu in Se v drugih večjih in manjših evropskih ter tudi v a-merlških mestih. Učinkovita ljubezenska pisma stanejo skoro povsod enako. Okoli 500 Ur. MAJHNE IN VELIKE TRAGEDIJE Da so tudi na Angleškem se-sta vi javke ljubezenskih pisem, je svet izvedel pravzaprav šele pred kratkim. Takrat, ko je morala mistress dr. Amelia Ison pričati Nadaljevanje na 7. etranij «Di Ciommova črta» in njeni zapletljaji Dr- Pasquale Di Ciommo, višji carinski funkcionar v Trstu, bo Prišel v zgodovino kot ustanovili nove mejne črte — mesa in bencina, ali kot jo je že krstila JUdska govorica — «Di Ciommo-va črta«, Uresničenje te zamisli je in bo zahtevala novih prijemov v nje-aparatu in napravah. Za se-aJ morajo avtomobilisti izpol-hjevati obrazec s številnimi oseb-“rmi podatki, s podatki vozila ter aeveda z navedbo količine benci-a ob izhodu in ob vstopu. In to h vsakem prehodu meje. Ne ra-dniemo, zakaj toliko zamudne Pisarije in komphciranja ter tro-enja sicer slabega ciklostilskega Papirja, ko bi bil že uveden m odpravljen dodatni Ust °*lio complementare) bolje u-rezal. Splošne podatke bi vozač napisal enkrat, ob vsakem preho-u Pa bi zadostovala navedba da-ma ta količine bencina. ®a bi se postopek pospešil, je • Di Ciommo naročil lastniku j ustanovi AN AS načrtanje vjj™ cestnih hodnikov. Prvi bi I namenjen potnikom s propust-■carni, drugi pa vozačem s pot-listi. Pravzaprav bi bil po-eben še tretji hodnik za avtomobiliste, ki niso mejaši («fron-Ieri»), kajti ie y njso podvrže- m omejitvam. ANas do danes še ni izvršila jp/P^Ua, čeprav je nujno. Ver-Tj0 sami ne vedo, kako bi s ladta Di Ciommovo naročilo jPredpisi cestnega zakona, ki ta-tem primerov ne predvideva. S Kak V Wezi samo nekaj vprašanj: *o bodo usmerili avtomobile v ave hodnike? Bo zadostovala sa-vodoravna signalizacija in na-1 na cestišču, ali bodo potreb-na,tudl ustrezna vertikalna (kakš-' signalizacija z morebitnimi Piši (kakšnimi?) Baje so za sesti! 0pUstili misel, da bi na cesti-ste narlsali Črko «P» za potne li-(, in črko «L» za propustnice kj s0'aPassare), ker bi bili ti zna-e Preveč podobni znaku PL, ^Poveduje križanje z železni- ^aj bo tako ah drugače, nekaj jm ,Je dr. Di Ciommo (že ker je ,°Pravka s cestnimi in pro-nipJUmi znaki), kakor doslej vsi roč?HVi Predhodniki, pozabil na-n Ul lastniku ceste. Carinarnicam hh Vf*^ mejnih prehodih (pri nas ce« f ^atah 50) manjka namreč ** mah, ki napoveduje carin-kontrolo. Čudno, kako že v letu izvajanja novega le8a zakona AN AS še ni izvr- bihste z nalašč za to z zakonskimi predpisi določenimi lopaticami. Razlago za to nerazumljivo pomanjkljivost bomo morda našli v čl. 64 pravilnika cestnega zakona, ki pravi: «ALT — DOGANA — Znak «ALT DOGANA« se mora uporabiti, da bi se v naprej napovedala carinarnica, pri kateri je postanek obvezen (Slika 51). Na omenjenem znaku stoji beseda «DOGANA» in zadevni prevod na jezik mejinskega ali sosednega naroda«. Razlaga k sliki ali črtežu 51 pa se glasi: «Besedi Dogana je pridružen zadevni prevod na jezik mejinskega ali sosednega naroda«. Bržčas je nedolžna beseda CARINARNICA kriva, da zadevnih znakov niso še postavili. Splošna uvedba dvojezičnih napisov je že od začetka njenega delovanja na dnevnem redu italijan-sko-jugoslovanske mešane komisije in zadeva je v «proučevanju» že dvanajsto leto. Nobenega razloga pa ni, da bi postavili znak, o katerem je govora, saj so lastniki cest (država, pokrajina, občina)'po členu 13 cestnega zakona dolžni (obbligati) postaviti predpisane znake, kakršen je predviden ob mejnih carinarnicah. Cernu predpisi, če jih vsi, ki so dolžni spoštovati državne postave, ne izvajajo? aal 1111III lil 111II111IIIIIIIII11IIIII1111II1111II! • III MIHI III lil 11 lili 111II1111IIIIIIIIII11IIIIII l IIIIIIIIIIIIIIII > t-$*»|f ||| IH I Ulil m Ul lltlllUltlll I pini, trgovski potnik Glorglo Nicolt-ni in uradnica Lilia de Angelini, poštar Giordano Schilani in prodajalka Giuliana Cervai, stražar Sergio Barnaba in gospodinja Rosanna Babici, elektromehanik Ilario Gulič in prodajalka Anna Reggente, knjigovodja Bruno De Glorgi in knjlgovnd-kinja Caldemara Merson, šofer Sergio Valente in eliografka Annamaria Černigoj, gasilec Silvio Segala In prodajalka Coneetta Lionetti, barlst Antonio Boccalon in knjigovodkinja Lucia Pettener. občinski uslužbenec Giovanni Barilla in čistilka Itala Nu-cera skladiščnik Renato Pelco in uradnica Neolia Prelec, knjigovodja Cesare Aguccioni in gospodinja Sil- no, upokojenec Canmello Golino in gospodinja Erna Roncelli, šofer Mar-cello Degano In gospodinja Flora Sinico, zidar Claudio Furlani in prodajalka Alke Banco, mehanik Francesco Orsini in delavka Anna Maria Balbi. uradnik Fabio Rotta ln šivilja Isabella Cheria, trgovec Silvio Longo in uradnica Rita Mosca, u-radnik Sergio Moratto in prodajalka Nedda Pernarčič, šofer Giuseppe Zau-■lovic in bolničarka Llvla Sossi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Davanzo, Ul Bernlnl 4; Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Dlaz 