AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : I IN LANGUAGE ONLV/
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
komunisti in socialisti ne bodo * glasovnici v državi Ohio
kv >---
.. tajnik je tako odločil iz vzroka, ker ni | J^i podpisov oziroma ne dovolj pravomoč-I Mnogo podpisov so črtali radi nepristnosti
podpisov, da bi njih kandidatje prišli na glasovnice. Socialistična stranka je predložila komaj 13,120 podpisov.
Mnogo podpisov je bilo na peticijah črtanih, ker so se imenovani izjavili, da so bila njih imena ali ponarejena, ali pa da niso vedeli kaj so podpisali. Pritožili so se na volivni odbor potem, ko so brali svoja imena priobčena v časopisu, da so se podpisali za komunistične kandidate.
Med onimi, ki niso predložili dovolj podpisov so tudi štirje kandidatje za državno vrhovno sodnijo in sicer: Kent H. Meyers, Thomas J.' Jones, Martins Ferr yin Alfred C. Jones.
(Unija železničarjev je !za Roosevelta
Glavni stan unije strojevodij in kurjačev, ki ima sedež v Clevelandu, je odobrila tretji termin predsednika Roosevelta. Ta unija ima 85,000 članov. Pod Rooseveltom se je znižala brezposelnost v " železniški industriji skoro za 50 odstotkov in narodni dohodki so se zvišali od 45 bilijonov dolarjev na 70 bilijonov, trdi unija. Dalje unija hvali izboljšave, ki jih je vpeljal novi deal, kot starostna pokojnina, postave za kolektivna pogajanja, pošten delavski standard, inozemska politika in program za narodno obrambo.
Ne pozabite!
Danes je 25. dan v mesecu in ne pozabite, da je danes dan, ko pobira tajnik vašega društva asesment za tekoči mesec. Storite svojo dolžnost napram dru štvu, da jo bo tudi društvo napram vam.
! , v SLOV. DOMU NA HOLMES AVE.
ra5'
V 29- septembra pri-| Ski dom na Holmes ; SJja?8ko tekmo. To je r. ■ SoslC!,ki sc> »e v letošnji ^! Sv. v^evali balincarskih J !\ Kri? Prvem in drugem fj i	tekmovali moški,
i^Z *etrtem pa žen-
WKo skupino bodo tri C* 4 ^ V Za žensko pa tri.
k f6130 n°bene vstopnici No movalec bo dobil V Pivskih listkov, za
katere si lahko kupi pijačo. V dvorani bo med tekmo in po tekmi igrala godba, kjer bo ples in prosta zabava.
Vsi tisti, ki žele tekmovati, naj se priglasijo pri John Čopiču ali Geo. Maroltu v Slovenskem domu, ki bosta imela tekmo v oskrbi. Čas priglasitve je do nedelje do 1 ure popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši popoldne ples v dvorani brez vsake vstopnine.
Willkie zahteva za delavce delo v tovarni, ne pa pri državi
Seattle, Wash. — Največji naš problem letos je tisti, kot je bil leta 1932 in 1936 in ta je "delo," je rekel kandidat Willkie ter obdolžil sedanjo administracijo, da je pustila delavca na cedilu.
Willkie je rekel, da morata biti zavarovani obe strani, tako delodajalec kot delavec. "Mi sicer lahko uničimo delodajalca, če hočemo. Lahko ga spravimo na kolena, lahko ga preplašimo, lahko ga celo izločimo iz javnosti. Toda če bomo storili to (in to je kar dela novi deal), ne boste imeli nobenih del. Tedaj bi nam preostal eaini delodajalec država."
Willkie je predočil ameriškemu delavstvu dva načina zaposlitev na svetu. Pod enim sistemom delajo delavci za zasebnega delodajalca. Pod drugim sistemom pa delajo vsi delavci za ržavo, kot je danes v Rusiji, Nemčiji in drugih totalitarnih državah. "Toda mi v Ameriki smo se odločili samo za en sistem in ta je, da bomo delali za in z zasebnim delodajalcem in ne za državo. Zato pa mi verjamemo v svobodo delodajalca, da si sme poiskati novih potov, da ustvari nova dela in za delavca nov zaslužek. Verjamemo pa tudi v svobodo delavca, da si sme poiskati, kakršnpkpJLi delo sam hoče in tako delo, ki mu da največ zaslužka za njegov življenski obstoj. To je sistem, za katerega sem jaz in če me izvolite predsednikom, bo ta sistem, ki ga boste dobili."
-o-
looseveltov sin je postal takoj kapetan, ko se je vpisal k vojakom
Washington, D. C. — Med iongresniki in armadnimi častniki je zašumelo, ko je Elliot Roosevelt, sin predsednika Zed. držav, dobil takoj šaržo kapeta-na, ko se je vpisal k vojakom za enoletno vojaško službo, dasi nima nobenega znanja v vojaščini. Stopil je k letalstvu in službo bo nastopil 7. oktobra v Dayto-nu, O. Ako bo zahteval plačo kot družinski oče, bo Elliott dobival $262.67 na mesec, ako pa ne, bo dobival $224.67. Je oženjen in ima tri otroke.
Več armadnih častnikov se je izjavilo, da je dobil predsednikov sin v par minutah šaržo, za katero so se morali oni mučiti večji del svoje vojaške službe. Poslanec Hamilton Fish je rekel, da je zelo začuden, ker ni postal Elliot Roosevelt takoj brigadir in ne samo kapetan. Enak slučaj je bil z predsednikovim najstarejšim sinom James Rooseveltom, ki je bil leta 1936 imenovan polkovnikom v rezervnem koru marinov, dasi ni nikdar nosil puške.
Poroka
Mr. in Mrs. Frank Chapic, 845 E. 146. St. naznanjata, da se bo v soboto 28. septembra poročila njih hčerka Olga z Mr. Edvardom Skufca, sin Mr. in Mrs. Mathias Skufca iz 15308 Utopia Ave. Poročna maša se bo vršila ob desetih v cerkvi Marije Vnebovzete n? Holmes Ave. Po poroki bo zajtrk v Cpsby re-stavrantu, nakar se odpelje mladi par na kratko poročno poto ■ vanje. Vse najboljše v novem . stanu!
Če ne bi gasili!
New Orleans. —- Qgnje-gasci so delali z vso vnemo, da so pogasili požar v podjetju Rudolf Ramelli, ki ima v zalogi potrebščine za pralnice. Se reče, še preveč vestno so gasili. Požar je napravil škode samo za iSi,000, a voda, ki so jo porabili ognjegasci pri gašenju, je napravila škode za $00,000.
NAJNOVEJŠEVESTI
HELSINKI, Finska, 24. sept. —Nemške čete so se izkrcalo
, v finskem pristanišču Vaasa, v Botniškem zalivu. Nemčija je zahtevala op Finske, da ji dovoli prehod vojaštva preko Finske na severni del Norveške, kar je bolj pripravno kot pa iz norveškega pristanišča Oslo. Kaj bo Rusija rekla na to, še ni znano.
GIBRALTAR, 25. sept.—Včeraj so francoski letalci štiri ure bombardirali gibraltar-sko trdnjavo. Kot se poroča, je bilo več oseb ubitih in dosti škode je na trdnjavi.
DAKAR, 25. sept.—Angleške bojne ladje še vedno obstreljujejo francosko^ pristanišče Dakar v zahodni Afriki. Včeraj so se poskušali Angleži izkrcati na obrežju, toda francoska posadka ie to za-branila z močnim streljanjem obrežnih baterij. Francozi so plačali Angležem ta napad- tem, tlabombardirali Gibraltar.
BERLIN, 25., sept.—Angleški bombniki so nocoj že tretjo noč bombardirali Berlin. Napad je trajal dve uri in 48 minut.
LONDON, 25. sept.—Močni škadroni nemških bombnikov so danes zgodaj zjutraj predrli obrambno črto okrog Londona in nametali na tone bomb na središče mesta. Mnogo zgodovinskih krasnih poslopij je bilo porušenih od nemških bomlp, takozvanih super-bomb.
ŠANGAJ, 25. sept.—Japonska in Nemčija sta se sporazumeli v principu, da se združita v obrambno zvezo, ki naj stopi v veljavo, če se zvežeta Anglija in Zedinjene države za skupno obrambo angleških in ameriških koristi na Daljnem Vzhodu. Japonci se zlasti boje, da bi prišle ameriške ladje v angleško pristanišče Singapor. V tej nemško-ja-ponski zvezi bi bila naloga Japoncev, da odvrnejo pozornost Amerike od Evrope s tem, da bi začeli rogoviliti na Daljnem Vzhodu in pa v Južni Ameriki.
--—o—--
Strahovit napad angleških
letalcev na nemško ozemlje
Sodnik Lausche bo vodil obravnavo v zadevi Albert Ruddya
Kot smo včeraj poročali, je hotel odvetnik delavskega voditelja Alberta Ruddya, odstraniti od obravnave sodnika Lauscheta češ, da ne bo sodil pravično, ker ni hotel dati ' novega odloga za obravnavo. Vrhovni sodnik Wey-gandt je razsodil, da je delal sodnik Lausche popolnoma pravilno, in da naj nadaljuje z obravnavo. Sodnik Lausche je potem, ko je bil očiščen vsake krivde, resno premišljal, če bi res obravnavo ne prepustil komu drugemu. Toda po dolgem razmišljanju se je odločil, da bo predsedoval tožbi, da ne bo kdo mislil, da se da komu ustrahovati. Sodnik Lausche je povedal, da je bil Ruddy spoznan krivim od velike porote še v juniju in da je bila obravnava določena na 9. septembra, torej je imel obtoženec dovolj časa, da se pripravi. Toda, ko je dobil Ruddy novega odvetnika, je sodnik obravnavo zopet preložil. Ko se je pa zahtevalo nov odlog, se je sodnik uprl iz razloga, ker je prosekutor poklical več prič iz drugih držav in bi nov odlog preveč »tal državo. -Tako pričela obravnava danes ob 9:30 zjutraj proti predsedniku mizarske unije, Alberty Ruddyu, ki je obtožen, da je izsiljeval denar od podjetnikov z grožnjo, da delavci ne bodo delali, ako ne dobi on denarja za svoj žep. Več podjetnikov je izpovedalo, da so dajali Ruddyu velike vsote, če so hoteli, da je šlo z delom naprej.
V zadnjih 24 urah so Angleži silno napadali nemške postojanke v Berlinu, Hamburgu in v Baltiku. Potopili so tudi pet nemških torpednih čolnov.
