Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Slomškovem trgu št. 1. Naročnina za nečlane leino 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
11. štev.
V Celju, dne 20. novesntor^ 1024.
Eefo 11.
VABILO na
redni občni zbor
»Zveze gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje tn Mežiško dolino«, ki se sklicuje na pondeljek, dne 15. decembra t. 1924 ob 9. uri dopoldne v prostorih hotela »Balkan« v Celju s
sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsedstva.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo uprave »Gostilničarskega lista«.
5.	Ugotovitev proračuna in sklepanje o kritju.
6.	Volitev v svrho izpopolnitve Zveznega odbora.
7.	Izprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Zvezni zbor tvorijo zastopniki včlanjenih zadrug. Zadrugam gre za vsakih 20 zadružnih članov po en zastopnik, pri čemer števila izpod 20 štejejo za polnih 20. Izvoljene zastopnike in njihove namestnike morajo zadruge takoj po izvolitvi naznaniti zveznemu načelniku.
Občni zbor je sklepčen ob določeni uri, če je navzoča ena petina zastopnikov včlanjenih zadrug. V nasprotnem slučaju smejo po poteku ene ure veljavno sklepati navzoči zastopniki brez ozira na število, v kolikor za sklepanje o posebnih zadevah ni predpisana navzočnost gotovega števila zastopnikov.
Zadružni zastopniki morajo pred začetkom zborovanja občnemu zboru predložiti izkaznico pristojne zadruge. Izkaznica se lahko glasi tudi skupno na več oseb, Id zastopajo eno in isto zadrugo.
CELJE, dne 16. novembra 1920.
Za načelstvo: Drago Bernardi s. r.
a -p. :
Movi predpisi o gostilnah z uidika tujskega prometa.
Po »Trgovskem Listu«.
^ dni se vrši v Beogradu konfe-i ener^ ki naj med drugim stavi pred-'dSG glede prikrojitve obrtnih predpisov interesom tujskega prometa. Konferenca bo imela priliko ugotoviti, kako se pri nas z nespretno zakonodajo obstoječe odpravlja, nato pa znova uvaja, ter poudariti kvarne posledice taksnega zakona in njegovih izvršilnih predpisov tudi v pogtedh tujskega prometa.
Ce govorimo o tujskem prometu v Jugoslaviji, mislimo pred vsem Dalmacijo in Slovenijo. V teh pokrajinah veljavni obrtni red z dno 5. februarja t&}7, drž. zak. št. 2G, vsebuje mnogo določil, ki bi, uporabljena smotreno in dosledno, lahko uspešno služila uveljavljajoči se tujskoprometni politiki.
So to določila,§§ 57., 133 b in 139., po katerih je bilo možno odvzetje gostilničarske in krčmarske koncesije zaradi neutemeljene obustavitve obratovanja, odnosno zaradi moralne nesposobnosti koncesijonarja, in s te*n zmanjšanje prevelikega števila pivnic in namenu ne odgovarjajočih gostilniških obratov. Z uporabo § 19. so je dalo preprečiti stvari škodljivo izvrševanje obrta po tretjih osebah, f IS. odstavek 3 je na eni strani služil za oporo stremljenju, da se na no-vopripuste le taki gostilniški, kavarniški in hotelski obrati, ki ustrezajo namenu in ki stoje kot podjetja boljše vrste nad nivojem dosedanjih zastarelih obratov. Ta nova podjetja bi Tsled^ svoje ostre konkurence vplivala , na zboljšanje drugih in bi naravnim potom onemogočila nesposobne konkurente. Na drugi strani so so mogle
s tem določilom od gostilniškega obrta zadržati osebe, ki nimajo pogojev za tak obrat, t j. primernega prostora, zadostnih sredstev za obratovanje in strokovne usposobljenosti. Zahtevi po strokovni usposobljenosti prosilca je zakon sicer posredno in nezadostno, a vsaj nekoliko ugodil tudi z določili o snovanju strokovnih gostilničarskih zadrug in njih zaslišanju pred podelitvijo koncesije.
§ 18., čl. [>. je dovoljeval posebne olajšave v interesu tujskega prometa. Slednjič je § 54. nudil oporo za odpravo raznih nedostatkov v gostilniških obratih.
S taksnim zakonom in njegovimi izvršilnimi pravilniki pa so bila ta, že itak v marsikaterem pogledu nezadostna določila deloma razveljavljena, ne da bi bil dan za nje nadomestek, deloma pa so postala dejansko neuporabljiva. Nekatera določila novih predpisov pa so tujskemu prometu naravnost kvarna.
Že delitev, prejšnje gostilničarske in krčmarske koncesije v 3 koncesije (krajevno, osebno in točilno pravico), h katerim pride še registracija vseh teh pravic, napravljajo uradno poslovanje zelo okorno in kompKcirano, in ima za posledico, da se pridobitev koncesije precej zavleče. S tem se lahko zamudi cela sezona.