2; Spon-za, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.31 do S.3«) Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanFAnna, Erta S. Anna 10. LOTERIJA BARI 2 61 17 68 89 CAGLIARI 2 62 31 82 15 FIRENCE 67 84 47 72 71 GENOVA 88 20 68 84 51 MILAN 60 39 69 58 62 NEAPELJ 76 77 36 13 64 PALERMO 10 17 77 8 13 RIM 71 13 11 19 60 TURIN 7 60 23 58 87 BENETKE 59 5 ENALOTTO 57 50 76 112 2 X 2 1 2 1 X 2 1 Kino fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje ln znance, naj ga obiščejo Naveličal se je živeti in začel gladovno stavko Ker se mu je življenje pristudi-lo, se je 63-letni trgovec Alberto Tomasini iz Ul. San Nicolb 22 odločil za usodni korak in v svojem stanovanju - uradu začel gladovno stavko. Vrataričin mož, ki stanovalca ni videl že tri dni, Je včeraj popoldne stopil v Tomasinijevo stanovanje, da bi pogledal, kaj se je zgodilo. Vrata so bila odprta in vratar je zagledal Tomaslnija, ki je sedel z glavo naslonjen na pisalni mizi Mislil je, da je mrtev in je takoj poklical rešilni avto RK ter policiste letečega oddelka. To-masinlja so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na prvi medicinski oddelek s pridržano prognozo, žal je bil od gladu tako Izčrpan, da je tri ure po sprejemu v bolnišnico izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Tomasini je na pisalni mizi pustil list, na katerega je napisal razloge svoje odločitve. Nazionale 14.30 «Paperino e C. nd Far West» Walt Disneyjeve barvne risanke. Excelsior 14.30 «Detective’s Story» " Technicolor. Paul Nevvman, Laure« Bacalil. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Fenice 14.30 »La donna senza volIM James Garner, Jean Simmons. “ Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 14.30 «L'amante infedele« East-maneoior. Micheie Mercier, Ro*^1. Hossein. Prepovedano mladini P° 18. letom. Grattacielo 15.00 «My fair lady» "" Technicolor.' Rex Harrison, AudW Hepburn. Alabarda 14.00 «Una questione d'onO-re» Ugo Tognazzi, Nicoletta chiavelli. Prepovedano mladini P04 Filodrammatico 14.30 «Madamige".a De Maupin« Technicolor. Catherr ne Spaak, Robert Hossein. Prepovedano mladim pod 18. letom. Aurora 14.30 «Gli eroi del Telemark*' Cristallo 14.30 «Africa addio« Tecfl-nicolor. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Garibaldi 15.00 »I pistoleri maledett1* Technicolor. Audie Murphy. Capitol 14.00 «Adulterio ali’italiana» Technicolor. Nino Manfredi, Kathe-rina Spaak, Maria Grazia Buccel-la, Akim Tamiroff. Iropero 14,30 »Signore e signori« Pre' povedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 14.00 «Lord Jim« "* Technicolor. Peter 0’Toole, Jame* Mason, Kurd Jurgens. Moderno 14.30 «Mi vedra: tornare* Gianni Morandi, Elisabetta Wd> Raimondo Vianello, Sandra Mo«' daini. Astra 15.00 «L’affare Blindfold«. Ideale 14.30 »Donne vi insegno come si seduce un uomo» Technicolor. Tony Curtis, Nathalie Wood. Pxtr povedano mladini pod 14. letom. Abbazia 13.30 »Sierra Charriba« " Technicolor. Charlton Heston, Sen-ta Berger. Skedenj 14.00 «Italiani brava gente» Arthur Kennedy, Tatiana Samatlo-va, Raffaele Pišu. Astoria 14.00 «Un dollaro bucato* Technicolor. Montgomery Wood. TRI AS K A KNJIGARNA l'rst . Ul. »v. Frančiška 20 ToH-fon 01-7112 Novo: Anton Slodnjak: - ČLANKI IN RAZPRAVE. L 1.900.—•_ Darovi in prispevki Občni zbor »Društvene prodajalne« na Opčinah je sklenil, da daruje 25.000 lir za DIJAŠKO MATICO, v počastitev spomina dolgoletne članice odbornice Roze P u r i č. Na zadnji poti priljubljene vaSča*' ke Rože Purlč so nosilci cvetja t0* sek 10.000 lir, ki so ga prejeli z* uslugo, darovali za sklad za zagr*" ditev spomenika padlim borcem n* Opčinah. V isti namen je daroval* Marija Nussdorfer 5.000 lir. Vabim0’ da k tem prvim zneskom pnspev*' jo vsi, ki želijo počastiti spomin D°' ših padlih v osvobodilni borbi. Namesto cvetja na grob pok. P0" že Purič z Opčin darujeta Erirtl' nija in Ivan Kalc 2.000 lir za D1' “ jaško Matico. V isti namen daruj*" ■ jo: Zofka Kovačeva 2.000, Bernard* Peračeva 1.000, Justina Kariž 2.0°°’ Delka Ferluga 2,000, Justina Dane0 2.000 in Ivanka Malalan 2,000 lir- V počastitev spomina pok. Am lije Jelerčič daruje hčerka Marij* 1.000 lir za Dijaško Matico. V P°" častitev spomina pok. moža in sin* Edvarda daruje Angela Košuta Sv. Križa 1.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Pine Švara in Andreja Čoka daruje Marija Birsa 1000 lir za Dijaško Mati«0 in 1000 lir za SD Bor. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga nepozabna VALERIJA GRGIČ por. GRGIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 25. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti. žalujoči: mož Vinko, hči Emilija, zet Karlo, vnukinji Katja in Natalija ter drugo sorodstvo Padriče, 24. aprila 1966. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage ROZE PURIC Posebna zahvala darovalcem cvetja m vsem, ki so Jo na zadnji poti spremili k večnemu počitku. Družina Purič, sestre, bratje in drugi sorodniki Trst, Opčine, Kosoveli, 24. aprila 1966. Kvote: 12 točk — 6.434.000 Ur, 11 točk — 155.600 Ur, 10 točk — 14.000 lir. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega FRANCA BUDINA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali. Posebna zahvala zdravniku dr. Posarelliju, č. g. župniku, domačemu pevskemu zboru, proseški godbi govorniku tov. Gombaču, krajevni celici KP in P.d. «Rdeča zvezda« za venca, darovalcem cvetja ter vsem onim ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. žalujoči družini BUDIN, TENCE in drugo sorodstvo Salež . Sv. Križ, 24. aprila 1966. sestanek upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove Ministrstvo za turizem naklonjeno posebnemu kontingentu bencina za Trst Minister Corona bo predlog v tem smislu predložil vladi . V Beogradu bodo odprli turistični urad. Italijanske turistične zveze . Valorizacija miljskega področja SPOMINSKE SVEČANOSTI OB 25. APRILU VESTI IZ SOVODENJ url pet€k dopoldne se je sestal uS?Vni svet pokrajinske turistične 7w°ve PQ,i. Nemirna ljubezenska zgodba in greh °an vstop mladini pod 18. letom •n«. Igrajo: INGRID BERGMAN in ANTHONY QUINN uradno obveščena, da je bilo to priporočilo sprejeto in da so v teku stiki za imenovanje posebnega dopisnika Italijanske zveze za turizem v Beogradu. To bo prvi urad Italijanske zveze za turizem v deželah vzhodne Evrope. Odv. Terpin si je v preteklih dneh v spremstvu miljskega župana ogledal obalno področje od Sv. Roka do Lazareta in cesto, ki vodi iz Lazareta v Campore in nato proti Starim Miljam in Miljam. Turistična ustanova si bo prizadevala, da se za boljše izkoriščanje tega lepega področja čimprej uredi cestni odsek med Lazaretom in Campora-mi, kar bo stalo okrog 40 milijonov lir in kar bo morda že letos poleti omogočilo enosmerni promet od Milj do Sv. Jerneja vzdolž obalne ceste in od Sv. Jerneja proti Starim Miljam ter obratno. Predsednik je nato sporočil, da se je 21. marca udeležil zasedanja deželnega odborništva za turizem, kjer je bilo sklenjeno, da se bodo pokrajinske turistične ustanove in avtonomne letoviščarske ustanove dežele Furlanije-Julijske krajine udeležile turističnega salona v Parizu, ki bo od 18. do 30. maja. No pobudo pokrajinskih turističnih ustanov iz Gorice in Trsta se je 12. t.m. #ielo turistično propagandno kroženje posebnega reklamnega avtobusa tržaške letoviščarske ustanove po severni Franciji, Belgiji in po francoskem kantonu Švice. Včeraj je bila v Gravenhageju posebna prireditev posvečena Trstu, ki jo je organiziralo holandsko-ita-lijansko združenje. Te prireditve sta se poleg pokrajinske turistične u-stanove ter letoviščarskih ustanov iz Trsta in Sesljana udeležila tudi Tržaški L,loyd in družba Stock. Razprava, ki se je razvila o vseh obravnavanih vprašanjih odv. Terpi-na, ni bila izčrpana in se bo nadaljevala prihodnjo sredo. SKLEP DEŽELNEGA ODBORA 263 milijonov prispevka za zdravstvene naprave Na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Nardinija in odbornika javnih del Masutta je deželni odbor odobril razporeditev izdatkov v zvezi z uresničenjem 2. člena deželnega zakona št. 36 od 31. decembra 1965, ki se tiče prispevkov za bolnišniška podjetja. Na podlagi omenjenega člena lahko daje dežela prispevke za kritje do 70 odstotkov izdatka za gradnjo in razširjenje ambulant, zdravstvenih domov in zdravstvenih naprav sploh. Te prispevke dobe krajevne uprave, javne ustanove« za socialno skrbstvo in dobrodelnost ter konzorciji za zdravstveno pomoč. U-krep se tiče številnih manjših občin, ki imajo primanjkljaje v proračunih, ter pokrajinskih protitu-berkuloznih konzorcijev v Vidmu in Gorici. Videmski konzorcij dobi 120 milijonov za razširitev rentgenskih naprav in za svoj deški «preventorij» pri Čedadu, goriški konzorcij pa 15 milijonov za proti-tuberkulozni dispanzer. Manjše občine pa bodo lahko zgradile ali obnovile občinske ambulante. Med te. mi občinami so tudi špeter Slove-nov, Podbonesec, Torjan, Srednje in Grmek v Beneški Sloveniji. Skupno bo dežela prispevala 264 milijonov lir, ki bodo omogočile z deležem občin za 370 milijonov lir del. Nova DZ-CGIl v večini v podjetju Vetrobel 21. in 22. t.m. so bile v podjetju Vetrobel-Montecatini volitve notranje komisije, ki šteje 6 delavcev in 1 uradnika. Nova DZ-CGIL je ohranila 3 zastopnike delavcev; Delavska zbornice (iz Ul. Duca d’Ao-sta) je ohranila zastopnika delavcev in izgubila zastopnika uradnikov: CISL, ki je šla prvič na volitve, je s samimi 39 glasovi dobila enega zastopnika delavcev ter odnesla zastopnikov uradnikov Delavski zbornici; CISNAL (fašistični sindikat), ki je dobila na prejšnjih volitvah dva predstavnika delavcev, je sedaj enega izgubila. Na ta način ima sedaj Nova DZ-CGIL v podjetju večino. Čudno pa se zdi, da toliko delavcev v tem podjetju še vedno glasuje za zastopnike fašističnega sindikata. KINO ŠKEDENJ predvaja danes, 24. t. m. ob 14. uri film: ITALIANI BRAVA GENTE (Italijani, dobri