fiik ii raaen .edeli * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—year x. CHICAGO, ILL h PONDEUEK 26. MARCA (MARCH) 1917. Stev number 71. MOBILIZACIJA MIL 10 DRŽAVAH. »dsednik kliče 25.000 miličar jev pod orožje*—Moštvo mornarice se poviša na 87.000 m6ž. tbinet je izdelal vojni prodam.— Sugestije za militaristično in gospodarsko zvezo z zavezniki. aahmgton, 25. mar-ca. — Pred-ik Wilson je danes popoldne leal v zvezno službo in odre-akojšno mobilizacijo milice v ih iztočnih državah. Štirinajst ov ali 25.000 mož je prisade-Milica je poklicana v ivrho kcije mostov, arsenalov, že-in javnih poslopij. Obenem edsednik izdal apel za 18.300 tovoljcev za mornarico. ashington, 25. marca. — Voj. partment je poklical milico v iktu of Columbia v aktivno po. Milica bo čuvala glavno pred nosilnostim i, ki bi Iti prišle od strani nemških a-ov; zadnje ae je namreč po-la nenavadna aktivnost Nem-v Waahingtonu, posebno v vla-i deparmentih. Nadalje bo mi-»tražila ladjedelnice, municij-tovanne rn mostove, braimlmi svet je včeraj izdal odbe za voja&ko opremo, ki 'a zadostovati za pol miljona L Vojaška oprema bo naroče-v tistem trenot.ku, čim bo na-edana vojna. Vogram, ki je bil izdan na pet-i kabinetni seji, olweza daleko-»e odredbe, ki zavizemajo celo esivni značaj za slučaj vojne z nčijo. Vse odredbe so seveda plaščem tajnosti, hit 'tofifto je' no, d a se vlada nc zndovolju-lanno s protekeijo trgovskih lama morju. Priprave od-govarja-vseni eventueluoStim — in tudi Ki vojni, če bo potfobna. -Pro-m okseza armadne, mornariške ptrijalne itt finančne nared.be. Bovorijo tndi o naredbab, o kalit do zdaj še ni bilo slišati, rtam-I o zvezi z zavezniki v Evropi. Ivsiia bo ta zveza, še ni znano, n Amerika oklene militaristično po z entiMito, tetlaj bo ta zveza ^•zala skupne oiperaclje na anor-proti nemškim subnuirinkam rasanje skupnih operacij na '.hupi, da bi namreč ameriška ar-ala sodelovala na evropskih borili, jr prepuščeno bodočnosti, ken militariktične zveze govori tiuli o gnspodatski zvezi. Ameri-ho dala ztivezniktan denarni Wit in bojne potrebščine. Pred Iniku jp bilo včeraj sugestirano, preskrbi vladn zaveznikom po lilo v svoti pet rniljard dolarjev. Pel kova kabinetna seja je nalila tajnikom kabineta sledeča iravila: Vojnemu tajniku Bakcrju je na- peno, da pripravi vse potrebno mobilizacijo narodne gnrde. iJelnvaki tajnik Wilson ima na-|f>> mobilizirati inudstrije in iz-!«*iie »lelavee za vojne potrebe. Daniels, mornariški tajnik, ino-i pripraviti aktivno in rezervno ►jno brodovje za akcijo in izpolni isananjktljhro število moštva v ^rnariei. Tajnik za notranje zadeve Lane | dobil nalogo, da izdela h pomo-r* biroja za cenzus natančno po-Mo o ulah nionkega prebivalstva 'l«'žHi za armado in mornarico I koliko je /enaketra prebivalstva. I lahko porabi za delo za boj-eai linijami. Trgovskemu in a grik uit urnemu Ijtiiku j<* poverjeno delo, da or-* ;«iz rata industrijalne In agri- kl'nmc nile dežele. ne tako stanje med Združenimi državami in Nemčijo, kot se je pojavilo med Združenimi državami in Francijo v