Fo pravilniku notranjega ministrstva k taksnemu zakonu (§ 2.), o katerem bo v naslednjem govor, podeljuje krajevno pravico ministrstvo, ki ne more imeti v krajevne razmere vpogleda, kakqi ga je imelo prej oblast vo prve stopnje.
Kvarno je določilo § 3., da se podeljujejo krajevne pravice brez omejitve glede števila, ker imamo v Sloveniji že dosedaj mnogo preveč gostiln. V praksi se glede na to določilo pozneje omenjena potreba prebivalstva pre-
zre in se uvažuje le interes države, ki se istoveti z interesom državne blagajne na dohodu taks. V tem znamenju se dovoljujejo poleg gostiln in kavarn vsakovrstne pivnice in okrepčevalnice, točilnice po trgovinah in branjerijah po barakah in vrtovih, veselicah in sejmovih in slednjič še vinotoči lastnega pridelka. Tako neracijonelno po-množevanje konkurence ogroža poklicne gostilničarje v obstoju in jih napravlja finančno nezmožne, stremiti za zboljšanjem in moderniziranjem njihovih obratov. Tudi kaže tujcu v čudni luči značaj naroda in državno upravo.
Po novih predpisih (§ 4.) se smatra za gostilno obratovalnica, kjer so poleg prostorov za točenje pijač pripravljene tudi sobe za prenočevanje potnikov, za kavarno pa ona obratovalnica, kjer ni sob za prenočišče. Temu odgovarjajoča bi morala biti tudi zunanja označba podjetja. Potemtakem bi morala imeti večina podeželnih gostiln (krčem) nadpis kavarna, in tujec, ki bi se ravnal po tej označbi, bi po logičnem sklepanju videl v kavarni obrat, kjer se toči kava, in zahteval kavo, čaj ali čokolado, lahko z gotovostjo računa, tla tega ne bo dobil, Lijinveč, da se bo moral zadovoljiti z vinom, ali pa oditi nepostrežen.
Člena 5. in 7. določata, da se mora prod podelitvijo krajevne pravice ugotoviti, če je hiša primerna. Vendar Pa se po besedilu pravilnika zahteva le primernost za točenjt pijač, v sanitarnem oziru in v pogledu policijske in finančne kontrole. Skrb za primerno prehranjevanje tujcev z ejdili in za njih prenočevanje pa je izostala.
Izostalo je tudi vsako določilo, ki naj bi omogočalo poznejšo ugotovitev, kamoli periodične preglede, če je obra-tovališče še vedno v primernem stanju, in odpravo nedostatkov. Posebno pri menjavi izvrševateljev obrta se često opaža, da se obrati zanemarjajo. Tudi je treba računati s tekom časa ter iz-premembo nazorov in zahtev.
Obljublja se enoten, obligaten načrt za zidanje poslopij, namenjenih za gostilne in kavarne. Tak načrt je gladko odklanjati, ker .je pričakovati, da bo zelo šablonski, da ne bo odgovarjal tukajšnjim razmeram, in da bi imel za posledico enoličnost gostilniških poslopij, kakor jo najdemo včasih pri železniških postajah. Tudi bi pomenil tak načrt oviro podjetnosti ter uveljavljanju okusa in arbitektonike.
Določila čl. 14., ki preti z izgubo krajevne pravice onim, ki prenehajo s točenjem nad 1 mesec dni, onemogoča takozvane sezonske obrate.
Niti pri podelitvi krajevne (čl. ”■), niti pri podelitvi osebne pravice (čl. 18.) ne predpisuje pravilnik zaslišanja gostilničarske in krčmarske zadruge, katere izjava je važna tako glede potrebe novih obratov, kakor glede strokovne sposobnosti prosilca. Da se je zaslišanje zadruge predpisalo internim potom, nikakor ne zadostuje.
Olajšava v interesu tujskega prometa, slična oni v § 18. obrtnega reda, manjka, kakor tudi ni določila, sličnega onemu § 54. obrtnega reda.
Določila o odvzetju krajevne pravice so deloma slabo stilizirana ter vsled tega nejasna in sporna. Tako n. pr. se glasi, da osebna pravica v gotovih primerih sama hgasne, pa se tudi odvzame. To, kakor tudi določilo, da sta za neposredno nadzorovanje pristojna politično oblastvo in finančna kontrola in nepraktična ureditev
kompetence, ima za posledico zamatan postopek in slabšo uporabljivost določil.
Se huje je glede kazenskega postopka, kar utegne imeti in je tudi že imelo za posledico zastaranje prestopkov.
Vse to onemogoča čiščenje v staležu gostiln kot sredstvo za zboljšanje njih kakovosti.
Končno bodi omenjeno, da je ministrstvo financ izreklo, da planinske koče navzlic obratu nimajo značaja gostilne, krčme, hotela in sličnih lokalov, s čemur bi bili ti obrati odtegnjeni vsakemu obrtnemu nadzorstvu, (Nadaljevanje, sledi.)