_______ ,
NA TISOČE NEMŠKIH VOJAKOV JE UTONILO
.	< *»< ;	« r«
letalom se je posrečilo priti do Londona. Toda tudi, tukaj niso mogli vreči bomb dlje kot v predmestja. Pri napadu je sodelovalo kakih 300 nemških letal. *
London, 24. sept. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je zadnji teden utonilo mnogo nemških vojakov, ki so imeli vežbo za izkrca van je. Presenetili so jih angleški letalci in jih poškrofili z bombami. Nekatere vesti zatrjujejo, da so Nemci izgubili do 60,000 vojakov pri teh vežbah za invazijo na Anglijo. Zatrjuje se tudi, da je utonilo mnogo nemških vojakov, ko se jih je prisililo, da so morali plavati s polno bojno opremo eno miljo daleč do brega. S tem jih je hotelo poveljstvo učiti, kako bodo naskočili angleško obrežje, kjer z barkami in ladjami ne bodo mogli prav do brega. Govori se, da se je radi tega več nemških jHttetf. .ker	• nečlo-
veško postopa ž njimi.
London, 24. sept. -— Angleški avijatičarji so izvedli sinoči enega največjih zračnih napadov na Berlin, kar traja vojna. Kot zatrjujejo poročila, so bombe poškodovale več važnih železnic, elektraren in municijskih tova-ren. Dalje so bombardirali važno pristanišče na Baltiku, Wis-mar, zat^ornice v prekopu Kiel, ladjedelnice in pomole v Hamburgu, Bremenu, Bremerhavenu.
V	Rokavskem prelivu so pa angleški avijatičarji potopili pet nemških torpednih čolnov.
V	zameno za to, so pa tudi Nemci z vso silo napadli London. Ponovno in ponovno so se zaletavali celi škadroni nemških letal proti Londonu. Angleške protizračne baterije so grmele s podvojeno silo in zavračale val za valom nemških bombnikov. S pomočjo angleških bojnih letal, se je posrečilo razkropiti
nekaterim posameznim nemškim
■__r
Pomemben dan
Dasi je bil 13. september na petek, torej bi se reklo, da je dvakrat nesrečen dan, pa je bil le srečen za Mr. Frank čoža, ki je ta dan praznoval 60 letnico svojega rojstva pri najboljšem zdravju. Ker nam je ta stvar prišla na uho šele zdaj, mu nekoliko pozno voščimo še mnogo let zdravja in zadovoljnosti, pa je boljše pozno kot nikoli. Bog Te živi, Frank!
IZ NAŠIH NASELBIN Chicago. — Dne 10. t. m. je v okrajni bolnišnici umrl za poškodbami, ko ga je 21. avgusta udaril avtomobil, Andrew Med-vedič, star 56 let. Njegov naslov je bil 2223 W. 23. Plače. Doma je bil iz Bizeljskega na štajerskem in tu zapušča ženo.
Poskusno glasovanje daje v okraju večino Rooseveltu, Brickerju, Burtonu
Kot naznanja ameriški lokalni dnevnik Plain Dealer, kaže poskusno glasovanje, ki ga je iz vedel ta časopis v okraju Cuyahoga, da bo zmagal Rosevelt pri novembrskih volitvah z večino 60,000 glasov, župan Burton, ki kandidira za zveznega senatorja, bo zmagal z 200,000 večine, skoro z isto večino bo zmagal governer Bricker in Edwin Barry bo porazil šerifa O'Donnella za 40,000 glasov.
To so pa sama ugibanja in do volitev je še skoro poldrugi mesec. Treba je tudi pomniti, da se 27 odstotkov vprašanih volivcev še ni odločilo, kako bodo volili v novembru. Plain Dealer prizna, da so nižji, to je delavski stanovi vsi za Martin L. Daveya, medtem ko so višji stanovi za Brickerja.
--o-
Obisk iz Elya
Včeraj nas je obiskal v uredništvu Mr. Joseph L. Champa iz Ely, Minn., ki je po poklicu policijski stražnik, v privatnem življenju je pa predsednik društva Srca Jezusovega št. 2 JSKJ na Elyu. Bil je na konvenciji JSKJ in domov grede se je ustavil v Clevelandu, kjer je obiskal svojega nečaka Mr. Louis Champa v Maple Heights in bratranca John Champa v Collinwoodu. ž njim je prišla tudi svakinja Mrs. Louis Champa, soproga gl. blagajnika JSKJ. Joe je sila prijazen človek in v svoji policijski uniformi se gotovo še bolj postavi. V soboto odpotuje zopet nazaj na Ely, kjer bo zopet nastopil svojo službo in pazil, da bodo Elyčani izpolnovali postave iri pravila mesta in države.
Vabilo na prireditev
Nocoj ob 8:30 se vrši v dvorani pod cerkvijo sv. Vida prireditev Oltarnega društva. Vsi fa-rani in prijatelji ste prijazno vabljeni. Pridite po lepe nagra-' de. Vstopnina bo samo 50 centov.
V Londonu je še vedno okrog 778,000 otrok
London.—V Londonu se nahaja še vedno več otrok kot se jih je pa poslalo iz mesta. Računa se, da je v Londonu 778,-000 otrok, ki delijo s svojimi starši vojno nevarnost. Kjer so šole zaprli radi poškodb od nemških bomb, letajo otroci okrog brez poduka. Pa tudi v šolah, kjer se še vrši pouk, je samo par ur dopoldne. Zjutraj smejo priti otroci eno uro kasneje v šolo, ker so noč prebili v podzemskih skrivališčih pri svojih starših.
Vlada še vedno pošilja na deželo otroke, če njih starši tako zahtevajo. S silo se, to še ne dela. Kjer hočejo iti starši z otroci, se jim to dovoli. Vendar pravi vlada, da bodo starši poslali iz mesta več otrok kot so jih. Anglija bo imela velik problem po vojni, da bo skrbela za otroke, katerih starši so umrli pod razvalinami v nemških bombnih napadih.
DEMOKRATSKI KAMPANJSKI ODBOR 32. VARDE
Republikanci se pripravljajo za ogromen shod 2. oktobra
Republikanski načelnik v okraju Cuyahoga, George Bender, pravi, da takega političnega shoda še ni videl Cleveland, kot bo v mestni dvorani v sredo zvečer 2. oktobra. Takrat bo prišel namreč v Cleveland predsedniški kandidat Wendell L. Willkie in govorila bosta tudi governer John Bricker in pa župan Harold Burton. Kot pravi načelnik Bender bodo priredili Willkieu tak sprejem, kot ga ni bil deležen v Clevelandu še noben predsedniški kandidat.
Slovenski demokratski klub 32. varde je imenoval sledeči kampanjski odbor za novembrske volitve: Kampanjski načelnik bo Anton Vehovec, councilman 32. varde ;prvi podnačelnik Lawrence Leskovec, druga pod-načelnica Jennie Fonda; tajnik Vic Tomažič, blagajničarka Albina Smreka r, zapisnikarica Berta Cerkvenik. Publicijski odbor: Michael Lah, Sr., Michael Lah, Jr., John Trček, Frances Susel, Frank Turek, Jos. Vrane-ža in Anthon Somrak.
Krajevni načelniki: 1. okraj Geo. Marolt, Anton Stefančič in Chas. Benevol. 2. okraj: Mi-
chael Lah, Lawrence Leskovec, Frank Turek. 3. okraj: John Centa, Jos. Hočevar, Josephine Zernic. 4. okraj: Louis Turk, Louis Dimenc, Anton Rudman.
Svetovalni odbor: Louis Jer-kič, Pauline Mausar, Mary Goz-danovich, Geo. Turek, John Pru-znik, .Frances Salmich.
Reklamni odbor: Albert Smre-kar, Joe Vraneža, Anton Tomše, Ana Otoničar, Frances Debe-ljak, Amalia Sayher, John Brodnik, John Jančar, Frank Skotin in John Rebolj. Seja tega odbora se bo vršila v četrtek 26. septembra v Turkovi dvorani, 16011 Waterloo Rd.
lel^MU	____
y Pijanstvo lahko' dobite nazaj;
j vHi • -
ill \ ' ter Je važno za one, ki so izgubili državljanstvo radi /	tiče zlasti naših žensk. Topogledno sporoča Mr.
^ V t'^t "rSt' ^lerk okrajne sodnije sledeče: Ona ženska, ki je ad»' .	državah, ali ki je postala državljanka po očetu
^ JJ 2, ^ attteriško državljanstvo, ker je poročila nedržavlja-A '(VtvoaCem 1907 in 22, septembrom 1922, lahko dobi svoje ,ote'J JV 0 nazaj, če se zglasi v federalnem poslopju, soba št. v i ij!' list ,tn° Poslopje). S seboj naj prinese svoj rojstni in Yi[' ' Pa na.l prinese očetov državljanski papir in po-
i^af * iS b
)tfU t Hj* Posegla zvestobo Zed. državam in tako bo zopet il'	državljanka. Ne bo ji treba delati nobene iz-
^kazati bo morala, da je bila državljanka« pred It *>lo to želi in plača en dolar, ji bo sodnija izdala ii*»: V U0t1° d^avljanstvu.
Ji ^ 50' Fuerst, klerk okrajne sodnije, je vedno priprav-i a£ati, kadar imate kake težave glede državljanstva.
EJSKo. 24. sept. — Kan-K0 2a komunistično, sociali-■L 111 socialistično-delavsko Bttice • ° Sključeni iz gla-Bike^ novembrsk'h volit-: "obena teh strank ni ■pj a dovolj pravomočnih ■o(.ji V na peticijah. Tako je ■%f žavni tajnik George ,!ler: izjavo je podal Bod ° Je dobil vrnjene peti-Ul v°livnih odborov, kamor WIJHU s'a' Za pregled imen. * f Pra • a stranka ima 20,-■ ^bočnih podpisov, po-m jjj s° bila črtana imena wli](, niSo registrirani voliv-Kii 1)eter.ih Podpisi so bili da-Bo. v lc'je pod napačno pre-£,■1) *al{a teh strank bi mori žiti najmanj 24,129
________r
■7	,
i
nmsko-'srskem osišču
if fcoj' Nemško časopisje ki«' Bkti>a Po Prihodu zunanjega P |kij0n Ribbentropa iz Ri-! f »ut 0 Vožnje proti Grčiji .ffSi'. takoj jprekinet.il Pije d 'j An8"ifjo, če vedo, kaj ISis En^ko je pozva-ftkoj' J° rePubliko Švico, da 4--drUŽi rimsko-berlin-H dH Scu- Časopisje nami-^ !il bo šPanija v Par Si >la m stopila v vojno 4	i,ie in Nemčije.
en- ^ ^ caSu je pa nemško ča-
h ^Of10 Angliji, da jo
Dteh- C ter da b0 an" Sa Valstvo pospravi j e-
f J ^vračilo, ker angle-^ napadajo Nemčijo. t s '4rlaša nemško časo-10,° toliko izboljšali svo-i !>e topove, da bodo aJMavski preliv, to 21 milj, natančno
j
"ameriška domovina"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
<117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«*®*>83	No. 226 Wed., Sept. 25, 1940
Kako si Hitler predstavlja Evropo
V Hitlerjevi vili v Berchtesgaden visi velik zemljevid Evrope, katerega je Hitler sam narisal. Na tem zemljevidu je viden ves načrt, ki ga dela Hitler za novo Evropo. Vsa kontinentalna Evropa je razdeljena v tri dele, ki se imenujejo: Srednja Evropa, Vzhodna Evropa in Mare Nostrum (naše morje). Za te tri dele se lahko rabijo tudi tri druge besede ali imena: Hitler, Stalin in Mussolini.