letu 1798. Vojno stanje bo, aktualno pa ne bo nobena država napovedala vojne dnuigi državi. Zgodovina se bo torej ponovila, č^ pride do takega vojnega stanja, razlika bo le v tem, da bo mesto Francije zavzela Nemčija. V podučenih krogih sodijo, da Združene države izvedejo tole: Vsak vladni department bo izdelal vse priprave za vojno v najkrajšem času. Združene države bodo produici-rale živila in strelivo in s njim zalagale 'angleške zaveznike. Mornarica dobi nalogo, da zasleduje potopljače in da križari v ameriških vodah, da tako angleš-kozavezniške mornariške enote o-prosti na tej strani Atlantika. Ameriška armada ne bo odposlana v evropske -strelske jarke, ampak regularno armado pom nože na vojno moč 220,000 mož. Milica (narodna straža) bo mobilizirana potem, ko se kongres snide in njena moč pomnože na 300,000 moti, da opravlja službo doma. Za angleške zaveznike se razpišejo posojila in mogoče tudi ame DANIELS APELRJt ZU REKROTE. (Telegram Proav.ti) Washington, D. C., 25. marca. Uredništvu Prosvete: Predsednik je sinoči podpisal eksekutivno naredim za povišanje mornariškega moštva na 87.000 mož. Kongr« je pooblastil predsednika, da stori to v slučaju nujne potrebe. Nove in rewervne ladje se nabavljajo rapi-dno kolikor je mogoče in zdaj je potrebno, da ae agiasijo prostovolj. ci za na te bojne ladje. V času, odkar je kangre« dovolil povišanje števila moštva, se je zglasilo čez 6.500 prostovoljcev, toda morna- rica Jih potrebuje veliko več. AH ne bi vi posvetili poseben prostor na prvi strani vašega lista tej predsednikovi narediti in obenem apelirali v uredniškem članku za nove rekrute, .ki hočejo .služIti v mornarici T Momtrica mali izjemno priliko fant oni, ki imajo mrnsolmost in veselje^ služIti na prvi črti narodne obrambe; vam hc pa nudi priložnost, da s teiu izvršite javno delo, in z zaupan jeni apeliram na vas z« pomoč in sodelovanje, Joaephui Daniels. CENZURNE DOLOČBE ZA ČASOPISJE. Washington, 25. marca. — Državni, vojni in mornariški department vlade je izdal določbe cenzure za časopisje in zastopniki večjih časnikamkih asocijaeij so se prostovoljno podvrgli tem določbam, ki se glase: 1. Časopisje ne sme objaviti informacij, ki bi izdale: a) gibanje armade in njenih čet in gibanje mornarice ali posameznih oddelkov (bojnega ibrodovja; b) kretan-je ali prihod bojnih ladij v katerokoli pristanišče ali odhod iz pristanišča; c) odhod trgovskih parnikov in ime dotičnegia »ameriškega (pristanišča; d) gibanje ali 1-menovanje armadnih in (mornariških oblaHnikov, bodisi posameznikov ali v skupinah; e) promet pošte, immieije in drugih vojnih po-trebščin. 