Zboljšavanje mošta in vina.
Iz knjige Bohuslav Skalicky: »Kletarstvo«,
Ako mošt ali vino nima tistih sestavin ali tiste kakovosti, kakor jo zahtevamo od dobrega mošta, oziroma od dobrega vina, imamo razna sredstva in načine, po katerih mošt ali vino lahko izboljšamo.
Semkaj štejemo:
L slajenje mošta ali vina z vodno raztopino sladkorja ali galiziranje irt slajenje mošta ali vina s suhim sladkorjem ali šaptaliziranje,
2.	prekipevanje vina,
3.	impregniran je vina z ogljikovo kislino,
4.	pridatek alkohola ali viniranje.
5.	rezanje ali cepljenje (kupira-nje) vina,
6.	okisanje ali pa razkisanje vina,
7.	barvanje ali pa razbarvan je vina,
8.	odstranjevanje duška iz vina in
9.	koncentriranje mošta in vina.
Pri uporabi teh sredstev moramo
upoštevati določila vinskega zakona.
1. Slajenje mošta In vina.
Slajenje m o š t a je zelo razširjeno v severnih vinskih pokrajinaK in potrebno zlasti v letih, v katerih kaže most abnormalno sestavo, torej kadar grozdje premalo dozori, vsled česar ima mošt premalo sladkorja in preveč kisline.
Slajenje mošta jo mogoče izvesti na dvojen način, namreč, da raztopimo sladkor v.vodi ali pa v moštu. Prvi način je priporočal najprvo nemški kemik Gali, zato ga imenujemo tudi galiziranje.
S pomočjo vode se stanjša preobilna kislina mošta, s sladkorjem se pa spravi sladkoba mošta na običajno višino. Ta način slajenja je v Nemčiji dovoljen, pri nas pa ne in sploh ni priporočljiv, ker se lahko zlorablja.
Drugi način slajenja, ki se po francoskem kemiku Saptalu (Chaptal). imenuje šaptaliziranje ali pa tudi suho slajenje mošta, je pa pri nas dovo-Ifen in v mnogih letih zelo priporočljiv. Ce nima vino zadosti alkohola in ekstrakta, nuna dobrega okusa in ni dovolj stanovitno. Zato se ne drži in se ne da spečati. Da pa ima vino zadosti alkohola, je odvisno od sladkobe mošta. Dober mast, ki naj da namizno vino, mora imeti vsaj 15 do 16% sladkorja, pri nas se pa v slabih letih pripeti, da ima iz slabših vrst grozdja komaj 12 do 13% sladkorja. V takih slučajih je slajenje mošta nujnopo-t r e b n o in brez njega ne bomo mogli izhajati. Slajenje mošta se mora vselej izvesti le na podlagi mostne analize, to je, dognati moramo z mostno tehtnico množino sladkorja v moštu.
To množino zvišamo na normalno mero. Pri tem ne smemo iti predaleč. Navadno nas pouči oblast, ki izda slađano dovoljenje, koliko kg sladkorja največ smemo pridejati, v obče pa ne nad 4 do o kg na hektoliter. Preveč slajeni inošt slabo pokipi, ima pekoč, neharmoničen okus itd. Zato ne kaže v nobenem slučaju sladiti belega mošta nad 18%, ozir. črnega mošta, ne nad 20%.
Mesto mošta sladimo tudi lahko vino, ki pa mora še enkrat prekipeti. To je seveda bolj težavno, zato jo v slučaju potrebe najbolje, da osladimo že most.
Pri sla jen ju mošta ali vina morami? upoštevati sledeče:
Za glajenje jemljemo vedno le čist, t. zv. konzumni (pesni ali trstni) sladkor. Ta. sladkor sam ne kipi. V moštu se nahajajoče kvasnice vsebujejo pa kvasilo (encim), ki ga imenujemo in-vertazo. S pomočjo tega. kvasila spremenijo kvasniee nekipljiv, konzumni (pesni) sladkor v kipljiv in v er t ni s 1 a d k o r. ki je enak sladkorju v moštu. Iz 95 dekagramov konzumnega sladkorja se pri invertiranju razvije L00 dekagramov (1 kg) invertnega sladkorja. Iz tega sledi, da zaleže kon-
Razpredelnlca za
zumni sladkor več kot sladkor v grozdju, to je, da je pesni sladkor slajši kot sladkor v grozdju.
