PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M, dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 97 (13.927) Trst, sreda, 5. junija 1991 Številni politični predstavniki vabijo državljane k udeležbi S polemiko o referendumu naraščajo dvomi o uspehu Cossiga solidaren s Craxijem, ki so mu očitali, da se obnaša kot Hitler Za Forlanija je referendum izmišljena rešitev za veliko resnejši problem Po prizivu v zvezi z vrtcem v Špetru Državni svet predlaga uradno priznanje dvojezičnega vrtca RIM — Politični barometer še naprej močno niha in Polemike v zvezi z referendumom še bolj zaostrujejo že itak Oapeto politično razpravo. Predstavniki strank medtem zavzemajo najrazličnejša stališča do referenduma in do volil-ne dolžnosti državljanov; notranji minister Scotti, ki je sicer zaseden na drugi fronti proti mafiji, zagotavlja, da bo v nedeljo volil le iz dolžnosti. Hkrati pa opozarja, da ustava v Primeru referenduma upošteva tudi absentizem in v prime-fu manjkajočega kvoruma še ne bi bilo mogoče govoriti o Propadu referenduma kot takega. O dogodkih in polemikah pa je dobro obveščen tudi Predsednik Cossiga, ki resnici na ljubo večkrat prispeva k Popestritvi politične scene. Potem ko se je prav zaradi referenduma prekinilo skoraj idilično vzdušje med predsednikom republike in socialističnim liderjem Craxijem, se je včeraj Cossiga ponovno »omehčal«. Craxiju je namreč pred-Sednik ustavnega sodišča očital, da se vede kot Hitler. Cos-si9a mu je v pismu izrazil solidarnost kot državljan in kot Predsednik republike. »Dragi Craxi, z veliko zaskrbljenostjo opazujem, kako se politično soočanje barbarizira in bo-P® se, da se bodo na tak način izničila nekatera pomembna Ustavna načela. Razumem, če se kdo ne strinja z nekaterimi Uačrti stranke, ki jo vodiš, razumem tudi, da bo politična razprava na ta račun še ostra in težavna, ne sprejmem pa ''ulgarne in neodgovorne opazke, da se ti, voditelj Socialiste stranke, ki ji demokracija, osvoboditev in svoboda °liko dolgujejo, obnašaš kot Hitler....Ignoranza tekmuje s krivo vero in kriva vera z demagogijo. Izražam ti vso svojo s°lidarnost,« je v pismu napisal Cossiga. Na fronti KD, ki je prav tako v polemičnem odnosu s svojim najuglednješim predstavnikom, s predsednikom Cossigo, pa je položaj že nekaj dni dokaj miren. Strankino vodstvo kot znano prepušča volilcem izbiro vesti za nedeljski referendum, strankin tajnik Forlani pa zatruje, da so nekateri le preveč dramatizirali pomen referenduma o preferencah. Tajnik KD Forlani meni, da gre za izmišljen problem, za problem stranskega pomena, ki ne bo rešil zapletenega vprašanja institucionalne reforme, kakršen koli že bo volilni izid. S kančkom polemičnosti dodaja, da se osebno sploh ne boji izida referenduma, kar mu menda nekateri pripisujejo, boji pa se tistih, ki hočejo z besedami doseči nemogoče. »Prevelika retorika in teatralnost sta krivi za politično krizo, v kateri smo se znašli, ne pa zastarel volilni sistem,« meni Forlani. Tudi osrednje sindikalne organizacije so pozvale delavce, naj se v nedeljo udeležijo referenduma, ne glede kako nameravajo glasovati, »saj bodo s svojo prisotnostjo delavci ovrednotili politični in zgodovinski pomen ljudske izbire«. K udeležbi vabi tudi predsednik Confindustrie Pininfarina, ki bo tudi sam volil »iz dolžnosti«. DSL, ki sicer poziva svoje člane, naj glasujejo »DA«, se sedaj sooča tudi z volilnim rezultatom nedeljskih občinskih volitev v Andrii pri Bariju. Occhetto zagotavlja, da je zmago stranke komunistične prenove nad Demokratično stranko levice predvideval, saj je tudi kongres v Andrii odločno zavrnil DSL. »Kongresi so najboljša napoved za volitve,« pravi Occhetto in zagotavlja, da še vedno zaupa v zaključke vsedržavnega kongresa in da bo »primer Andria« skoraj gotovo ostal osa-meljen. ČEDAD — Včeraj zjutraj je ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje prof. Živa Gruden prejela iz rok didaktičnega ravnatelja v Svetem Lenartu dekret predsednika republike, ki sprejema priziv proti ukrepu videmskega šolskega skrbništva, s katerim je bilo dvojezičnemu vrtcu v Špetru odklonjeno priznanje delovanja oziroma avtorizacija. Predsednikov dekret se sklicuje na mnenje državnega sveta z dne 20. decembra 1989, ki o vrača razloge, na katere se je šolski skrbnik skliceval pri svojem ukrepu. Šlo je zlasti za to, da v videmski pokrajini noben poseben zakon ne predvideva dvojezičnosti niti didaktične dejavnosti v slovenskem jeziku. Državni svet sicer poudarja, da v Videmski pokrajini zaenkrat ni, tako kot to velja za Tržaško in Goriško pokrajino, »slovenske etnično-jezikov-ne manjšine, ki bi bila pravno priznana v obstoječi ureditvi«, in da gre zato glede šolskega pouka v materinščini državljane slovenskega jezika v videmski pokrajini obravnavati tako kot vse ostale drugoje- zične državljane, ki ne uživajo posebne zakonske zaščite, vendar pripominja, da vprašanja ne gre obravnavati v posebnem deželnem kontekstu, temveč v sklopu širše problematike privatnega šolstva z neitalijanskim učnim jezikom, ki ga ureditev ne izključuje. Ko bi namreč sledili razmišljanju, na katerega se naslanja osporavani ukrep, bi takih šol ne smeli dovoljevati na celotnem državnem ozemlju, izvzemši tiste pokrajine, kjer živijo priznane jezikovne manjšine. To bi pa nasprotovalo tako realnemu položaju kot tudi osnovnim načelom glede privatnega šolstva in smernicam za delovanje otroških vrtcev še posebej. Državni svet osporava tudi sklicevanje na člen o učnem jeziku (čl. 237 R.D. 1297/38), ki ga ni mogoče aplicirati na vrtec, saj ne gre za obvezno šolstvo. Slednjič vabi upravo, da prošnjo za priznanje delovanja vrtca ponovno prouči v luči korektne interpretacije ustrezne normative. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi vse ostrejšega pritiska opozicije Sovjetska armada nadaljuje s svojimi provokacijami v Pribaltiku Vlada Fatosa Nana prisiljena odstopiti Dramatična noč v Vilniusu se je končala brez spopadov TIRANA — Politični položaj v Albaniji se ponovno zaostruje. Ko-šestindvajset dni po umestitvi J® zaradi vse večjega pritiska opozicije prejšnjo noč odstopila vlada Fatosa Nana. Odstop ministrskega predsednika Fatosa Nana so podprle vse parlamentarne stranke, saj kaže, da bo lahko le ta drastična odločitev polagala državi iz hude politične in plasti gospodarske krize. Novo vla-9° bodo verjetno sestavili v nede-jJ?' v njej pa naj bi bili predstavni-kl vseh strank, še pred koncem leta Pa naj bi bile nove volitve. Predpogoj za vstop v novo vlado je, da se Parlamentarci začasno odrečejo strankini pripadnosti. Nanova vla-9a je dosegla tudi dogovor, da tudi prihodnjega predsednika vlade toenujejo komunisti. V novi vladni asedbi ne bo smel ostati niti eden d sedanjih članov. Zaenkrat še ni nanor kdo bi lahko nadomestil se-anjega premjerja, vsekakor pa je predsednik parlamenta Kastriot Is-lami izjavil, da bo gotovo »neka znana osebnost«. Nezadovoljstvo albanskega naroda je prav te dni doseglo višek in nevarnost množičnih demonstracij je iz ure v uro večja. Neodvisen sindikat je sredi maja oklical splošno stavko, ki jo podpira nad 350 tisoč delavcev, tri tisoč rudarjev pa je 25. maja začelo gladovno stavko. V mestih primanjkuje najosnovnejšega blaga široke potrošnje. Tudi reforme, ki jih je obljubljal Nano so doslej ostale le na papirju, z veliko počasnostjo pa se je nova vlada lotila gospodarske prenove in odpiranja v Evropo. Prve demokratične volitve, ki pa so pri pooblaščenih tujih opazovalcih vzbudile precej dvomov, so dodelile komunistični partiji dve tretjini sedežev v parlamentu, demokratična stranka, ki so jo ustanovili samo kak mesec prej, pa je dobila 75 od skupnih 250 sedežev. VILNIUS — V noči na torek je Litva doživela novo dramatično noč, ki pa se je k sreči končala brez prelivanja krvi. Sovjetski vojaki so namreč s transporterji in tanki zasedli vse ključne položaje v Vilniusu, nadzorovali mostove preko reke Neris, železniško postajo in letališče ter obenem obkolili parlament. V dramatičnem pozivu je predsednik Vitautas Landsbergis ljudi poklical, naj se strnejo ob svojem parlamentu, da bodo »priče« sovjetskemu nasilju. Rdeča armada pa ni prebila živega zidu, po nekajurnih provokativnih legitimacijah mimoidočih so se vojaki umaknili v svoje vojašnice. Pribaltsko poveljstvo je kasneje sporočilo, da je vojska le iskala dezerterje, to pa ni omililo napetosti v Pribaltiku. Vitautas Landsbergis je odpovedal obisk na Poljskem, kjer bi se moral sestati s papežem Janezom Pavlom II., ker se boji, da bi vojska v prihodnjih urah lahko ponovila svoje provokacije, sinoči so tako tisoči Litovcev ponovno goloroki zavarovali svoj parlament. Zahodne politične opazovalce so predsinočnji dogodki presenetili, saj Mihail Gorbačov danes odpotuje v Oslo po Nobelovo nagrado za mir in bi mu morebitni zapleti v Vilniusu zagrenili obisk. V Pribaltiku pa se ne čudijo, saj je sovjetska vojska stopila v akcijo le nekaj ur po objavi predhodnega sodnega poročila zveznega preiskovalnega sodnika Nikolaja Trubina, ki je za tragične januarske do- godke v Vilniusu obtožil litovske »nacionaliste in separatiste«. Kljub televizijskim posnetkom Trubina trdi, da so na ljudi streljale litovske paravojaške enote in ne rdeče-armejci. Obenem v Vilniusu navajajo, da Gorbačov nadaljuje z vojaškimi provokacijami, ker se sedaj čuti bolj močnega kot pred meseci. S podpisom tako imenovanega »sporazuma 9 + 1« je namreč Gorbačov dokazal, da je večina v SZ za »prenovljeno federacijo suverenih republik«. Že res, da je moral za to plačati težko ceno, a s tem si je nedvomno zavaroval hrbet, tako da bo lažje prisilil ostalih šest upornih republik, da se odrečejo svojim secesijskim željam. Pri tem pa mora paziti, da ne prekorači določene meje, ker bi lahko v trenutku zapravil podporo, ki mu jo še vedno izkazuje Zahod. Prav zato lahko pričakujemo, da bo Kremelj uporne republike »pekel na nizkem ognju«, vsaj do prihodnjega srečanja na vrhu med Gorbačovom in Bushem. Po nemških novinarskih virih, naj bi do tega srečanja prišlo že pred koncem tega meseca. V Washingtonu in v Moskvi pa teh vesti niso potrdili. Skoraj za gotovo pa se ve, da bo Gorbačov julija v Londonu, ko bo vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Do tedaj pa bodo skušali odpraviti še zadnje ovire, predvsem japonske, tako da se bo lahko sovjetski predsednik kot »opazovalec« udeležil tega pomembnega vrha. Za Taurianovo predlagana komisarska uprava Zadnja vest Sinoči okoli 23. ure je v do°i?ein sred*šču Trsta prišlo k»t U<*e Pr°metne nesreče, v Brili1!1 Je izgubila življenje iah ,na 9osPa- Po informaci- zakiinL8™0 iih Preieli Pred 83-i iackom redakcije, naj bi ski,* ?a Tranquilla Crevatin sirp la Prečkati Ul. Carducci P° Prehodu za pešce, ®r z rdečim semaforjem. Hi Z,, ie mimo privozil osebij- t°mobil in povozil pri-sre* 9°SP°- Ko je na kraj ne-križa Prijet rešilec Rdečega vattn' 16 bila Tranquilla Cre-Crevat?6 mrtva. Tranguilla ll „„ tln se je rodila v Miljah . " SePtembra 1908. TAURIANOVA (REGGIO CALAB-RIA) — Notranji minister Scotti je v okviru bolj odločnega boja proti organiziranemu kriminalu včeraj podpisal nove odloke, s katerimi prefektom v Apuliji, Laciju, Emiliji-Romagni, Piemontu, Markah, Toskani, Liguriji, Mo-liseju, Abrucih, Bazilikati, Sardiniji in Umbriji dodeljuje večje pristojnosti. Pred dnevi je Scotti že podpisal podobne odloke za »superprefekte« v Kalabriji, Lombardiji, Venetu in Kam-paniji s tem pa bi rad stopil na prste vse hujšemu divjanju organiziranega kriminala v državi. Čeprav ni v neposredni zvezi s temi odloki pa je v eni kriminalno najbolj »vročih« občin v Italiji včeraj prefekt suspendiral občinski svet. Gre za Turi-anovo pri Reggiu Calabrii. Prefektov odlok nosi datum 3. junija, sklicuje pa se na 15. člen zakona št.55 iz leta 1990, ki govori o občinah, v katerih se ugotovi vpletenost mafije. Namesto občinskega sveta prefekt iz Reggia Calabrie Cannarozzo predlaga imenovanje treh vladnih komisarjev. Županja v odstopu Olga Macri je s tem v zvezi izjavila, da naj bi bil prefektov predlog za razpust občinskega sveta posledica protestnega odstopa 18 svetovalcev KD in ne zakonskih predpisov, ki zadevajo vpletenost organiziranega kriminalna v upravno delovanje. Demokristjani imajo v občinskem svetu absolutno večino (18 svetovalcev na 30). Že pred svetovalci KD je odstopilo devet svetovalcev (6 PSI in 3 DSL), ki so v skupnem sporočilu PSI in DSL' zapisali, da ne nameravajo več sodelovati pri delu občinskega sveta, »ker je prišlo do takega razkroja civilnega in demokratičnega življenja, da je dokončno propadla tudi reprezentativnost občinskega sveta.« Do tega je prišlo 8. maja letos, istega dne pa je pravosodni minister Martelli predlagal notranjemu ministru Scottiju, da začne postopek za razpust občinskega sveta v Turianovi. SKGZ in SSO pri Biasuttiju Predstavniki manjšinskih organizacij so včeraj posredovali deželni upravi svoja stališča o reševanju perečih problemov slovenskih ustanov. NA 5. STRANI Pred dnevi v podobni eksploziji nekega arzenala ob življenje več kot osemsto ljudi Eksplozija »apokaliptičnih« razsežnosti povzročila pravo razdejanje v Adis Abebi ADIS ABEBA — Dve strahoviti eksploziji, od katerih naj bi bila druga po trditvah očividcev »apokaliptična«, sta včeraj zjutraj odjeknili v etiopski prestolnici. V zrak je zletelo skladišče orožja in municije približno kilometer od najožjega mestnega središča in za sabo pustilo za zdaj še neznano število mrtvih, mnogo ranjencev in pravo opustošenje. Do prve eksplozije je prišlo ob 4.30 zjutraj, do druge, kateri je sledila še serija manjših eksplozij, pa dve uri kasneje. Nebo nad Adis Abebo je bilo kot ob kakem velikem ognjemetu (na sliki AP), očividci pa so govorili, da so videli rakete in svetlobne izstrelke, kako parajo nebo, medtem ko je na zemlji divjal požar velikanskih razsežnosti. Glede števila žrtev ni nobenih podatkov. Ve se le, da je življenje izgubil snemalec mednarodne TV agen- cije Visnevvs, izredno hudo pa je bil ranjen tudi neki britanski novinar. Poročevalec ameriške TV postaje CNN je tudi obiskal glavno mestno bolnišnico in poročal o številnih ranjencih z opeklinami in drugimi hudimi poškodbami. S tem v zvezi velja še omeniti, da je v podobni eksploziji nekega skladišča municije pred nekaj dnevi po za zdaj še neuradnih podatkih umrlo 850 ljudi. O moči včerajšnje eksplozije pričajo podatki, da je v krogu treh kilometrov eksplozivni val razbil vsa stekla na zgradbah, ki so bile zgrajene po »evropskih standardih«, z zemljo pa naj bi zravnal vsa preprosta bivališča krajevnega prebivalstva. Sliko strahovitega razdejanja pa so dopolnili še porušeni drogovi za mestno razsvetljavo in izruvana drevesa okoli arzenala Bekulo Bet v jugovzhodnem delu etiopske prestolnice. Plesišča bodo nepreklicno zapirali ob dveh ponoči RIM — Plesišča po vsej Italiji bodo še do nadaljnega zapirali ob dveh ponoči in ne dve uri kasneje. Tako so včeraj odločili v četrti sekciji državnega sveta, kjer so tako potrdili odlok predsedstva ministrskega sveta z dne 25. maja 1990, s katerem so nameravali omejiti število prometnih nesreč ob sobotah in nedeljah ponoči. V deželi Emiliji Romagni in v občini Bologna so se dosledno držali teh odlokov, vendar pa so se lastniki večjih plesišč pritožili na TAR proti tej odločitvi, češ da jih to finančno zelo oškoduje. TAR je sprejel priziv ter preklical odlok, saj so upoštevali dejansko stanje finančno oškodovanih strank. Predsedstvo ministrskega sveta pa se je spet pritožilo v državne svetu proti tej odločitvi. Državni svet je dokončno potrdil, da se bodo italijanska plesišča odslej zapirala ob dveh ponoči. Predsednik Kučan demantiral pisanje agencije Tanjug Evropska skupnost bo Jugoslaviji v bodoče odločneje pokazala zobe LJUBLJANA — Iz kabineta predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana so včeraj sporočili, da je agencija Tanjug napačno poročala o pogovorih najvišjih predstavnikov Evropske skupnosti s predsedniki republik in republiških predsedstev, vsaj kar zadeva pogovor predstavnikov Evropske skupnosti s predsednikom Kučanom. Tanjug je namreč poročal, da so se vsi predsedniki v pogovoru s San-terjem in Delorsom strinjali s štirimi temeljnimi točkami kot so enotni trg s skupno centralno banko in valuto, spoštovanje človekovih pravic in pravic narodnostnih manjšin ter skupna obramba in zunanja politika. Predsednik predsedstva Slovenije s predstavnikoma Evropske skupnosti o tem ni posebej razpravljal, še manj pa se je dalo kakorkoli njegovo izvajanje v tem pogovoru razumeti kot pristajanje na tak pogled, kot ga omenja San-ter, oziroma povzema Tanjug. Milan Kučan je kot je zapisano v sporočilu za javnost pogovor izkoristil za seznananje predstavnikov Evropske skupnosti z razlogi, cilji in potekom uresničevanja osamosvajanja Slovenije in za utemeljevanje potrebe, da tudi Evropska skupnost z razumevanjem sprejme slovensko odločitev in njeno uresničitev.