ljudje) Igrajo: ARTHUR KENNEDY TATIANA SAMAILOVA RAFFAELE PIŠU Delegacija SKGZ je včeraj položila Delovanje občinske podporne ustanove Lani so imeli 2,7 milijona dohodkov in skoro 2 milijona lir izdatkov venec na Gradu, kjer so streljali talce Danes in jutri številne mani les taci j e po vsej Cer iški Včeraj dopoldne je delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze položila venec na grajskem dvorišču, kjer so nacisti streljali talce, med katerimi je bilo mnogo Slovencev. Venec s slovenskimi narodnimi barvami sta člana predsedstva dr. Mirko Primožič in Gorazd Vesel, položila pod spominsko ploščo, ki jo je lansko leto odkrilo županstvo in na kateri je vklesan napis, da se s tega kraja dviga v nebo klic umrlih za mir in svobodo. Svečanosti je prisostvovala skupina predstavnikov demokratičnega prebival-valstva. Priložnostne besede v spomin na padle mučenike in na obletnico osvoboditve so ob tej priliki izrekli občinska odbornika odv. Sii- ljane miru ob mirenski cesti; svečanost bo ob 10. uri. V Doberdobu bodo počastili dan osvoboditve s proslavo, ki se bo pričela ob 10. uri s položitvijo venca pred ploščo padlih. Sledil bo kratek nagovor župana ter nastop godbe na pihala. Ob 10.30 bo svečanost na Poljanah, ob 11. uri na pokopališču v Dolu, ob 11.30 pa v Jamljah. Občinska uprava iz Doberdoba je za 25. april objavila razglas, ki ga je v slovenskem in italijanskem besedilu nalepila po vsej občini. Partizanska organizacija API bo položila venec na partizanske grobove v Ločniku,' opoldne pa bo tajnik API Ferruccio Fantini imel ko- ligoj in Ferruccio Fantini ter občin- memoracijski govor na trgu v Loč- ski svetovalec odv. Battello. SKGZ, ANPI, mladina in bivši partizani iz Gorice bodo v ponedeljek 25. aprila položili vence na po- niku. Občinska uprava iz Sovodenj bo položila venec pred spomenik padlih, ki ga je odkrila lansko leto, v iimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiimiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiimniJjimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Nujne potrebe narekujejo spremembo zdravstvene službe Število občinskih zdravnikov so od treh skrčili na dva Na seji občinskega sveta v petek gajne na županstvu (g. Plesničarju) zvečer, ki je trajala od 18. do 22. J in v doglednem roku bodo prejeli ure, so večidel razpoložljivega časa j povračilo v okviru zgoraj navede-posvetili obravnavi predloga občin- nih cen. Glede zdravil veljajo tudi v bodoče isti predpisi kot doslej. PSI o obrtniških volitvah skega odbora, ki ga je obrazložil odbornik za zdravstvo dr. Tomas-sich, da se število občinskih zdravnikov in zdravstvenih okrožij zniža od treh na dva. Odbornik dr. To- j massich je prikazal razloge, zaradi j v zvezi z današnjimi volitvami katerih je nujna preosnova občin- j obrtnikov je PSI izdal tiskovno ske zdravniške službe. Dejal je, da i sporočilo, se je zaradi raztegnitve bolniškega ' zavarovanja na nove kategorije število občanov, ki so odvisni od občinskih zdravnikov (gre za občinske reveže), tako zmanjšalo, da se po nepotrebnem trošijo nekatera občinska sredstva in tudi osebje za občinsko zdravniško službo. Ker pa so. se pojavili drugi sektorji, kjer se opaža pomanjkanje osebja in sredstev, kakor je na primer skrb za mladinsko zdravje ter pridobitev zdravnikov za zdravstveno zaščito šolarjev, je odbornik predlagal občinskemu svetu, naj se spremeni člen 1 pravilnika o zdravstvenem osebju, tako da se število zdravnikov zmanjša od treh na dva in da se temu primemo preuredijo tudi zdravstveni okoliši. O predlogu se je razvila živahna diskusija. Svetovalka KPI prof. Bo-nessova je navajala razne razloge, zaradi katerih ni dobro, če se izvrši predlagana preosnova, češ da bo s tem trpela občinska pomoč bolnim občanom. Navajala je tudi razne zakone in ministrske okrožnice, po katerih naj bi bil ukrep občine škodljiv. Mišin Pedroni je skušal odložiti sprejem sklepa, češ da naj se počaka na izid spora med zdravniki in bolniškimi blagajnami. Socialist odv. Sancin je zavrnil trditve, da bi sprememba povzročila škodo, prav tako tudi Zuliani, Cian in drugi. Za predlog so glasovali vsi svetovalci levega centra, proti pa svetovalci KPI, PLI in PSI. v katerem polemizira z nekim letakom, v katerem se p-čita goriški PSI, da je zavzela stališče v prid neke določene liste. Federacija sporoča, da se ni zanimala za volilne priprave ter prepušča obrtnikom, članom PSI ali simpatizerjem, da kandidirajo in glasujejo v skladu s koristmi kategorije- z«-tiste liste in kandidate, ki najbolje jamčijo, da se bodo tbrigali za obče koristi kategorije. Razlaščanje za širjenje ceste v Sovodnjah Pokrajinska uprava je poslala lastnikom zemljišč iz Sovodenj, naj se v torek 26. aprila ob 8.30 zberejo ob pokrajinski cesti v bližini tekstilne tovarne, kjer se bodo pogovorili o razlastitvi ozkega pasu zemlje, da bi cesto razširili. Občni zbor SCIA v Ronkah Industrijsko — kmetijska zadruga (SCIA) jz Ronk sklicuje