Po Pasterju se razvije iz 100 gramov grozdnega ali pa invertnega sladkorja 48.4 gramov alkohola, torej iz 1 kg grozdnega ali invertnega sladkorja 0.61 1 i t r o v alkohola. Iz tega sledi, da 1.64 kg invertnega sladkorja, ki se pretvori iz 1.56 kg konzumnega sladkorja, da po končanem kipenju en liter alkohola. Če hočemo torej zvišati alkohol v vinu za en liter na. hektoliter, torej za en volumni odstotek, moramo dodati na hektoliter mošta ali vina 1.56 kg konzumnega sladkorja. En kilogram konzumnega sladkorja da pa po kipenju 0.64 litra alkohola. Nasprotno pa moramo upoštevati, da se z enim kilogramom sladkorja zviša množina vina ali mošta za 0.63 litra in da med kipenjem nekaj alkohola izhlapi, zato je najbolje, da računamo, da zvišamo z dodatkom 1 kg konzumnega sladkorja alkohol v vinu za 0.6 litra. Ako dodamo na hektoliter mošta en kilogram sladkorja, bode imelo vino za 0.6 vol. % alkohola več.
Padi enostavnosti se pri tem lahko poslužimo sledeče razpredelnice.
slajenje mošta.
4.	Pridatek alkohola k vina ali viniranje.
se priporoča zlasti pri šibkih, obolelih vinih, na pr. pri vlačljivosti itd.
Vinski zakon dovoljuje, da se v takem slučaju sme dodati največ en liter finega špirita na 100 litrov vina. To tudi v navadnih slučajih zadostuje. Vzeti moramo vselej le 96% ni, najfinejši špirit. Za sladka in desertna vina to določilo ne velja. Tu dodenemo špirita po potrebi lahko več,
5.	Rezanje ali cepljenje vina.
Mnogokrat se da nadomestiti pomanjkljivost vina edino s tem, da ga pomešamo z drugim pripravnim vinom, temu pravimo r e z a n. je ali c e p 1 j e n j e v i n a, (nestrokovno tudi mešanje vina).
Za vinsko trgovino, zlasti v ne-vinorodnih krajih, je n. pr. velikega pomena konzumno vino, kolikor mogoče leto za letom enake kakovosti.
Takim vinom pravimo vinski t i p i. En tak vinski tip je n. pr. »Mar-ker», pravilno Markersdorfer, ki se prodaja na Dunaju.
Markersdorf je mala, vinorodna občina, ki prideluje komaj dva tisoč hektolitrov vina. in vendar dobiš skoraj v vsaki dunajski gostilni »Mar-kersdorferja« skoraj enake kakovosti. To je lahko pitno vino, ki se pod to znamko prodaja.
Umevno je. da vse to vino ni zraslo v Markersdorfu, da ga pa znajo dunajski vinski trgovci pripraviti z rezanjem raznih vin, ker ga dunajska publika zahteva in rada pije.
Pa tudi pri napravi šampanjca je t, zv. zrez (coupage, beri kupaž) velikega pomena.
Zato se smatra pripravljanje dobrega zreza v Franciji in drugod za veliko umetnost.
Dober vinski mojster ( maitre de vin«), kakor Francozi takega vešeaka imenujejo, je tam zelo čislan in dobro plačan. Poznati mora ne le vino po okusu, temveč mora biti tudi dober »vinski geograf«, to je, poznati mora najrazličnejša vina in njih izvor (pro-venijenco).
Najbolj često se uporabljajo za rezanje šibkih, kislejšib, zlasti črnih vin v severnih deželah, težka, na ekstraktu in alkoholu bogata južna (dalmatinska, italijanska, grška, španska) vina.
Pri rezanju takih vin moramo biti previdni, ker vsebujejo težka, južna vina pogostoma precejšnjo množino ocetne kisline,, ki se v njih ne pozna. Ko se pa zrežejo z lažjimi vini, udari cik na dan. Zato naj tvori podlago pri rezanju vina vselej poskušnja v malem, tej pa najbolje kemična in mikro-skopična analiza.
Ako režemo kislo vino z milejšim, se dostikrat pojavi tudi počrnenje vina, ki se mora še le s primernim ravnanjem (čiščenjem z želatino itd.) odpraviti. Nasprotno k počrnenju nagnjeno vino z rezanjem s kislejšim vinom zopet lahko popravimo.
Navadno pa se po vsakem rezanju vino nekoliko zmoti, zato rabi dalje časa, da se umiri in da se zopet učisti. To se seveda lahko pospeši z umetnim čiščenjem ali pa s filtriranjem.
Na vse to se moramo pri rezanju v ina ozirati, zlasti pa moramo gledati na to, da dosežemo pravi uspeh, to je, da z zmanjšano vrednostjo boljšega vina v resnici dosežemo primerno višjo vrednost slabšega vina.
Za rezanje vina je treba imeti pred vsem dober jezik in »dober nos«, to je, biti dober spoznavalec vina.
Praktično se izvršuje rezanje najprvo v malem v gradniranih (merilnih) kozarcih. Zrezane pokušnje se najprvo napolnijo v steklenice in pustijo nekaj časa (nekaj dni) stati, da se dobro sprimejo, potem šele s pokušnjo ugotovimo, kateri zrez od izvršenih najbolj ugaja, in izvedemo nato v istem razmerju zrez v velikem. Ko se zrezano vino uleži, kar zahteva nekaj tednov, ga po potrebi še čistimo ali filtriramo in šele potem spravimo v promet.