(dd) BRUSELJ — Če sodimo po tistem, kar sta predsedujoči ministrskega sveta zunanji minister Luxemburga Jacgues Poos in predsednik komisije Jacgues Delors izjavila v Dres-denu, mora Jugoslavija obrniti ploščo ali pa bo to storila dvanajsterica. Trenutno ima Jugoslavija z ES 53 odstotkov zunanjetrgovinske menjave, kar je pomembno tako za eno kot za drugo stran, če pa do pomiritve v Jugoslaviji ne bo prišlo, bo ES morda te zveze prekinila. Koga bo to prizadelo, ni težko uganiti. In to navkljub neprestanemu prepričevanju, da se ekonomski in politični odnosi nadaljujejo v predvidenem ritmu. To bi lahko imeli za rezultat obiska Santerja in Delorsa pred tednom dni v Beogradu. V razgovorih z republiškimi in zveznimi politiki najvišja funkcionarja ES očitno nista doživela presenečenj, še očitneje pa je, da se nista pustila preplašiti. Po spremenjenem vrstnem redu razprav na »informativnem« srečanju ministrov dvanajsterice v Dresdenu je položaj v Jugoslaviji postal glavna tema, ki je izrnila razpravo o pomoči vzhodnim pokrajinam Nemčije in druga vprašanja. Po izjavah Poosa in Delorsa na tiskovni konferenci se je Bruselj očitno odločil vplivati na razrešitev jugoslovanske krize. Instrumente za spodbudo pogajalcem v Jugoslaviji ima dvanajsterica v svoji ekonomski moči. Diagnoza Delorsa je naslednja: Jugoslaviji grozi do konca leta bankrot, če ne bo presegla sedanjih sporov. Devizne rezerve se iz dneva v dan manjšajo, z njimi špekulirajo vsi, od posameznikov do republiških vlad, če pa država ostane brez deviznih rezerv, vemo vsi, kaj to pomeni. Do 1. oktobra lani je imela Jugoslavija dober ekonomski program, ki pa so ga iz političnih razlogov blokirali, če bo Jugoslavija razpadla, mora tudi ES sprmeniti metode sodelovanja. Ante Markovič je od ES in mednarodnih bank zahteval pomoč v višini štirih do petih milijard dolarjev, s katerimi bi Jugoslavija izplavala iz sedanjega »kaosa« - kot komentatorji pogosteje označujejo sedanji politični in gospodarski položaj v Jugoslaviji. Da bi Jugoslavija ta denar dobila, mora izpolniti štiri pogoje, ki jih je Poos naštel novinarjem: spoštovanje ustave (v tem trenutku predvsem izvolitev predsednika predsedstva po zakonskih normah), spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin, začetek dialoga o novi politični strukturi in nadaljevanje ekonomskih reform. Da ne bi bilo nesporazumov, je Poos ponovil, da pomoči ne bo, če bi prišlo do spreminjanja notranjih ali zunanjih meja. S temi odredbami je bil zadovoljen tudi italijanski minister De Michelis, ki je prav tako nezadovoljen zaradi onemogočanja izvolitve predsednika predsedstva in se je zato zavzel, naj ES sprejme »natančno in koordinirano mnenje o Jugoslaviji«. Vse našteto kaže, da namerava dvanajsterica »pokazati zobe«. V kakšni obliki se bo ta odločnost izrazila, bomo kmalu izvedeli - čez dva tedna se bo v Luxemburgu ponovno sestal ministrski svet ES, na dnavnem redu je tudi priprava KVSE in rednega srečanja ES-Tedaj bodo kot reakcijo na dogodke v Jugoslaviji tudi določili nove ukrepe. MILAN RADOS Četrti dan v domovini je Janez Pavel II. obiskal Radom Papež o »novem vetru« VARŠAVA — Včerajšnji četrti dan papeževega potovanja po Poljski je potekal mirno in po vnaprej pripravljenem programu. Janez Pavel II. (na sliki AP) je obiskal delavsko mesto Radom oddaljeno kakih sto kilometrov od Varšave, kjer se je leta 1976 začel upor poljskih delavcev, ki je nato privedel do ustanovitve VValeso-vega sindikata Solidarnost. Papež je v dopoldanskih urah govoril zbrani množici, in kot že večkrat na tem potovanju, je občasno govoril prosto o argumentih, ki so mu še posebno pri srcu. Tudi tokrat se je daljše ustavil pri splavu, ki »je predvsem krivica do tistega, ki se ne more braniti«. Papež je nato spregovoril o nacističnih zločinih ter dejal, da nima nihče pravico ubijati zaradi verskega ali rasističnega prepričanja. O tem argumentu je govoril na dolgo, saj je poudaril, da ga v to sili želja po pravičnosti, saj »se ne sme nikoli več zgoditi, da bodo sistematično ubijali Žide ali cigane le zato, ker niso iste rase, kot njihovi krvniki.« Prav v okolici Radoma so namreč bila tri nacistična koncentracijska taborišča, kjer je umrlo več tisoč oseb, predvsem Židov. »Kaj so to besede v vetru?« se je naposled vprašal papež, ter nadaljeval: »Odkar se prišel v Poljsko me spremlja močan veter«, pri tem pa se je očitno navezal na »veter«, ki je začel pihati v Radomu pred petnajstimi leti... Takrat je vladna policija aretirala dva tisoč delavcev, zažgali pa so tudi sedež komunistične stranke. Tu upor je bil le uvod v še hujše nemire leta 1980, ki so v Gdansku zahtevali celo vrsto smrtnih žrtev. Janez Pavel II. je nato daroval mašo, kateri je prisostvoval novi predsednik poljskega sindikata Marjan Krzaklew-ski. Papež je v popoldanskih urah posvetil nov teološki seminar, nato pa se je dalj časa ustavil pred spomenikom padlim delavcem med delavskim uporom pred 15 leti. V večernih urah se je Janez Pavel II. podal še v Lomzo, kjer je spet daroval mašo, tokrat Za krajevne poljedelce, tudi tam pa je omenjal novi veter, za za katerega upa, da se bo »vsidral v dušo vseh Poljakov«. • Državni svet Čeprav mnenje državnega sveta zahteva temeljitejšo pravno obravnavo, je vendarle jasno, da dvojezičnost ne more biti razlog za diskriminacijo izobraževalne strukture, ki si jo je prav ob pomanjkanju pravnega priznanja, ki bi zagotavljalo pouk materinščine v državnih šolah, postavila naša skupnost sama v skladu z ustavnimi načeli o svobodi poučevanja. Ker ima dvojezični vrtec vse pogoje, ki jih sicer predvideva zakon za delovanje tovrstnih ustanov, bi priznanje delovanja moralo slediti skoraj avtomatično. S priznanjem pa bi se morala odpreti tudi pot do nekaterih javnih prispevkov, za katere je bila ta naša ustanova celih sedem let prikrajšana, in to pravzaprav zaradi napake državne uprave. Mnenje državnega sveta pa v bistvu odpira pot tudi priznanju delovanja dvojezične osnovne šole, kar bi bil prvi korak na poti k pravnemu priznanju. Izetbegovič ponuja svoj model izhoda iz jugoslovanske krize SARAJEVO — Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je na novinarski konferenci v Sarajevu poudaril, da je izhodišče za prihodnjo ureditev Jugoslavije kot zveze suverenih republik, oziroma držav, ki ga je izoblikoval skupaj z makedonskim predsednikom Kirom Gli-gorom, edina mirna rešitev jugoslovanske krize. Obe drugi zasnovi tako federalna kot konfederalna namreč po Izetebegovičevi oceni nujno pomenita uporabo sile pri razreševanju krize. Predsednik bosansko-hercegovskega predsedstva je hkrati sporočil, da z makedonskim predsednikom nimata rezervnega predloga- za primer, da predsedniki republik in republiških predsedstev jutri ne bodo sprejeli predlaganega izhodišča. Izetbegovič je potrdil, da bodo na četrtkov sestanek na Stojčevac pri Sarajevu prišli vsi povabljeni predsedniki. Ta sestanek bo po besedah predsednika predsedstva BiH zadnji poskus za rešitev jugoslovanske skupnosti. Po pisanju Tanjuga je ta predlog že podprl član predsedstva Janez Drnovšek. Pismo uredništvu Razmisleki o referendumu Referendum daje možnost nam dr-žavljanom-volilcem, da lahko izrazimo lastno mnenje o določenem konkretnem problemu. Nismo vezani na simbol stranke, politične skupine, temveč na problem, na argumente. Lahko torej o določeni stvari odločamo ne da bi dajali drugim (strankam, političnim predstavnikom) delego, naj v našem imenu odločajo. To, da smo mnogo manj vezani na mnenje stranke ali strank, za katero po navadi glasujemo, pa je za te politične skupine neprijetno. Saj se lahko izkaže, da je volilec, pri določenem konkretnem problemu drugačnega mnenja kot vodstvo stranke. Če volilec tako možnost večkrat uporablja, lahko postane politično bolj kritičen in dinamičen. To pa je lahko tudi vzrok, da bo lažje menjaval svojo podporo strankam. Verjetno se zaradi tega stranke ne »segrejejo« toliko ob referendumih -torej pri konkretnem odločanju - kakor ob političnih volitvah. S tokratnim referendumom naj bi državljan - volilec odločal o moraliza-ciji politike, naj bi čimbolj onemogočil manipulacijo glasov. Volilnim sleparijam, izsiljevalcem in kriminalcem naj bi torej odklenkalo. Volilec, ki podleže izsiljevanjem političnih glasov, je očitno šibak državljan. Državljan revščine in zaostalosti, ki mora ukloniti hrbet za vsakdanji kruh, za službo, za obstoj. Njegovo življenje je pogojeno od volje bogatih, močnih. To je vzrok, da je pripravljen prodajati svojo pravico -preferenco na volitvah - in s tem del lastne svobode. Kaj pa mu služi volilna pravica, možnost izbiranja kandidatov, če nima svobode vsakdanjega kruha? Če bo imel manj možnih preferenc, bo pač lahko manj prodajal. Močni, nadrejeni, bo torej imel manj možnosti izsiljevanja. To je verjetno edini hiter in učinkovit način moralizacije politike? Kriminalce, mafijo, sleparije je pač težko izslediti, kaj šele kaznovati. Tudi na nove zakone, ki bi poostrili kazni za take sleparije, bi bilo potrebno predolgo čakati. Gola resnica pa je, da je preveč razvidno, javno, pod kakšnim pritiskom živi državljan - volilec v Italiji, posebno na Jugu. Z znižanjem možnih preferenc se bo pojav znižal. Z znižanjem pojava pa se mora tudi vzrok - ali ne ? Nekoč so ubogega volilca izsiljevali s čevlji - pred volitvami so mu dali levega, po uspešnih volitvah pa desnega. Kako grd, neciviliziran pojav-Škoda, da takrat niso prepovedali vsem nositi čevlje. Izsiljevanja političnih glasov ne bi bilo več! Sicer pa je tudi sam sistem več pre' ferenc samo komplikacija. Kandidate postavljajo politične skupine - stranke. Državljan - volilec pa naj im? možnost potrjevanja kandidatov. Mož' nost izbiranja ne poenostavlja politi0' ne igre. Če se državljanu dozdeva, da bo if' voljenih premalo Žensk, naj pač 4a svojo edino preferenco ženski. 95 misli, da bi bilo potrebno pomladih politično zastopstvo, naj pač odda svojo edino preferenco samo mlademu kandidatu, če je preveč izvoljenih delavcev, lahko daje edino preferenc0 intelektualcu, ali pa kmetu in tak naprej. V današnji družbi je pač državi]00 enostaven - monoliten, vse njegov interese lahko zastopa ena strank en kandidat. To da je istočasno delavec, intelektualec, oče, sin, potrošnik, ustvarjale kulture, specializiran strokovnjak, c'° vek, ki se spozna na vse, da se v sv° jih potrebah in interesih stalno spr® minja in prekriva - vse to je navlak civilne družbe, ki ga preveč drob' razpršuje. Ali ni logično da se vse P° enostavi, da se vse koncentrira v en ga samega kandidata - leaderja? ,- Kaj pa državljan etnične skupnoi> ' torej manjšinske skupine v družbi, k kor smo mi? Bomo še lahko podpR s preferencami kandidate, ki so n bližnji, ki so bolj odprti? Bomo iatl ce pričakovali solidarnostne pre/eren italijanskih sodržavljanov? mnogo težje. Šibkejše družbene k . ponente se bodo pač morale P°dreLjj. močnejšim. Zato da bo politična vOg na scena poenostavljena, moč 0 , ja-nja koncentrirana, učinkovitost vd nja večja? Saj pelje različnost im & sov in pogledov že v družbeni k ki se ga ne da več upravljati - 01 zna? - ali noče? . , Eno od meril, kaj storiti, bi i u bilo tudi opazovanje kako bo na \ tjfa mafija usmerjala glasovanje, ve bi to bilo pasivno merilo, medte; je verjetno pravilno, da se v vpraša, kaj bo on sam imel °a, e'nc-da ima samo eno ali pa več PJe -^gi Bo imel več pravic ali manj? r> ga-večjo ali manjšo možnost so nja, vplivanja? SERGIJ Avtonomno stališče socialistične skupine na Deželi Center off-shore mora ostati v območju javnega nadzora TRST — Socialisti svarijo pred nevarnostmi, ki pretijo uresničevanju velikih projektov v Trstu, zlasti finančnega centra off-shore in načrta Polis. Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Dario Tersar in deželni odbornik Gianfranco Carbone sta na te nevarnosti opozorila na včerajšnji tiskovni konferenci ob robu zasedanja deželnega sveta, iniciativo deželne skupine PSI pa sta opredelila kot povsem samostojno in ločeno od strogo politične logike. Glede off-shora socialisti opozarjajo, da se z njim ukvarja vse preveč ljudi, kar lahko pripelje do klasičnega primera, ko na koncu nihče ničesar ne stori. Od tod njihov sum, da se za intenzivnimi sestanki strankarskega tipa skrivajo interesi »transverzalnih verig«, kot jih je imenoval Carbone, oziroma poskusi, da bi poleg z zakonom Predpisanega ustvarili še drug, krajevni nivo dostopa do off-shorea. S tem Pa bi po mnenju socialistov tvegali izvotlitev zgodovinske priložnosti, ki jo zakon za obmejna območja namenja Trstu oziroma deželi Furlaniji-Julijski krajini, po drugi strani pa bi se povečala možnost restriktivnega posega EGS do tega zakonskega besedila. »Ne razumemo na primer, zakaj se z off-shoreom ukvarja predsednik pristaniške ustanove, ki bi storil veliko bolje, ko bi v večji meri skrbel za pristaniške dejavnosti,« je izjavil Carbone. »Pristaniški promet doživlja namreč katastrofalni padec, zlasti na Področju ro-ro, ki beleži skoraj 80 odstotno zmanjšanje. Nič boljši ni niti finančni položaj EAPT... Dopovedati si torej moramo, da off-shore nima nič skupnega s pristaniškim prometom, saj gre vendar za čiste finančne posle na visoki mednarodni ravni.« Zakon za obmejna območja natančno določa, da mora o vstopu v center off-shore odločati poseben visoko kvalificirani upravni odbor, poskusi, da bi ustvarili še en, krajevni nivo vstopa vanj pa po mnenju PSI prihajajo iz krogov lastnikov nepremičnin. »Ne strinjamo se s stališčem, po katerem lahko center nastane kjerkoli, tudi v zaprašeni kleti,« je nadaljeval Carbone. »Njegova lokacija mora nujno najti prostor znotraj pristaniškega območja, točneje v prostem pristanišču, za kar bo potrebna državna koncesija, ne pa kupoprodajna operacija, kot bi bila v primeru, ko bi center nastal na zasebnem terenu. S tem pa je hkrati zajamčen javni značaj oziroma resnost te pomembne iniciative (noben zasebnik namreč ne bi bil pripravljen graditi npr. za 30 let, kot je to v režimu koncesije), ki jo mora upravljati izključno zakonsko predpisani odbor.« Drugo vprašanje je načrt Polis, pri katerem po mnenju socialistov ne gre izgubljati časa in takoj določiti prostor oziroma sprožiti birokratski postopek za izgradnjo sedeža zavarovalnice Generali. Trst si namreč ne more privoščiti, da bi se prestižna družba, s katero je podoba mesta tako tesno povezana, preselila drugam. »Vprašujemo se, kaj dela javni kapital (finančne družbe Finporto, op.ur.) pri glavnici Polisa,« pravi Carbone, »saj gre za zasebno operacijo, pri kateri je javna ustanova Gianfranco Carbone zadolžena samo za izgradnjo prostorov poslovnega centra. Pustimo, naj Polis upravljajo zasebniki z družbo Fiat Im-presit na čelu, Finporto pa naj svoj delež prepusti sedaj izključenim krajevnim zasebnim podjetnikom.« Stališče socialistične skupine na Deželi lahko torej strnemo v štiri glavne zahteve: po takojšnji lokaciji za sedež družbe Generali, po realizaciji centra off-shore v starem prostem pristanišču, kjer bi ostal pod javnim nadzorom, in po prepustitvi izgradnje dodatnega poslovnega centra, ki naj bi zrasel na privatnem prostoru, zasebnikom. V. B. Poglobljena izmenjava stališč videmske SKGZ in Gorske skupnosti ŠPETER SLOVENOV — Videmski pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je sestal z vodstvom Gorske skupnosti za Nadiške doline, ki mu je načeloval predsednik Giuseppe Chiabudini. Predstavniki SKGZ so članom Gorske skupnosti orisali značilnosti društev in skupin, ki delujejo v okviru te organizacije in posebej podčrtali njihov sedanji težak položaj. Srečanje pa je bilo tudi priložnost za pogovor o občinskih statutih, pri čemer so predstavniki SKGZ izrazili zaskrbljenost, ker v marsikateri javni upravi, na katere območju živLtudi slovenska narodnost, niso pokazali zadostnega razumevanja za to problematiko. V nadaljevanju srečanja je delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze razčlenila svojo dejavnost. Tako je Fabio Bonini omenil gospodarsko stvarnost in skrb za razširitev in utrditev domačih kadrovskih struktur. Glede dvojezične špetrske šole je Živa Gruden podčrtala nejasne perspektive, ki izhajajo iz dejstva, da ta šola ni še priznana. Ob tem je povedala, da bodo v prihodnjem šolskem letu imeli že več kot 80 otrok, kar bo predstavljalo nemalo težav tudi s prostorskega vidika. O vlogi kulture in o njenem sedanjem težavnem položaju ter o sredstvih javnega obveščanja v vi- demski pokrajini pa je na srečanju spregovorila Jole Namor. Na sestanku je tekla beseda o tudi zakonu za obmejna območja, predvsem kar zadeva člen št. 14, ki predvideva finansiranje kulturne dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti. Predstavniki SKGZ so bili mnenja, da mora finansiranje iz tega člena zadevati izključno dejavnost slovenske narodnostne skupnosti. Zato so se načeloma ogradili od načrta, ki ga je izdelala Gorska skupnost in po katerem naj bi s prispevkom iz tega Beorchia in Longo o posledicah odloka za krčenje državnega primanjkljaja v FJK . TRST — Posledice, ki bi jih na delani ravni utegnil imeti zakonski od-,°k št. 151 o »urgentnih ukrepih za Javne finance« so bile predmet razgo-vora med deželnim tajnikom Krščan-ske demokracije Brunom Longom in senatorjem Claudiom Beorchio, ki je v.ečinski poročevalec v senatni komi-Sl)i za finance o tem zakonskem normativu. Sogovornika sta v tem okviru ob-mvnavala posledice, ki jih bo imel od-za krajevne finance, še zlasti za kakovost občinskih služb glede na pomanjkanje osebja, nadalje za nekatera bniočja in proizvodne sektorje v naši jmželi, za prebivalce goratih in hribo-,'rih območij glede na povečanje dav-nega pritiska na določene vrste presnih sredstev, za turistični in pred-sem navtični sektor v deželi glede na “čutno povišano obdavčenje prive-t°v. itd. Beorchia se je podrobneje us-avil tudi pri problemu skrajšanja