Hitler je naslikal Srednjo Evropo z rujavo kredo. Razteza se od Arktičnega morja do Črnega morja, od Visle do Rokavskega preliva. V tem delu Evrope so sledeče pokrajine: Norveška, Švedska, Danska, Holandska, Belgija, Luk-semburg, Alzacija-Loraine, Nemčija, vsa Švica razen južnega in zahodnega dela, Avstrija, Čehoslovaška, zahodna polovica Poljske, Romunska, razen Besarabije in severne Bu-kovine, Madžarska, Bolgarska in severni del Jugoslavije. Ves ta teritorij bi prišel pod politično in ekonomsko nadvlado Velike Nemčije.
Tisti del Evrope, ki ga je Hitler zaznamoval na zemljevidu kot Vzhodno Evropo, je narisan z rdečo kredo in obsega sledeče pokrajine: Sovjetska Rusija, Finska, Estonija, Latvija, vzhodni del Poljske, Besarabija, severna Bukovina, Mala Azija in Perzija. Vse to bi spadalo pod oblast Moskve.
Mare Notrum (naše morje), je narisano v plavi barvi in obsega pokrajine okrog Sredozemskega morja; katero so že stari Rimljani imenovali Mare Nostrum (nase morje). Ta teritorij bi obsegal sledeče pokrajine: Italijo, ž malim kosom Francije, južni del Švice, južno Jugoslavijo, Albanijo, Grško, otoka Ciper in Kreta, Palestino, večino severne Afrike ob morju, Španijo in Portugalsko. Ta del zemljevida kaže, da je bil Hitler zelo radodaren Mussoliniju, ko je delil Evropo. Toda zadnji dogodki kažejo, da je Mussolini precej izgubil na prestižu v Berlinu, ker se je tako slabo izkazal z vojsko in morda bo Hitler dal črnosrajčniku nekoliko manj.
En del zemljevida je pa Hitler naslikal z rujavimi in plavimi črtami. To predstavlja Francijo in Hitler se najbrže še ni odločil, kaj bo napravil ž njo.
Kar je zanimivo na tem Hitlerjevem zemljevidu je to, da ni tukaj nikjer Anglije. Tam, kjer bi morala biti Velika Britanija, je prilepljen kos belega papirja. S tem je hotel Hitler pokazati, da je popolnoma izločil Anglijo, kar se tiče njenega vpliva v Evropi.
Ta zemljevid, ki ga je narisal Hitler, je podoben onemu iz leta 1600, ko je bila vsa Evropa pod nemško razen Francije, Španije, Italije in Balkana. Po 30 letni vojni, leta 1648, pa je bila Nemčija razkosana in Hitler je zdaj očividno namenjen, da napravi Nemčijo tako, kot je bila pred 300 leti.
S kakšno logiko ustvarja Hitler novo Evropo, kažejo njegovi dokazi :Nemčija nima dovolj morskega obrežja. Nrveška ga ima pa kar 1000 milj. Norvežani so nemškega pokoljenja, torej mora priti Norveška pod Nemčijo. Ker sta Danska in Švedska naravna mostova do Norveške, morata biti torej enostavno pod Nemčijo.
Reka Rena je glavna nemška povodna žila, po kateri je izhod za nemško industrijo. Toda ustje Rene leži v Ho-landski. Tega Nemčija ne sme dovoliti. Poleg tega sta bili pa Holandska in Beligja nekoč nemški provinci in narod je večina nemškega pokoljenja. Torej se razume, da mora vse to priti pod Nemčijo.
Švica je vsa nemška, razen francosko in italijansko govorečega dela. Večina Švicarjev govori nemščino. Poleg tega pa potrebuje Nemčija Alpe za svojo obrambo. Torej ne gre drugače, da pride Švica pod Nemčijo.
. Avstrija, Češka, Moravska in Slovaška so že v Nemčiji. Oni del Jugoslavije, kjer so naseljenci Nemci, mora tudi
priti pod rajh.
Poljska, kakor jo je ustvarila versajska pogodba, nima pravice do obstoja, kot misli Hitler. Sicer je pa njih dežela nekoč spadala pod nemški imperij.
Balkan je bil že od nekdaj smodnišnica Evrope, pravi Hitler. To je treba enkrat za vselej odstraniti. To se zgodi pa samo tedaj, če bodo stale nad Balkanom močne države. Zato bo pa Romunska in Bolgarska pod nemško oblastjo, Jugoslavija in Grška pod italijansko. Turška se mora združiti z Rusijo, Dardanele bodo pa v oblasti Rusije, Nemčije
in Italije.	.. '
Potem pride pa še Hitlerjev načrt glede kolonij. Najprej bo primorana Anglija, da vrne svoje kolonije "pravim lastnikom." To je en del kolonij. Drugi del obsega francoske kolonije, tretji italijanske in četrti belgijski Kongo in holandska vzhodna Indija. To, zadnjo grupo bo Hitler razširil še na Filipine.
In vse te kolonije bodo tvorile (po Hitlerjevem načrtu) en sam kolonijalni imperij, ki ga bodo uradovali (ali izže-mali) v korist vseh treh totalitarnih samodržcev.
Ko so Hitlerja vprašali glede kolonij, angleških J_n francoskih, ob zapadni ameriški hemisferi, je baje rekel: "Za te naj pa skrbijo Zed. države!"
To je Hitlerjev načrt za Evropo. Na prvi pogled izgleda blazen, toda če premislimo, kako se bojuje evropska vojna, stoji temu načrtu napoti zdaj samo še Anglija.
lir [ ■■■■■■■»■■■■■■■lili	i ' I
BESEDA IZ MIOBA
, — —-—•—......»»»-.».^
Slovenska ženska zveza
Primerno bo, če v teh dneh napišem nekaj vrstic o S. Ž. Z., ki je še med drugimi organizacijami najmlajša, toda kaže, da je in bo najpopularnejša, to vsaj v socialnem oziru.
Bodimo toliko tolerantni in priznajmo tej novi ženski organizaciji S. Ž. Z. kar ji gre. Da bomo to opravičeno storili, se moramo ozreti na dejstva, katera ta ženska organizacija do-prinaša in vporablja v svoj namen, da z njimi dosega cilj, za katerega se je odločila.
Poglejmo malo v njeno akcijo, v njeno izvrševalno aktivnost, v kateri se odlikuje in kako se odlikuje, da bomo videli, če je vredno našega priznanja.
Od prvega postanka njene ustanovitve sem gledal nanjo iz mogočega vidika velike njene bodočnosti v tem namreč: če bo Zveza zavzela pravo smer ali pravo pot, po kateri bo nudila slovenskemu narodu odprta vrata, skozi katera se ji bo narod lahko pridružil in z njo sodeloval.
Zveza, oziroma preudaren odbor zveze, je to tudi dobro izpeljal. Odbornice so bile toliko previdnfe in dalekovidne, da so začrtale tisto pot, po kateri se je zveza lahko začela širiti v hiše slovenskih družin. Zveza je začrtala tisto pot, ki je najboljša, najbolj prikladna mišljenju našega slovenskega naroda.
Ko se je zveza rodila je bilo prerekanja kakor ga je ob vsakem času, kadar se ustanovi nekaj novega. Vse je gledalo na zvezo, kam jo bo krenila in katero pot bo zavzela glede cilja, po katerem bo sodelovala in glede mišljenj a, katerega bo kot taka gojila ali z drugo besedo: kakšno barvo bo pokazala.
Uradnice so bile dovolj previdne in so zvezi dale vodnika in svetovalca, ki je bil izkušen mož. Izbrale so zvezi duhovnega svetovalca in sledile njegovim modrim nasvetom. Zveza je začela dobivati zaupnost pri narodu. Ustanovile so svoj mesečnik "ZARJA," ki je danes organizator, vodnik in izobraževalni članski organ, ki je velike koristi na izobraževalnem polju, v hišah slovenskih družin.
To, da so uradnice zveze prvo dale zvezi smernico prave poti v sporazumu slovenskega duhovnika in potem uredile mesečnik, so dosegle za zvezo zagotovljen napredek, ki se že kaže in ki bo nadaljeval svoj tek v novi domovini ameriško-slovenskega naroda.
Ker so bile pri zvezi uradnice, katere so imele za seboj dobre preizkušnje organizacijskega življenja, so vpeljale v zvezo tudi takozvani "šport," to je ravno tisto, kar je bilo nujno potrebno, da se je zainteresiralo mladino za zvezo.
Ni potreba nobenih posebnih besed, da bi z njimi dokazoval krasne uspehe, ki jih je zveza že dosegla s to namero in s tem športnim sodelovanjem, ki je ne samo kredit, marveč je tudi v veliko izobrazbo dekletom samim, ki se v tem vadijo na častnem načinu pri vajah, da se nauče in potem nastopajo v korist sijajnih parad, ki jih kot narod številnokrat potrebujemo za javni nastop.
V zadnjih štirih letih nam je ta organizacija S. Z. Z. pridobila s takimi nastopi toliko poznanja med drugimi narodi, da je zaslovela nad vse druge narode.
Po njenih nastopih v javnih parkih, kjer se srečuje tisoče ljudi, so z nastopi, ki so vredni, da se o njih piše in govori, mlade članice teh krožkov za ime "Slovenian" pridobile toliko poznanja, več kakor ga je
katera druga organizacija pri dobila v vseh prejšnjih letih.
Ne samo to, da je v teh na stopih veliko zanimanja mladi ne same, je v tem poleg tega tudi veliko izobrazbe. Prvič je disciplina za točne vaje, po-služnost in ubogljivost in zdrave akcije. Dalje je v uniformi tudi ponos. Povsod, kjerkoli nastopajo, je pozornost in odličnost, kjer je potreba pravega zadržanja in obnašanja. Vse to šteje pri mladih dekletih k izobrazbi.