6.	Okisanje In razkisanje vina.
Redkokdaj bo pri nas treba vino okisati. Največkrat bo to treba le pri obolelih vinih. Po določilih vinskega zakona smemo v tem slučaju pridejati l%o čiste vinske kisline, to je en gram na liter vina, V insko kislino stol-
čemo na droben prah, jo raztopimo v nekaj vinu in primešamo raztopino ostalemu vinu.
Pri zdravih vinih se poslužujemo v tem slučaju vedno rajši rezanja, to je, da zrežemo premalo kislo vino s kislejšim.
Razkisanje vina bode pri nas oe-steje potrebno, posebne ako grozdje dobro ne dozori. V tem slučaju vsebuje mošt precej proste vinske in jabolčne kisline, ki dajeta (zlasti prva) vinu trd, ostrokisel okus. Ker se jabolčna kislina po kipenju vsled delovanja bakterij deloma razkroji, .sc- priporoča, da počakamo in po potrebi razkisamo šele obležano vino, ne pa že mošt.
Kislo vino pustimo do spomladi pri 12" C na drožah, da imajo v dro-žab se nahajajoče bakterije priliko, kislino razkrojiti. Šele potem, ko vino pretočimo in ko se po pretakanju nekoliko ugladi, vidimo, ali in koliko kisline bode treba vinu odvzeti. Najbolj spoznamo potrebo razkisanja s tem, da določimo kislino v vinu. Ako je kisline v vinu nad lCj%o, je bo treba en del odvzeti. To se zgodi kemičnim potom.
Vinu primešamo čistega, oborjenega, ogljikovokisiega apna. To je bel prašek, ki je na.jčistejši apnenec in se prodaja tudi pod imenom plavljene krede. Vendar pa mora biti kemično čista, oborjena spojina, ne sme torej vsebovati nobenih tujih primesi, zlasti ne spojin železa ali žvepla. Ako vmešamo prašek v vino, se ogljikovo-kislo vapno razkroji. Apnov okis se spaja z vinsko, oz. jabolčno kislino na neraztopno sol in ogljikova kislina, ki je plin, uhaja iz vina. Vinskokislo (ja-bolčnokislo) apno je v vinu netopljiva spojina, ki se kot zrneast prah posede na dno in doge soda. S tem smo vinu odvzeli en del vinske (oz. jabolčne) kisline in z njo ost roki sli okus.
Ako hočemo vinu odvzeti 1%«, to je le en gram kisline na liter, moramo 1 hektolitru vina pridejati 66.5 gramov ogljikovokislega apna. Da odvzamemo 2%o kisline, je potrebno 167 gramov, 3%o kisline pa 200 gramov praška. Najbolje je, da napravimo poskušnje v malem in šele potem izvršimo manipulacijo v velikem.
Prašek najprvo izperemo. V to svrho ga razmešamo v škafu čiste vode na redko tekočino in pustimo, da se usede. Nato vodo odlijemo, prilijemo druge in isto še enkrat ponovimo. To je priporočljivo radi tega, ker se je pri drogisfu (trgovcu) prašek, ako ni bil spravljen v dobro zaprti posodi, lahko navlekel kakega slabega duha, ki bi ga potem lahko vino nategnilo. To izpiranje po potrebi večkrat ponovimo.
Nazadnje vodo odlijemo, nalijemo le nekaj malega čiste vode ter razmešamo prašek na redko kašo, ki jo med vednim mešanjem polagoma vlivamo v sod. Vino se bo vsled odhajajoče ogljikove kisline močno penilo, zato storimo dobro, da poprej nekaj vina iz soda odvzamemo. Sele pozneje dolijemo ostalo vino. vse še dobro premešamo in nalahko zamašimo, da tvoreča se ogljikova kislina iz vma lahko uhaja. Šele po preteku dveh dni zamašimo sod pravilno. Nato počakamo 4 do 6 tednov, da se soli vinskih kislin popolnoma izločijo, nakar vino pretočimo. Izločevanje se vrši najhitreje pri nižji toploti vina.
Vino, ki ima najprvo od preobilne ogljikove kisline močno rezek okus, se šele po pretakanju dobro razvije in pokaže pravi okus.
Ce bi odvzeli vinu preveč kisline, bi dobilo lahko neprijeten, na kovino spominjajoč okus. Zato se ne priporoča odvzeti vinu več kot 3%« kisline, navadno bo pa zadostovalo, ako je odvzamemo samo 1 do 2%o.
7.	Barvanje ali razbarvar.je vina.
Vinski zakon dovoljuje barvati:
a> belo vino s karamelom,
b) črno vino s temno črnino.