roka .a izplačilo carinskih pristojbin, ki je a sprožil veliko razburjenja zlasti na , priškem, srečanje z Longom pa je za-JJUcil z obvezo, da bo v okviru svojih P istojnosti skušal na vse načine za-, j°Pati upravičena pričakovanja in in-.fese institucij in prebivalcev Furlane-Julijce krajine. Delovno srečanje v organizaciji Dežele FJK in združenja AGEG S finančno pomočjo EGS mejnim deželam nove možnosti za sodelovanje z Vzhodom TRST — Če zakon za razvoj obmejnih območij predstavlja za Furlanijo-Julijsko krajino ključ za ekonomsko kooperacijo z vzhodno in srednjo Evropo, bi lahko prav tako koristen prispevek v ta namen prišel tudi z občutnimi finančnimi prispevki Evropske gospodarske skupnosti, porazdeljenimi na različne programe, od katerih so nekateri izrecno namenjeni (notranjim in zunanjim) območjem ob mejah ozemlja evropske dvanajsterice. Ugotovitev je z včerajšnjega tržaškega »workshopa«, ki ga je Dežela Furlanija-Julijska krajina organizirala v sodelovanju z Evropskim združenjem mejnih dežel (AGEG) in ga posvetila analiziranju finančnih mehanizmov EGS za sosednja zunajskupnostna celinska območja in še posebej za pilotni projekt «LACE«, ki si ga je Skupnost omislila za pomoč in kooperacijo med mejnimi deželami. Ta projekt namreč predvideva tehnično pomoč mejnim evropskim deželam in oblikovanje - na dolgi rok - posebne komunikacijske mreže, kar naj bi bilo v pomoč pri izdelavi čezmejnih razvojnih načrtov, pri pripravi posameznih projektov, pri njihovem uresničevanju in pri oblikovanju dolgoročnih razvojnih strategij. Poleg tega sta predvidena še banka podatkov in namenski program za difuzijo informacij, ki naj bi v prihodnosti omogočila uresničitev goste kooperacijske mreže v vseh evropskim mejnih deželah. V okviru take politike Evropske gospodarske skupnosti - je v uvodu tržaškega delovnega srečanja poudaril deželni odbornik FJK za zunanje odnose Gianfranco Carbone - bi si lahko nov operativni prostor pridobila tudi skupnost Alpe-Jadran, ki je v okviru svoje delovne skupine za znanstveno in tehnološko sodelovanje že preizkusila izvedljivost oblik kooperacije s podporo EGS. Pri tem se je Carbone nanašal tudi na projekt sodelovanja med našo deželo, Bavarsko in Hrvaško, ki je svoj čas prejel prispevek iz Bruslja, a je žal propadel zaradi političnih težav hrvaške republike. Toda prav v funkciji odpiranja Vzhodne Evrope in na osnovi izkušenj sodelovanja članic Alpe-Jadrana iz Italije in Nemčije s tistimi iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - je nadaljeval Carbone - bi lahko ta naddržavna skupnost postala aktivni sogovornik Evropske gospodarske skupnosti, na primer z realizacijo banke informacij o vseh programih Skupnosti, ki se na kakršenkoli način nanašajo na novo Evropo, usmerjeno proti tržnemu gospodarstvu. Težave v tem smislu sicer niso majhne - je priznal odbornik - tako zaradi množice iniciativ EGS, zaradi katere se je že problematično dodobra seznaniti s tem »parkom programov« (toliko bolj, ker gre za projekte sodelovanja med deželami, ki niso vse članice EGS), kot zato, ker so finančni viri Skupnosti namenjeni le deželam, ki ji pripadajo in ne tudi tistim, ki niso njene članice. Ostaja pa vendarle dejstvo - kot je izšlo iz posegov predstavnika EGS za vprašanja znanosti Walterja Schaefer-ja, generalnega tajnika združenja AGEG Jensa Gabbeja in izvedenca istega združenja Pietra Van Runa - da so Evropska investicijska banka, BERD, CECA, Svetovna banka in seveda Komisija Evropskih skupnosti izdelale v zadnjih letih številne in zanimive programe in projekte za pomoč Vzhodu, od katerih skoraj vsi predvidevajo oblike sodelovanja z zahodnoevropskimi partnerji. Med njimi so npr. v okviru EGS programi »Phare« (ki je danes sicer zamrznjen v odnosu do Jugoslavije), »Interreg«, »Tempus« in »Let’s go East« podprti z občutnimi finančnimi sredstvi, saj razpolagata npr. samo prva dva s skupaj 4000 milijardami lir. Slovesen epilog dveh tečajev slovenščine VIDEM — Pred dnevi sta se na tehničnem zavodu Arturo Malig-nani v Vidmu slovesno zaključila 8-mesečna tečaja slovenskega jezika in kulture, ki. sta ju že drugo leto zapored organizirala omenjena šola in Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra. Dodati gre, da je na pobratenem zavodu Tehničnega šolskega centra iz Nove Gorice istočasno potekal tečaj italijanskega jezika. Zaključna slovesnost je bila v veliki slavnostni dvorani na glavnem sedežu zavoda, ki številčno predstavlja največjo višjo srednjo šolo v Vidmu. Udeležili so se je ravnatelj prof. Illusi, podravnatelj prof. Malacrea, ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje iz Špetra prof. Živa Gruden-Crisetig in prof. Marino Vertovec, ki je tečaja vodil in ki je najboljšim tečajnikom izročil diplome. V priložnostnem nagovoru je ravnatelj Illusi podčartal izredno pomembno sodelovanje med zavodom Malignani in pobratenim TŠC iz Nove Gorice (pobratena sta že od šestdesetih let) in nujnost sodelovanja na celotnem območju, kjer se kulturi in jezika že stoletja prepletata in medsebojno oplajata. V takem ozračju ni več strahu pred neznanim, ki sicer rojeva predsodke in nezaupanje. Živa Gruden je v slovenščini spregovorila o smislu tečaja, Marino Vertovec pa je podčrtal smisel poznavanja naše kulture in jezika ter orisal trenutne razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. Na koncu velja poudariti, da je bilo kulturno povprečje tečajnikov na zelo visoki ravni, (rp) zakona zgradili v' Špetra etnografski muzej. Mimo teh različnih gledanj pa so člani pokrajinskega odbora SKGZ pokazali pripravljenost, da bi sodelovali pri oblikovanju večletnega razvojnega načrta Gorske skupnosti, kakor tudi programa kulturne komisije, predvsem kar zadeva načrt o Mednarodnem večjezičnem središču. RUDI PAVŠIČ Kakšno bi bilo življenje V Hrvatinih dvodnevno gostovanje ljudi v razdeljeni Istri? v ^ORTOROŽ — Meja med Hr-asko in Slovenijo verjetno ni edi-aktualno vprašanje, o katerem t radi pogovorili prebivalci is-rhi k P.kčin. Življenje med istrski-s; kraji je tako prepleteno, da so n; Puristavniki političnega življe-J Ze nekaj časa prizadevali vz-hanv V^i resnel^e stike med obči-Sor 1 P°l°t°ka, razdeljene z doslej •UejoZ^rn°K b,lag1° re.publifk° 1Na pobudo skupščine skup-Pet \ kalnih občin pa se bodo v stavk sestali predsedniki občin-vseh skupščin in izvršnih svetov Ist .et istrskih občin. pre je povezana na področju $lta Kr°e prebivalstva (ista trgov-obejP0£ijetja oskrbujejo kraje na jetja firaneh meje), mnoga pod-bagjj ^imos, Hidro, Istra benz, P°sln ’ zavarovalnice, turistične razu Zimice) delujejo enotno v de jji11*1 istrskih občinah, ne gle-aUcrra .mejo so značilne dnevne d°v0c3e zaposlenih, Rižanski vo-trskim Je dolgoročno povezan z Is-hica ; vodovodom, izolska bolniš- 6 oila grajena tudi za sever- noistrske hrvaške občine, varovanje morja pred onesnaževanjem je lahko samo skupno, slovenski ribiči so odvisni od hrvaškega morja, Istra je povezana s cesto, železnico, s portoroškim in puljskim letališčem, Luko Koper in marinami, tudi turistično gospodarstvo je povezano s svojo ponudbo (izleti, prireditve, komunalna infrastruktura itd.). Istra skupno rešuje maloobmejni promet po Videmskem sporazumu, carinarnica Koper opravlja svojo dejavnost tudi za občini Buje in Buzet, tukajšnji kraji so povezani tudi z mrežo šol... Lahko bi naštevali pravzaprav v nedogled še kulturne, etnične, zgodovinske in druge posebnosti, ki povezujejo ta prostor. O vseh teh vprašanjih, predvsem tistih, ki so morda ta trenutek najbolj občutljiva, se bodo pogovarjali predsedniki istrskih občin. Organizatorji srečanja so tudi predvideli, da bodo na koncu sprejeli skupno izjavo - nekakšno deklaracijo vseh istrskih občin. BORIS ŠULIGOJ ljubljanske operne hiše s Traviato HRVATINI — Ko so pred štirimi leti predvsem s samoprispevkom krajanov pričeli obnavljati kulturni dom v Hrvatinih, so si bili v upravnem odboru društva Božidar Kolarič edini, da se ne smo zgoditi, da bi kulturni dom sameval, da bi bila ena najlepših dvoran v vaških kulturnih domovih v Sloveniji (take ocene so prišle iz ust dosedanjih gostov) bolj prazna kot polna. Že v času obnove so se organizirali zlasti pevci, ki na različne načine skrbijo, da se dvorana »polni« in da gre glas o delu kulturnega društva tudi prek meja. Predsednik zbora Andrej Vilhar, član UO društva, nam je o tem, kako je nastal zbor, ki se danes imenuje Adriatic, povedal: »Zbor deluje štiri leta in v tem času smo nastopili v Ferrari, Miljah, v naših krajih in na Primorski poje. Na jesen se odpravljamo v Ancono, povabljeni pa smo tudi v Bosanski Brod. Zdaj zbor vodi Bogdana Borota, tri leta pa ga je vodil znani dirigent ljubljanske Opere Vladimir Kobler. On je zbor oblikoval in ga upel, tako da zdaj lahko delamo pod drugo taktirko. Seveda pa odnosov z nami ni prekinil. Še vedno je naš stalni sodelavec, gost in sooblikovalec raznih zanimivih akcij.« Kako ste ga »dobili« v Hrvatine? »Na precej nenavaden način. Kobler je namreč tudi navdušen radioamater in ko sva se pred leti "našla na zvezi" je beseda stekla o naših načrtih, društvu. Pristal je, da bo sodeloval z nami in njemu gre pripisati zaslugo za uspešno delo našega zbora. Dobra tri leta je dvakrat tedensko hodil v Hrvatine na vaje, in to brezplačno. Plačali smo mu le prevozne stroške. Zbor je tako oblikoval, da ga je lahko predal v druge roke.« K vam pa še vedno prihaja, in to ne sam! »Tako je. Z njegovo pomočjo smo v naše Hrvatine, pa tudi na Obalo (ni treba, da se vse lepo in veliko dogaja v mestnih gledališčih ali protoroškem Avditoriju!) pripeljali vrsto znanih umetnikov, pevcev. Celo prvi nastop našega zbora je bil nekaj nenavadnega. Zapeli smo v prostorih hotela Adria v Ankaranu in ker smo bili na začetku številčno in tudi drugače prešibki, je dirigent Kobler prepričal petnajst pevcev ljubljanske Opere, da so nam prišli na pomoč. Oni so vadili v Ljubljani, mi v Hrvatinih, potem smo dve urici zapeli skopaj in nastopili. Bilo je enkratno doživetje. Sicer pa smo doslej posamično gostili že vrsto opernih solistov, v domu organizirali novoletni koncert z udeležbo Bojana Adamiča, Mihe Dovžana, Roka Klopčiča, Ribiškega okteta in drugih. Vsi so nastopili brezplačno. In zdaj se pripravljamo, da 7. in 8. junija v domu nastopi okrog 100-članski ansambel ljubljanske Opere z Verdijevo Traviato. To bo po lanskem Seviljskem brivcu že drugo gostovanje opere pri nas in prepričan sem, da bomo nekaj podobnega imeli vsako leto. To je velik dogodek za nas, pa tudi za sosede iz Milj, s katerimi izjemno lepo sodelujemo, še posebej s pihalnim orkestrom od Koroščev, s katerim smo imeli že več skupnih nastopov.« Gostovanje Opere kljub dobri volji gostov vendarle ni poceni. Koliko to stane in kako ga izpeljete? »Ocenjujem, da bo letošnje gostovanje stalo okrog 200 tisoč din. Vsaj polovico bomo skušali zbrati samo z vstopnino (vstopnica bo 300 din), ostalo pa bomo skušali dobiti s spon-sorji. Pri tem naj povem, da so se v nekaterih podjetjih zelo izkazali, še zlasti pa smo veseli pomoči obeh zavarovalnic in Cimosa. Žal smo te dni izvedeli, da iz blagajne občinske ZKO za naš projekt ne bomo dobili niti dinarja. Upam, da ne zato, ker se bo nekaj tako velikega in zanimivega zgodilo na vasi in ne v mestu...« DUŠAN GRČA Deželni svet se je ukvarjal tudi s krizo našega časopisa Biasutti: Primorski dnevnik igra bistveno vlogo za vso manjšino Deželna vlada Furlanije—Julijske krajine priznava temeljno j/logo, ki jo odigrava Primorski dnevnik za obstoj in za razvoj celotne slovenske manjšine v Italiji in bo zato naredila vse, da bo naš časopis čimprej premostil sedanjo zelo hudo krizo. To je na včerajšnji seji deželnega sveta podčrtal predsednik Biasutti v odgovoru na vprašanja svetovalca Brezigarja (Slovenska skupnost), predstavnikov Demokratične stranke levice (prvi podpisnik Miloš Budin) in listarja Gam-bassinija, ki so od deželnega odbora zahtevali pojasnila in istočasno tudi ustrezne korake (to velja predvsem za SSk in DSL) za premostitev krize, ki pesti Založništvo tržaškega tiska. Biasutti je uvodoma dejal, da je bila Dežela z raznih virov in z raznih strani seznanjena z gospodarsko in finančno krizo, ki med drugim postavlja v veliko nevarnost tudi zaposlitveno raven v slovenski založniški hiši. Iz teh razlogov je uprava takoj posegla pri pristojnih telesih, posebno pri predsedstvu vlade in pri garantu za založniške dejavnosti z namenom, da se čimprej najdejo ustrezne rešitve za bodočnost Primorskega dnevnika. Dežela je spobudbila in bo še dalje spodbujala vse organe, ki so institucionalno pristojni za usodo javnih občil, v tem primeru pa so in bodo njena prizadevanja še. bolj odločna, saj gre za občilo, ki predstavlja primarno informacijsko sredstvo za slovensko manjšinsko skupnost. Kot prvi rezultat teh posegov je predsednik omenil pospešitev postopka za izvajanje zakona o založništvu, pri čemer gre v glavnem za izplačilo finančnih prispevkov iz prejšnjih let. Biasutti je nato spregovoril o izvajanju zakona za razvoj obmejnih območij. Dežela bo glede tega naredila ustrezne korake za dosledno izvajanje zadnjega poglavja člena št. 14 omenjenega normativa, ki ob razpoložljivosti sredstev predvideva dodatno podporo za dnevnik slovenske manjšine, ob tem pa je že vzela v pretres možnost, da se izredne podpore za Primorski dnevnik črpajo tudi iz sredstev, ki jih zakon za mejna območja namenja kulturnim ustanovam naše manjšine. Predsednik je glede tega napovedal, da bo omenjeno hipotezo posredoval tudi delegacijama SKGZ in SSO, s katerima se je srečal popoldne in o čemer poročamo na drugem mestu. Brezigar je z zadoščenjem vzel na znanje, da je Biasutti priznal bistveno vlogo našega dnevnika za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Glede konkretnih posegov deželne uprave pa je zastopnik Slovenske skupnosti omenil dvoje potez: zakon za mejna področja in parifikacijo Primorskega dnevnika z ostalimi deželnimi dnevniki. Glede prvega vprašanja je pozval Biasuttija, naj poseže pri vladi in pri parlamentu za hitro izvajanje člena tega zakona, ki govori o povečanem prispevku za edini slovenski dnevnik. Za to bo treba vsekakor še poskrbeti finančno kritje, bistvenega pomena pa je politična volja, da se ta problem čimprej in kar se da dobro reši. Glede svojih pristojnosti pa bo morala Dežela po Brezigarjevem mnenju parifici-rati naš dnevnik z ostalimi deželnimi mediji, začenši z letnimi prispevki, ki so trenutno zelo nizki, saj Primorski dnevnik redno poroča o delovanju vseh deželnih teles. Budin je s svoje strani podčrtal, da bi morala Dežela več narediti za manjšinski dnevnik, katerega vloga v tem zemljepisnem okviru in v tem zgodovinskem obdobju daleč presega pozornost, ki mu jo izkazujejo javna telesa. Zato se je zavzel za »močno politično akcijo« pri vladi in pri parlamentu, pri čemer je omenil načrte za refinanciranje zakona o založniških dejavnosti, ki bi moral po novem izkazovati večjo pozornost slovenskemu dnevniku. O tem teče trenutno razprava v senatnih komisijah in prav bi bilo, da bi naša dežela posegla tudi na tem nivoju. Tudi svetovalec DSL se je zavzel, da bo Primorski dnevnik čimprej dobil specifično podporo iz zakona za mejna področja, glede raznih namigovanj o uporabi napovedanih sredstev za naše kulturne ustanove pa je rekel, da ima vtis, da skuša Dežela omejevalno tolmačiti to finančno razpoložljivost kot nadomestilo za to, kar so doslej Slovenci v Italiji že dobivali iz deželnega proračuna. V bistvu pa je ta sklad povsem nekaj drugega, je dodal še Budin, saj v členu zakona za mejna področja, ki zadeva našo kulturo jasno piše, da gre dejansko za anticipacijo zakona za zaščito naše manjšine. S.T. V petek in soboto na Opčinah in v Kopru Zbor kulturnih delavcev o ljubiteljski kulturi Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije uvršča v svoje redno izobraževalno dejavnost vsakoletno dvodnevno srečanje predsednikov, tajnikov in sodelavcev kulturnih društev in občinskih zvez, na katero je vedno vabila tudi predstavnike iz Koroške, Porabja in našega zamejstva. Srečanje je priložnost, ko se udeleženci, ki zasledujejo iste cilje, delujejo pa v zelo različnih okoljih, seznanijo z aktualnejšimi problematikami ljubiteljske kulture, razpravljajo in se soočajo o številnih organizacijskih, vsebinskih in metodoloških vprašanjih, ki so vezana na tovrstno delovanje. Na predlog Z SKD se bo letošnje srečanje, ki bo potekalo v petek in soboto, odvijalo delno tudi pri nas v zamejstvu in sicer v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje, na katerem bo sodelovalo okrog 50 udeležencev iz Slovenije, Koroške in Porabja in še razni predstavniki Z SKD, Slovenske prosvete ter Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, se bo pričelo v petek ob 11. uri v Mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah s predstavitvijo kulturnih dejavnosti slovenskih kulturnih društev in njihovih Zvez v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Po kosilu in po kratkem ogledu nekaterih kulturnih znamenitosti bo zasedanje nadaljevalo ob 17. uri, ko bo na sporedu okrogla miza na temo Kako so in kako bodo organizirane in financirane prostočasne kulturne dejavnosti v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Ob 19.30 bo pa sledil kulturno-družbeni večer. Program se bo nato nadaljeval še v soboto, tokrat na sedežu ZKO v Kopru (Verdijeva, 3). Ob 9.30 bo