2. Časopisje ne an^e objaviti ze- NEMftKI PODANIKI RODO RR-OISTIRANI. —i ^ -i rr 7 T mlje vidov, diagramov in jlfc. ki rlika vlodn podpre z večjo vaoto ^ajiFkoličkaj milltoristWMie vre-so-vrazniJce Nemčije. Nemške ladje v ameriških /pristanih ne ibodo zaplenjene, če taka zaplemba ne postane potrdbna, za katero bo Nemčija odškodova-na po vojni. Ustvarijo tudi popolno soglasje z oiperacijami angleških zaveznikov. Veliko razburjenje je povzročilo torpediranje "ameriškega parnika "Healtona," na katerem je 21 mornarjev izgubilo življenje. Vsako poročilo o takih dejanjih potapljač le poostruje že tako napet položaj med Združenimi državami in Nemčijo. Anigleški zaveaniki potrebujejo živila in strelivo in ladje za trans-portacijo. Vojakov imajo dosti. Najvažnejše vprašanje je za zaveznike prehranitev ljudstva doma in anmadc na bojišču. Ravnotako važno je zanje etrelivo, ki ga po rabijo v modemi vojni neizmerne množine, fte važnejše je pa zanje vprašanje transported je, odkar je pričela Nemčija brezobziren boj s potapljačaini. Washington, D. 0. — Vojni taj nik Daniels naznanja, da je bilo večje število penzijoniranih mor nariških častnikov postavljenih v aktivno služlbo v teku zadnjih ted nov. Po zakonu se ne more prisili ti penzijoniranih oficirjev, de vs-topijo zopet v aktivno službo, dok ler ni proglašena mobilizacija. Pozivanje penzijoniranih čast nikov v aktivno aluflbo dokszuje, da hoče mornariški tajnik v naj krajšem čimu vsposobiti mornarico za akcijo. Mornariški dep®rtment namerava tndi v najkrajšem času zgra d it i flotilo malih in hitrih razru ševafeev. Vsled tega mornariik tajnik priporoči ladjegrsdlteljem ds naj hite z delmn pri rszruše vsleih. Washington, D. 0. — Mnogo go-v "f,c,jckiih in neoficijelnih lr"K'h. kaj »tore Združene drža t Nemčija ne odneha z voj 1 " lrf»tsplj«čami, I granja so ker predwednik ne gw " »»tvari zs jsvnost, dokler "'"t" a Dvoje s d reso pred koti ^'•"Ij w ;jri mnenje, ds na«ta dnosti. Did je se ne smejo priobčiti v«Mti o novih iznajdlbah, ki so v zvezi z armado, niti kje se izdelujejo in kod se razvažajo razne potrebščine za vojno. 8. (asopisje ne sme poročati o koncentraciji militarist ičnih po-tn4iŠčin, niti kje ae nahajajo. Nadalje ne sme poročati o gibanju okrog arzenalov, trdnjav, arma-dnvh stražnic, navadmUi skladišč in v ladjedelnicah. 4. Zabranjene so tudi predstave premikajočih slik militarist H^ne vrednosti in vesti o gibanju ua postajah brezžičnega brzojava. 5. Vlada tudi apelira, da se časopisje v»kži objavljanj« informacij. ki ae tičejo vladnega programa z ozirom na mednarodni po-loža j ln katere niso potrjene kot resničhe po predsedniku ali katerem članu kabineta. Take infor-ma«ijf>ee ^javljajo le z dovoljenjem državnega department a. Washington, 2». marci. Vlada je formalno zavrnila zahtevo Nemčije % glede moderniziranja in dodatka stare prusko-ameriške pogodbe iz leta 1779 m 1828. Včeraj je državni department poslal tozadevni odgovor v Berlin po šviearaketn podaniku Ritterj*t Odgovor se glasi da ameriška vlada upošteva veljavnost stare pogodbe, kakoršna je v originalu, toda ne mara se ozirati na interpretacijo Nemčije, katera si tz/1-unači pogodbo na ta način, da ao slučaju vojne "izvzeti od ze» pleni be trgovci s svojim blagom n parniki, ki so internirani v lukah od začetka vojne." Dalje bi bili po tolmačenju Nemčije vsi nemški podaniki popolnoma neo-virani, Česar ne dovoljuje po«od-ba. » ,j Ker jf forej pogodba v smislu nemške zahteve zavržena, ostane vprašanje, kaj bo itorila vlada ob čaau vojne z nemškimi podaniki, kiterih je okrog 1,260,000 v Zedinjevih državah. Po mnenju nekaterih uradnikov ne bo vlada internirala Nemcev, ki so bodo jsli vse agitatorje v pripravljene kempe, kjer bodo internirani. 