Vse to bi veljalo na eni strani njim samim v dobro. Drugo pa je vredno še več in sicer:
Zakaj "Slovenska ženska zveza"? — Nikdo ne bi mislil, da so pri tem večina vsa ta dekleta tudi docela "Slovenke" in se tudi ne sramujejo svojega materinega jezika! To sem imel mnogokrat priliko se prepričati. Ko nastopajo o prilikah praznovanj svojega naroda je vedno slovenska reč (beseda), kjer se avtomatično razvija slovenska govorica. V skupnosti dajejo druga drugi pogum in končno se temu navadijo in tako postajajo prave Slovenke.
Vzemimo iz kateregakoli vidika, bomo vse povsod našli samo korist brez vsake opravičene kritike. Ustanova športnega oddelka (krožkov) v zvezi je bila za tem, da so vzele smernico v verskem oziru drugi največji korak do uspešnega napredka.
Zvezino glasilo "Zarja," to je duša organizacije. Glasilo je tisto, ki daje dihanje. To so pljuča. Dokler je k temu še glavni odbor kot vestna vodilna moč, mora ta zveza napredovati vidoma.!
Kako neobhodno je bila ta zveza potrebna se vidi iz tega, ker zveza v teh letih dosegla tako veliko uspeha. Uspeh ni samo v javnem vidiku, uspeh je tudi drugod, ki se ne pokaže v dvoranah kakor nastopi krožkov. Uspeh je in bo v hišah naših ali njihovih družin. "Zarja" naj bolin mora biti tisto, ki bo prinašalo pravi duh v hiše zvezinih članic.
Zakaj sem od prvega dneva z veseljem pozdravil S. Ž. Z. je bil vzrok namreč, ker sem računal, da se bo vzbudila slovenska žena, slovenska mati in gospodinja.!,
Ko smo morali na eni strani toliko let poslušati ostudno napadanje brezvestnih odpadnikov v glasilih ljudskih organizaciji, kjer so izrabljali ta glasila proti vsaki logiki na najbolj krivičen način in v njih napadali versko prepričanje lastnih sočlanov-rojakov, je bila to muka, za katoličana, poslušati in čitati!
Toda, oglasila se je žena, slovenska mati in gospodinja z modrejšo bfesedo, z besedčkres-nice in potrebe in zaklicala je: "Ženski svet! Naša dolžnost je, da delamo skupno in da delamo za blagor svojega naroda!"
Niste rekle zastonj! šle ste in storile ste! Na vaše izjave so se slovenske matere po hišah zdramile, pristopile so v vaše vrste, ker so bile prepričane, da jih ne boste varale! Prišle so v vaše vrste za to, ker ste imele može za svetovalce, katerim slovenski narod rad poveri vodstvo in jim zaupaj Vaš prvi in sedanji duhovni svetovalec sta bila zvezde razuma pravega svetovanja. Ker ste sledile, ste tudi uspele. Uspevale pa boste še bolj, ko se bodo še vse druge matere in gospodinje prepričale, da od v^s ne bodo prevarane, kakor se je v Ameriki že tolikrat pripetilo, da so iz lepih besed "narodne" in "narodni" potem postali rdeči! Žalostno je, toda resnično, da morajo pionirske matere, ki se nahajajo tukaj že nad 40 let paziti, da ko pride neko gla-
silo slovenske organizacije tedensko v hišo, ga pionirka takoj pograbi in z njim takoj obračuna, še predno pride kateremu drugemu v roke, to stori zato, da obvaruje svojo družino nalezljive bolezni — odpadni-štva. Vendar mora ta pionirka tudi sama plačevati za to glasilo. Izkorišča ga pa urednik, ki je sam odpadnik v svoje namene, kar je neodpustljiv greh.
čast, da se je organizirala S. 2., Z. in čast ji, ker je vzela pravo pot, ki je za slovenskega rojaka in rojakinjo častna! Mnogo boš lahko storila S. Ž. Z. za dobro svojega naroda! Ni toliko na tem, koliko bo podpore za družine v dolarjih, to ni bil cilj Zveze niti pri ustanovitvi, v ta namen so podporne organizacije; več kot to je vendar prosvetna smer in prava ter pravična in poštena izobrazba ! članice Slovenske ženske zveze naj druga ob drugi, rama ob rami, izobražujejo v tistem duhu, ki je za srečo in za zadovoljno življenje slovenskih družin. Vse to je pa edino v duhu prave krščanske misli in krščanskih del. če je kdo ali katera organizacija to dolžna vršiti, je to naravnost vpoklicana SŽZ. Kar boste storile v tem, da boste v hišah izboljšale družinsko življenje, bo to vam šteto za veliko in za zaslužno delo! ' V tem je vsa naprednost in vsa modrost, več nikdo znati ne more in tudi ni za stan slovenske žene več vedeti in znati potreba.
Izboljšajte hišni red v družinah! Napravite družine za-dovoljnejše;! .Priporočajte, da ostane v hiši z vsemi drugimi slovenskimi običaji tudi pravi veren slovenski duh, pa bo SŽZ v zgodovini slovenskega naroda in sicer v Ameriki najslavnejša organizacija med vsemi, kar smo jih doprinesli za bla gor slovenskega naroda.
To, kar gojite ve v vaši zvezi sem želel in si prizadeval že dolga leta, pa rni hi bilo mogo če. Zato se veselim, da ste se ve ženske zavzele! čast pred sednici Mrs. Marie Prisland, ki je začela orati ledino! Vedela je, da je prišel čas za slovensko ženo, da v Ameriki nekaj vpelje, ki bo dalo slovenski že ni priliko, da se pokaže in iz kaže v pravi njeni modrosti.
Druge modre žene so ustaiio viteljici sledile kakor čebelice in danes je zveza, da lahko rečem, nekaj najbolj potrebnega pa tudi gotovega, ki bo ime lo najdaljši obstanek z največ jo koristjo za dobro slovenskega naroda.
Druga navdušena začetnica v zvezi je bila pa Albina No vak, ki je v zvezi vpeljala "športni" sistem. To je dalo zvezi zagotovilo obstanka in veliko priznanja. Zastonj bi vabile k sebi mlada dekleta, če bi ne imele tega oddelka, tako-zvanega športa, ki pa ni brez pomena in brez koristi kakor sem že zgoraj omenil. To, kar je storila Mrs. Albina Novak, se sploh ne more dovolj opisati, le kdor sledi njenim delom lahko izpričuje.
Drugega mi ne preostaja kakor da sklenem s čestitkami: Žene in dekleta, le po tej poti in v takem duhu naprej! Dokler boste v tem ostale zveste, bo vaš naprdek zasiguran. želim vam obilnega uspeha!
Anton Grdina.
Strela je tudi koristna
Da bi strela človeku tudi kaj koristila, je pač težko verjeti. Pa je le tudi na tem nekaj resnice, če pomislimo na dogodek v okolici Lucksela na Norveškem. Tam so namreč kmetje že delj časa opazovali, da strela udarja neprestano v nek hrib, in sicer vedno na določeno mesto. Nek kmet, ki se mu je stvar le zdela nekam čudno sumljiva, se je podal v mesto in obvestil o tem tudi komisijo za raziskovanje rudnih ležišč. Komisija je odšla na dotični hrib ter res ugotovila, da so v njem velike zaloge železne rude. še do danes
Za pouk in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
članek 41.
DOBER NASVET
t
Dolžnost staršev če staršem niso dobro poznana razna dela, za katera naj bi se odločil in zanimal njih sin, vam svetujem, da se poslužite po mojem mnenju najbolj važne knjige pisane v angleškem jeziku in se imenuje "Choosing Vocation." To knjigo lahko dobite v vsaki mestni-javni knjižnici (library).
V prvem letu višje šole se nekateri učenci komaj malo razgleda j o, da se potem vedo bolje od ločiti, kateri posel bi jih naj bolj zanimal in za kateri poklic se bodo odločili za poznejše živ> ljenje.
Nikakor ni pravilno misliti, da se bo faiit že odločil za svoj za-željeni poklic, ko bo dosegel 20. leto, to ni pravilno, vsak naj se odloči za svoj poklic že ko je dopolnil 16. leto, da ima na ta način dovolj časa se temeljito pripravljati in izuriti v poklicu, za katerega se je odločil.
Mnogo učencev je, ki pohajajo v višjo šolo polna štiri leta, a koncem četrtega leta pa se šele spomnijo, da se niso učili pred metov, kateri bi jih zanimali in jim kaj koristili v poznejšem življenju oziroma v poklicu, za katerega se bodo šele odločili. Takemu fantu sta odprti samo dve poti in sicer ena izmed teh je, da gre fant za prihodnja tri ali štiri leta zopet nazaj v šolo, druga pa je, da se posluži kake korespondenčne šole, katera pa ga bo navadno stala od 250 do 300 dolarjev. To sicer ni velika vsota, vendaf pa je prevelika, da bi jo oče, ki ima mogoče še prav majhen zaslužek, mogel plačati.
Mogoče pa vam zamorem svetovati še neko drugo pot, katera pa je precej trda in grenka in po kateri sem hodil tudi jaz sam. če hočete lahko vpoštevate ta moj nasvet, katerega vam dam brezplačno, ta pot je — večerna šola. Zares stane precej denarja, žrtvovati je treba nočni počitek, beliti si je treba glavo, veliko skrbi je in mnogo dragocenega časa se mora zamuditi. Vse to se da narediti, ee ima človek trdno in odločno voljo.
Take, ravnokar opisane napake, pa sinu ni treba delati, če bi dobil od svojega očeta pameten in dober nasvet, katerega tako nujno potrebuje že takoj v začetku vstopa v višje šole. V tem oziru se očetje nikakor ne morejo izgovarjati, da jim to ali ono ni bilo znano, ker vse potrebne informacije in navodila lahko dobite, samo če se malo potrudite. Dobro in priporočljivo je, da se človek seznani z raznimi deli po tovarnah.
še ena pot, katera bi pomagala sinu, da se bo odločil pravilno je pa ta, da oče in sin magari skupno obiščeta tovarno, kjer je tako delo, za kakršnega se misli sin odločiti. Tu naj si fan^t ogleda delo, za katerega se zanima. Resnica pa je še vedno, da odločnega človeka sploh ni mogoče poraziti. Torej pri vsem tem je potrebna trdna in odločna volja učenca in pameten nasvet staršev.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
—Slavnih "Evropovih basni" ni pisal Evrop, temveč neki Grk po imenu Barbius, ki je živel v Italiji nekaj stoletij po Evro-povi smrti. Nekateri zgodovinarji celo trdijo da Evrop sploh ni nikdar živel!
—Kmetu Milivoju Rad* ljeviču iz vasi Vitanca Prl potovcu se je izvalil P^8, štirimi nogami. Drugače'' sto normalen.