Belo vino ima kot mlado vino navadno bolj svetlo barvo, ki pa, vsled vpliva kisika, med zoritvijo vina potemni. Ker je sedaj bolj priljubljena, svetla barva belega vina, se kletarji poslužujejo pri pretakanju zmernega žveplanja, da jo obdrže.
Zato bo dober kletar redkokdaj prišel „v položaj, da mora belo vino barvati. Zgodi se to navadno le tedaj, če je moral zaradi duška vino zdraviti z eponitom, ki vino obenem razbarva
Za slajenje na-		Ako so hoče osladiti 1 hektoliter tega mošta na					
menjeni mošt kaže % po klost. moštni tehtnici	14	15	1 16	17	18	19	20
	odstotkov po klost, moštni tehtnici, se				rabi kilogramov sladkorja		
10	5'61	7T1	8'66	10'25	11-89	15-58	15-32
11	4'22	572	7‘25	8'82	1045	11-12	13-85
12	283	4'31	5-83	7’39	9-00	10’66	12-37
15	R42	2'89	4'39	5-94	7'54	9T8	10-88
IT		T45	2-94	4-48	6-05	769	9-37
15			1-48	2-99	456	6-18	784
16	.			1-51	3-06	4'65	6-30
17					U54	3-12	475
18						1-57	3-18
Da se sladkor v mošta hitro raztopi, ga obesimo v čisti košari v kad tako, da seže pod poršino mošta. Ce hočemo topljenje pospešiti, stresemo sladkor v škaf, ga polijemo s toplim moštom in mešamo. Kar se je raztopilo, odlijemo v šod. kar pa ostane neraztopljenega, polijemo zopet z novim moštom, in to ponavljamo toliko časa, da se raztopi ves sladkor.
V	. toplem (10 do 50° G) moštu sladkor topiti se priporoča osobito tedaj, ako je mošt mrzel, ker se s tem zviša toplota ostalega mošta na pravilno kipelno toploto.
Pri .napravi črnega vina dodenemo sladkor že d r o z g i , in sicer raztresemo sladkor na vrh tropa v kipehio kad, kjer se med kipenjem sam hitro raztopi.
2. Prekipevanje vina.
V	mnogih slučajih bode kazalo, da pustimo vino še enkrat prekipeti, to pa posebno, če ima vino premalo moči (alkohola), če je pustega ali praznega okusa (vsled pomanjkanja ekstrakta in ogljikove kisline), ali pa če kaže kako napako napako (dušek itd.).
Vinu, ki hočemo, da prekipi, moramo najprvo dodati sladkorja. Koliko, o tem nas pouči poglavje o slajenju mošta, samo da moramo pri slajenju vina še skrbneje postopati, zlasti ne smemo dodati sladkorja preveč. Navadno bode zadostovalo, ako dodenemo 2% sladkorja.
Ce je vino mlado in če ima pravilno kipelno toploto (12 do 15° C), bo kipenje kmalu pričelo, najbolje pa je, da dodenemo vinu čistih drož. Ako se vrši prekipevanje v jeseni, dodenemo oslajenemu vinu lahko mesto čistih drož nekaj (2%) zdravega, burno kipečega mošta. V slučaju, da kipenje noče pričeti vsled pomanjkanja beljakovin, pridenemo 25 do 40 gramov sal-mijaka na hektoliter.
Med kipenjem se ravna z vinom enako kot s kipečim moštom in po kipenju enako kot z mladim vinom.
3, Impregnlranje (napajanje) vina z ogljikovo kislino.
Ogljikova kislina, ki je vsebuje zlasti mnogo mlado vino, daje vinu svež, rezek okus.
Pri vsakem 'pretakanju se nekaj
ogljikovo kisline iz vina izgubi, in čim bolj je vino staro, tem manj jo vsebuje. Vino, ki je izgubilo vso ogljikovo kislino, postane, posebno če je šibko, prazno in pusto. Taka vina niso priljubljena. Danes se v vinski trgovini zahtevajo sicer popolnoma čista in stanovitna . (zrela) vina, ki pa imajo še mladosten, svež okus. Iz tega razvidimo, da je ogljikova kislina v vinu zelo priljubljena. V zmerni množini zaužita je ogljikova kislina zdravju prikladna, ker osvežuje in pospešuje prebavljanje. Ker se nahaja v raznih naravnih kislih (zdravilnih) vodah, dalje pa v umetni izdelani sodovi vodi ali sifonu, jo zaradi te lastnosti radi zauživamo in mešamo take vode z vinom, da se osvežimo in ugasimo žejo. V veliki množini zaužita ogljikova kislina škoduje tako prebavljanju kot obtoku krvi.
Ogljikova kislina se dobiva iz raznih tvornic v tekočem stanju in se prodaja v močnih, železnih valcih po 10 in 20 kg vsebine. Kadar pride v njih na tekočino stisnjena ogljikova kislina na zrak in se segreje, se izpre-meni zopet v plin in se potem v tej obliki lahko spušča v sode.