'I WHIT LOOK ODPOKLICAN BRLOIJR. i IE VELIKA BITKA DIVJA V FRANCIJI. FRANCOZI SO VZEU NOVE POZICIJE. ROŠKA REPDBUKA JE NA VIDIKU. Zavezniki osvajajo nove pozicije na Hin-denburgovi črti.— V krvavem boju sta padli dve trdnjavi. Ruska stranka ustavnih demokratov se je izrekla ta republiko.— "Zedinjene driave Ruske".— Osemurni delavnik v Petrogradu. Petrograd, 26. maroa. — Via mamin j a kaftejo, da Nemci shirajo veliko armado pri Rtgi menda i namenom, da prodro rueko fronto in ugrose Pitrograd. Vojni mi-niiter Oudkov je opoioril Javnost na novo nevoumoit, ki preti Ruiiji od sunanjega sovražnika ln apeliral, da sdruli ljudstvo vie »lie a armado. V vseh tovarnah v Petrogradu je uveden oiemurni delavnik ln i-menovano je oentralno rauodilči sa poravnanje sporov. Washington, 2.r>. marca. Pred sednik Wilson jc včeraj odpoklical poslanika Whitloeka in člane ameriške pomožne komisije iz Belgije. Državni department naznanja, da je Whit lock z ameriško ko-miaijo vred odpoklican zaradi tega, ker je Nemčija kršila avoje "aloveane obljube". To se pravi po domače, da se je nemška vlada lagala, ko je obljubila, da ne bo ovirala Anterikancev pri pomožnem delu v Belgiji. H poslan i kom vred so odpoklicani vsi ameriški konzuli is okupirani Behgijc in nastanili se bodo v Havre. ČEDEN ŽUPAN Seattle, Wash. - Med pričami, državnega pravdnika pri obravna vi proti članom I. W, W. radi kr voprelitja v Everett u zavzema prvo mesto evenettWki župan I). D. MerfH, pravi steber ksipitslistlčne družbe. _______ Pri obravnavi je Vanderveer, obnašau" mirno in ai pokorili po-1 drugi zagovornik Tracyja, vprašal stavam ; vlada pa bo zahtevala, ds župana, če ni s pestmi napsdel se vsi nemški podsnikl registri rajo (prijsvljo svoja imena in n* Hcarroffa, ko je bil v zaporu, če ga ni vrgel po stopnicsh nizdol v ulov oblastem) in vsekskor jim bo celico itd. Župan je seveds tajil Dva dni kasneje je hotel držav ni pravdnik afero obnoviti, a id ______________vokat Vanderveer mu ji dejal, da kateri so znsni sil na sumu kot I ni njegova navsds, da bi se z eno agitatorji za Nemčijo. Vsekakor jstvsrjo dvakrat bevll. tudi omejens svobods potovsnja brez posebnega dovoljene. Internirani pl bodo vsi tisti Nemel, ho nafta vlada posnemala Kanado, kjer biva kakih 80,(KM) Nemcev in Na to je sodnik pripomnil: "Vi menit«, ds ate iadelali potrrfmo »zmed teh .o Inlernlrill le okrog delo, da obtožite to pričo. Petrograd, 35. marci, -—Včeraj se jo rodila ruska republika. Centralni odbor in parlamentarni xa-stopniki ustavno • demokratične stranke v Petrogradu.So včeraj glasovali za republiko. Profesor Pavel N. Miljukov, minister zunanjih zadev, je vodja te strsnke. Predlagano je tudi bilo, da se nova repubilka Imenuje "Eedinjeni države ruske Zastopniki, ki so se izrekli za republiko, ao kjivili, da edino v republiki je mogoče izvesti