najprej na vrsti skupščina na temo Skupni slovenski kulturni prostor,- srečanje bo potekalo v obliki pogovora s predstavnikom slovenske vlade in sicer z ministrom dr. Janezom Dularjem, ki je zagotovil svojo prisotnost. Ob 11. uri pa bo sledila še izmenjava mnenj med kulturnimi delavci; pri Pogovoru o vsem kar nas teži, bodo sodelovali tudi razni strokovni sodelavci ZKO S, ki so odgovorni za posamezna področja (glasba, gledališče, lutke...). Naj zabeležimo, da bo v petek, istočasno s potekom delovnega srečanja, na ogled tudi razstava publikacij in biltenov zamejskih kulturnih društev in skupin, ki jo organizatorji pripravljajo v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico. Srečanje se torej najavlja kot zanimiva in privlačna priložnost, ki bo nudila med drugim tudi konkretno možnost, da se vzpostavijo novi stiki in nova sodelovanja med različnimi ljubiteljskimi stvarnostmi. Tudi zato bo še zlasti pomembna prisotnost tukajšnjih pre-stavnikov kulturnih društev, ki jih seveda toplo vabimo na polnoštevilno udeležbo. Osnutek deželnega odbora za razvoj Vzhodnega Krasa Ali so še težave pri izvajanju znanega dogovora o sinhrotronu? Deželna uprava bo spoštovala sporazum o sinhrotronu, ki ga je svoj čas podpisala s predstavniki nekaterih krajevnih uprav in slovenskih organizacij. Sestavni del tega dogovora predstavlja zakonski osnutek za razvoj vzhodnokraškega območja, ki ga je pred kratkim odobril deželni odbor in s katerim se bo v bližnji bodočnosti ukvarjala deželna skupščina. To je včeraj izjavil predsednik Dežele Biasutti v odgovoru na vprašanji Brezigarja (SSk), ki ga je tudi opozoril na zamude pri izvajanju tega sporazuma in Gambassinija (LpT), po mnenju katerega je bila vsebina tega dogovora predolgo tajna. Biasutti je vsekakor priznal, da je do nekaterih zamud res prišlo in da je bila vsa diskusija dolga, vseskozi pa je po njegovem potekala ob belem dnevu. Svetovalec SSk je vzel na znanje predsednikov odgovor in tudi dejstvo, da je deželni odbor končno odobril ustrezni zakonski predlog, ki pa vsebuje še nekatere nejasnosti. Omenil je vsekakor dve veliki pomanjkljivosti in sicer tolikokrat obljubljeno pokrajinsko konferenco o teritoriju, v kateri ni v tem zakonskem osnutku ne duha ne sluha in pa zakon o jusu. Pristojni odbornik Barnaba je svojčas javno obljubil slovenskima predstavnikoma Brezigarju in Budinu, da bo deželna vlada še pred koncem leta 1990 pripravila predlog o poslovanju jusarskih odborov. Te obljube pa doslej še ni izpolnila. Občinsko prenočišče v Ul. Gozzi bodo preuredili Oskrba ostarelih »po dansko« Poslopje javnega prenočišča v Ul.Gaspare Gozzi bo Tržaška občina preuredila v avantgardno strukturo za takoimenovano zaščiteno oskrbo ostarelih po zgledu tistih, ki že delujejo na Danskem. Občina je namreč prav z občinsko upravo danskega glavnega mesta Kobenhaven podpisala konvencijo o izdelavi študije za tržaško strukturo, ki naj bi služila prebivalcem Rojana, Grete in Barkovelj. Danska ima sila razvito omrežje socialnega skrbstva, in to predvsem za starejše prebivalstvo. Prav ta značilnost je botrovala »srečanju« med Kobenhavnom in Trstom, mestom ostarelih. Danski sistem zaščitene oskrbe priletnih ljudi predvideva tri tipe oskrbe: hišno, dnevni sprejem v centre, ki so usposobljeni za oskrbo, in celodnevni sprejem. Poslopje v Ul. Gozzi je po mnenju občinskih mož kot za nalašč za poskus uvedbe danskega načina oskrbe priletnih pri nas. Poslopje ni zasičeno, saj lahko sprejme do 300 ljudi, sedaj pa ga obiskuje (ob manjšem številu albanskih priseljencev) le kakih 100 oskrbovancev. Po mnenju tehnikov bo mogoče strukturo relativno zlahka preos-novati za novo službo, zapolnila pa bo vrzel, ki je doslej zevala na področju oskrbe ostarelih v rajonu Rojan-Greta-Barkovlje (od skupnih 23 tisoč prebivalcev je tu 5.600 ljudi starejših od 65 let). Spodbudne številke pred julijskih pokrajinskim kongresom »Preporod« sindikata CGIL Sindikalna zveza CGIL doživlja na Tržaškem pravcat preporod. Ob koncu lanskega leta je bilo v njenih 19 federacijah vpisanih skupno nad 27 tisoč članov, to je največ v zadnjih dvajsetih letih. V tržaški pokrajini ima CGIL toliko članstva, kot ga skupno premoreta preostali dve zvezi italijanske sindikalne deteljice. S temi spodbudnimi podatki sta se včeraj predstavila pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu in član pokrajinskega vodstva Clyde Cof one na tiskovni konferenci, na kateri je bil govor predvsem o bližnjem pokrajinskem kongresu sindikalne zveze. Sindikat CGIL je »zdržal« pritisk, ki so ga v zadnjih letih narekovale gospodarske krize številnih večjih tržaških podjetij. Po zaprtju nekaterih industrijskih obratov, po nekaterih začasnih rešitvah, po predčasnih upokojitvah in določenih gospodarskih pre-osnovah se je število aktivnega prebivalstva v pokrajini nekako ustalilo na številki 85 tisoč zaposlenih. Od tega jih kar polovico dela v javnih službah. Prav na tem področju je CGIL v zadnjih letih pridobil mnogo članstva in tako nadoknadil »izgubo«, ki je izhajala predvsem iz zaprtja obratov oziroma zmanjšanja števila zaposlenih. Z letošnjim letom je CGIL uspelo preokreniti negativni trend vpisanih, kar daje pokrajinskemu vodstvu mnogo upanja za bodoče delovanje. Poleg uspeha na področju javnih služb se je CGIL okrepil tudi med upokojenci. Od skupno 27.269 vpisanih jih je namreč zaposlenih »le« 12.740, medtem ko jih je več kot polovica (14.529) članov sindikata upoko- jencev SPI. Takemu razmerju se ne gre čuditi, saj je Trst vsedržavno znan kot mesto upokojencev. Ti podatki so bili premisa za predstavitev bližnjega pokrajinskega kongresa CGIL. Kongres bo L, 2. in 3. julija na tržaški Pomorski postaji, ob prisotnosti člana vsedržavnega vodstva Fiera Grandija pa bo na njem zborovalo 200 delegatov (po eden za vsakih 150 vpisanih). Člani CGIL bodo izbrali svoje delegate na skupščinah posameznih sindikalnih organizacij; te Skupščine so v teku že od konca maja, iztekle pa se bodo tja do srede junija. Doslej so na delovnih mestih izvedli kakih 100 sindikalnih zborovanj (od predvidenih 160), na katerih so vpisani razpravljali o obsežnem, 200 tipkanih strani debe- Odgovor Dežele Občini Dolina po aprilski ujmi V teh dneh je dolinska občinska uprava prejela odgovor na prošnjo, ki jo je naslovila na deželno upravo, da bi priznali izredno stanje vsled ujme, ki je aprila letos hudo prizadela območje dolinske občine. Deželni odbornik za kmetijstvo je v pismu dolinskim upraviteljem zagotovil, da bo posredoval pri pristojnem pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo, da bi bila prošnja ugodno rešena. lem kongresnem dokumentu vsedržavnega vodstva CGIL. Dosedanjih sindikalnih skupščin se je udeležila približno tretjina vpisanih, ki so se morali izreči o nadaljnjem ustroju sindikalne zveze. Vodstvo CGIL je dalo svojim članom na izbiro dve možnosti, kar je za sindikat pravzaprav novost in jasen dokaz o vse večjem nivoju demokratičnosti v sindikalni zvezi. Prva predvideva enotnost sindikata, ki temelji predvsem na solidarnosti med delovnimi ljudmi, druga pa cefranje zveze na posamezne, sektorske sindikalne enote. Na dosedanjih zborovanjih sta se dve tretjini vpisanih odločili za prvo tezo, tretjina pa za drugo. Pokrajinsko vodstvo CGIL je hotelo vključiti julijski kongres v tržaško družbeno stvarnost. Prav zato se je odločilo za štiri pobude, ki so tesno povezane z delovnimi in socialnimi vprašanji v mestu in okolici. Prva p°' buda zadeva ženski delovni pol: CGIL bo na posebnem srečanju primerjal položaj delavk v naši pokrajini in v drugih deželah skupnosti Alpe-Jadran- Pokrajinski kongres bo nadalje pri' ložnost za raziskavo o položaju brezposelnih na Tržaškem, za razpravo 0 socialnih službah v mestu in za vpogled v doslej še vedno preveč opuščen svet prizadetih ljudi. Ob teh vsebinskih vprašanjih bo tudi oblikovna plat pokrajinskega kongresa CGIL povsem domača: p°' krajinsko vodstvo sindikalne zveze Je namreč poverilo dijakom mestnega likovnega liceja Nordio pripravo plakata, ki bo opozarjal in vabil na julijski kongres. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da napovedani letovanji v RAKITNI in na PTUJU bosta v hotelu Kristali (bivši MANGART) v ŽARNICAH pri Trbižu IMfialorU« UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 6. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja SILVIJA PEČARIČA novejše slike V nedeljo v Nabrežini koncert v spomin na umrlega pevovodjo »Deset let brez Radoviča« »Deset let brez Radoviča« je naslov prireditvi, ki jo KD Igo Gruden - lahko pa bi zapisali Nabrežina, oziroma devinsko-nabrežinska občina in njeni prebivalci, organizirajo za nedeljo, 9. junija, ob 18. uri v dvorani KD Igo Gruden. S prireditvijo se želi društvo, skupno s svojimi člani, pevci in pevkami, oddolžiti spominu na prof. Sergija Radoviča, dušo glasbenega in pevskega življenja v Nabrežini, človeka, ki je s svojim znanjem in veliko ljubeznijo do glasbe in petja potegnil za seboj, številne mlade, ki so se prav pod njegovim vodstvom vključili v to dejavnost kot pevci ali gojenci glasbene šole. Deset let je minilo od tragične smrti prof. Radoviča, a domačini ga niso pozabili, kot niso pozabili njegovih zaslug, da se je pevska dejavnost tudi v spoštovanju na njegov spomin, na njegovo delo, v Nabrežini obdržala. Zato bosta prav za to priložnost ponovno nastopila v dvorani domačega društva Dekliški in Moški pevski zbor Igo Gruden. Prvega vodi Ksenija Kos, glasbeni pedagog iz Kopra, ki se bo s svojim delom iri zborom prvič predstavila javnosti, moškega pa vodi prof. Aleksander Rojc, ki je s prelepim koncertom partizanskih in borbenih pesmi, ki ga je zbor imel v Nabrežini, pa tudi na osrednji proslavi 50-letnice OF v Kulturnem domu v Trstu, pokazal, kaj zmorejo pevci, če razpolgajo z lepimi glasovi in če občutijo globino in vsebino pesmi, ki jih pojejo. Za nedeljski spominski koncert so organizatorji pripravili izredno lep depliant, na katerem je zarisana podoba pokojnega prof. Radoviča, v njej pa je Tatjana Rojc med drugim zapisala: »Sredi pesmi narave, ki se je razbohotila v vsej svoji polnosti, v čudovitem soncu nabrežinske obale, nam je poletna vročina ukradla našega Sergija Radoviča. In z njegovo smrtjo nam je skrila našo pesem, da se je zmogla ponovno oglasiti šele pred kratkim«. Slavnostni govornik bo na prireditvi Miroslav Košuta, dekliški in moški zbor pa se bosta predstavila vsak z desetimi slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. »Gre za koncert, na katerega se z vso vestnostjo pripravljamo, saj gre za počastitev spomina človeka, izrednega pevovodje in glasbenega pedagoga, ki ga v Nabrežini, pa tudi sicer nismo pozabili. In upam, da bo ta spominski nastop tudi vzpodbuda, da bodo pevke in pevci šli naprej po poti, ki jo je Radovič začrtal, in nadaljevali z delom - tudi v njegov spomin,« nam je povedal prof. Rojc. NEVA LUKEŠ Kultura in turizem v soboto na Proseku Godbeno društvo Prosek in Zdravilišče Dobrna st& skupno z Moškim pevskim zborom Vasilij Mirk s Proseka' Kontovela, organizatorja kulturno-turistične prireditve, * bo v soboto, 8. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Prosa ku. Program prireditve obsega koncerta Mešanega pevske ga zbora Zdravilišča Dobrna, ki ga vodi Milica HrovatJ < predstavitev zdravilišča in turističnega kraja Dobrna, stavo in degustacijo narodnih jedi in štajerskih vin, žreo ^ nje turističnih nagrad in za zaključek še družabni večer glasbo. -n Gre za prvo tovrstno prireditev, ki povezuje kulturo turizem, nam je povedal Bruno Rupel, eden od or9?n'Žtaio, jev prireditve, ki naj bi imela, tako si organizatorji obeta/^ velik odmev in seveda tudi uspeh med domačim, Pa 1 občinstvom iz bližnje okolice in Trsta. _ hr0 Nekaj besed o Dobrni, ki jo naši ljudje sicer že ao poznajo, saj se ponaša z že devetstoletno tradicijo. Živi z naravo in za dušo ter telo ni boljšega zdravila, je zap•, no v reklamnem depliantu. Dobrna razpolaga z z^aY‘eno mi vrelci, z visoko strokovno usposobljeno zdravst ._ ekipo ter uporablja pri zdravljenju najbolj sodobne m cinsko-rehabilitacijske postopke in programe. ušča S pevci iz tega kraja, kot tudi s prikazom zdravi samega, se bodo udeleženci sobotnega večera sreč ^se tako spoznali tamkajšnjo pevsko dejavnost, pa tua ostalo, kar je s krajem Dobrno povezano, predvsem se na področju zdravstva, (ni) Ji Na Biasuttijevo vabilo srečanje SKGZ in SSO z deželno upravo Medtem ko socialisti pozivajo k bojkotu Za pospešitev reševanja problemov slovenskih organizacij in ustanov Deželni svetovalci F-JK za »da« na referendumu Na pobudo predsednika deželnega odbora Biasuttija so se včeraj predstavniki deželne uprave sestali s predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Delegacijo krovnih organizacij so sestavljali Suadam Kapic, Marija Ferletič, Viljem Černo , Damjan Paulin, Boris Peric, Marij Maver in Gior-gio Banchig, deželno upravo pa sta poleg predsednika predstavljala odbornika za proračun Carbone fn finance Rinaldi. Šlo je v bistvu za posvetovanje v zvezi z izvajanjem zakona o obmejnih območjih, ki predvideva tudi finančni sklad za podporo kulturnih in umetniških dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti. Za obe organizaciji, ki vključujeta v svoj okvir mnoge življenjsko pomembne dejavnosti manjšine, je bila to koristna priložnost, da Predstavnikom dežele obrazložita svoje poglede in predloge za konkretno izvajanje zakona, s katerim ne gre odlašati zaradi hudih težav, v katerih se že dalj časa nahajajo pomembne slovenske ustanove. Slovenski predstavniki so predsedniku dežele izročili strnjeno skupno sporočilo, v katerem ugotavljajo, da je v pričakovanju zaščitnega zakona bistvenega pomena pospešiti mehanizem, Po katerem naj bodo slovenske inštitucije deležne finančnih prispevkov za njihovo nemoteno in redno delovanje. Predstavniki SKGZ in SSO so podčrtali potrebo, da je manjšina neposredno soudeležena pri snovanju ustreznega deželnega zakona, da ti prispevki ne smejo predstavljati nadomestila za vse Prispevke, ki jih organizacije in društva že prejemajo po obstoječi redni deželni zakonodaji in da je pri dodat-Uom finansiranju iz zakona o obmej-uih območjih treba dati prednost zlasti štirim inštitucijam, ki so po mnenju °beh organizacij nesporno vseslovenskega pomena. Gre za Glasbeno mati-c° in glasbeni center Emil Komel, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodno m študijsko knjižnico in Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru Slove-n?Y- Tem ustanovam je treba zagotovi ekzistenco še pred odobritvijo dednega zakona, za kar naj poskrbi de-Zela z ustreznimi jamstvi za denarne zavode, pri katerih so ustanove v stis-j trenutno prisiljene najemati posoji- Po oceni predstavnikov SKGZ in so njihova izvajanja naletela na ^goden odziv, saj so predstavniki deželne uprave povedali, da se zavedajo uujnosti oblikovanja zakona, ki naj bi u sprejet še pred poletjem. Biasutti, V-arbone in Rinaldi so dejali, da bo de-ela vsekakor upoštevala mnenje organizacij, ki zastopajo veliko večino mvenskih ustanov, da bo tudi sestav °misije, ki naj bi predlagala kriterije za dodeljevanje sredstev odražal izra-®ne po tebe Slovencev in bo njeno mnenje za deželno upravo merodajno. . ezela bo tudi v kratkem poslala ban- zavodom tri garantna pisma za xJTmjila Glasbeni matici, SLORI in bK, ki bodo zaenkrat še generična, Na vabilo socialistov Ciril Zlobec v Trstu Član predsedstva republike blovenije Ciril Zlobec bo v petek v. uašem mestu kot gost Sloven-komisije Socialistične stranke talije. Ob 19. uri bo na sedežu federacije PSI v Ul. Trento 1 gomil o položaju v Sloveniji s posebnim ozirom na zadnja dogaja- Udeleženci včerajšnjega srečanja med deželno upravo in predstavniki SKGZ in SSO (foto Križmančič) kolikor je zakon 19 še na preverjanju v EGS, od koder bi se moral po izraženih pomislekih vrniti v neoporečnem stanju. Predstavniki dežele so nadalje zagotovili, da bo v doglednem času prišlo do ponovnega srečanja s predstavniki obeh organizacij, vsekakor tedaj, ko bo deželni odbor izdelal osnutek deželnega zakona, ki naj bi bil, kot rečeno, odobren še pred poletjem. Po srečanju z deželno upravo smo predstavnike SKGZ in SSO povprašali tudi za mnenje o novoustanovljeni or- ganizaciji, ki se je te dni na tiskovni konferenci z dokajšnjimi ambicijami in donečimi frazami predstavila javnosti. V odgovor smo dobili vtis, da gre za skupino ljudi, ki imajo pač lahko svoje legitimmno mnenje, a zaenkrat ni znano, da bi še koga predstavljali razen samih sebe. Vprašljivo je, ali gre napore manjšine v sedanjih težavah cepiti, medtem ko se po drugi strani na zrel način skušajo moči Slovencev združevati. Predstavniki SKGZ in SSO so vsekakor mnenja, da gre manjšinske organizacije ocenjevati po konkretnem delu in ne po izjavah.