—Osemd'esetletni Mu^ aga Topčagič, posestnik^ f linu pri Tuzli, prehodi » dan 12 kilometrov safflO* da lahko bere vsak dan
. i
iiiiiinmiimmi	- -
verjamete aF pa ne
iiimiiiiiiiiiiimi
SNUBAČ V PAsTl
(Nadaljevanje) Kmet je široko odprl jh
"Zdi se mi, da ti jn?^,' kolesce. Odkod pa prihar' }> gav si prav za prav?" Jg p "Ali me ne poznate? ^ vendar Trdanov sin iz ^ IJ'
Stari kmet je odprl na široko, Nežka pa Je 8 Ir■ roke nad glavo.
"Kaj je mogoče,	1
zavzel stari. "Kaj pa ve" I * laš tukaj?"	if*
"Snubim. Nežko bi j|f JJ Ali naj povem nagovr^ I
"že velja, že velja," seJ4 * jal stari.	jIL
"Kod si pa prav za p LJ šel noter?" "Skozi vrata." "Kdaj pa?"	.X
"Ko ste molili roa»» i "Kje si pa potem j j.. "Pod stopnicami" „ l^1 "Kaj si pa tam deUKj, J "čakal, da pridem f^M J "Zakaj pa nisi prišel Ljv "Si nisem upal." |®L "Haha," se je ^LM^ dar, "in potem nisi jJL ven in si nazadnje P* smolo. Sedaj se Pa Jfj" ven, tam notri menda 1 . nočeval?"
S precejšnjim Janezu posrečilo, da se ^JL , iz tvarine, ki se ga Jft sto držala. Ko je stJ.A, je bil podoben vel* A ^ menihu za otroke, ^it;«^ čnice iz testa so obd^, A j. ve noge, čevlji so <> ^ majhnim čolnom, ^elilV^ po prsih pa so mu ^m^. kosi testa in so pada ^.fi ^ cmok — cmok. dekla in Nežka so se ^ M ^ sti, da niso popoka'1 Aj
"Pustite me, da je prosil- Janez. .^mllj, "O ne," se je sm^K "takega ptička ne "Ja |W
dan!" ^č/JK'
"Kaj pa naj tu P* A "Z Nežko se lepo z< si že zato tukaj. nitbeni pasti, ne P1'1 j ko iz nje. Nežka, Rt^ temu ženinu."	JlUlj
"Tak, kot stoji /^jf^ .'ma predebel kožuh, ^t'f t^ talo dekle. "Če se morda naredili kak0 J. ^ "Janez, pridi	Jv^
se tam preoblečeš," Jg)/ ii^
"ti Nežka, pa hitro ^
VO."	„ t 1;
Janez je šel Pok°Lir' t torn in Nežka je ^ $e j t ^ hom v kuhinjo. umil in oblekel	Ho
obleko, je bil zopet P
debnemu snubaču. ^ pO-. ^ ^ Radi hrupa so se v ^.JM ^ dili in so vstali iz OjjgS, zvedeli novico o bitvi, ni hotelo konca ne kraja. jj^IJt^ nočni uri so naprfll1 ^ /J^i ^ roko. Veliki	aPjgjt p
naj bi si dala Než^ nina ocvreti v	fj
svečnici sta bila N® . r J> ^ zares na prižnici-seje že sukala N.e po'®^ malda gospodinj® ijil".«*^ hiši. Pri poroki nih mnogo dobrih ^'Jj^ j tipov na Janezov ^ J^ pa, se ni veliko ^g^'Jfl/S je srečen s svojoAn 1 ' snubitev pa mu ie V," t \ devek "Janež iz te
»it
bi morda ostale skrite v zemlji, če strela ne bi pokazala poti do njih.
Ob zaključku petletke Zdr. mlad. pev. zborov
Vsako praznovanje ali pisanje bi bilo najbolj umestno že julija meseca—piscu pa sedaj pred otvoritvijo sezone, ko bodo posamezni zbori naše mladine na delu za različne koncerte in nastope. Pet let kulturnega delovanja mladine pomeni ravno toliko kot 25 let pri odraslih. Njih delo, številni koncerti, gostovanja pričujejo poštenost gornje primere. Vprašanje stoji sedaj pred nami/ ali imajo zadostnega življenja v sebi, zadosti skupnosti in dobre volje, da si zastavijo cilj: naprej do praznovanja velike 10-letnice! Kjer je volja, želja in razumevanje, tam je uspeh; izogniti se bo pa treba vseh malenkostnih osebnih sporov, ki se navadno pojavijo povsod. Ako se bomo znali izogniti tem, uspeh je za-gotovoljen — kajti harmonija dlje pride kot vse posamezno prizadevanje. V tem pravcu sledimo in veseli bomo vsi— naselbina in zunanji, ki gledajo na razvoj teh zborov.
Ako bi hotel vse spisati ob pet-letnici, vzelo bi kar cel časopis. Iz zapiskov pa tudi ni razbrati vse težkoče, kar je menda bolje, da je tako, katere so imeli posamezni in skupni mladinski pevski zbori. Vseskozi se pa vleče ena nitka— navdušenje za te zbore, požrtvovalnost kot je ne opaziš nikjer drugod in stremljenje, da bi zapustili naši mladini ono, kar nam je najdražje: ljubezen do slovenske melodije in pesmi!
(Bežen pregled izkazuje, da je bil prvi sestanek za organiziranje skupnih zborov že 13. januarja, 1935 in da že takrat se je pripravljalo za skupen nastop v Public Auditoriu, Music Hall, s štirimi zbori in sicer 8. septembra, 1935 je že sejal seme za skupen piknik v Euclidu za 14fnjuwja, 1936. Izdana je bila spominska knjiga in prvi "fovš glas" v javnosti proti tem zborom se je že slišal mrfrca meseca, 1935. Ker je bila ideja zdrava, ker so zbori imeli vsepolno življenja v sebi jih ta mala nepotrebna nasprotna sapica ni prav nič ovirala na njih poti do napredka in uspeha. Šli so preko vsega tega in junija so že izbrali svojo kraljico na pikniku, kjer so zapeli pet pesmi in dvignili številko za veliko nagrado—avto.
Naslednji važen datum v zgodovini skupnih zborov je bil 21. maja, 1937 ob priliki konvencije SNPJ v SND. Takrat
MALI OGLASI
Soba se odda
Poštenemu fantu' ali dekletu se da v najem soba pri mirni družini. Vpraša se na 971 E. 67th St.	(228)
Lepa soba
se odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. _(228)
Lot naprodaj
Blizu Green Rdv severno od Miles Ave.; mera 250x150; slovenska naselbina; fina zemlja za obdelovanje; 13 milj od square. Cena samo $300. Vpra-šajte na 368 E. 123rd St. (226)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 4 sob in kopališča; ima podstrešje in klet. Odda se družini brez otrok. Vprašajte na 1018 E. 66th Place (226)
Delo dobita
dve dekleti, ki imata veselje do dela in ki sta zmožni slovenskega in angleškega jezika. Delo je v novih prostorih čistilnice oblek v slovenski naselbini kot klerkinji. Vprašati je v Society Dry Cleaners, 3419 Carnegie Ave.	<226)
Izredna prilka!
V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818.	(x)
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se vse bUtso draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL p rt,j kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
Prosim ofilasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo all Fur-Coat po vaši volji in ceni.
Se vam priporočam,
BENO B. LEUSTIG
1034 Addison Road.
ENdicott 3426
________(Sept. ii-i8-as>
PIJTE!
CLOVER DAIRY "APPROVED DAIRIES MILK"
1003 E. 64th St.
Telefon ENdicott 4228
Pokličite nas in pripeljali vam bomo na dom!
V najem
se oddajo štiri čiste sobe, miali pošteni družini; rent poceni. Vprašajte na 973 Addison Rri., zgorej.	(se 21, 23, 28)
i	-i mm	................
Slike nam predstavlja razdejanje kraljeve palače Buckingham, katero so precej razmrerarile nemške bombe. Na pozovišče razdejanja so prihiteli po odhodu napadalcev: mini-sterski predsednik Churchill, levi na sliki, poleg njega je kralj George in kraljica Elizabeta, da si ogledajo ' povzročeno škodo. Razdejano je kopališče in razbite skoro vse šipe. Ubit ni bil pri tem nihče in tudi o ranjenih poročilo ne pove! Slika je bila poslana iz Londona.
WINNET0II
P« aemlkMB tartrafka K. Nv»
P* 4ato nT-........11 n ii m 11 m iiniiiiiiii ii m
, v y Počiva njegovo truplo
ji f iij^ njenega trupla, da se bo
io" Wrni? v večnih loviščih
Zistf u Z njeno duš0-. h se bo zahvalil Pida nje-
6r jd J je podaril življenje.
t) J, rdeči bratje so čuli moje
[f pae' Ali so zadovoljni?"
m ; „ttgledal je po bojevnikih.
yCWghHow^h80
jra no Potrjevali. Jl ^ mladi Pida je bil nena-
8itCkrP°nSVOje VSaj' PlT;
Hače •« Da mi je napovedal rinilosn'Sko smrt na kolu, to je
f fia'"k0 P° sebi umlJ'ivo' da Pa jpi j]^ moja smrt strašna,
jas' ti], to"e.še noben človek ni oku-
| za ? Z& mene nad vse častjo 0 Pa sem mu moral biti ijP inj^^1' vsaj po indijanskih
i So V p°veda^da me
0	Ntei; Ve počastiti bolj ko : ii* ie je drugega človeka. In da
pok°Pati P°leS In" f i jitone in lepe Indijanke Nšo ii Pečalo o tenkočutnosti
Vk ^ ^i rdečem / \t ky> iskal.
" ■ ^otai Se zaničljivo za-
4 "fanu , .
str, ti, ' Slej glej _! Cesti-pr»( ^tii^i Svatbo boš obhajal v ^viščih z lepo mlado In-
to! v 6 eI —! Še sam bi privet b-tVate> ker že ženin ne mo-f is J" Ali me boš povabil,
^ bil
f »v0ti, Vreden, da bi mu od-)/' ''UsL i. ne vem, kako da so
|V ;Ctbesede:
«iUb reba> da bi te povabil! jalj "TakSpreJ tam ko jaz!" A % Zares —? Na beg jeH	Dobro, da vem! Po-
W e°m- da nam ne boš ušel! #	to!"