vse nameravane politične in gospodarske reformi. Ustavno-Ucinokra-tlčna stranka bo seveda delovala za republiko ns ustavodajnem zboru, čim se snide. Miljukov je včeraj izjavil vpri-petrogradskih In moskovskih Žurnalistov, da nova Itusija osti ne zveata svojim zaveznikom v vojni in da vsaka govork-a o separatnem miru mora izginiti en-trat za vselej. "Dolžnost Rusije jf — je dejsl Miljukov — da nadaljuje borbo za svojo lastno avo-bodo in za osvoboditev vse Kvro-pe. Danes Rusija nI več mrtvi teža v kolu zaveznikov, temveč produktivna sila. Bilo bi proti interesom našega na rods, če bi ae osvobojeni Rusija pogodila z nazadnjaško Nemčijo." Vlada je prijela na tisoče brzojavk 1* Amerike, kl izrekajo čestitke in Iskrene pozdrsve osvobojeni Rusiji. Kiterlna Breškovsksja, "ba-buška (stara mati) ruske revolu-clje", katera je prebila 4:1 let v zaporu Wi pregnanstvu, pride danes iz Hibirlje v Petrogrsd. Za sprejem slsvne bsbuške »e delsjo velike priprave iu sprejeta bo r lemonstracijami, kskoršnili še nI videlo glavno mesto Rusije. Nemški ipijoni v Petrogradu Undon, 25. ms res. ~ Vojni minister A. J. (Jličkov je izdal slno. m m* klov ki oisiega v«' \w* imen. izlejše v seven.em IIIiih.hui Tem ......... H Med temi je mnogo Nemcev, ki matura zadnjih 24 nr: nsjvišjs^ VM. tlj00ill narodom e »«tnr.li/irani državljani in m.,1.3, najnižja 45. Ihran^.e Ito.lite na H»dnre lz>ide ob 5 4.1, zaide ob Psaris, 20. maroa. — Pranooska čete io danei osvojile novo posi-olje v okolišu Oaatresa na tri milja dolgi fronti. Naše tele so s« pomaknile bliljo S. Quentina. Berlin, 26. maroa. — Oeneralni itab nasnanja, da so sa nemške protektivne 6ets umaknila na «• kas poviljniitva ls treh posiolj novo fronte. ' London, 25. maroa. — Francoske čete ao včeraj vzele dve trdnjavi, ki dnmiuirata utrjeno mesto ha Fere iu valed tega je mesto prišlo pod kontrolo francoskih topov. Oba trdnjavi —De Lies In De Vendeull — sta na vRlnl, do-čim je mesto v dolini ob rskl OUe. Mesto La Fere sa suialra sa zelo važno postojanko na Hlndenbur> govl liniji, ua kateri so Nemo! ustavili svoje unikanje. Da bi nahranili Francozom pot v La Ke re, ao Nemci odprle jezove v kanalih iu poplavili velik del dolkie. Atlrinajat milj proti aeveru ae Francozi iu Angleži neprestano •bližajo Mt. Qucntinu, ki je druga va*ua postojanka na lliiideubur* govi črti. Včeraj so pregnali Nemce Iz Havy, ki J« štiri milji zapadno od mcMla. Med Ht. Quentinoni in La Fere, kjer ae dotikala angleška lu franooska armada, so Nemci včersj izgubili Orand He» raucourt in (Jlberoourt; oba kraja ležita na hribih in dominirata nižine proti iztoku ob reki Olse. •Južno od Ls Ferrs proti Aatn< pa ulji je francosko prodiranje bolj počasno, Nemci se Še zmlrsj t vido vrat no upirajo v gozdovih Mt. (lobain in ('ourcy. Toda la del fronti ni tako važen; glavno je, kako ho Izpadel tboj pri La Pe> re. Ako fraiu'oske čete prodere« jo čez La Fere, osti ne nemška linija proti jugu v ozadju, valed česar se bodo morali Nsmcl umakniti. (I lav na pridobitev včeraj-fiujega boja ata omenjeni trdnjavi nad