Šibko, posebno pa prazno in pusto vino se chi z ogljikovo kislino znatno zboljšati. Da pa vino posrka v ta namen večjo množino ogljikove kisline, treba je za to priprave, ki se po nji vino z ogljikovo kislino napaja.
Ogljikova kislina se napeljuje skozi daljše cevi iz kavčuka na dno soda, kjer se po posebnih mešalnih razpršil-nikih napušča v vuno. tako, da ga vino večjo množino posrka. Navadno zadostuje, da se na ta način spušča ogljikova kislina pod pritiskom 1 2 3Ao do K1 atmosfere po 20 do 40 minut v vino.
To je seveda odvisno od moči, ki-slobe, kakovosti in značaja vina. Male pipice, ki so pritrjeno na vodilni cevi aparata, omogočujejo, da kletar vino pri delu večkrat pokusi in kadar se mu zdi, da je zadosti svežega okusa, delo ustavi.
Vino, ki je preveč napojeno z ogljikovo kislino, ima preoster, prerezek okus (kakor sifon).
Najbolj koristi ogljikova kislina šibkim, navadnim namiznim vinom, ki so pa drugače čistega okusa, popolnoma stanovitna in dobro izšolana.
vcasitt tako močno, da je belo ko voda. V tem slučaju je torej lahko pobarvano s karamelom.
Karamel, ki se prodaja v trgovini tudi pod imenom sladkorna barva (sladkorni kuler) v obliki temnorjave, •sirupu ali medu podobne tekočine, mo-u-a biti brez slabega duha ali okusa. 'Pripravimo si ga lahko sami, ako na »rab stolčen sladkor segrevamo na ognjišču v ponvi. Pri tem moramo vedno mešati, da, se ne pripali. Kadar sladkor porjavi in se prične peniti, ga zalijemo z vodo in dobimo sladkorno >arvo za. vino (žganje itd.)
Te barve pridenemo vinu toliko, kolikor je potreba, da dobi svetlorume-uo barvo.
iKonec prth.).
Zadružna poročila.
Obrtna zadruga gosiilničarjev v Celju
jt> aa. svojem zborovanju dne 22. no-vembla t. 1. sklenila, predložiti Ministrskemu svetu v Beogradu glede splošnih velikih (visokih) taks, katere gostilničarje danes po novem taksnem
zakonu ogromno obremenjujejo, predložiti sledečo resolucijo:
T.
Prosimo, da sc zipža gostilničarjem točilna taksa, navedena v tarif, post. 62. taksnega zakona, vsaj za 50 odstotkov ali pa popolnoma ukine, ker je sedajna višina takse za obstoj gostilničarjev neiznosna in se bo gostilničarska obrt vsled tega davka .popolnoma uničila, posebno pa mali obrati.
Naša obrt je razen tega z občinskimi dokladami in užitnino itak prekomerno obdavčena, poleg tega se je obremenilo našo stroko še z točilno takso.
II.
Pavšala, oziramo takse za račune v hotelih in kavarnah, navedene v tarif. post. 34., pripomba 3. taksnega zakona, po 20 para od računa, je za našo obrt ravnotako uničujoča in obremenjuje naš obrat.
Prosimo torej, da se ta taksa popolnoma odpravi, oziroma ako to nebi bilo mogoče, da se vsaj omeli v toliko, da se računi do 10 Din te takse, oziroma pavšaliranja sploh oprostijo.
Neprimerno je, da se zahteva za
račune pod 10 Din pavšalna taksa, ker je to samo nadlegovanje siromašnih gostov, od katerih gostilničar takse ne ? more zahtevati.
III.
Z pravilnikom za podelitev novih lokalnih in osebnih koncesij so se odvzele gostilničarskim zadrugam pravice, pri odločanju lokalne potrebe sodelovati.
Prosimo torej, da se dajo zadrugam one pravice, ki so jih imele po bivšem avstrijskem zakonu (obrtnem redu) od leta 1907. — § 18 lit. 4.).
Te navedene okolnosti so za nas najbolj občutljive in posegajo globoko v naš obrat, prosimo torej, da se odpravijo aii vsaj omilijo.
Zadruga gostilničarjev za okolico Maribor poživlja vse one čtane, kateri še niso plačali letne članarine za leto 1924 po Din 30"—, da jo najkasneje do konca novembra t. 1. poravnajo, v nasprotnem slučaju bo Zadruga primorana iztirjati znesek eksekutivnim potom.	Načelstvo Zadruge.
RAZGLAS.
Prebivalstvo področja srezkega , poglavarja celjskega se obvešča, da se izdajajo in vidirajo potni listi v inozemstvo tudi izven uradnih ur, a to k* v zelo nujnih, dokazano neodložljivih slučajih (nenadna ponesrečenja, smrt itd.).