(du) Tudi v naši pokrajini se vrstijo še zadnje pobude in manifestacije za referendum o številu preferenc za poslansko zbornico. Štirideset deželnih svetovalcev vseh strank z izjemo PSI in PSDI je včeraj podpisalo poziv, v katerem vabijo volilce, naj v nedeljo ali v ponedeljek glasujejo »da«, kar bo po njihovem predstavljalo važen korak naprej na poti potrebne reforme državnih inštitucij. Javni poziv so med drugim podpisali odborniki Antonini (KD), Benve-nuti (KD) in Barnaba (PRI) ter svetovalci Bratina in Budin (oba DSL), Brezigar (Slovenska skupnost) in VVehrenfennig (Zelena lista). V pozivu med drugim piše, da predstavlja volilna pravica veliko državljansko pridobitev, ki je ne gre zanemarjati, a tudi dolžnost za vsakega državljana. Referendum o preferencah pa utrjuje moč in vpliv posameznega volilca ter istočasno spodbuja k bolj pozorni izbiri kandidatov za poslansko zbornico. Povsem nasprotnega mnenja od podpisnikov omenjega poziva pa so socialisti, ki so tudi na sinočnji skupščini v dvorani tržaške federacije znova ponovili, da je ta referendum povsem nepotreben in zato so spet pozvali somišljenike ter vse volilce, da ga bojkotirajo. Craxijeva stranka je tudi mnenja, da bi samo ena preferenca v bistvu omejila možnost svobodne izbire volilce in s tem samo utrdila vlogo ter vpliv posameznih strank. Od tod poziv volil-cem, da bojkotirajo nedeljsko glasovanje. Tudi senator Gibanja za komunistično prenovo Stojan Spetič kljub nekaterim dvomom in pomislekom poziva volilce, naj glasujejo »da«. Ena sama preferenca za poslansko zbornico, piše med drugim v tiskovnem sporočilu, sicer precej škoduje manjšinam, ki ne morejo računati samo na lastne sile. Morebitna nova situacija (ena sama preferenca) bo zato povečala odgovornost strank do šibkejših skupnosti, ki imajo pravico, da so zastopane v inštitucijah. Spetič poziva volilce, da glasujejo »da« ne toliko zaradi neposrednih učinkov tega ljudskega glasovanja, ampak v spodbudo parlamentu, da se resno loti moralizacije volilnega sistema. Predstavnik Gibanja za oživitev KP tudi napoveduje, da bo s senatorjem radikalne stranke Strik Lieversom v kratkem predložil zakonski predlog za uvedbo eletron-skega glasovanja. Tržaški občinski svetovalec Zelena alternativne liste Bekar pa je v posebni izjavi pozval volilce, naj se udeležijo referenduma in naj na njem glasujejo po vesti. V okviru volilne kampanje prireja jutri devinsko—nabrežinska DSL javno skupščino na temo »Referendum o preferencah: zakaj glasovati da«, na kateri bodo govorili pokrajinska tajnica stranke Perla Luša, član strankinega deželnega tajništva Darko Bratina in poslanec Wil-ler Bordon, ki je član vsedržavnega odbora za volilne referendume. Manifestacija DSL bo ob 20. 30 na sedežu DSL na trgu v Nabrežini. Hitra cesta: Občina se ne daje, vprašanje sen. Spetiča Odsek Katinara-Padriče še buri politične duhove Odklonilno stališče o načrtu za tretji odsek hitre ceste med Katinaro in Padričami, ki ga je izreklo cestno podjetje ANAS, je zbodlo v živo tržaško občinsko upravo. Tiskovni urad Občine je včeraj objavil tiskovno sporočilo, v katerem se je obregnil ob »sporno« stališče ANAS in ob časopise, ki so ga objavili. Tržaška občina ugotavlja, da »glavno ravnateljstvo podjetja ANAS ni zavrnilo načrta, kot so objavili časopisi.« Po tolmačenju Občine je krajevni oddelek ANAS le »obvestil tržaško občino, da je glavno ravnateljstvo ANAS smatralo kot utemeljeno negativno stališče o načrtu, ki ga je pred časom izrekel krajevni oddelek ANAS. To stališče je krajevni ANAS seveda iznesel vsedržavnemu vodstvu podjetja.« Tržaška občina nadalje javlja, da je nemudoma predoči-lo podjetju ANAS vsa potrebna dopolnila. Obenem je tržaški občinski svet pred tedni tudi sprejel ustrezni spremenjeni načrt. Občina zato smatra, da bo formalno mnenje ANAS pozitivno. O odseku hitre ceste med Katinaro in Padričami so se včeraj izrekle številne politične sile. Tako je svetovalska skupina Demokratične stranke levice v tržaškem občinskem svetu zahtevalo takojšnje sklicanje svetovalske komisije, da bi razpravljala o odklonilnem stališču ANAS in o ugovorih Občine. Po mnenju DSL je treba sedaj celotno zadevo znova prerešetati, in to čimprej, da ne bi prišlo do novih zamud pri projektu hitre ceste. Senator Spetič (Gibanje za komunistično obnovo) je naslovil na ministre za prevoze, za javna dela in za okolje vprašanje, v katerem sprašuje ali ne bi bilo primerno, da bi podjetje ANAS izdelalo nov načrt z alternativno traso. S tem naj bi se izognili že tolikokrat omenjenim nevšečnostim, bi omejili škodo na teritoriju, predvsem pa bi bil nov odsek bolj varen od tistega, ki je bil predviden doslej. Povsem zadovoljni z odločitvijo ANAS so predstavniki zelenih, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci opozorili na več kot 20-letna prizadevanja za spremembo nevarnega odseka. Po njihovem mnenju je ANAS upošteval za zavrnitev načrta le varnostne aspekte, ob teh pa ne gre — po mnenju zelenih — pozabiti na vprašanje okolja in stroškov (400 milijard lir za 4,5 kilometra ceste). Repentabor bo dobil nove orgle Več kot deset let je minilo, odkar so utihnile orgle na Repen-tabru. Propadale so skupaj s celotnim kompleksom Repentabra. V letih osemdeset se je začela postopna obnova Tabra pod vodstvom župnika Antona Bedenčiča. V desetih letih je Repentabor zopet zadobil nekdanji sijaj in mladostno podobo. Tudi življenje se je v njem ponovno naselilo. V teh dneh je v delu še fasada cerkve. V tem času, ko so utihnile orgle, pa ni zamrla želja po njihovi celoviti obnovi. Niso umolknili niti človeški glasovi. Še več, med tem časom so se oblikovali trije zbori, ki so_ postali del tukajšnje stvarnosti. Člani pevskega zbora, starši otroškega in mladinskega zbora, gospodarski svet in ostali sodelavci župnije so se odločili, da s svojim delom uresničijo to željo. Z delom ob praznovanju ob Velikem šmarnu in Kraške ohceti so zbrali večino potrebnih sredstev. 16. junija bo ob 17. uri slovesna otvoritev in blagoslovitev prenovljenih orgel, delo mojstra Gustava Zanina. Orgle bo po otvoritveni slovesnosti predstavil z orgelskimi improvizacijami na temo Preteklost, sedanjost in prihodnost znani slovenski skladatelj in organist Primož Ramovš. Župnija Repentabor vabi prijatelje in ljubitelje orgelske glasbe, da se udeležijo tako dolgo pričakovane slovesnosti. Finančni minister Formica včeraj podpisal dekret Tržaška luka ohranja stare davčne ugodnosti Finančni minister Rino Formica je včeraj podpisal dekret, ki določa, da se lahko davčne pristojbine za tržaško pristanišče še vedno plačajo v roku 180 dni, vendar pa po višji obrestni meri. Namesto dosedanjih 6 bodo odslej obresti znašale 10,50 odstotkov. Kot piše v posebni noti finančnega ministrstva, je prišlo do takšne odločitve glede tržaškega pristanišče tudi na osnovi sprememb v zvezi s plačevanjem davka IVA na uvoz, ta rok so namreč skrajšali s prejšnjih 35 na 7 dni. Svoje stališče je minister Formica med drugim obrazložil tudi tržaškima parlamentarcema Coloniju (KD) in Agnelliju (PSI), ki sta se zavzela, da bi tržaška luka ohranila ugodnosti, ki jih uživa že 80 let in ki izhajajo iz posebnega mednarodnega sporazuma. Zaradi posebnega režima, kateremu je glede davčnih obveznosti podvrženo tržaško pristanišče, so se v prejšnjih dneh vnele hude polemike. Najbolj ostro je vprašanje zastavljalo genovsko pristanišče, zadnje čase pa je proti »privilegijem Trsta« nastopila tudi Gorica. Zagovorniki starega režima tržaške luke so zavračali kritike, češ da odprava norm, ki jih določajo stari mednarodni sporazumi, ne prinaša koristi nikomur. Kot z zadovoljstvom ugotavljajo tržaški politični in podjetniški krogi, je minister Formica sprejel utemeljitve, ki so mu jih glede davčnega režima tržaškega pristanišča posredovali krajevni parlamentarci in gospodarstveniki. Določeno mero zaskrbljenosti pa izražajo zaradi dokaj občutnega zvišanja obrestne mere. Vendar pa, pravi posl. Coloni v posebnem tiskovnem sporočilu, so bila vsa italijanska pristanišča s spremembami glede plačevanja davka IVA podvržena strožjemu režimu. Povsem neumestno in nerazumljivo pa bi bilo, trdi predstavnik KD, da bi se »podjetje Italija« samoiniciativno odpovedalo že veljavnim ugodnostim nekaterih pristanišč, ko pa npr. Hamburg uvaja različne tarife na prevoze. Pozitivno je vsebino ministrskega dekreta ocenil tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, vendar pa istočasno opozarja na možnost, da bi med parlamentarno razpravo o davčnem manevru vlade prišlo do ponovnih poskusov izničenja oziroma tehtnih sprememb dekreta. Kot piše v tiskovni noti Trgovinske zbornice, je zelo verjetno, da bi v parlamentu po eni strani zahtevali dodatni povišek obrestne mere (do 12%), po drugi pa celo skrajšanje plačilnega roka s 180 na 30 dni. Konec tedna bo na Proseku 2. tržaški letalski miting »Trst potrebuje športno letališče« Za ttU]®tv° »Prijateljev letenja« prireja neriv °nec teviter športno letenje. Maran-»Trst j bl s tem v zvezi dovolj jasen: ItalijiGodino deželno glavno mesto v tem v z ^fnia športnega letališča. S VojaškiVeza se že dalj časa pogajamo z Pfevze]1111 častmi, da bi naše društvo Vojaki ° uPravo letališča pri Proseku, pristali S° na naše predloge v bistvu že Pa jg, j zahtevajo pa vrsto jamstev, ki va. Uda"; 0 nudi samo deželna upra-faviteijj °' nam bodo deželni up-^etalstv0^risk°čdi na pomoč, saj lahko kom, am n* namenjeno samo športni-Pak prinaša celo vrsto drugih gospodarskih ugodnosti. Poleg tega je lahko letalstvo važen dejavnik za učinkovito civilno zaščito v primeru nezgod, požarov, itd..« Podpredsednik društva Maurizio Di Mauro pa je podrobneje orisal program 2. tržaškega letalskega mitinga. Na prireditvi bo sodelovalo pet ali šest turističnih letal, približno dvajset ultralahkih letal ter en helikopter. Udeleženci se bodo zbrali v nedeljo, 9. junija zjutraj, na letališču v Gorici, odkoder bodo prileteli na Prosek. Prihod je predviden približno za 13. uro. Ob 15.30 bo na vrsti ekshibicija padalcev, sledile bodo demonstracije boljših pilotov s športnimi, jadralnimi ter ultralahkimi letali. Di Mauro je še posebej opozoril na pomen, ki ga imajo ultralahka letala za popularizacijo letalstva, saj njihova sorazmerno nizka cena omogoča, da se tudi manj premožni približajo temu športu. »Če bi naše društvo upravljalo letališče na Proseku, bi takoj organizirali letalsko šolo za pilote ultralahkih letal,« je še pristavil Di Mauro. (w) Ustanovili vsedržavno združenje znanstvenih in tehnoloških parkov Formula »znanstvenega ali tehnološkega parka« se vse bolj uveljavlja pri obravnavi vprašanj znastvenega in tehnološkega razvoja. Te formule se predvsem poslužujejo pri prenosu tehnoloških inovacij iz znanstvenih inštitutov v podjetja, pri snovanju novih podjetij in sličnih. V mnogih državah že dalj časa obstajajo organizacije, ki združujejo znastveno-tehnološke parke, pred kratkim pa je do sličnega združenja prišlo tudi v Italiji, za njegovega prvega predsednika pa so izbrali prof. Domenica Romea, ki je isto- Sindikat slovenske šole sporoča, da so od 30. maja razobešene na deželnem šolskem uradu pokrajinske lestvice habilitiranih na rednih natečajih za poučevanje slovenščine, italijanščine, angleščine, nemščine in tehnične vzgoje na slovenskih nižjih srednjih .šolah. Ev. oškodovanci imajo 10 dni časa, da vložijo pisno pritožbo na deželnega šolskega skrbnika zaradi materialnih nepravilnosti v sestavi posameznih lestvic. časno predsednik padriškega raziskovalnega centra. Združenje je nastalo na pobudo družbe Bicocca Pirelli (prizadeva si za ovrednotenje območja Bicocca), združenja Tecnocity (ustanovil ga je Sklad Agnelli in deluje na področju Turin-Ivrea-Novara), Konzorcija Leonardia (s pomočju grupe Mandelli skrbi za tehnološki razvoj Piacenze), Konzorcija Tecnopolis CSATA Novus Ortus (upravlja znanstveni park v Valenzanu pri Bariju), agencije Ageni (deluje v okviru ustanove ENI), konzorcija Čon-sorzio Genova Ricerche (gre za prvi znanstveni konzorcij v Italiji) in Čen-tra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Kot rečeno, so na predsedniško mesto izvolili prof. Romea, tajnika, ki bo imel operativno funkcijo , pa bodo izvolili na prvi seji Upravnega sveta. Glavni cilji novonastalega združenja zadevajo v prvi vrsti razvoj znanosti, ustanavljanje eminentnih znanstvenih centrov in snovanje inovativnih podjetij. Pri uresničevanju načrtov pa bodo Združenju priskočili na pomoč italijanska vlada, zasebna podjetja in pa tudi razni znanstveni centri. Stalen upad števila prehodov preko meje Število oseb, ki preko mejnih prehodov v tržaški pokrajini prehajajo italijansko-jugoslovansko mejo, nenehno upada. Statistični podatki trdijo, da se njihovo število od letošnjega januarja stalno niža za milijon prehodov na mesec. Natančnejši številčni pregled pravi, da je v obdobju od lanskega januarja do lanskega maja prešlo mejo v naši pokrajini preko 16 milijonov oseb, medtem ko je letos od januarja do vključno maja šlo preko meje samo nekaj nad 11 milijonov oseb. Če se omejimo na komaj minuli maj, ugotovimo, da se je število prehodov z ozirom na lanski maj znižalo za skoraj 50 odstotkov (49,91%). Občutneje je upadlo število prehodov s potnim listom (-55,97%), medtem ko se je število prehodov oseb s prepustnico znižalo za skoraj 38 odstotkov. Tržačani so maja neradi hodili preko meje, saj je njihovo število glede na lanski maj upadlo za nad 45 odstotkov. Manj zaznaven je bil maja upad prehodov meje s strani oseb, ki živijo onstran meje: v tržaško pokrajino jih je prišlo približno 38% manj kot v lanskem maju. Jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja Fantov izpod Grmade »Ko se dane* spominjamo vsega, kar smo hoteli in kar smo morda načrtovali, menim, da nismo nikoli precenjevali svojih zmogljivosti. Prepričan sem, da smo bili vedno iskreno veseli vsake še tako preproste, toda lepo in doživeto zapete pesmi, zlasti ker se je naša pesem oglasila v kraju, kjer je pomenila in še pomeni važno obliko slovenske prisotnosti in dejavnosti. Zato menim, da je bila ustanovitev moškega zbora Fantje izpod Grmade zelo pomembno dejanje, lahko bi celo rekli, da je bila to prelomnica v prizadevanju za razvoj moškega zborovskega petja na skrajni meji slovenske besede.« Tako je med drugim povedal pevovodja Ivo Kralj (na sliki Davorina Križman-čiča), ko je spregovoril med jubilejnim koncertom ob 25-letnici delovanja Fantov izpod Grmade, moškega pevsekga zbora, ki ga sam vodi vse od ustanovitve. Prireditev se je odvijala na značilnem kraškem borjaču pri Terčonovih v Sliv-nem, na njej pa se je zbralo res veliko prijateljev in občudovalcev tega pevskega ansambla, ki je prav gotovo med najbolj priljubljenimi v naših krajih, tudi zaradi človeške topline, ki jo vselej izžareva. Na večeru so fantje zapeli skoraj 20 pesmi, večinoma takšnih, ki sodijo v njihov železni repertoar. Med prvim in drugim delom koncerta jim je pod vodstvom Hermana Antoniča v pevski obliki čestital dekliški zbor Devin, ki je pognal, kot znano, iz iste devinske pevske tradicije. Srebrnim jubilantom pa so ustno in z različnimi pokloni čestitali še številni drugi predstavniki krajevnega in širšega kulturnega, družbenega in političnega življenja od krajevnega župana Vittorina Caldija in občinske odbornice za kulturo Vere Tute Ban do predstavnika Slovenske prosvete iz Trsta Saša Martelanca. V Nabrežini nekoliko drugačen praznik z ansamblom Happy day Zadruga Ars nova se pripravlja na poletno sezono in bo začela kar s prvo fešto »Happy day«. Člani te skupine so namreč pred kratkim izdali novo kaseto in so si zamislili nekoliko drugačen praznik. Po starem slovenskem običaju bodo delovali dobro založeni kioski, le kulturni spored bo nekoliko drugačen. V petek bo slovesna otvoritev, takoj zatem pa bo debata na temo »Važnost pečenih piščancev v združeni Evropi«, spregovorila bosta Igor Malalan in Boris Devetak. V soboto bo nastopil istrski kantavtor iz Pulja Franci Blaškovič, ki bo predstavil svojo novo ploščo »MENS SANA IN MALVASIA ISTRIANA«. V nedeljo bo poleg turnirja v minibasketu, koncert tržaškega folklornega trija »Zigozaina«, v ponedeljek pa bo predstavitev in ples z novo tržaško skupino »E poi«. Ostale dneve bo igral ansambel »Happy day«, ki bo imel na razpolago še nekaj kaset. Torej od 7. do 10. junija bo na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini priložnost za zabavo in razvedrilo, namenjena predvsem mladim, a tudi manj mladim veseljakom ter plesalcem. (Lev) Na sliki: ansambel Happy day. Dekliški zbor Vesela pomlad z lepim koncertom pri sosedih Konec prejšnjega tedna je Dekliški pevski zbor Vesela pomlad na povabilo župnije Marije Kraljice sveta in tamkajšnjega cerkvenega pevskega zbora gostoval v cerkvici v ulici Carsia. Prvi stik s sosednjo župnijo so imeli pevski zbori Vesela pomlad lansko leto, ko so skupaj z italijanskim zborom pripravili večer Marijinih pesmi. Letos je bil program širše zasnovan. Tako je zbor gostiteljev izvedel eno Beethovnovo skladbo, tri dela italijanskih avtorjev in Sanctus iz znamenite maše Missa Luba. Vodil ga je Pino Tomasi, glavni pobudnik in eden izmed organizatorjev koncerta - srečanja, kot ga je že lani sam poimenoval. Naša dekleta so za uvod zapela Gallusovo Gloria, laus et honor, s katero so se poklonila spominu velikega renesančnega skladatelja Jakoba Gallusa ob 400. obletnici njegove smrti. Sledili so trije večglasni kanoni starejših avtorjev in dve polifonski skladbi sodobnih skla- dateljev Marcella Giombinija in Ivana Florjanca. Spored se je nadaljeval z rusko ljudsko Pesem o miru in Merkujevo Jezus in ajdovska deklica, zaključil pa z dvema Marijinima pesmima. Topel aplavz, ki je nagradil dekleta za res imenitno, predvsem pa prijetno sveže izvajanje, je bil lepo priznanje in obenem spodbuda za nadaljnje pevsko izpopolnjevanje. Po pozdravnih in zahvalnih besedah z obeh strani so pevke poklonile prijaznim gostiteljem še Arcadeltovo Ave Mario. Sledila je prijetna družabnost v bližnjih župnijskih prostorih. Tudi letošnje pevsko srečanje med italijamskim zborom in skupino Vesela pomlad je torej izzvenelo v prijateljskem duhu in ponovno dokazalo, da so podobni stiki med dvema tu živečima kulturama vsekakor pozitivni in da gotovo predstavljajo veliko medsebojno obogatitev. Majda Danev V petek, 7. junija 1991, bo gost slovenske komisije PSI član predsedstva Republike Slovenije CIRIL ZLOBEC Na sedežu Federacije v Trstu - Ul. Trento 1 - bo ob 19. uri govoril o položaju v Sloveniji s posebnim ozirom na zadnja dogajanja. Vljudno vabljeni! |_________gledališča______________ GLEDALIŠČE VERDI V petek, 14. t. m., otvoritev Festivala operete s Straussovo »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruf-fini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camastra. V sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GREGO. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S. GLEDALIŠČE ROSSETTI V soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo Socie-ta Ginnastica Triestina predstavila zaključno prireditev BALETNI KONCERT. koncerti V baziliki sv. Silvestra v Trstu bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 koncert skupine Camerata Triestina. Na programu Vivaldi in Mozart. Vstop prost. Rumena hiša (Furlanska cesta 293) Jutri, 6. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji koncert »glasbenega poletja«. Predstavil se bo ALLIONE JAZZ TRIO. Gledališče Mlela Reina Nocoj ob 20.30 v organizaciji Zadruge Bonarventura in Skupine 85, počastitev spomina Ferruccia Busonija. Predaval bo Sergio Sablich, tržaška pianistka Federi-ca Repini pa bo zaigrala nekatere Buso-nijeve skladbe. razne prireditve SKD Grad in Zadruga Ban priredita jutri, 6. t.m, ob 20.30 na sedežu zadruge poljudno predavanje dr. Marka Pleška o delovanju svetlobnega pospeševalnika v Bazovici z naslovom SINHROTRONSKA SVETLOBA IN ELETTRA. Godbeno društvo Prosek in pevski zbor V. Mirk vas vabita na KULTURNO - TURISTIČNO PRIREDITEV v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Program: koncert MePZ Zdravilišče Dobrna, dirigent Milica Hrovatič, predstavitev zdravilišča in turističnega kraja Dobrna, žrebanje turističnih nagrad ter razstava in degustacija narodnih jedi in štajerskih vin. Vljudno vabljeni! Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na jubiljeni 10. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjevem domu na Opčinah. V soboto, 8. t. m. bo ob 20. uri pevski koncert ob 10 - letnici OPZ Vesela pomlad z nastopom OPZ Zvonček z Repen-tabra in domačih pevskih zborov. V nedeljo, 9. t. m. pa se bo ob 16. uri odvijala kulturno - zabavna prireditev na prostem. Sodelovali bodo MePZ Primorec Tabor, MePZ Sv. Jernej, MoPZ in ŽPZ Tabor, otroška folklorna skupina iz Trebč, ansambel Taims ter fantovska voklano instrumentalna skupina in zbori Vesela pomlad. Poseben gost bo znani voditelj oddaj domače zabavne glasbe na televiziji Slovenija Boris Kopitar. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro domačo kapljico. SKD Igo Gruden - Nabrežina - 10 LET BREZ RADOVIČA, slavnostni govornik Miroslav Košuta, nastopata: dekliški pevski zbor I. Gruden in moški pevski zbor I. Gruden. V nedeljo, 9. t. m„ ob 18. uri v Nabrežini - dvorana KD I. Gruden. Tržaški oktet prireja KONCERT OB 20 - LETNICI USTANOVITVE v petek, 7. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu. Umetniški vodja - Aleksandra Per-tot, beseda ob jubileju Janko Ban. Predprodaja vstopnic pri blagajni dve uri pred pričetkom koncerta. KD F. Venturini priredi ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 8. t.m. od 20. ure dalje ples z ansamblom Taims, v nedeljo, 9. t.m., ob 16. uri kulturni program: sodelujejo Godba na pihala iz Ricmanj, TFS Stu ledi, ansambel Venturini ter Tonca in Vanka, od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad, v ponedeljek, 10. t.m., od 20. ure dalje ples z ansamblom Primorski fantje. Učenci O. Š. Finžgar iz Barkovelj bodo s pesmijo in glasbo proslavili Bar-kovljane, ki praznujejo te dni 80, 85 in 90 let. Srečanje s slavljenci bo v dvorani barko vij anskega društva danes, 5. t. m., ob 10. uri. Vabljeni vsi! ŠD Mladina - baletni odsek priredi v soboto, 8. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 9. t.m., ob 18.30 ZAKLJUČNI LETNI NASTOP v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni! Ob rojstvu hčerke HANE iskreno čestitajo Lari in Dariju kolektiv Trimac - Tec.ma, Mr. Kocjančič, Miss Desire in stric Adam. Delovni kolegi čestitajo IVANU FISCHERJU ob njegovem 50. rojstnem dnevu. čestitke Ob rojstvu male HANE se z Darjo-tom in Laro veselimo tudi otroci šem-polajskega vrtca s Silvo, Ivanko in Darjo. Vse najboljše Lari in Darjotu ob rojstvu male HANE želijo Sabrina in Rino ter Martina. Danes praznuje ELENA BRAINI 15. rojstni dan. Mnogo uspeha v šoli in v življenju ji želita mama in oče. razna obvestila Združenje za zaščito Opčin vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 6. t.m., ob 20.30 mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. KD Lipa organizira v nedeljo, 9. t.m. sprehod v Lipico z ogledom ČERNIGOJEVE GALERIJE. Zbirališče pri Kalu ob 9. uri. Kosilo iz nahrbtnika. V Slovenskem dijaškem domu se nadaljuje vpisovanje v poletni center, ki ga organizira Združenje UDIESTATE v sodelovanju z Dijaškim domom. Center bo trajal od 24. junija do 2. avgusta in je namenjen slovenskim in italijanskim predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Center bo odprt od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Podrobnejše informacije lahko dobijo starši v Dijaškem domu telefon 573141. Društvena gostilna na Proseku razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA. Prošnje sprejema tajnik društva Marino Albi, Prosek št. 102. Sekcija "E. Berlinguer " Demokratične stranke levice iz devinsko - nabre-žinske občine prireja jutri, 6. t. m., ob 20.30 na sedežu sekcije na trgu v Nabrežini javno zborovanje: REFERENDUMI O PREFERENCAH: ZAKAJ GLASOVATI DA! O tej temi bodo spregovorili tajnica tržaške federacije DSL Perla Luša, član strankinega deželnega vodstva prof. Darko Bratina ter poslanec in član "Vsedržavnega odbora za volilne referendume" VViller Bordon. Vljudno vabljeni! kino ARISTON - 18.00, 20.05, 22.10 Larma si-lenziosa, r. Bata Cengič. EKCELSIOR - 18.20, 22.00 Filofax un'a-genda che vale un tesoro, r. Arthur Hiller, i. Charles Grodin, James Belus-hi. EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 A letto con Madonna, □ NAZIONALE II - 15.45, 22.00 Ronda, la bestia in calore affamata di sesso, □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Pazzl a Beverly Hills. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Program-mato per uccidere, r. Dwight H. Little, i. Števen Seagal, Joanna Pacula. MIGNON - 16.00, 22.15 Revenge, i. Kevin Costner. EDEN - 15.30, 22.00 Analita campagno-la, porn., □ □ CAPITOL - 17.45, 22.10 Risvegli, i. Robert De Niro. LUMIERE - 18.00, 22.15 Bix, r. Pupi Avali. ALCIONE - 17.30, 22.10 Storie di amore je infedelta, i. Woody Allen, Bette Midler. RADIO - 15.30, 21.30 Sovraeccitazione carnale.porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj - danes Danes, SREDA, 5. junija 1991 SVETKO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 1.03 in zatone ob 12.45. Jutri, ČETRTEK, 6. junija 1991 NORBERT PLIMOVANJE DANES: ob 2.16 naj višja 1 cm, ob 9.01 najnižja -26 cm, ob 16.55 naj višja 32 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1009 mb raste veter 20 km na uro južni, vlaga 88-od-stotna, dežja je padlo 1,4 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Cesarato, Carlo-antonio Tarlao, Corinne G la vina, Nicolo Lisi. UMRLI SO: 84-letna Ida Avoledo, 85-letna Maria Imbesi, 75-letna Maria Pet-ronio, 99-letna Maria Anna Hiteitz, 85-letna Fortunata Giraldi, 79-letni Federi-co Stebelj, 52-letni Ruggero Callegaris, 90-letna Maria Gherlanz, 95-letna Maria Stefančič, 58-letni Livio Zecchin, 78-letni Mario Verzegnassi, 70-letni Giacomo Bassanese, 83-letni Fiorello del Conte, 77-letna Margherita Piemontesi, 89-letna Maria Sancin. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. junija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Milje, Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje, Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V TK galeriji bo jutri, 6. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja SILVIJA PEČARIČA. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bo do 9. junija odprta razstava holandskega umetnika MARTINA HIDDIN-KA z naslovom Look & Say. Urnik: ob . delavnikih od 17. do 20. ure. V tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja Corrada DAMI-ANIJA. V Krožku zavarovalnice Generali v Drevoredu XX septembra 1 (I. nad.) je na ogled razstava slikarke MARI-ON WULZ. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 13. t. m. na ogled razstava slikarke FLAVIE VENTOLA z naslovom »Moja Finska«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). V beneški hiši v Miljah, Calle Oberdan, bo do 13. t. m. na ogled razstava slikarja BRUNA SACCHETTA. Urnik: 18-20, ob praznikih in nedeljah 11-13. V galeriji Rettori Tribbio 2, Ul.' delle Beccherie 7/1, bo do 14. t. m. na ogledrazstava slikarja MIMMA ALFA-RONA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo od 14. do 29. t. m. razstavljena ročno barvana platna in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. šolske vesti Osnovna šola »Finžgar« Barko vij e vabi na razstavo ročnih del likovnih izdelkov in starih predmetgv danes od 8.15 do 13. ure. Učenci O.Š. J. Ribičič in malčki iz vrtca vabijo na veliko tombolo, ki bo v šolskih prostorih danes, 5. t.m., ob 9.30. Osnovna šola na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 8. t.m., ob 10. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. Vabljeni starši, sorodniki in prijatelji mladine! izleti SPDT - Trst organizira v nedeljo, 9. t.m. avtobusni izlet v Tipano (Beneška Slovenija) ob 20. srečanju vseh slovenskih planincev. Odhod ob 7. uri izpred sodnjiske palače in ob 7.20 izpred trgovine Terčon v Sesljanu. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, informacije po tel. 766239. mali oglasi EflI EDI NIOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA OSMICO sta odprla Zoran in Ervina v Ricmanjih št. 85. V DOBERDOBU pri Dacevih, Jezerska 2, točimo belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Lavriha - Dolina 233. Toči belo in črno vino. ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico. Z vinom nudi tudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto Kukanja v Devin-ščini št. 1. V SAMATORCI št. 20 ima Colja odprto osmico. OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu. Toči belo in črno vino. ŠTUDENTA fant in dekle iz Piemonta s skoraj končanim študijem iščeta stanovanje. Tečlefon 226618. PROFESORICA nudi privatne lekcije v mesecu avgustu kot priprave na popravne izpite. Telefonirati do 20. t.m: zaradi evidence in odsotnosti v juliju na tel. št. 728601 od 14. do 20. ure. GAMMA DUEMILA, vrhunsko podjetje, išče osebje s prevoznim sredstvom ■ izkušnjami v upravljanju delovnih skupin za tržaško področje. Ni prodaj od vrat do vrat. Dober zaslužek. Pre° staviti se v ponedeljek, 10. t.m. 0. 17.30 do 20. ure v Trstu - Ul. Piccar 21/1. nadstr., tel. 281073. PAR, oba domačina, išče stanovanje najem, ne v mestu. Tel. na št. 213164 večernih urah. . DNE 11. maja je bil pred trgovino je®tv.1k Kukanja v Nabrežini zamenjan dežni Tel. 200347. IŠČEMO vajenko za sezonsko delo-410259 ob večernih urah. TUJE predstavištvo išče v Trstu za Tel- ___ svojega direktorja trosobno opremljeh® stanovanje "uso foresteria". Tel. na 362014 med 8. in 16. uro. v PRODAM zasedeno hišo v Lonjerju dobrem stanju. Cena 35.000.000 lir-910148 od 12. do 14. ure. ^ MOTOR BMVV R80GS letnik 84 prodm ' Telefonirati ob večernih urah 201 PRODAM Fiat 500L v zelo dobrem s nju. Telefonirati 226274. kin PRODAM nov Y10 fire 1000, 1.400 ^ dobljen na televizijski oddaji 10.200.000 lir. Tel ob urah obedov št. 212522. et PRODAM čisto novo enciklopedijo ° knjig Guida sanitaria ter nov ze vjh plašč št. 50. Tel. 725343 v popoldans urah. , §t. PONUJA se varuška za junij. 4 e • 310165. Italijanska poletna sezona brez jasnega obrisa Raznolika ponudba rocka brez skupnega imenovalca Francesco De Gregor! MILAN - V zadnjih letih je italijan-s*a poletna glasbena ponudba imela 'lokaj jasne obrise, medtem ko je letos manj definirana. Vse manj je tujih 9ostov, obnavljajo se nekatere stare Pobude, kot so Cantagiro in Festival-°ar (njihov uspeh je zelo vprašljiv), Podtem ko so italijanski pevci kar Precej oprezni v izbirah, predvsem pa o oprezni prireditelji, ki se bojijo, da doživeli finančni polom (lani se hrn je na primer to zgodilo z Madon-?°' (n Rolling Stonesi). Tematske pri-editve, ki se pojavljajo tudi v najbolj deobičajnih italijanskih krajih, pa le „no nadomeščajo običajno poletno Ponudbo. faradi pomanjkanja novih prijemov ekatere originalne domislice lahko Prevzamejo občinstvo. Tako je na prior bivši beatle Paul McCartney J11710. pred štirimi dnevi napovedal anašnji neapeljski koncert in omejil število vstopnic na 2.000. Toda take prijeme si lahko privoščijo samo uveljavljeni zvezdniki kot je McCartney. Njegovaizbira pa je odraz dokaj težkih časov za tradicionalno rock ponudbo. Rutinski koncerti dolgočasijo glasbene sladokusce, marsikdo se skuša osvoboditi logike turnej, povezanih s predstavitvijo novih albumov, v katere je glasbeni biznis vklenil rock glasbo. Toda novih in zelo originalnih prijemov ni videti: nekatere skupine so se odpovedale turnejam, kot na primer ansambel Queen, ki pa se je ujel v zanko videoclippov. Klasična in simfonična glasba sicer dokazujeta, da so plošče in turneje edini način približevanja glasbe publiki, toda rock rad išče novih poti, čeprav pri tem tvega zmedo in imobilizem. Nekateri italijanski zvezdniki, ki lahko računajo na že zvesto publiko, kot na primer De Gregori in Dalla, se še odločajo za tradicionalne turneje. Maljši pa še ne vedo, kaj bi, saj so doslej že doživeli nekaj Haskov. Edina izjema je Mašini, ki je doslej vedno priklical veliko ljudi. Sicer pa je postopni zaton priljubljenosti množičnih koncertov opazen tudi v ZDA. Namesto velikih zvezdnikov, ki počivajo po naporih lanskega leta, menadžerji in prireditelji ponujajo nastope nekoliko manj uveljavljenih zvezdnikov v upanju, da bo vsak od njih pritegnil svojo specifično publiko. V Italiji pa so se odločili tudi za nekoliko drugačen pristop: tematske prireditve. Tako na primer se v Um-brii, ki je znana po svoji prireditvi Umbria Jazz, sedaj pripravlja še Rock in Umbria, Turin se je odločil za predstavitev country in vestern glasbe, medtem ko so v se v Bariju opredelili za »radikalni črni rock«, Firence pa bodo ponudile obiskovalcem cigansko glasbo. Ponudba je raznovrstna, stilno sicer neopredeljena, v pričakovanju, da se izoblikuje nov in gospodarsko uspešen model masovne glasbene ponudbe, ki naj prevzame mesto koncertov. Lahkotnost za televizijsko poletje Rai RIM - Italijanske televizijske mreže začenjajo prilagajati svoje programe poletni sezoni. Rai je delno že priredila svoje sporede, kmalu pa bodo bolj angažirane oddaje nadomestile druge, lahkotnejše in poletju primernejše. Med te sodi nedvomno tudi Gazebo, s katerim se Sandra Milo po enoletni odsotnosti vrača na mali ekran. Oddaja, ki bo startala s 15. julijem, je zamišljena kot popoldanski televizijski magazin, v katerem je malo vsega: od glasbe do novic, od pogovora do skeča. S Sandro Milo bo oddajo vodil še arhitekt in urbanist Fabrizio Mangoni, ki je začel svojo televizijsko avanturo z Enzo Sampo. V pogovoru z novinarji je Sandra Milo poudarila, da se namerava z oddajo obrniti predvsem na gledalce, ki ostajajo poleti doma. Režiserka Lidia Sacerdoti pa je dodala, da v Gazebu ne bodo nastopali samo vidni umetniki, pač pa tudi navadni ljudje, predvsem obrtniki (od elektrikarjev do inštalaterjev), ki bodo lahko svetovali ljudem, kako se lotiti tistih majhnih okvar, ki lahko tudi krepko zagrenijo življenje in ki jih v dopustniško praznih mestih lahko popravijo samo stanovalci sami, ker bi bilo čakanje na preobremenjene obrtnike predolgo. S 13. junijem pa se bo od gledalcev na tretji mreže poslovil tudi tednik Samarcanda. Namesto te oddaje, ki med letom priteguje precejšnje število poslušalcev, pri tretji mreži načrtujejo bolj sproščeno in lahkotno informativno oddajo. Ekipa tretje mreže se bo z ladjico premikala vzdolž italijanske obale, se ustavila v raznih mestih in poskušala ugotoviti bistvene probleme tistega kraja. Krajevna kronika se bo prepletala tudi z vsedržavnim dogajanjem, saj bo linija z osrednjim dnevnikom vselej odprta. Pri tretji mreži pravijo, da bodo s to oddajo, ki nima še imena, skušali ohraniti tudi med poletjem živo informacijo, najbrž pa se bo informacija prepletala tudi s prireditvami, ki jih podo ponudili posamezni kraji. Osem opernih pevk na Trgu sv. Marka BENETKE - Osem najbolj znanih opernih pevk bo 24. junija nastopilo na Trgu sv. Marka v Benetkah, na koncertu, ki ga bodo neposredno prenašali po vsem svetu. Prireditev, ki si jo je zamislil režiser Bruno Toši, bi morala biti v Rimu, na zahtevo beneškega župana Bergama pa so se nato prireditelji odločili za Benetke. Tu bodo nastopile Raina Kabaivanska, Renata Scotto, Devia, Katia Ricciarelli (na