mestom La Psre, Do zdaj še ui nobenih znamenj, ds imajo Nemci pa Illnderburgo-vi liniji za kope, o katerih ae Je prej poročalo, da so jih grsdill ce. le meneče. Ako so kskšni za kopi, jKrteni morajo biti vaekakor dalje proti s«verolzt(/ku. Vsi hoji zadnjih dni ae vrše na odprtim polju, Kditio iz ohlilja pri Ht. 6u#ntiou fNiročajo, da so se Namel zarili v jarke, toda ti Jarki ao bili izkopani v naglici zadne dtii in na nudijo posebne obrambe, La Fere se iishsjs štirideset milj ml frao4'o*ko belgijske meje. Angleži so včersj okupirali vas Hoisel ob reki Kom me, sedem milj Izto« čno od Peroune. Nemci mt v pro-tlnspado udrli v angleško linijo, Fran »o naturslizirani drisvljs ksj jih Je celo v javnih alužbsh Ako pride do vojne, bodo od pel-1«**. pod rnasko vseh 'I ___^ eij in poklicev ia nsjli jih je vseh |,jj| mn vr^„j naitij. uniformseh, kiwler aejejo razprti- m| x občudovanja vredno spre je in delajo intrige med slalmtne-, f|MMllj0 popravili glavne eesta, »I ži. Proti sistemu sovražnegs vo- Lj^® j„ ^-le/.uiske proge v reoku hunstva mora biti naperjena taj p|rHM<.,M teritoriju in privlekli na gonja nsšags generalnegs ŠU jlsIJe |4,|M,Ve na novo fronto, bs. Ne /smenjajle nsšltl prollrO- ~ —- bonskih agentov s isjno policijo Nemško porodile, stsregs reži ms, ki je šls za vselej. I _ /^f,«dnS Novs vlsds ne bo nlkdsr dopusll- frawUl Na ^h slraneh Ermine Is, ds bi zopet oživele stsre ^ ^ w.n^ljajo dnevni rs^ne .Me", Držsvljsm. oMr-^ a ^ Mi4J|||| pro\*ktlv«lml če- .......t ami iti sovražnimi prednjimi stra žamt. V teh tptrpfdih, ki pova» Daljs na .1. str/»l. kol. hrs«W»c. (Dslje na S. str., S. kol.) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAHOPNE PODPORNE jednote ■M44JJ»| NARODNE PODPORNE JEDNOTE k WaiWsisa: MmJsm šrisra IlUl aa pol Ista i« 76« a* tri $2.26 aa pol Uts, $1.11 m Ui -the enlightenment" FtQgTETl Fsktov torej ni vi mogoče prikriti in položaja ni ve* i« naselbina«, ki it spijo. d« mogoče spremeniti PrijadmM smo na rob, kjer se neha jjg mir in adaj bomo vreli, kar pride. Vojna bo prinesla dru- ^ ^^JT^ti. da it pot«« ge razmere in tem razmeram se moramo podvreči vsi. Bo- organizacij* «a j« mogoče »bolj dimo torej pripravljeni na v*./ v . Uati Kljub temu p« organ««ja t dobro napreduje. Dasi imajo organizatorji trnjevo pot po nekterih vetjih naselbinah, izjavljajo vae-eno, da bo v kratkem času vae organizirano. Vnem aloveuakiiu pre aiogarjtui priporočam, naj vatopi-jo v unijo, kajti le združeni in orga nki rani za moremo ai zboljšati naš položaj. flab*mptU>n^UniUd StaUa^auapt Chicago) and Canada fS par Addraaa: ■PR06VETAW TmUfrnm Lawadala Drtaa » oMopoja a. pr. (Fobr—rjo^2jU17) yoUg aoio^a joooaa ia m'^L ^ajtaVnStf11^*- aarahho , ia aa Rusija in separaten mir. Iz komentarjev nekaterih ameriških socialističnih listov je razvidno, da jim ne ugaja nova ruska vlada, ker te je izrekla za nadaljevanje vojne. Po mnenju teh komentatorjev bi morala ruska revolucija takoj prinesti mir, to ae pravi: skleniti bi se moral separatni mir z Nemčijo in Avstrijo. Gotovo bi bilo dobro, da je skoraj