V' takih slučajih naj se stranke obračajo na mestno policijsko stražnico v Prešernovi ulici št. 13, pritličje, od kjer se potrebno ukrene.
C olje, dne 5. nov. 1924.
Vladni svetnik: Žužek s. r.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež.dolino.«
Odgovorni urednik: Franc Poderžaj.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Gospodinje, pocoe!
Knjiga Konzerviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo
uporabo najboljša te vrste.
Spisal in založil Josip Zupanc, okr. ekonom v Ptuju.
Cena Din 16'—.
Dobi se v vseh knjigarnah in pri založniku. Položnice na razpolago.
pšnoesliiiuii
[0; s kuhinjo w nasjem* na pro-H metnem kraju, v bližini Celja ali ip na deželi proti dobri najemnini, jfj Naslov pove uprava tega lista.
Gostilničarji, pozor!
Kompletna
(karbidna) MpFdVfl
it 50 luči, se po agodai ceni proda,
Naslov v upravi lista.
■	» e b a »» aiT™'" 
Izborna novam stara vina vedno v zalogi.
Alojz 'Mihelčič
Celje, Breg 9.
Kramar k lislej
(Priča & Kramar)
Celje
Velika izbira galanterijskega blaga, igrač, cigaretnega p a p i r j a in stročnic, kakor tudi otročjih vozičkov in nagrobnih vencev po najnižjih cenah.
Cene nizke !
Postrežba solidna in točna!
U. DeČkO, Celje
Glavni trg štev. 10
(tik farne cerkve) gs g* © «1 s j a
kavo,
riž,
čaj, mm,
milo.
sladkor,
rozine,
moko,
sveče
ter vse špecerijsko biago po znižanih cenah. — Sir trapistovski in polementalski po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišji ceni.
| Jfajlčp asptb iissjo testi 1 „totilstelsas Kjt»“!
piMarna £a%o
priporoča —
/	,	d ;
svoje priznano najboljše izdelke;
' Marčno, Dvojno marčno, ; > Eksportni ležak in Parter.

Pozor!	>Pozor!
Manufakturno blago
najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovini

pri
SOLNCU
CELJU

Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
CENE KONKURENČNE!

Hodim za takojšnjo dobavo po kakovosti fMjboijšo zidno in strešno opeko.
Cfine po dogovoru. Plačila na obroke.
Za obilna naročila se priporoča
Frane SCe»wačid _ Arclšsv	Vojnik
Zvezna tiskarna
V CEkJU
izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovc-ško stroko spadajoča dela točno, solidno in po konkurenčnih eenah
Knjigoveznica.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
fotograf
Camkarjeva 9, nasproti pošte*
EPsevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
[ELISU! P0SDIILH1C!
Stanje hranilnih vlog Man flnm [i|a Ogli! DPltllČilll Sta“je hranilnih vlog čez Din 30,000.000’—	čez Din 03,000.000 —
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi, 6V|o do 8°|o z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Pivovarna »UNION* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Slavne zaloge: Celje, Poljčane in Uopaidin.
Slipspstia in ndandne instalacije
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakor tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
Klobuke
dlakaste, volnene kakor tudi Siam«* nlKe v najfinejSi kakovosti in po najnižji ceni kupite samo v veletrgovini
R. StermeckS,
Posebno dobro kupite tudi fine šivane sandale št. 5.
Trgovci engro-cene ! Cenik zastonj!


1 Gostilničarji in kamarji, pozor! I
Bes najboljše pristno namizim in sortirano vine
las "vse!* 'sriziofffiPia.dLsall*	dlolsite jso zelo aaizlcila cenaJs x>z>i
FRANJO CAJNKO
veletrgovina 2 vinom v Slovenigradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.
Pristno črno dalmatinsko vino aea zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
.	'V ' -
POZOR!
Prispela nam je večja partija dalmatinskega novega, sladkega vinskega
mošta
Šaltrega ceni- gg. gosiiMarjei priporoča tvrdka
L P. Matkovič
Celje, Glavni trg 8.
Ceno zmzaso!
Postrežba točna!
Mantel Karel
slaščičar
lita ulica • CEHE - Daka ulica
priporoča cenj. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfineiSe torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektu-irajo se tudi poštna naročila.
Postrežba točna.
Cene zmerne.
Strešno in zidno ] »•“ opeko -«i
p® najnižjih cenah ima vedno v zalogi S
Franc Sodin \
Bukosžlaii CELJE Ljubečno S
mm0š%
POZOR 1
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKAUC
LOŽNICA pri ŽALCU

se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
Pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo	Bock-pivo
v sodčkili in steklenicah
«
k
n
a
V
ANT. KOD. LEGAT
Zasebno učilišče za strojepisje
in stenografijo.
k
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
Začetek novih tečajev dne S
1. oktobra 1924.
IM
W
>a