Vi ve 30 se pripravljali na <#} ^ rdolino. Sneli so mi vezi ji*	So mi Pustili zveza-
% § tu in povrh so me pri-Ifj 5i»ie v na dva Indijanca, ki :0r N nio.2eIa med sebe. Pida je y »h I* °rožje, mojega vran-/ 8< pelJal eden izmed boli ^ | l«di' ^anter in njegovi tri-r »Ii 8Vo6 80 šli za nami in pe-
i 1 konje za vajeti-j»	,u so se speti utaborili,
!. »o j ln si spekli divjačino,
/ SIprinesli s seboj- Tudi
%ii 0 80 imeli v sedlih. ji4' Ji setnS6m velik kos mesa, ko-4 setv,ga Pospravil. Pa po-r I kd0 S6' močen sem moral / p. kaj me je še vse ča-t p^ Je<ijo so mi roke raz-i/ 1 ta' bp me tako ostro stražili, ^ se ^ niti mislil nisem. Ko W ajecili. so me privezali A iiSai odjezdili smo. j t	Preriji sem se obr-
, et ciiu nkrat pogledal po Nug-,r/ .Ali bo
Ji %Velm še kedaj spet videl o^S k%\ ncu'čune in Nšo če — ? (C	da še. Vsaj tako
A bil°'kot da jih
Jvidel gledam. Inker bi jih W 'viju' ^ bi me pokopali ob X 1 Sen a smrt le še ni bi-
P.) : st IIL
e J : r^dilj ft? 0 sov™štvo.
Pr°ti jugovzhodu, so stali še ve-I S, Salt Forka v Red
1	f ^ tu med obema reka-■e\l { % - lana kakor pred leti, n \Stil Winnetouom in Sam
i ^w,<,obiskai'' Kiowe r •	Pido ter
ga zame-
'/j ^e^tikraji mojlmbrav_
n k?	3ih ne bom še en-
i CV ral Se tudi
ni po-
'i V* bil Pripetilo spotoma, te	° Vredno omeniti.
V \ [	ostro stražili. In
i W di ne bili, bi jim bu m°gei uitL
! V4 PtB da Se mi ni P°" A f In j n°bena prilika za
H < ^S,P0trudil se je-da
i, tvo k°likor-mogoče ^	iJ °težkočil, dražil me
Si	111 dražil me je sicer,
iu pa inu uspeiu, ua ui nit; on razburil in spravil v jezo. Zaman se je trudil, nisem mu odgovarjal, ravnodušno in hladnokrvno sem ga poslušal in ga pustil govoriti. Druge njegove poskuse pa je zabranil Pida, ni dovolil, da bi me mučil.
Za Gatesa, Claya in Summe-rja se nihče'ni zmenil. Sami za sebe so jezdili' s Santerjem. Opazil sem, da bi bili radi govorili z menoj in Pida bi jim najbrž tudi ne bil branil. Pa Santer jim je branil. Bal se je, da bi jim resnico povedal o njihovem "gentlemanu."
Sicer pa ni prav nič lepo ravnal z njimi. Najel si jih je, da bi mu pomagali najti zlato; ko bi ga bili našli, pa bi se jih bil na kakršenkoli način iznebil, o tem nisem prav nič dvomil. Še trojnega umora bi se ne ustrašil. Toda položaj se je spremenil. Gotovo so mu povedali moje mnenje o zakladu na Nugget cilu, da je namreč Winnetou zlato odnesel. Papirji, ki jih je videl v mojih rokah, so mu bili dokaz, da vem pač še kaj več o zlatu, če pa zlata ni bilo več, bi ga bili tudi zaman iskali in zato tudi ljudi ni več rabil, ki bi mu pomagali iskati. Gates, Clay in Summer so mu bili odslej v na-potje in gotovo je razmišljal, kako bi se jih otresel. Pognati jih ni hotel, vzel jih je s seboj, pa bi jih o prvi priliki pustil na cedilu. Zato tudi ni nič posebno prjateljski občeval z njimi.
Odkar ni več upal na zlati zaklad pri grobeh, so se seveda vse njegove misli sukale okoli papirjev, ki sem jih izkopal. Ni vedel, kaj pomenijo, gotovo pa je slutil, da se nanašajo na zaklad. In ker je hotel imeti zlato za vsako ceno, je moral tudi papirje za vsako ceno dobiti v roke.
Očitno si'mi jih ni upal vzeti bal se je Pide. Dvoje možnosti je imel, da se jih polasti. Ukradel bi mi jih v spanju ali pa bi pregovoril Tanguo, naj mu jih da. In niti posebno težko ni.bilo za predrznega lopova, da jih dobi na eden ali drugi način v roke.
Shranil sem oporoko v notranji žep svoje lovske suknje. In tam je še vedno tičala in Santer je dobro vedel, kje jo imam shranjeno. Drugam je nisem mogel skriti. V drug žep —? Ali da bi jo zašil v podlogo —? Neopaženo bi se moralo zgoditi, sam sem moral biti. Sam pa nikdar nisem bil, neprestano so me stražili. In povrh sem imel še tudi roke zvezane. Priplazil bi se ponoči k meni, ko bi spal, mi vzel papirje pa zbežal, čuvaji so bili neumni, Santer pa predrzen dovolj za tako dejanje. In če bi se zbudil in kričal, bi bil že zdavnaj izginil v temi s svojim plenom.
Prav tako lahko je bilo tudi mogoče, da mu jih je prepustil Tangua, če ga je prosil za nje. Storil je nekaj uslug Tangui, Tangua je mene sovražil, — nič ni bilo lažje za Santerja, ko da je poglavarja pregovoril, naj mu daruje papirje.
Priznam, da me je od tega razmišljanja glava bolela. Res v! zadregi in stiski sem bil. Za sebe, za svoje življenje še nisem toliko skrbel, bal pa sem se za Winnetouovo oporoko in za njegovo zapuščino.
Pa pomoči trenutno ni bilo nobene. Počakati sem moral, kako se bo postavil Santer, ko prispemo pred Tanguo.
Prijezdili smo do Salt Forka, do "Slane reke," ga prebredli na plitvini in potovali po medrečju Salt Forka in Red Riverja dalje. Pida je poslal dva bojevnika naprej, da bi napovedala naš prihod. Dve uri je še bilo do vasi. Kako razburjenje, kako veselje je pač vzbudila na vasi novica, da so ujeli Old Shatterhan-da —!
so pokazali nekaj, kar še nikoli ne poprej. Delegacija je bila vsa navdušena. Slikali so jih zase in za druge, ki so jih imeli priliko videti, ko so razposlali filme po raznih naselbinah, kjer žive Slovenci. Iz hvaležnosti jim je jed nota naklonila $250 v delno odškodnino in priznanje za njih nastop, ki je bil oddan sam ne vem preko koliko radio postajah v Ameriki. Kritika, ki je sledila, je bila zelo laskava^ in pohvalna iz vseh strani Amerike. Moralen uspeh je bil tak, da ga ne bi mogli želeti večjega. In malone vsi ti otroci so člani te jednote in enako drugih1; slovenskih podpornih organizacij—menda so člani vseh?!
V jeseni istega leta so imeli svoj veliki skupni koncert, ki je zopet dobro izpadel moralno in gmotno. Pri nastopu v Music Hall leta 1935 in to pot se je dalo tiskati na tisoče in tisoče spominskih in programnih knjig. In tudi na plošče so že poskrbeli, da pride njih ljubko petje. Detroitčani iso posetili takrat v lepi veliki skupini njih nastop z nič manj kot preko 50 gosti.
Ko se je malone ves Cleveland organiziral po okrajih, organiziral se je tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Louis Šemeta v Barbertonu. Ta je šesti: prvi na St. Clair ju, drugi pa nekako povrsti takole: Collinwood, Newburgh, Euclid, West Park in Barberton. Za točnost povrstnega razvoja ne trdim, vendar ti so vsi, kar je glavno—saj so vsi pod enim vodstvom!
Da je bilo razumevanje tega pojava med nami veliko, priča petletnica. Ljudstvo se je odzvalo, posečalo koncerte in priredbe in jih podpiralo po svojih danih razmerah. Zraven teh navdušenih ljubiteljev in podpirateljev mladine in slovenske pesmi so se' dobili vedno nekaki "mecenarčki" med nami, ki so gmotno pomagali posameznim in skupnim zborom. In med temi pridejo: g. Žele, Po-.tokar, Dr. Kern, sodnik Lausche, SNPJ, SDZ in pokojni Pe-rušek, kateri je dal ono, kar je najbolj ljubil—lepo sliko. Bili so gotovo še drugi, katerim gre enaka zahvala za njih patro-nažo, ampak meni niso znana njih imena, ali pa niso več v spominu.' Teh je gotovo veliko, in čeprav niso poimensko imenovani, vedo naj vsi od prvega do zadnjega, da so jim vsi zbori posamezno in skupno zelo hvaležni za vsak najmanjši
dar, prispevek ali pomoč, katero so nudili tekom teh pet let.
Med drugim ni bilo samo petje in nekaj iger kar so ti zbori priredili, imeli so spevoigrice in marsikak piknik in izlet. Zabave je torej bilo vedno dosti zraven poduka in petja.
Čas je prinesel marsikatero lepo ponudbo, in ena izmed teh je bila ona SDZ, ki bi bila vzela pod svoje okrilje vse zbore z enim pogojem, da so vsi ti otroci člani te organizacije. Ker je bila želja staršev in odborov, da ostanejo neodvisna kulturna skupina, da nimajo nobenega motenja v svojem udejstvo-venju, ostali so le kot ZDRUŽENI MLADINSKI PEVSKI ZBORI, kar so do tega pisanja.
Iz Chicaga je nekega dne prišlo pismo, v katerem so se začela pogajanja z Pioneers društvom SNPJ za gostovanje vseh zborov v Chicagu ob priliki njih obletnice 1. 1939. Iz raznih razlogov, glavni finančni, se to ni, moglo to poj; završiti, pride čas, ko bo tudi to uresničeno. Mr. Grdina je svoječas-no poskrbel za rekordiranje njih pesmi na plošče, kar še danes lahko dobite, ako nisem pod napačnim utisom.
Ker ni šlo zaenkrat v Chicago, uredilo se je za skupen koncert v Memorial Hall v Pitts-burghu, Pa. Pravično bo, ako rečem, da je tukaj prišel nastop mladine do svojega viška, kajti njih glasovi so prišli do polne veljeve in slišalo se je to petje tako, kot bi igral na orgle. Tamkajšnjemu požrtvovalnemu odboru gre največje priznanje in zahvala. Vse to ne bi bilo mogoče ako ne bi oni slo-vensko-čuteči rojaki tukaj v Clevelandu tako velikodušno in radodarno priskočili na pomoč, ko se je nabiralo za potovalni fond otrok. Šli so triumfirat s posebnim vlakom, in vseh skupaj nas je bilo'preko sedemsto iz Clevelanda z- otroci vred. Udeležba bi lahko bila veliko večja kot je bila, vendar ne moremo reči, da je bila slaba — saj so imeli vsi zbori od tega lep preostanek od vstopnine! V hvaležnost so pittsburški rojaki poslali na moj naslov lepo kupo, katero se je slovesno izročilo g. Louis Šemetu za njegovo vodstvo te mladine v slovenski pesmi. Pelo se je 'pa tam v ne vem koliko slovanskih jezikih — kar je dalo stvari lice SLOVANSKEGA DNE!