sliki), Lucia Valentini Terrani, Luciana Serra, Cecilia Gasdia in Daniela Dessy, ki bodo zapele arie iz znanih oper, orkester pa bo vodil Daniel Oren. RAI 1 109n ^tualno: Uno mattina Slovesnost ob obletnici ustanovitve karabinjer-11 sc iev 19 n ^reme in kratke vesti Varieteja: Occhio al biglietto in 12.30 Piace-re Raiuno Uno dnevnik 1 ,'rb Kvarkov svet 15 no ?dPrta šola 0 Aktualno: Ambientevi- t"i-30 Šport: Kolesarska dirka Po Italiji, 17.30 SP v bilo n_ Ijardu Ifi nc Hke vesti !84s nP?rt; Girosc°Pio 0 dokumentarec: Trideset 19 zri naše zgodovine Almanah, vreme in 20 4Qdnevnik u Film: Attraverso le grandi colline (pust., ZDA 1986, r. Burt Ken-nedy, i. Bruce Boxleit-22 i, aer, Jack Elam) Dokumentarec: Valenti- 23,00 Dšnevnik športna sreda vmes ^4.00 Dnevnik in Iz par-2nn i?.menta Filmske novosti \ RAI 2 RAI 3 HF TV Slovenija 1 7.00 Nanizanki: Punky Brewster in Lassie 7.50 L'alb ero azzurro 8.20 Film: Dimmi che mi ami (kom., ZDA 1985, r. Tzi-pi Trope) 9.55 Dok.: Deset let filma 10.25 Nanizanke: Destini, 11.30 La padroncina in 12.10 La clinica nella Foresta Nera 13.00 Dnevnik - Ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Tribuna referenduma 13.55 Nadaljevanki: Beautiful, 14.25 Ouando si ama 15.25 Film: II colpo segreto di D Artagnan (pust., It. 1962, r. Siro Marcellini) 17.00 Kratke vesti 17.30 Nanizanka: Alf 18.00 Zabavna oddaja: TGX 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nan.: Moonlighting 19.45 Dnevnik 19.55 Nogomet: Norveška -Italija 21.55 Mixer kultura 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.10 Film: La pecora nera (kom., It. 1968, r. Lucia-no Salce) 11.00 Šport: DP v hockeyu, 11.30 DP v namiznem tenisu, 12.00 francosko mednarodno prvenstvo v tenisu 14.00 Deželne vesti 14.30 Dnevnik 14.40 Šport: mednarodno francosko prvenstvo v tenisu, jahanje (derby v Epsonu) 17.55 Tuji dnevniki in TV (Vodi Giancesare Fiesta) 18.10 Nogomet: Norveška -Italija under 21, vmes ob 19.00 Dnevnik 20.00 Deželne vesti 20.15 Variete: Blob, di tutto di piu 20.25 Rubrika: Barbatova razglednica 20.30 Nanizanka: Perry Ma-son - Delitto al circo 22.30 Dnevnik 22.40 Aktualno: Cartollina il-lustrata (Vodi Andrea Barbato) 23.45 Nočni dnevnik 0.30 Film: La mia cena con Andre (kom., ZDA 1981, r. Louis Malle, i. Andre Gregory, VVallace Shawn 8.50 9.00 10.50 11.35 16.10 16.25 17.55 18.00 18.05 19.05 19.15 19.30 20.05 22.00 22.25 23.40 Video strani Mozaik (pon.) Živ žav, 9.55 Filmi AGRFT: Vakuum (Jure Žikič), Razdejanje (Zdravko Pečenko), Krivda (Tomislav Aleksov), Nekoč je bilo (Aleš Verbič) Nadaljevanka: Ime mi je Števen Video strani Video strani Sova (pon.), vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Taggart Poslovne informacije Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno Dnevnik in vreme Film tedna: Najboljši met (dram., ZDA 1968, r. David Anspaugh, i. Gene Hackman, Barbara Hersey, Dennis Hop-per) Dnevnik in vreme Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Taggart Videostrani CANALE 5 8-00KČr~T—;—— r* 1 * v 1.15 Striscia la notizia 1.30 Nan.: Marcus Welby ITALIA 1 Franco Interlenghi, Ri naldo Smordoni) Dim: Salome (dram., ZDA 1953, r. William Di-tterle, i. Rita Hayworth, IO.25 t’*'ewart Granger) 11.45 {c^Aka: Gente comune Kviza: II pranzo e servito, 12.55 rZ35Tris 13.20 kanale 5 News Kviza: O K Tl RETE 4 I u iNews Kviza: O.K. II prezzo e pusto!, 14.20 II gioco del- 15.05 Av°ppie pktualno: Agenzia ma-‘rimoniaie, 15.35 Ti l6.0o J?°"-Parliamone troški variete: Bim I8.15 bam in risanke 18-45 v- anizanka: I Robinson pza: II gioco dei nove, vrv? mo9lie e marito, ■n, es (19.30) Canale 5 20.25 st6Ws 20.4q pljascia la notizia n Itl: Un uomo, una don-71-.® Un bambino ( dram., hara r- Dick Ric- . ni, f®' i- Martin Sheen, 22.40 vytheDanner) i m?tr^ete: Scene da un 23-10 v nmonio stariete: Maurizio Colo,, Show, vmes l24'°°) Canale 5 News 8.15 13.15 13.20 18.30 19.10 19.40 20.35 23.20 1.20 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 C osi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per E lisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nadaljevanke: Valeria, 13.45 Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore Kviz: Čari genitori Aktualno: Ceravamo tanto amati Nadaljevanki: Primave-ra, 20.05 Marilena Film: Le chiavi del Para-diso (dram., ZDA 1944, r. John M. Stahl, i. Gregory Pečk, Thomas Mitchell) Film: Una strega in para-diso (kom., ZDA 1958, r. Richard Quine, i. James Stevvart, Kim Novak) Nanizanki: Love Boat, 2.20 Quincy 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.30 Nanizanke: Poliziotto a 4 zampe, 16.15 Simon & Simon, 17.30 Mai dire si 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: McGyver 20.00 Risanke 20.30 Film: Piramide di paura (pust., ZDA 1985, r. Barry Levinson, i. Nicholas Rowe, Sophie Ward) 22.45 Glasbena oddaja: Top-venti 23.35 Aktualno: Referendum 0.30 Odprti studio 0.50 Nanizanki: Kung Fu, 1.50 Samurai 16.00 Film: Canzoni nel mondo (glasb., It 1963, r. Vit-torio Sala, i. Mina, Gil-bert Becaud) 17.30 Film: II segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Robert Mamoulian, i. Tyro-ne Power, Linda Darnell) 19.30 Risanke 20.30 Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1973, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena, Tina Aumont) 22.15 Rubrika o medicini: II ritratto della salute 22.30 Film: Niente di grave: suo marito e incinto (kom., It 1975, r. J. Demy, i. Marcello Mastroianni, Catherine Deneuve) TMC OPEON 13.00 Risanke 14.00 Film: Sciuscia (dram., It. 1946, r.Vittorio De Sica, i. 8.30 Nanizanke: Enigma, I gi-orni di Brian, Ouartieri alti 11.15 Nadaljevanka: Potere 11.55 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Šport: mednarodno francosko prventvo v tenisu) ~pi) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nan. Matt e Jenny in risanka Gianni e Pinotto 19.50 Nanizanka Buck Rogers 21.00 Dokumentarec: Islam -Islamski nacionalizem 21.30 Nanizanka: Fantasilan-dia 22.20 Dnevnik 22.30 Rubrika o športu | TV Slovenija 2 12.00 Šport: MP Francije vte-nisu 17.30 Satelitski programi 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 EP mladih baletnih umetnikov 22.15 Svet poroča 23.00 Šport: MP Francije v tenisu, kvalifikacije za EP v odbojki 0.30 Yutel 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Corto Circuito 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L’isola di corallo (krim., ZDA 1948, r. John Houston, i. Humphrey Bogart, Lauren Bacall) 22.00 Variete: Festa di comple-anno 23.15 Nočne vesti 23.50 Top Šport: SP v hitri hoji, 0.30 mednarodno francosko prvenstvo v tenisu TELEFRIULI___________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka: Il calabrone verde 16.00 Otroška oddaja 17.50 Nanizanke: The Bill Cos-by Show, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Mago Medino 20.30 Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto 22.00 (Dnevnik 23.00 Čakajoč na polnoč 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo (pon.); 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.40 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goričkem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba, slovenski solisti na laserskih ploščah; 17.00 kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Slovenska operna literatura; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila;. 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jtitro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 28.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. O razlogih za glasovanje z DA je včeraj govoril predstavnik PLI Patuelli Volilna kampanja za referendum o preferencah doslej na Goriškem v precejšnjem zatišju V zborniku ”Prelhmja“ tudi J. Povše in Kmečka banka Le še štirje dnevi nas ločijo od vsedržavnega referenduma o vprašanju volilnih preferenc, vendar vzdušje v Gorici - tako kot sicer drugod po državi - še zdaleč ne spominja na zadnje dni volilne kampanje, ko se stranke z vso vnemo angažirajo v prepričevanju še neodločenih volilcev. Letošnja referendumska kampanja je doslej potekala neprimerno tiše in je šla doslej mimo skoraj neopazno. V prejšnjih tednih skoraj ni bilo javnih srečanj ali manifestacij, na katerih bi bil govor o bližnjem ljudskem glasovanju, šele v teh zadnjih dneh pa se oglašajo stranke in družbene organizacije, ki pretežno pozivajo volilce, naj se udeležijo glasovanja in naj na glasovnici prekrižajo DA. Tako kot že lani ob zaradi preskromne udeležbe propadlih referendumih o lovu in pesticidih, predvolilna dialektika ne poteka toliko med pristaši DA in NE, pač pa predvsem med silami, ki se zavzemajo za uspeh referenduma in torej pozivajo k glasovanju ter nasprotniki, ki bi želeli glasovanje izničiti z bojkotom. V primeru, da bi tudi tokrat šlo na volišča manj kot 50% vseh upravičencev, bi namreč glasovanje bilo neveljavno, denar za izvedbo referenduma zapravljen, zakon o oddajanju volilnih preferenc pa bi ostal nespremenjen. Odbor, ki je dal pobudo za referendum, je včeraj priredil v Gorici glavno in doslej edino odmevnejšo predvolilno manifestacijo. Medse so povabili predstavnika vsedržavnega referendumskega odbora in namestnika generalnega tajnika PLI Antonia Patuel-lija, ki je na srečanju v Palače hotelu predstavil razloge za spremembo sedanje zakonodaje o oddajanju prefe- renc. Srečanja so se udeležili nekateri predstavniki DSL, zelenih in drugih strank, ki podpirajo referendum, ter predsednik pokrajinskega združenja ACLI Mauro Peressini, ki je pozval k udeležbi na glasovanju. Menil je, da pri preferencah ne gre za postranski problem, pač pa za eno od ključnih vprašanj za moralizacijo politike in za prvi korak na poti radikalnejših reform političnega sistema. Posvaril je pred nevarnostjo neudeležbe na glasovanju, ki bi po njegovi oceni bila težak udarec za demokracijo, saj bi izničila enega od osnovnih demokratičnih inštumentov odločanja, kakršen je referendum. Patuelli je še dodatno razčlenil to razmišljanje in ovrgel očitke nasprot- nikov referenduma. Začel je s stroški (700 milijard lir): ta denar bo res povsem zavržen le v primeru, da ne bi glasovala več kot polovica upravičencev. Očitku o protiustavnosti, ki ga postavljajo nasprotniki, je zoperstavil stališče bivšega predsednika Ustavnega sodišča Consa, ki je dejal, da -prav sedanji sistem z več preferencami ni v skladu z Ustavo, ker ne jamči tajnosti oddanih glasov. Patuelli je spomnil, da je sedanji sistem z več preferencami uvedel Mussolini na volitvah leta 1924 in sta se mu takrat zoperstavljali osebnosti, kakršna sta bila Giovanni Amendola in Giacomo Matteotti. Kasneje so sistem, ki je ustrezal potrebi fašističnega režima po nadzorstvu volilnega obnašanja državljanov, izkoris- tili sebi v prid nekateri strankarski aparati in celo kriminalne organizacije kot mafija in kamora. Prav v Neaplju, Caserti in drugih okrožjih na jugu Italije je prišlo in še prihaja do kontrole obnašanja volilcev na osnovi oddanih preferenc. Patuelli je predstavil izsledke raziskave na osnovi matematičnih modelov, ki dokazuje, kako je mogoče s sedanjim sistemom nadzorovati praktično vsak oddani glas. V našem volilnem okrožju (Gorica-Videm-Porde-non-Belluno) izvolimo na primer 13 poslancev, vsakdo pa lahko odda do 3 preferenčne glasove. V vsakem volišču (s povprečno 500-600 volilci) je tako možnih 1.716 kombinacij glede na vrstni red treh preferenc, ali 396, če je ena od treh preferenc oddana fiksnemu kandidatu. Možnost kapilarne kontrole torej obstaja, prav tako pa obstaja možnost ponaredb z dodajanjem ali spreminjanjem številk posameznih kandidatov. Vse to, je zaključil, pa lahko odpravimo z referendumom, ki bi omejil preference na eno samo in obvezno previdel navedbo priimka kandidata. Patuelli je tudi polemiziral z nasprotniki referenduma ter omenil socialiste in Bossijevo ligo", ki »vedo, da so v manjšini in zato skušajo izkoristiti sebi v prid tudi fiziološki odstotek vzdržanih«. S pozivanjem k bojkotu, je dejal, pa se gredo nevarno igro, ki šibi demokracijo in se bo slej ko prej maščevala tudi njim samim. Na sliki (foto Marinčič): table za referendumsko propagando so doslej izkoristili predvsem pristaši DA, nekaj dni pred glasovanjem pa ostaja na njih še precej praznih mest Pred dnevi smo na kulturni strani poročali o izidu literarnega zbornika "Prelivanja", ki ga je pripravil Literarni klub iz Nove Gorice. Klub, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij je v lepo opremljeni knjigi zbral kar 18 pesnikov oziroma prozaistov svojega bližnjega območja, med katerimi z meditativno prozo nastopa tudi Janez Povše. V tej zvezi velja omeniti zamisel zbornika, ki je tako rekoč ob vsakega avtorja postavila še odgovarjajočega finančnega pokrovitelja. Pov-šetov prispevek je sponzorizirala Kmečka banka Gorica ter se pridružila znanim tvrdkam, kot so: Zavarovalnica Triglav Nova Gorica, Salonit Anhovo, Primex Nova Gorica, Ljubljanska banka Nova Gorica, Manufaktura Nova Gorica in drugi. Predstavitev zbornika v hotelu Sabotin v Solkanu je uvedel Bojan Bratina, ustvarjalce je pozdravil Sergij Pelhan, predsednik občine Nova Gorica, strokovno je knjigo orisal dr. Denis Poniž. Avtorji - med njimi Nevin Birsa, Boris Jukič, Darko Komac, Marija Mercina, Vida Mokrin-Pauer, Aleksander Peršolja, Maja Vidmar, Lucijan Vuga, Milojka Žižmond - so prebrali kratek odlomek iz svojih prispevkov, večer pa je še posebno obogatil nastop Godalnega kvarteta šole Glasbene matice pod vodstvom Silvana Križmančiča, ki je v svojem prvem nastopu izvedel prvi stavek Kvarteta v G-duru W.A. Mozarta, v drugem delu programa pa še drugi in tretji stavek iste skladbe. Predstavitev zbornika "Prelivanja" je bil lepo pripravljen dogodek, na katerem je bil goriški delež smiselno in izrazito zastopan. Danes prva od treh sej pokrajinskega sveta Na Pokrajini razprava za izvolitev nove uprave Danes ob 17. uri se bo pokrajinski svet sestal na prvi od treh zaporednih sej (ostali dve sta napovedani jutri oz. pojutrišnjem ob isti uri), na katerih naj bi končno razrešili krizo, ki je nastopila 8. februarja z odstopom predsednika Criscija zaradi vpletenosti v goljufijo s ponarejenimi listki državnih loterij. Kot smo poročali v prejšnjih dneh, so se stranke že dogovorile za obnovo petstrankarske koalicije. Politični okvir se torej ne bo spremenil, precej pa bo sprememb v sestavi odbora oz. teži posameznih strank v koaliciji. Glavna zamenjava zadeva predsedniško mesto, na katero bo sedel socialist Gino Saccavini. Skoraj do zadnjega je bilo nerazrešeno vprašanje, kdo bo drugi socialist v odboru. Po dokaj zapletenih notranjih pogajanjih v stranki je naposled sen. Renzo Santini, komisar pokrajinske federacije PSI, sporočil, da stranka predlaga v odbor Ermesa Dos-sa. Slednji je pristaš manjšine dosedanjega pokrajinskega tajnika Pinija, njegovo kandidaturo pa je do zadnjega ogrožal Gianfranco Deiust, ki je tako kot Saccavini predstavnik večinskih struj v stranki. Kar zadeva porazdelitev posameznih resorjev v odboru so napovedi sledeče: • predsednik Saccavini bo skrbel za premoženje in odobritev statuta, podpredsednik bo Gianni Di Mercurio (KD), ki bo pristojen tudi za javna dela in osebje. Mirko Špacapan (SSk) bo prevzel finance in proračun, Ermes Dosso šport in mladinska vprašanja, Marilisa Bombi (KD) socialno oskrbo in šolstvo, Giambattista Panze-ra (KD) kulturo in splošne zadeve, Edoardo Bressan (PSDI) načrtovanje, civilno zaščito in okolje. V Romjanu so praznovali 10 let obstoja slovenske osnovne šole Pred desetimi leti je slovenski živelj v Laškem pridobil osnovno šolo. Nekaj let prej je bil odprt tudi slovenski otroški vrtec, tako je bilo zagotovljeno slovensko šolanje malčkom na že dokaj izrazito italijanskem področju. Za tako pomemben uspeh so si prizadevali mnogi. V prvi vrsti doberdobska občinska uprava, ki je našla v sorodni ronški upravi naklonjenost in razumevanje. Poleg tega pa so se tudi potrudili člani Slovenske komisije pri Javnem kulturnem večnamenskem centru v Ronkah, ki so osveščali Slovence v Laškem tako, da so jih obiskovali po domovih. Šolsko leto se je pričelo komaj januarja 1981, ker je pooblastilo prišlo z zamudo. Prvi razred je takrat obiskovalo osem otrok in šola je veliko obetala. Danes so se časi spremenili: število otrok stalno upada, šola potrebuje vso pozornost in podporo slovenske javnosti, da se ohrani njen obstoj. Tudi zato se je Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah odločila, da v sodelovanju s šolo priredi jubilejno zaključno šolsko prireditev, na kateri so obenem proslavili desetletnico delovanja. Organizatorji in šolniki iz Romjana so si zadali za cilj prireditve predvsem potrditev volje do obstoja slovenske šole v Laškem in aktivno sodelovanje z italijansko šolo v Romjanu. Uvodoma je predsednik Slovenske komisije Marko Jarc obnovil zgodovinsko pot šole in omenil, da je od leta 1946 do leta 1957 Laško imelo na razpolago kar dve slovenski osnovni šoli, prvo na Tržiškem, drugo pa v Ronkah. Obe sta bili zaprti, ker je bilo premalo vpisanih učencev. Iz tega se je Jarc navezal na današnje dni, ko število učencev vztrajno pada. Kljub prizadevanju slovenskih kulturno-političnih organizacij je bodočnost šole ogrožena. Predsednik je tudi podčrtal, da asimilacija prodira v Laškem in da zavednost staršev pada, ker je preveč primerov vpisov v italijansko šolo prav s strani slovenskih staršev. Sledil je kulturni del