občni zbor svojih članov, ki bo v ponedeljek ob 9.30 z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora, poročilo nadzornega odbora, lanski obračun, razno J. G. Obvestilo kmečkim zavarovancem v Sovodnjah Kakor za zavarovance splošne bolniške blagajne (INAM) velja sedaj tudi za zavarovance kmečke bolniške blagajne odločba, da morajo sami plačati zdravniške preglede zase in za svoje družinske člane. Zdravnika si lahko sami Izberejo. Na osnovi potrdila, ki ga dobijo po pregledu od zdravnika, bodo dobili povrnjen del stroškov in sicer: po 900 lir za zdravniški pregled na domu ter po 450 lir za zdravniški pregled v ambulanti. Za preglede na domu ponoči, bodo dobili povrnjeno po 1300 lir. Taka potrdila naj prizadeti prinesejo tajniku občinske kmečke bla- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I 1 M m m i ■ _ _j LišJ predvaja danes, 24. t.m. ob 16. uri Cinemascope Metrocolor film: I OUATTRO CAVALIERI DELL’AP0CALISSE (Štirje apokaliptični jezdeci) po romanu Vincenta Biasca Ibaneza Igrajo: GLENN FORD, INGRID THULIN in drugi V ponedeljek, 25. t. m. ob 16. uri barvni film: JOSELITO IN AMERICA (JOSELITO V AMERIKI) Igrajo: CESAREO QUESADAS in ENRIQUE RAMBAL V sredo, 27. t. m. ob 19.30 uri dramatičen film: I COMPAGNI (TOVARIŠI) Igrajo: MARCELLO MASTROIA NNI, RENATO SALVATORI in GABRIELLA GIORGELLI Zanimivo predavanje o zadružni kleti in tipičnih vinih V četrtek 28. aprila bo v pokrajinski sejni dvorani sestanek vsedržavnega odbora za brdnata področja; na katerem bo prof. Giuseppe Raimondo, tajnik odbora, predaval o temi: zadružne kleti — vzroki krize v zadružnih kleteh v brdnatem področju. Predsednik odbora senator Paolo Desana pa bo govoril o obrambi tipičnih vin. Pričetek ob 9.30. ponedeljek 25. aprila ob 11. uri. Vence k spomenikom padlih bodo položili tudi bivši partizani iz Pev-me, z Oslavja, iz šentmavra in šte-verjana. V ponedeljek 25. aprila priredi ANPI veliko zborovanje v Tržiču, Trg Republike, kjer bo ob 10.30 govoril Mario Lizzero-Andrea, nositelj srebrne medalje za vojaške zasluge in bivši komisar garibaldinskih divizij. ANPI, FIAP, ANPPIA, organizacija političnih preganjancev in mladinske skupine so objavile razglas za 25. april, v katerem poudarjajo neuničljive vrednote odporniškega gibanja, ki naj bodo vodilo k vsestranskemu napredku. VESTI IZ TRŽIČA Počastitev spomina padlih borcev Danes dopoldne ob 10 uri bodo na pokopališču v Tržiču počastili spomin padlih borcev za svobodo. Vence na spomenik padlih partizanov bodo položili v imenu občinske uprave, dežele in raznih partizanskih organizacij. Sledil bo verski obred. O pomenu 25. aprila bo govoril župan Romani, občinska uprava pa je objavila poseben lepak. * Na seji občinskega sveta so v petek zvečer zaključili debato o konzorciju za industrijsko cono z izglasovanjem resolucije, ki so jo predložili načelniki treh strank levega centra. V njej se ugotavlja, da je prispevek 300.000 lir od strani dežele nezadosten ter priporočajo županu in odbornikom, naj ukrenejo vse potrebno, da se dosežejo nadaljnji prispevki v ta namen. Odbor občinske podporne ustanove v Sovodnjah (ECA) je imel v nedeljo dopoldne na tamkajšnjem županstvu sejo, katere so se udeležili štirje od petih odbornikov. Predsednik odbora Peter Butko-vič iz Sovodenj je ob tej priliki podal poročilo o delovanju ustanove v preteklem letu ter njen obračun. V lanskem letu so imeli 2.722.593 lir dohodkov, izdali pa so za podpore in razne stroške 1.981.453 lire; razlika znaša torej 741.160 lir. Od tega izkazuje račun za 292.527 lir dolgov ter 448.633 lir čistega aktiva. Po poročilu predsednika in pregledu računov so odborniki iste soglasno odobrili. Razpravljali so tudi o bodočem delovnem programu odbora in ustanove. Omenimo naj še, da so v odboru poleg predsednika še po en odbornik iz vasi in sicer: Peter Tomšič iz Sovodenj, Ludvik Devetak z Vrha, Jožef Malič s Peči, ter Leopold Ožbot iz Rupe. S tako razdelitvijo odborni-ških mest so omogočili, da imajo točen pregled razmer v posameznih krajih občine, kar je zlasti potrebno pri ocenjevanju potreb prosilcev za podpore. Tudi na tej seji so rešili nekaj takih prošenj. Lepo predavanje o Himalaji v Gorici Na pobudo SPD je imel pretekli petek zvečer v Gorici zanimivo predavanje o vzponu na Himalajsko pogorje v Indiji član lanskoletne slovenske ekspedicije na Kangbaien Ciril Debeljak iz Celja. Zanimiva izvajanja uglednega planinca so vzbudila splošno pozornost številnega občinstva, ki je za to priliko napolnilo dvorano kluba «S. Gregorčič». Se posebno pa so ugajali številni krasni barvni posnetki iz himalajskega velegorja. Predavatelj je na koncu povedal, da se PD «KRAS» - DOL - POLJANE priredi danes, 24. t. m. ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI v GORICI na Verdijevem korzu 13 JOMEM KONCERT OS 15. OBLETNICI USTANOVITVE NA SPOREDU IMA NARODNE IN UMETNE PESMI Vstopnina: sedeži 300, stojišča 200, za dijake 100 lir. Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred pričetkom koncerta. Vabljeni vsi ljubitelji lepe pesmi. bodo še povrnili na te gore, da bi zaključili lani nedokončan vzpon na Kančendžengo. Predavatelja je pozdravil in se mu v imenu občinstva zahvalil za lepo predavanje predsednik SPD Karel Kumar. Nlaja bodo v Gorici tri operne predstave Ministrstvo za turizem je sporočilo goriškemu županstvu, da bodo tudi letos s primernim državnim prispevkom omogočili v Gorici prireditev treh opernih predstav. Te bodo dne 7., S. in 9. maja v veliki dvorani UGG. Na sporedu so Verdijeva opera «Nabucco», Donizettijeva «Lucia di Lammermoor» in Puccinijeva «Tosca». Vstopnice bodo prodajali že od 29. aprila pri blagajni UGG. Zaradi okvare zračnice si je prebil lobanjo Kakih 200 metrov od križišča na Majnici se je včeraj ob 17.15 hudo poškodoval 38-letni Cirillo Simio-nato iz Ločnika, Ul. Ponte Romano 5, ki se je peljal z motociklom proti domu. Z avtom Zelenega križa so ga pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili prebitje lobanje, zlom reber in druge poškodbe ter so ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo. Njegov nečak Claudio, ki ga je spremljal, je povedal, da sta se s stricem peljala na motociklu Gilera od Farre proti domu, ko je guma na prednjem kolesu počila. Stric je izgubil kontrolo nad vozilom, padel in dobil navedene poškodbe Claudio, ki je sedel zadaj, je ostal nepoškodovan. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ločnika. iiiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiaiiiiiitiiiitiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiii EPILOG PROMETNE NESREČE V FARRI Pešec z dežnikom zavil na levo in tako prišel pod avtomobil Mesec dni zapora zaradi kraje sušečega se perila Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so razpravljali o prizivu marešala policije iz Trsta 45-letnega Luciana Springp-la iz Ul. Rebez 8. Sodnik iz Gradiške ga je namreč 23. junija lani obsodil na plačilo globe 200 tisoč lir in odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev, ker je povozil na cesti blizu njegovega doma 76-letnega Luigija Mascarina iz Farre, Ul. Pitteri 8 ter mu povzročil telesne poškodbe, za katere se je moral zdraviti 130 dni ter so mu ostale posledice na levi nogi. Incident se je pripetil 5. julija 1964 ob 21, uri v Farri, kjer se je peljal Špringolo z avtom fiat 600 po Ul. Pitteri. Vozil je zelo počasi in pred njim je z odprtim dežnikom pešačil Masearin. V motivaciji za priziv je navedeno, da liiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mi,,,mn,,|„imui| Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 17. do 23. aprila se je v Gorici rodilo 32 otrok, umrlo je 10 ljudi, poročilo se je 8 parov in 12 parov je bilo oklicanih. ROJSTVA: Marinella Trevisan, Vilma Boran, Paola Silvano, Raffaela Granito, Livia Granito, Rosaria Del-fabro, Fabio Santln, Walter Turus, Fabiana Macorin, Mario Corsi, Raffaella Lucchetti, Francesea Ledri, Elena Vislntin, Paolo Lovini, Francisca Delich, Patrizia Flosberger, Alessio Bulian, Valentina Romitelli, Saverio Humar, Elisa Trevisan, An-drea Simoniti, Paola Fabbro, Roberta Grossi, Federico Delneri, Michele Ianni, Alessandro Kosič, Alberto Pipp, Orletta Pralli, Miranda Devetak, Annamaria Blažiča, Mauro Zuc-colotto in Sabrina Minin. UMRLI: upokojenka 86-letna Giu-seppina Pincherle; upokojenec 64-letni Adolfo Terčelj; mehanik 22-letni Alfredo Braidotti, delavec 29-letni Nerino Cristin; 42 mesecev star Roberto Rossi; 87-letna Emilia Mo-dero, vd. Perco in vd. Primožič; upokojenec 57-letni Francesco Gae-ta; kmet 62-letni Lulgi Zavadlav, 64-letni Achille Fornasari; upokojenec 58-letnl Carlo Favero. POROKE: uradnik Francesco Gracchi in gospodinja Angela Prinčič; mehanik Armando Visintin in tekstilna delavka Marcellina Bizaj; uradnik Claudio Tosoratti in uradnica Laura Kollmann; skladiščnik Bruno Stacul in delavka Lucia Squarzina; delavec Pietro Soprani in prodajalka Silvano Makuc; mehanik Renato Bressan in pletilja Carla Lando; tekstilce Luciano Calliga-ris in tekstilka Giovanna di Gio-vanna; brusač v predilnici Mario Vendrame in tekstilna delavka Maria Conte. OKLICI: uradnik Franco Glessi in prodajalka Renata Batti; pleskar Lucio Irovec in gospodinja Claudiš Perasso; šofer Giorgio Macuz in šj-cilja Onorina Gois; finančni stražnik Paolo Neri in gospodinja Lu-cilla Drosghig; tekstilni delavec Ser-gio Casagrande in tekstilka Marija Medeot; karabinjer Sergio Rocca in tekstilka Laura Spessot; šolski po-strežnik Omero Citta in gospodinja Enrichetta Zannini; šoferski učitelj Paolo Michelon in frizerka Pao a Vidmar; tehnični risar Glauco Bais-sero in tajnica Elfriede Aumie stotnik Vincenzo Mongelli in g> spodinja Ava Zilli; gasilski podča: t-nik Alberto Losani in gospodin a Francesca Medeot; uradnik Pietfo Marega in gospodinja Eliana Cuk. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja 18,5 stopinje ob 14.50 uri, najnižja 8,1 ob 6. uri; povprečna vlaga 55 od sto. je Masearin, ki je hodil po desni strani ceste, naenkrat zavil proti sredini in tako sam prišel pod avto ter zakrivil nesrečo. To so potrdile tudi nekatere priče in zato je sodišče obtoženca oprostila s polno formulo. Branil ga je odv. Testa iz Gorice. Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati zakonca 27-letn Anna in 29-letni Ruggero Collet-ta iz Krmina, Ul. Milano 2. V obtožnici je rečeno, da sta nekaj pred božičem decembra 1964 u-kradla Regini Aita nekaj rjuh in težko vrhnjo majo, ki ju je dala sušit ponoči na domače dvorišče Nekaj mesecev pozneje je opazi la, da nosi ukradeno majo ome njena obtoženka. Zadevo je pri javila policiji, ki je napravila hišno preiskavo in prijavila ženo in moža sodišču. Kljub protestom so sodniki spoznali Anno Colletta za krivo tatvine ter so jo obsodili na mesec dni zapora in 10 tisoč lir globe; oboje pogojno in brez vpisa v kazenski list. Moža pa so oprostili, ker pri dejanju ni bi! soudeležen. Obtoženca je branil odv. Mamolo. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Morra. Umrl je zaradi kapi Z avtom Zelenega križa so včeraj nekaj po 9. uri odpeljali v civilno bolnišnico 55-letnega učitelja Giu-seppa Cottona iz Ul. Leoni, ki je nepričakovano padel, ko je odpiral navojnico dojnače garaže ter se pri tem poškodoval. Ponesrečence pa je že med potjo umrl. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ga je zadela kap. Pri padcu pa se je udaril na čelu in si zlomil levo ramo. (lorlca VERDI. 14.30: «Matt Helm — il sl-lenziatore«, Dean Martin in D. Lavi; ameriški kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22. uri. CORSO. 15.15: «Mirage», G. Pečk in D. Baker. Ameriški črnobeli film; mladini pod 14. letom pre-povedan. MODERNISSIMO. 14.00: «Svegliati e uccidi«, Robert Hoffman, Lisa Gostani in Gian Maria Volontč; italijanski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «Mi vedrai torna-re», Gianni Morandi m E. Wu; italijanski črnobeli film. CENTRALE. 15.00: «Due mafflosi contro Al Capone«, F. Franchi in C. Ingrassia. Italijanski kinema-skope v barvah. Tržič AZZURRO. 14.00: »Dimensione del. la paura«, Maria Schell in I. Turin. EXCELSIOR. 14.00: «La spia dei due voiti», R. Vang; barvni film. NAZIONALE. 14.00: «1 grandi con-dottieri», A. Geeslink in R. Neru; barvni film. PRINCIPE. 14.00: «Gli eroi di telemark«, R. Harrison in Kirk Dou. glas; barvni kinemaskopski film. ttunke RIO. 14.30: «1 quattro di Chica- go«, Frank Sinatra in Dean Martin. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14.30: »Slalom.), Ugo Tognazzi, kinemaskope v barvah. PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ — ŠTEVERJAN PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V DVORU Sobota, 30. aprila — ob 19. uri: OTVORITEV IV. VINSKE RAZSTAVE, ki jo prireja odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja; od 20. do 0.2. ure PLES Nedelja, 1. maja — od 10. ure dalje je odprta vinska razstava ; ob 15. url prihod godb na pihala; ob 16. uri K O N C E R T, sodelujejo: godba na pihala «Rudar» Iz Idrije — godba na pihala iz Farre moški zbor «Seghizzi» iz Gorice — moški zbor iz Velikega Repna — zabavni ansambel s kvartetom iz števerjana — moški zbori prosvetnih društev iz Goriške. PLES od 20. do 04. ure — igrala bosta zabavni orkester in godba na pihala iz Idrije. Ponedeljek, 2. maja od 18. ure dalje je odprta vinska razstava od 20. do 24. ure PLES DOMAČE KLOBASE IN ČEVAPČIČI Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena bo praznovanje naslednji teden z istim sporedom. ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Podaja »a veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EA PORT Izreden popust — Garancija — TRGOVSKA HIŠA iraii LJUBLJANA _ S VELEBLAGOVNICA LJUBLJANI na Titovi cesti - pri poiti 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasov: itd. II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd. MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto. SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO «ELITA», Čopova, 7, podaljšek Pošte. SPIOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko lei nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami '>d S.mm do 18.000 ton nosilnosti Za vse Informacije se obrnite aa upravo podjetja: oSPLOSN A PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telesi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 UR ARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN T RI E STE - COKSO GARIBALDI S - l’EL 00782 (Ob avtobusni postaji na TRST Trgu Barriera Vecchia) Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU LraBMgSgjfaBBHBI TDCT Viale XX Settembre 18 ,no' tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IM SREBRNI OKRASNI PREDMET! SLOVENCI, ko obiičete svoje sorodnike v Jugoslaviji tn ko vas oni obiščejo, recite Hm. naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST Z ULICA CELLIN1 št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE. ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* Ure svetovno znanih znamk od 5 000 ur dalje Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost Zlato, 18-kamno po konkurenčni ceru Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUST E Govorimo vse jugoslovanske jezike. Na novo odprla trgovina s pohištvom PUPIS SESLJAN — TEL. 20269 BOGATA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA — LASTNA PROIZVODNJA — CENE KONKURENČNE — UGODNI PLAČILNI POGOJI — ODPRTO TUDI OB NEDELJAH KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se ubrane na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena IHJ8 TRST, Ul. Milano 18 TELE*'. 35-169 Katera vam nudi po najmžjih cenah vsakovrstna semena najbolj-šib inozemskih Krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna ■ organska gnopla tei vsakovrstno orodje m stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino: sveto** no rnamh strojev za obdelovanje zemlje tei kosilnice «AGR1A» UNIVERSALTECNICA’ RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - KLEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANUV - RF.X - CGB Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavija UNIVERSALTECNICA Triesle - Tul Corso Garibaldi št 4 tel. 41-243 In Trg Goldoni št I Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST - TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornih kosilnic in motornih lopat . motokulti-vatorjev «SIMAR» ter «COFU-NA», naravnega In osušenega gnoja v prahu. HOTEL SLOM LJUBLJANA TITOVA UL. 10 • TEL. 206H-43 J? HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI >N BANKETNI PROSTORI Istitnto di Gredito Fondiario delle Venezie FONDATO NEL 1900 Sede Centrale: VERONA - Via Sun Mdmmaso, 5 Direzioni Compartimentali a Belluno, Bolzano, Gorizia, Mantova, Padova, Rovigo, Trento, Treviso, Trieste, Udine, Venezia, Verona, Vieenza, presso le «Casse di Risparmio delle Venezie» e presse l'«lstituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie» MUTUI: 172 miliardi ■ PRTRIMONIO E R1SERVE: 11,7 miliardi Dne 6. aprila 1966 je bil pod predsedstvom komendatorja Giuseppa Bova občni zbor soudeležencev zavoda Istjtuto di Gredito Fondiario delle Venezie za odobritev 65. obračuna, ki se je zaključil dne 31. decembra 1965-Ob tej priložnosti je bilo izraženo toplo slovo vitezu dela inf*. Francescu Ferrucciu Smeraldiju in komendalorju rag. Antoniu Nicolettiju, katerih prvi je prenehal biti upravni svetnik, drugi pa generalni direktor uatr nove. Obema so izrekli priznanje za njuno strokovno delo in izkušnje, ki sta jih prispevala k razvoju in utrditvi Zavoda. - .k Po prečitanju poročila upravnega odbora in nadzornega odbora, je generalni direktor komendator dr. Giovanni Bertoni prikazal dejavnost Zavoda v letu 1965, ki se izraza v sklenitvi 974 novih pogodb za skupni znese Lir 11.782.292.671 in ki se tako delijo: 586 operacij za Lir 5.424.116.500 rednega oddelka 361 » » » 1.872.646.171 kmetijskega oddelka 27 » » » 4.485.530.000 oddelka za javna dela Gospodarski obračun poslovnega leta se je zaključi! z dobičkom Lir 787.094-779, ki je po odštetju dividend soudeležencev, omogočil doprinos ostanka v znesku 1 ir 504.494.779 k povišanju premoženjskega sklada. Ta, upO" števajoč novo povečanje rezerve v znesku Lir 342.800.000 v posebni rezervni sklad v smislu zakona štev. 1228 od 27. julija 1962, dosega skupni znesek Lir 11 677.177-362. PREMOŽENJSKO STANJE Z DNE 1. JANUARJA 1966 AKTIVA Posojila rednega kredita Posojila kmetijskega kredita Posojila oddelka za. javna dela Šestmesečna vračila od posojil . Vrednotnice in udeležbe Krediti na tekoči račun Bazne jiostavke . ? . * Tekoče postavke L 55.878.603.443 D 19.645.309.360 D 95.630.254.564 L 171.154.167.367 1> 9.995.069.916 D 2.995.770,736 , » 4.432.047.631 D 2.425.704.006 L 191.002.759.656 . » 49.177.433.212 L 240.180.192.868 PASIVA Obveznice v obtoku................... Obveznice, ki bodo izžrebane februarja 1966 . Državni zaklad za finansiranje z državnimi skladi Dolgovi na tekoči račun • . • . Razne postavke Jamstveni in rezervni skladi .... Tekoče postavke L 156.612.641.500 » 3.028.278.500 i » 7.091.645.818 * 1.331.684.254 * 11.261.332.222 L 179.325.582.294 » 11.677.177.362 L 191.002.759.656 » 49.177.433.212 L 240.180. L92.868 UPRAVNI ORGANI UPRAVNI SVET Predsednik: Bovo Comrn- Giusep|>e • Podpredsednik: Dolcini Conuii. Avv Walter - Svetniki: Baleslrieri Gav del Lav. Gr. Uff Dott. Mario - Gampagaa Cav Gr. Gr. Dott Gaspare - Chiodi Comm. Ftoralpino - Livi Gr. Uff. Avv. Mario - Benvenuti Avv. Prof. Feliciano - Avezzu Comm. Dott- Antonio. NADZORNI ODBOR — Predsednik: Mariani Gonim. Rag Giuseppe - Nadzorniki: Alessandrini Comm- Dott. Ales- f/ RAVNATELJSTVO — Generalni ravnatelj: Bertoni Comm- Dott. Giovanni - Pomočnika generalnega ravnatelj«! ^ masini Cav. Uff. Rag Tullio - Perini Gav. Rag. Giuseppe - Generalni ravnatelj službe: Vecehini G*v Avv. Eugenio - Generalni tajnik: Cipriani Gav. Uff. Avv. Giuseppe,