En skupni koncert ne morem in ne smem prezret, in ta je bil oni, v katerem so otroci v SND prepevali originalne kompozi-
cije g. Šemeta, besedilo je pa bilo ono poezij naših ameriških pesnikov kot: g. Ivan Zorman, Katka Zupančič, Ivan Molek, g. Zupan, Anna Krasna in drugih.
Letos je že vdrugič, ko so ti otroci nastopili v velikem festivalu v prosti naravi v Gordon Parku pod pokroviteljstvom vseh narodnih domov v Clevelandu in okolici. Lani je bilo tam preko pet tisoč ljudi, letos, je pa slabo vreme vso stvar nekako disorganiziralo, vendar so storili svojo dolžnost.
Med drugim so tudi nastopili na radio pod vodstvom radio napovedovalca, g. James W. Mally in enako pod napovedovalcem g. Martin Antončičem. Dosledno jih je vodil g. Louis Šeme.
Vse to so v glavnem glavne aktivnosti, katere je vredno posebno omeniti izven nastopov in priredb posameznih zborov. In vse to je bilo mogoče prirediti pod vodstvom pri otrocih ljubljenega jim pevovodje, g. Louis Šemeta. Skomponiral je sam ne vem koliko pesmi, trudil se z otroci ne vem, sodim pa koliko. Marsikatero spevoigro je sam spisal in skomponiral. Vsako nadaljno hvalespevanje tukaj bi bilo ponavljanje tistega velikega priznanja, katerega je žel pri javnosti v posameznih naselbinah, in celokupne javnosti v Clevelandu, in potom radia zunaj. Ako bo ob 10-letnici spravil te zbore zopet za toliko naprej kot jih je v prvih 5. letih, tedaj se moramo nadejati najboljšega in najlepšega iznenadenja.
Pri vsemu temu 'prizadevanju ne bi bilo nič, ako ne bi stali v ozadju pridni delavci in delavke kot tajniki, predsedniki in sploh uradniki in odbori staršev, ki skrbijo za napredek in razvoj. Iz vidika skupnih mlad. pevskih zborov se lahko tukaj imenuje, da so bili njih predsedniki: John Godnjavec, John Globokar, John Terlep in jaz. Tajnik in tajnica Louis Wess in Ančka Traven. Blagajniki Joe Žele in Anton Artel. Zapisnikarji: Ančka Traven, Mary Mahnič, Mary Klun, Mary Zallar, Ivan Kapelj, Josephine Petrič in Rose L. Er-šte. Imeli smo vse ostale odbornike in uradnike, katerih imen ne bom tu našteval, bili so pa enako važni, za kar vsem skupaj najlepša hvala za vse kar so napravili tekom svojega u r a d o v a n j a pri posameznih zborih ali skupnem odboru vseh pevskih zborov naše mladine.
Vsem listom, ki so nam šli na roko tekom pet let najlepša hvala in želja, da bi ti odnošaji bili še tesnejši kot v preteklosti v skupno korist nas vseh. JAVNOSTI, vsem posameznikom in našim patronom pa želimo vse kar si sami žele in da zanaprej ostanejo tako lojalni kot v preteklosti. ZBORI BODO SKUŠALI VSE KAR JE V NJIH MOCl BITI VREDNI VAŠE NAKLONJENOSTI.
Za skupne Združene mladinske pevske zbore,
Joseph A. Siskovich,
predsednik ■-i—o-
—Trst, julija 1940. — Po vseh italijanskih mestih so spremenili imena ulic, ki so dosedaj nosila razna francoska imena, in jih nadomestili z italijanskimi ire-dentističnimi imeni. Pri tem so spremenili tudi neka stara imena ulic, ki, kakor pravijo, nimajo danes nikakega pomena več. Tako so med drugim spremenili v Trstu tudi ime ulice Coroneo, ki je bila znana predvsem zaradi sodnih zaporov. Kakor ugotavlja "Piccolo" po italijanskem zgodovinarju Generiniju, je ta ulica dobila svoje ime po znanem ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu, ki se je v prvih letih sedemnajstega stoletja mudil v Trstu Škof si je kupil vilo v današnji Kolon j i. Omenjeni zgodovinar imenuje škofa Krones ali Chro-nes in po njegovem latinskem imenu "Coroneus" je bila imenovana ulica ob kateri je stala njegova vila in današnji sodni zapori.
Sigrid Undset:	'
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
VENEC	i
v
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna trabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk:	j
Ameriška Domovina
flfl
6117 St. Clair Ave.	HEnderion"
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SIO VENSKEGA BEKILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena dl O flfl in stane samo:	^ CbU"
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O-
predstdpik Roobevelt je izročil novoimenovanemu glavnemu poštnemu mojstru Frank C. Walker-ju listino, s katero se potrjuje njegovo imenovanje v ta urad. Walker je bil imenovan na to mesto potem, ko je odstopil James A. Farley.
Odšla je z možmi na zbor. La-vrans je nosil roko v obvezi, Er-lend pa je imel obraz poln opeklin; bilo ga je hudo pogledati, on pa se je smejal. Nobena rana ni bila velika in dejal je, da ga na poročni dan menda ne bodo več kazile. Vstal je za La-vransom in bolj ubil, da bo daroval za cerkev štiri marke srebra,
v imenu svoje neveste pa, z La-vransovim privoljenjem, kos zemlje od Kristininih njiv v občini.
Erlend je moral zavoljo ran ostati teden dni na Jorundgaar-du, Kristini se je zdelo, da ima Lavrans svojega zeta po požaru rajši; res je bilo videti, da sta moža zdaj dobra prijatelja. Mislila je, da bo morda oče Erlen-da Nikulaussona še tako vzljubi,1 da jima bo prizanesljiv in ne tako strog sodnik, kot se je do-sihmal bala, kadar pride čas, ko bo moral opaziti, da sta se pregrešila proti njemu.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
Mary Matjašič
ki je za vednc v Bogu zaspala dne 22. septembra, 1939.
Leto dni je že minulo, kar Tvo.ia not se je končala; za vse trpljenje tu na zemlji v nebesih naj Ti plača Bog! Žalujoči soprog
VICTOR MATJASIC Cleveland, O., 25. ssptembra, 1940.
AnglesŠki ministerski predsednik Churchill opazuje boje v zraku med Angleži in Nemci, ki so se vršili nad mestom Dover na vzhodni Angleški obali. Mesto Dover je bilo precej poškodovano ob tem napadu.
Na mnogih poslopjih v trgovskem delu Londona so nastavljeni posebni opazovalci, katerih naloga je paziti na prihod nemških bombnikov, kadar se isti le preveč približajo, tedaj pa ti opazovalci opozore prebivalce v dotičnem poslopju.
i n
DE''.
•^r vrrytytyxyx
Nikomur ni tačas bilo mar nevihte — ni dolgo trajala, pa še tega ljudje niso opazili. Zdaj je grmelo in se bliskalo že daleč doli v dolini, dež, ki je že nekaj časa padal, je začel kar liti, veter pa se je bil polegel.
Iznenada pa, kakor da bi se od tal razpelo ognjeno jadro — le trenotek in s tuljenjem je ogenj objel cerkev od konca do kraja.
Ljudstvo je zbežalo pred urii-čujočo Vriočino. Erlend je bil mahoma pri Kristini ter jo potegnil za seboj. Dišal je ves po smodu; ko ga je pogladila po glavi in obrazu, ji je ostalo v roki vse polno ožganih las.
Ob hr umen ju ognja nista mogla drug drugega slišati. Pač pa je Kristina opazila, da so mu obrvi ožgane do korenine, da ima v obrazu opekline in da mu je srajca na več krajih pregorela. Smeje se jo je potegnil .s seboj za drugimi.
Ljudstvo je sledilo ihtečemu staremu svečeniku in Lavransu Bjorgulfsonu, ki je nosil križ.
Na koncu pokopališča je Lavrans odložil križ ter ga naslonil ob drevo, nato pa se zgrudil na podrto ograjo. Sira Eirik je že sedel tamkaj; iztegnil je roke proti goreči cerkvi:
"Zbogom, zbogom, Olafova cerkev. Bog s teboj, draga Olafova cerkev, Bog te blagoslovi za sleherno uro, ko sem v tebi pel in maševal —1 Olafova cerkev, lahko noč, lahko noč . . ."
Soseska je glasno jokala z njim. Dež je lil v potokih na gruče ljudi, a nihče ni mislil, da bi odšel. Ni kazalo, da bi dež udušil ogenj v posmoljenem le-sovju — ogorki in žareče skodle so frčale vsenaokrog. Takoj nato se je zrušil strešni stolpi-ček v plamene, in snop isker se 3'e dvignil proti nebu.
Lavrans je sedel in si z eno roko zakrival obraz, druga pa mu je ležala na kolenih in Kristina je opazila, da mu je rokav od rame doli ves krvav in da mu po prstih teče kri. Stopila je k njemu in se ga doteknila.
"Ne bo menda nič hudega — nekaj mi je padlo na ramo," je rekel in pogledal kvišku. Bil je še v ustnice bled. "Ulvhild," je bolestno zašepetal in se zagledal v morje plamenov.
Sira Eirik je to slišal in mu
.položil roko na ramo.
"S tem ne prebudiš svojega1 otroka, Lavrans — Ulvhild spi prav tako dobro, čeprav gori nad njenim počivališčem," je rekel. "Ona ni izgubila doma svoje duše, kot smo ga mi drugi nocoj."
Kristina je skrila obraz na Erlendovih prsih in čutila njegove roke okoli ramen. Tedaj je zaslišala, da je oče vprašal po svoji ženi.
Nekateri so odgovorili, da je neka ženska od strahu dobila porodne bolečine. Odnesli so jo v župnišče in Ragnfrid je šla z njimi.
Kristina se je zopet spomnila tega, kar je bila čisto pozabila, odkar je opazila, da gori cerkev. Česa takega bi zares ne smela videti. Spodaj v dolini je živel mož, ki je imel rdeč madež čez pol obraza; pravili so, da je njegova mati gledala požar, ko ga je nosila. "Ljuba, sveta Devica Marija," je vzdihnila v srcu, "daj, da bi mojemu detetu to ne škodovalo."
Naslednjega dne so sklicali občinski zbor na; cerkvenem hribu: šlo je za posvetovanje o tem, kako znova postaviti cerkev.