prireditve. Po kratkem uvodu učiteljice Sonje Pahor je na oder stopil zborček italijanskih učencev, ki jih je vodil učitelj Perini. Glasbeni pedagog se je zahvalil za ponujeno priložnost in je podčrtal dejstvo, da je zborček sestavljen iz treh šol: iz romjanskih razredov, ronških in foljanskih. Spored se je nadaljeval z nastopom otrok slovenskega otroškega vrtca v Romjanu in glasbenim nastopom gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" pod vodstvom Silvana Kerševana. Kulturni spored in prireditev so zaključili prav učenci slovenske osnovne šole v Romjanu, ki so se občinstvu predstavili z lutkovno igrico. Odv. Maniacco in Battello o petoveljskem atentatu Ne poznamo še vse resnice Na avtocesti prijeli Tržičana ki je prevažal 750 gr heroina Konec prejšnjega tedna, v petek, 31. maja, je bila že 19. obletnica petovelj-skega atentata. Po tolikih letih še niso povsem znani vzroki in vsi krivci pokola treh karabinjerjev. Atentat in njegovo ozadje sta prišla ponovno v središče pozornosti po odkritju tajne protikomunistične organizacije Gladio in njenega skrivališča orožja pri Nabrežini. Krožek Rinascita je v ponedeljek priredil okroglo mizo o teh vprašanjih. Gosta večera, ki ga je vodila predsednica krožka Anna Di Giannan-tonio, sta bila odvetnika Roberto Maniacco in Nereo Battello, ki sta sledila zapletenemu sodnemu postopku že od vsega začetka. Odziv na razpravo ni bil množičen, saj je okrogli mizi sledilo le skromno število poslušalcev, vendar pričevanji odvetnikov nista bili zato manj zanimivi. Roberto Maniacco je dejal, da gre nedvomno za zgodovinski proces, saj so tokrat prvič obsodili zaradi preus- merjanja preiskave tri karabinjerje, generala Mingarellija, polkovnika Chirica in maršala Napolija. Vendar še veliko stvari je ostalo nedorečenih in delno prikritih, je dodal Maniacco, ki je podal kronološki zapis dogodkov. Po številnih in večkrat žolčnih sodnih postopkih se sedaj sprašujemo, je menil, če so res detonatorji, ki so sprožili peklenski stroj v Petovljah, bili iz skrivališča orožja Gladia pri Nabrežini. V tej smeri bo treba še raziskovati. Senator Battello je ob vsem tem poudaril, da bo treba priti do dna tej zadevi. To ne iz neke osebne radovednosti ampak zato, da bo končno znano, čemu so izvedli petoveljski atentat, ali so morda bile vanj vpletene še nekatere osebnosti, ki sedaj nemoteno vodijo našo državo. Že prihodnji mesec, ko bo komisija za pokole oddala parlamentu svoje poročilo, bo mogoče nadaljevati težavno pot v smeri odkrivanja dokončne resnice. Agenti posebne enote za boj proti mamilom pri letečem oddelku goriš-ke kvesture so včeraj ponoči na avtocesti A4 Trst-Benetke prestregli pošiljko mamila in aretirali razpečevalca, ki jo je prevažal. Podrobnosti o pomembni policijski akciji zaenkrat še niso znane, saj preiskovalci dokaj strogo in dosledno spoštujejo preiskovalno tajnost, najbrž tudi z namenom, da ne bi zapravili možnosti aretacije še kakega pajdaša. Po neuradnih vesteh naj bi aretirani bil doma iz Tržiča. Policija ga je očitno imela že nekaj časa pod nadzorstvom. Ko se je predsinoči z Y10 odpeljal proti Venetu, so se agenti v avtomobilu brez policijskih oznak podali za njim. Sledili so mu do kraja San Stino di Livenza, kjer so končno ustavili avto in ga temeljito pregledali. V njem naj bi našli 750 gramov heroina, ki bi na ilegalnem tržišču bilo vredno okrog 200 milijonov lir. Razpečevalec, ki so ga aretirali in pospremili v zapor v Videm, je menda bil namenjen v San Dona, kjer naj bi oddal heroin. Zbor Podgova drevi v Romjanu _ Drevi ob 20. uri bo v cerkvici sv. Štefana v Romjanu nastopil mešani pevski zbor Podgora, ki bo pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Špacapana podal izbor skladb iz svojega reperto- ara. Nastop spada v okvir srečanja med Slovenci iz Podgore in Ronk. Sledilo bo družabno srečanje. koncerti Goriško združenje prijateljev glasbe vabi drevi, ob 20.30 v župnijsko dvorano cerkve sv. Ignacija (vhod s Trga 27. marca 5) na koncert harmonikarja Adolfa Del Conta. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja od 16. do 20. junija 5-dnevni izlet v Švico. Izletniki se bodo preko Dolomitov popeljali do Innsbrucka, Liechtensteina, Bodenskega jezera, slapov Rena, Zuricha, Luzerna, Berna, Ženeve, Lausanna ter nazaj preko prelaza Velikega sv. Bernarda. Vpisovanje samo še danes, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Križni Ulici v Gorici. razna obvestila Doberdobska sekcija Demokratične stranke levice vabi drevi na srečanje z deželnim poslancem Ivanom Bratino, ki bo govoril o položaju v stranki, o bližajočem se referendumu in o včlanjevanju v novo politično grupacijo. Srečanje bo ob 20. uri v prostorih KD Jezero. Učenci in učitelji osnovne šole Josip Abram v Pevmi vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 8. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predstavili se bodo z igrico Mali princ. Posvet o ženski enakopravnosti Na pobudo sindikalne zveze UIL je bil včeraj v Gorici posvet o novem zakonu, ki naj bi ženskam zagotovil enakopravnost in enake možnosti poklicnega in družbenega uveljavljanja. O teh vprašanjih so poročale Adele Pino in Chiara Moriconi iz deželnega oz. vsedržavnega tajništva UIL, socialistična poslanka Roberta Breda, ki je članica vladne komisije za žensko enakopravnost, in Marilisa Bombi, predsednica podobne komisije na Pokrajini. Govornice so pozitivno ocenile novi zakon za enakopravnost, opozorile pa so tudi na številne ovire, ki jih predvsem zasebni podjetniki postavljajo pri izvajanju njegovih določil. Soglašale so v oceni, da bo treba razširiti poznavanje teh določil, potrebna pa bo tudi večja aktivnost vsega sindikalnega gibanja za to, da bi ženske tako na delovnih mestih kot v družbi nasploh dosegle dejansko in ne samo formalno enakopravnost z moškimi. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 26.5. do 1.6.1991. RODILI SO SE: Francesco Maisto, Ric' cardo Bravin, Erič Martellani, Nicol Bal-do, Tanja Fabiani, Nicola Fontanini, Jes-sica Jarc, Enrico Tomasi, Sara Vespasia-no, Pier Luigi Mattiussi. UMRLI SO: 61-letna upokojenka Maria Antonello, 65-letni Danilo Vončina, 78-letni upokojenec Giuseppe Spessot, 78-letna gospodinja Palmira Bellian, pon Ventin, 85-letni upokojenec Giusepp? Zoff, 82-letna gospodinja Eleonora Turn, vd. Veronese, 83-letna upokojenka Matilda Žnidarčič, 70-letna upokojenka Laura Calligaris, vd. Battisti, 49-letni trgov; ski potnik Antonio Danielis, 82-letn) upokojenec Luciano Ballaben, 62-leto1 mehanik Viljem Caudek, 82-letna upokojenka Esedra Zanchettin, vd. Laurencic, 72-letna gospodinja Lucia Ouargnal, 50; letni upokojenec Silvano Sisio, 71-letn1 upokojenec Nicolo Corbatto, 91-letn1 upokojenec Giuseppe Cucit, 77-letna tr- govka Alberta Vižintin, vd. Feletto, 79' letna gospodinja Marija Vončina, v°’ Proietto, 90-letna upokojenka Terez3 Zorzut, 78-letna upokojenka Guglieln13 Suligoni, vd. Tunini. OKLICI: karabinjer Antonio Alfonso gospodinja Paola Parisi, fotograf Sergi° Gonella in uslužbenka Giuliana Mac?" rig, ekonomist Carlos Caufape Rius 13 uslužbenka Emanuela Klanjšček, lekar' nar Vasco Pascolutti in uslužbenka W Vesci. POROČILI SO SE: Marco Ragni !" bolničarka Novella Bonan, Ugo Stoccn in učiteljica Anna Maria Contin, karabl' n j er Nicola Montrone in uslužbenka L°' renza Burgnich, delavec Enzo Vecct»e in delavka Carmen Cumar, geometer P3 olo Canturi in študentka Chiara Anse mi, delavec Claudio Scarcelli in uslu . benka Silvia Veronese, odvetnik Lu>9 Colosetti in bolničarka Miranda BlaZ1 ' delavec Aldi Makuz in uslužbenka Luc Mervič, mehanik Davide Bressan in u lužbenka Barbara Millo, delavec Rober Noselli in uslužbenka Michela Figel, ua-lužbenec Mario Corsi in delavka E»* . betta Mermoglia, učitelj Ladi Gerg0*. in uslužbenka Klavdija Kosič, delav Maurizio G rušo vin in uslužbenka El1 betta Bisiach. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Edward, mani di f°r biče«. VERDI 17.30-22.00 »Le montagne de luna«. VITTORIA 17.30-22.00 »L'uccello«e“' Prep. ml. pod 18. letom. Tržič 17.30' EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri ^‘"0A 22.00 »Cosce bollenti«. Prep. ml, ” 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GOSic} 0 Občinska 2 pri sv. Ani - Ul. Garz 154 - tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlCU [gl S. Antonio - Ul. Romana 147 40497. Ob izgubi tašče izrekajo sodela ^ Resca Srl kolegici Nadji in druz iskreno sožalje. Na občnem zboru pozitivno ocenili delovanje Društvo slovenskih upokojencev združuje že kar 726 članov Razstavo bodo odprli nocoj ob 18.30 Slikarka Jemec-Božič v Kulturnem domu 101 TmBn \ mi j „--KfrjBvUK \ j r MMm 1 k kj M Odborniki in člani goriškega druš-tva slovenskih upokojencev so se pred nedavnim zbrali na rednem občnem 2boru, da bi skupaj ocenili dveletno delovanje in izvolili novo vodstvo. Iz tajniškega in predsedniškega poročila le bilo razvidno, da so naši upokojenci lz leta v leto vse aktivnejši, saj so priredili več družabnih srečanj in večdnevnih izletov, pa tudi kulturnih pobud ni manjkalo. y tem duhu se je tudi občni zbor Pričel, saj je zborček upokojencev, ki 9® vodi Pavlina Komel, zapel nekaj Pesmi, med temi tudi društveno him-n°- Sledili so pozdravni posegi. Naj-Prej je udeležence pozdravil predsed-bik pokrajinskega odbora SKGZ, Boris eric, nato je prinesla pozdrave iz Nove Gorice Viktorija Košir, sledil pa ji je predsednik pobratenega društva upokojencev iz Solkana_Vlado Jug. Predsednik Miladin Černe je zatem podal predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil nekaterih perečih problemov v vsakdanjem živjenju upokojenecev. Tu gre npr. za problem davkov in davčnih prijav, ki "neusmiljeno" ravnajo prav z upokojencem, pa za zdravniško oskrbo za ostarele, ki je zelo draga, vrhu tega pa je bolnik vse prevečkrat prepuščen sam sebi. Černe se je z enominutnim molkom spomnil tudi nedavno preminulih uglednih tržaških Slovencev, umetnika Milka Bambiča in gledališkega igralca Silvija Kobala. V svojem posegu se je dotaknil tudi zaščitnega zakona, ki nam ga italijan- ska vlada noče priznati, čeprav nam pritiče. Posebno pozornost je posvetil težkemu položaju v bližnji Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Menil je, da bo morala vendar razsodnost zmagati. Le na ta način bo lahko osamosvojitev Slovenije šla po mirni poti naprej. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal Joško Marinič. Delovanje društva je bilo v zadnjem dveletnem obdobju res pestro, saj se je skupno zvrstilo kar 24 družabnosti in raznih izletov. Odbor se je redno sestajal vsaka dva tedna, prav tako uspešno je delovalo tudi enkrat tedensko dežurstvo na sedežu društva v Križni ulici ter sodelovanje s poverjeniki po vaseh. Razveseljivo je tudi dejstvo, je med drugim povedal Marinič, da je v goriš-ko društvo upokojencev včlanjenih kar 726 članov, kar ni od muh. Blagajniško poročilo je predstavila Erika Pavlin. Po razrešnici staremu odboru so bile na sporedu volitve. Za predsednika je bil potrjen Miladin Černe, podpredsedniško mesto pa si bosta delila Srečko Miklus in Ivo Petejan. Tajnik bo Joško Marinič, blagajničarka pa Erika Pavlin. Ostali člani odbora so: Ema Brajnik, Marčelo Devetak, Rudolf Devetak, Danica Dornik, Jelena Gravner, Olga Mizerit, Milenko Petejan, Viljem Zavadlav, Vilma Bregant in Mirko Maraž. Nadzorni odbor bodo sestavljali Jožef češčut, Milan Pavlin in Emil Vogrič, v razsodišče pa so bili izvoljeni Andrej Jarc, Angela Marinčič in Zdenko Vogrič. Na sliki (Foto Čubej): pogled na udeležence občnega zbora goriških upokojencev v Kulturnem domu. Danes ob 18.30 bodo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo slovenske akademske slikarke in ilustratorke Marjance Jemec-Božičeve iz Ljubljane. Marjanca Jemec-Božičeva se je rodila leta 1928 v Mariboru. Študirala je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, nato pa se je posvetila ilustri-ranju knjig, revialnemu tisku za otroke in mladino ter TV slikanicam. Doslej je ilustrirala okrog sto knjig, ki so prevedene tudi v številne tuje jezike. O njej strokovna slovenska kritika piše sledeče: ' Marjanca Jemec-Božičeva že preko petindvajset let bogati domišljijski svet slovenske mladine s svojimi izvirnimi, svežimi in vizualno bogatimi ilustratorskimi stvaritvami. Kdo od slovenskih otrok ne pozna njene sproščene, duhovite in prepričljive risbe, izbrane harmonije barv; bogastva njenih likovnih domislic, komične živahnosti in tople človečnosti...". Slovenska slikarka je doslej razstavljala v raznih slovenskih mestih kot tudi v tujini. Tu naj omenimo le Italijo, Španijo, Češkoslovaško in ZDA. Za svoja dela je prejela vrsto nagrad in priznanj (1971 Prix Japan, 1974 prva nagrada UNICEF za voščilnico, 1981 Kajuhova in Levstikova nagrada). Prireditelj razstave je upravni odbor Kulturnega doma v Gorici s sodelovanjem Ljubljanske banke dd. (Likovni svet) in Kmečke banke iz Gorice. Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 15. t.m., bo nastopil tudi otroški pevski zbor kulturnega društva "Oton Župančič" iz Štandreža. (ik) KlIETTENl Vabi na otvoritev razstave Marjance Jemec - Božičeve ki bo danes, 5. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20). Razstava bo odprta od 5. do 15. junija. Prireditelj razstave je Kulturni dom Gorica v sodelovanju z Ljubljansko banko d.d. in Kmečko banko Gorica. Ivanu Mačku - Matiji odvzeli častno občanstvo x.^a zadnji seji Občinske skupščine v ovi Gorici, prejšnji torek, so sprejeli Nep o tem, da se Ivanu Mačku-Matiji Qvzame naziv častnega občana Nove °rice. Za to so si zlasti prizadevali ocinski svetovalci (uradno so še zme-,1 delegati) političnih strank DE-OS-a, Peter Stres, brata Tomaž in dr. anko Marušič ter predstavnik Zelenk Marjan Tavčar. O pobudi za od-ŽBe* naslova častni občan so enkrat ^glasovali, toda takrat je bilo preveč uržanih glasov in zahteva ni bila Pfejeta. Pozneje pa so o tem dosegli 91asje vseh političnih strank zastonj11* v Občinski skupščini ter tudi čci Se.dstva novogoriške občine. Spri-l. takšnega sporazuma in soglasja, je rej® na seji Občinske skupščine v to-* Pobuda soglasno sprejeta, turi- utemeljitvi omenjenega sklepa je j ?1 Poudarjeno: "Gospod Ivan Ma-obv. atija je postal častni občan naše n Clne s sklepom sprejetim na slav-SpB;ni seji Občinske skupščine, dne 9. P^mbra leta 1978. Že iz takratne ko Ineyttve pa izhaja, da ni imel veli-zaslug za razvoj Nove Gorice, am- pak je postal častni občan predvsem zato, ker je bil pomemben funkcionar v Jugoslaviji in Sloveniji. Kasneje pa ni vplival ne v naši občini, in ne širše, na procese demokratizacije pri razvoju družbe. Prej obratno. Dejstvo je, da je bil gospod Maček od maja leta 1944 in do marca 1946, načelnik OZN-e za Slovenijo, torej v času, ko so bili tisoči Slovencev brez vsakega ugotavljanja njihove morebitne krivde nerazumljivo pahnjeni v nasilno srmt. Značilno je, da tako v javnosti kot tudi med odborniki Občinske skupščine v Novi Gorici prevladuje prepričanje, da je gospod Ivan Maček-Matija sporna in protislovna osebnost. V Novi Gorici moramo poudariti, da odvzem častnega občanstva g. Mačku nikakor ne pomeni razvrednotenja partizanskega in še posebej narodnoosvobodilnega boja Primorcev zoper okupatorje. Med našimi častnimi občani so bile in ostajajo moralno neokrnjene osebnosti iz narodnoosvobodilnega boja . Marjan Drobež Slovenska pesem brez meja je odmevala s krnskega borjača Natop zbora Vesna iz Križa "na borjaču" v Doberdobu (foto Marinčič) Na značilnem kraškem Belotovem borjaču v Doberdobu je bila v soboto tradicionalna pevska revija "Pesem ne pozna meja". Srečanje pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva je tokrat priredilo kulturno društvo Jezero v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Številno občinstvo so uvodoma nagovorili predsednik društva jezero Viljem Gergolet, predsednik ZSKD Ace Mermolja in dober-dobski župan Mario Lavrenčič. Na odru se je nato zvrstilo sedem pevskih zborov začenši z domačim moškim zborom Jezero. Sledili so še nastopi mešanega pevskega zbora Svoboda II iz Trbovelj, moškega zbora Foltej Hartman - SPD Edinost iz Pliberka na Koroškem, dekliškega zbora Vesna iz Križa, moškega zbora Franc Zgonik iz Branika, mešanega zbora Primorec-Tabor iz Trebč. Vsak od nastopajočih zborov je na uspeli reviji v Doberdobu predstavil po tri pesmi, nato pa so vsi pevci in pevke skupno intonirali "Zdravico", "Rož, Podjuno, Žilo" in "Vstajenje Primorske". Kulturni dom v vabi v Gorico černobilske otroke lq*y.natelj Kulturnega doma v Gorici bele ^oni„el Je v petek obiskal na De-n0i. T.tiCu pri Ankaranu skupino čer-let -skih otrok, ki so v tem mesecu na biiflv.anju v Sloveniji. Otrok iz Černo-rqsj.ln drugih krajev Ukrajine in Belo-?4je skupno na enomesečnem s 5 stvenem bivanju v Sloveniji 220 I43 .sLndvajsetimi spremljevalkami; v •>** je na Debelem rtiču. Ostali so 3“rnjih Gorjah pri Bledu, Nerezi--MMali Lošinj) in Valdotri. Qbisi.en* Slovenije so po nedavnem tajinjU radioaktivnega področja v Uk-jo, ?Prožili širšo humanitarno akci-saniP '*e °b pomoči organizacij in po-VseS]Bnik°v v Sloveniji prerasla v biju,. vensko akcijo "Slovenija Černo-vkljll V akcijo se želi neposredno 9a doti!1 tu* upravni odbor Kulturne-*rajin , v Gorici, s sodelovanjem po-Koy‘|kega odbora SKGZ za Goriško. je obiskal otroke na Debelem s*ednjjvav z namenom, da jim v na-^ori^^ednih organizira obisk na Pr'l(«n