Kristina je poiskala Sira Ei-rika na Romundgaardu, preden je odšel na zbor. Vprašala je svečenika, ali naj smatra to za prst božji. Morda je volja božja, da očetu razodene, kako he-vredna je nositi poročno krono; bolj bi se spodobilo, da jo brez svečanosti dado Erlendu Niku-
laussonu za ženo......
Toda Sira Eirik jo je nahrulil in oči so se mu zaiskrile od jeze :
"Misliš, da se Bog tolikanj briga za to, kako se ve psice vlačite in nedolžnost napravil j ate, da bi zbog tebe dopustil, da pogori lepa, častitljiva cerkev! Le pusti svojo prevzetnost in ne prizadevaj materi in Lavransu bridkosti, od katere bi si le težko opomogla. Da na poročni dan ne boš častno nosila krone — 30 zate hudo, zato pa bosta z Erlendom, ko se bosta zvezala, tem bolj potrebna cerkvenega blagoslova. Vsakdo mora odgovarjati za svoje grehe; zato nas je pač zadela ta nesreča. Skušaj poboljšati svoje življenje, oba-dva pa, ti in Erlend, pomagaj-ta to cerkev tukaj znova postaviti."
Kristina je pomislila, da mu vendar še ni zaupala zadnjega, kar se je bilo pridružilo — vendar se je s tem zadovoljila.
VIII
Tisto leto je imel ves severni konec doline nenavadno dobro letino. Bilo je mnogo sena in prišlo je suho pod streho; s planin so se ljudje vračali z velikimi zalogami in s tolsto živino — pa tudi zverjad jim je v tem letu milostno prizanašala, žito je tako dobro kazalo, da je le malokdo pomnil kaj takega — lepo je zorelo in klasje se je bogato polnilo z zrnjem, vreme pa je bilo kar najboljše. Med sv. Jernejem in Malim šmarnom, ko se je bilo najbolj bati slane, je malo deževalo, vreme je bilo milo in oblačno, nato pa je nastopil jesenski mesec s soncem, vetrom in milimi, soparnimi noč-mi. Tisti teden po sv. Mihelu je bilo žito po vsej dolini pospravljeno.
Na Jorundgaardu je bilo mnogo dela in priprav za veliko svatbo. Zadnja dva meseca je imela Kristina sleherni dan od jutrat do večera toliko dela, da se je utegnila le malo brigati še za kaj drugega. Opazila je, da je postala širša čez prsi, svetlo rdeče bradavice na grudih so ji porjavele ter jo vsako jutro, ko je morala na mraz, skelele kakor rane — ko pa se je pri delu segrela, je to prešlo, in potem je mislila samo še na to, kaj mora še vse opraviti do večera. Kadar je morala vzravnati hrbet ter se za trenotek odpočiti, je čutila, da je tisto, kar nosi pod srcem, vse težje in težje — vendar je bila videti še zmerom ozka in vitka. Pogladila se je po dolgih, nežnih bokih. Ne, zaradi tega si zdaj ne bo. delala skrbi. Včasih jo je obšlo, da je začela misliti s tiho glodajočim hrepenenjem — čez mesec dni ali kaj bo menda zaznala življenje. . . . Tedaj, pa bo že na Hu-sabyju. Morda bo Erlend vesel. . . . Zaprla je oči in ugriznila v zaročni prstan — uzrla je pred sabo Erlendov obraz, bled od razburjenja, kakor je stal zgoraj v veliki izbi ter glasno in razločne izgovarjal zaročne besede:
"Bog in ti možje, ki tu stoje, naj mi bodo priča, .da se jaz, Erlend Nikulausson, po božji in človeški postavi ter pod pogoji, ki so bili dogovorjeni pred prisotnimi pričami, zaročam s Kristino Lavransovo; da mi boš zakonska žena, jaz pa tebi zakonski mož, in da bova do konca najinega življenja ostala v za-
konski zvezi, v popolni skupnosti, kakršno poznajo božje in deželne postave."
Stekla je po opravkih čez dvorišče od poslopja do poslopja in je za trenotek obstala — jerebi-ka je tisto leto imela toliko jagod, po zimi bo veliko snega. Sonce je sijalo na bleda strni-šča, kjer je žito stalo v kopah. Ko) bi le preko svatbe trajalo to vreme!
Lavransu je bilo mnogo na tem, da se hčerka por.oči v cerkvi. Zato so določili, naj se to zgodi v kapelici na Sundbuju. V| soboto bi poročni sprevod odjezdil čez gore v Vaage, prenočevali bi na Sundbuju in sosednjih dvorih, nazaj pa bi prijezdili v nedeljo po poročni maši. Istega večera po zdravimariji, ko je konec nedelje, bi se pričela svatba iq bi Lavrans hčerko izročil Erlendu. Po polnoči pa bi ženina in nevesto spremili k postelji.
V petek popoldne je Kristina stala na mostovžu in gledala sprevod, ki je prihajal od severa mimo pogorele cerkve na hribu. Bil je Erlend z vsemi svojimi drugi. Napenjala je oči, da bi ga razločila med drugimi. Nista se smela videti, noben moški ni smel videti Kristine, dokler je naslednje jutro ne prive-
dejo v poročni obleki.
Kjer se pot odcepi proti Jorundgaardu, se je od krdela ločilo nekaj žensk. Moški so odjezdili naprej na Laugarbru, kjer naj bi prenočevali.
Kristina je odšla doli, da bi jih sprejela. Po kopeli se je čutila tako trudno in lasišče jo je bolelo — mati ji je umila lase s tako močnim lugom, da bi se naslednjega dne bolj svetili.
Gospo Aashildo Gautesovo je dvignil Lavrans iz sedla. — Kako lahka in mlada je še, je pomislila Kristina. Njena snaha Katrina, žena gospoda Munana, je bila videti skoraj starejša, bila je velika in životna, imela je brezbarvno kožo in brezbarvne oči. Čudno, je pomislila Kristina, ona je grda, on pa nezvest — in vendar ljudje govorijo, da se dobro ujemata. Prišli sta tudi dve hčeri gospoda Baarda Pe-tersona, ena od njiju je bila poročena. Nista bili ne grdi, ne lepi, videti sta bili iskreni in dobri, nasproti tujcem pa sta bili precej precej nedostopni. Lavrans se jima je dvorljivo zahvalil, da sta ga počastili in tako pozno v jeseni napravili tc dolgo pot na svatbo.
"Ko je bil Erlend še deček so ga vzgajali na dvoru najinega očeta," je rekla starejša, stopila h Kristini in jo pozdravi
la.
Tedaj sta v ostrem diru prijezdila na dvorišče dva mlada fanta — poskakala s konj ter smeje se stekla za Kristino, ki je planila v hišo in se skrila.
Bila sta sinova Tronda Gjes-inga, čedna in obetavna dečka. Prinesla sta s seboj v zabojčku
poročno krono s Su'1 _ I Trond in njegfcva žena prispela na Jorundgaard -nedeljo po maši.
Kristina se je bila [' kuhinjo, gospa Aashild Je j šla za njo, ji položila ^ rame ter nagnila njen 0 i sebi, da bi jo poljubila, 1
NAZNANILO IN ZAHVALA, I
iini" K
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem soroo K prijateljem in znancem tužno vest o veliki izgubi nase ljene soproge, matere in stare matere
Mary Markovimi
rojena GRDEN
it K Bt
Blagopokojna je biia rojena v vasi Potok, fara »•" dolf B^ rcnc na Dolenjskem. Nemila smrt jo je ugrabila pc vfč<' K in mučni bolezni v nedeljo, 25. avgusta okrog 8 ure ^e R Izdihnila je blago dušo in za vedno zaprla svoje gltr K cči. K večnemu o očitka je bila položena na sv. Pavla ■ pališču dne 29. avgusta.	j[j * V
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onun. . vJi ■ okrasili krsto pekojne s! krasnim cvetjem in venci, f i1' I naj prejmejo sledeči: Rose in Johnny Marincle,	|
Mrs. Anton Erjavec in družina, družina Petelinkar, °jjf»ilJ K Mike Hribar, Mrs. Theresa Straus, družina Anton „|0 K družina Leo Kaušek, Mr. Andrej Valenčič in družina j* Zaller, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društvo J^nC' M 8 SDZ. Lepa hvala delavcem Apc'x Electrical AP? H Department 259 za poklenjen dar.	K
Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za sve^.^r M v r.iirn; počitek blage duše. Našo zahvalo naj Pv^o* H sledeči: Družina Louis Grden, Mr. in Mrs. Louis	■
štk, Mr. in Mrs. Gus. Petelinkar, družina Ignacu	■
družina John Markel, Leonard in Eliie Rob, Mrs- * Mj Ncvak. družina Glinšek, Mr. in Mrs. Frank Ivanci^fir v Marv Klun, Mr. in Mrs. A. Mausar. Mr. in, Mrs. AnU> jlJ* I sec, družina Feidiga, Mr. in Mrs. John Mihelich, Mr' jrfP K A. Anslovar, Mr. in Mrs. John Grubišič, Mrs. Dolg» i^cii'' ■ Marv Nahtigal, Mr. in Mrs. Louis Turk, Mrs. Ana " j0s«r Sylvia Ave.; Mr. in Mrs. John Burja, Mr. in Mrs- jp" B Pečjak, Mrs. Angela Valenčič, E. 200tli Stree't; "y^W. " K Spilar, E. 159th St.; Mr. in Mrs. Charles Benevol, > tj » Mrs. Paulich, Mr. in Mrs. Anton Laurich st., družina yi m Keren, družina Joseph Chervan, Mr. Frank Waua' ■ Charles Friscic, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ.	H
Lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtoinoD"	■
plaint na razpolago pri pogTebu.	I
Prisrčna hvala Rev. J. Celesniku za opravljeno „><" i nico, cerkvene pogrebne obrede ter za številne o»lS ^ H časom belezni blagopokojne.	gin" ■
Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Josip Zele » ( H za lepo urejen pogreib in postrežbo.	pfj >" ■
Hvala lepa onim. ki so prišli pokojno kropit, so ^t ■ culi ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitki' ,0. K tudi onim. če je njih ime pomotoma v zahvali i«™1 si JJ ■ Ti pa, ljubljena soproga, mati in stara mata,	|
prezgedaj zapustila in se zavedno ločila od nas, * g V H žalostni kličemo: Počivaj v miru, dokler se ne sn«ae» zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANTON MARKOVICH, soprog.	. , ■
MARY ERJAVEC in ROSE MARINCLE, '^flO'' H BETTY MARKOVICH, SOPHIE ERJAVEC, AN*" ' H ERJAVEC in MARY PETELINKAR, vnuki-Cleveland. O., 25. septembra, 1940.