konec nesrečne vojne — ali pomisliti je treba, da je položaj v Rusiji danes popolnoma drugačen, medtem ko je položaj v Nemčiji ie vedno neizpremenjen. V Rusiji je danes politična svoboda in demokracija — v Nemčiji in Avstriji je ni; v Rusiji je dan, toda v Nemčiji in Avstriji je še črna noč. Doslej je bila vojna med kajzerjem in carjem, odslej je pa med kajzerjem in svobodnim ljudstvom. Recimo, da bi nova ruska vlada ponudila Nemčiji mir in recimo, da bi kajzer potem zahteval v svojih mirovnih pogojih, da mora Rusija zopet posaditi nazaj na tron njegovega bratca po kroni, Nikolaja Romanova. Kaj potem? Alf bi nova Rusija bila za separatni mir? Ali bi rusko ljudstvo bilo za mir po taki ceni? Ali bi se rajie podvrglo staremu tiranstvu, samo da je mir? In da ll bi prijatelji ia zagovorniki svobode in demokracije želeli Rusiji tak mir? Vse drugače bi bilo, če bi imela nova Rusija opraviti s svobodnimi narodi v Nemčiji in Avstriji; s temi se b lahko sklepal mir in prepričani smo, da bi ne bilo najmanjšega prepira zaradi teritorijev. Toda Rusija ima da-nes opraviti s sovražnikom, ki ni čisto nič boljši od notra-]"^ jajca van j. jajci njega sovražnika v Petrogradu, katerega je ruski narod pravkor sijajno premagal. Nasprotno je kajzer še le zdaj dobil v Rusiji pravega sovražnika. Demokratična država — in morda še republika — na meji Avstrije in Nemčije je tiranom na Dunaju in v Berlinu miljonkrat bolj nevarna, kakor pa sto ruskih carjev, in če se kdaj posreči kaj-zerju, da pridejo nemške armade v Petrograd in Moskvo, bo prav gotovo zopet obnovljena carjeva monarhija. Saj vidimo, kaj je naredil s Poljsko. Ako bi ne bila Poljska okupirana po Nemcih, bi bila danes svobodna kakor je Finska; tako je pa ponižana kajzerjeva dekla. Rusija je porazila svoje domače tiranstvo in zdaj se mora tori ti zoper zunanje tiranstvo, ako hoče, da ne bo zastonj prelita dragocena kri, ki je tekla v revoluciji. Naj se izvrii uspešna revolucija v Nemčiji in Avstriji in naj gre Ciljem s Korlom vred za carjem — tedaj' bo hitro mir, kajti svobodni narodi nimajo vzroka, da bi se!kkfi mod seboj. Ali dokler gospodari v Berlinu Viljem s svojimi pruskimi junkerji in s svojimi papigami na Dunaju, toliko časa ima svobodno rusko ljudstvo zelo tehtne ras-loge, da obdrži svoje armade na meji in brani svojo svobodno zemljo. Za Boga! — saj so na čelu nove ruske vlade stari revolucionarji, ki so presedeli leta v ječah in v Sibiriji za svobodoljubne ideje, in če so se oni odločili za nadaljevanje vojne, tedaj gotovo vedo, kakšno ceno ima mir za prerojeno Rusijo. Mir za vsako ceno — da! Včasih pa zahteva potreba, da je ta cena tudi — vojna! Kritični dnevi Amerika je na pragu vojne. Tega ni več mogoče utajiti. Le čudež jo more odvrniti in čudež se bi moral zgoditi v Berlinu, da kajzer umakne svoje brezobzirno submarinsko potapljanje. Toda Nemčija v svoji neskončni slepoti in v svoji nezaslišani zarukanosti drvi dalje in čudeža ni pričakovati. Pravzaprav je Amerika že v vojni. Oborožene ameriške ladje so gotovo že na morju, submarinke potapljajo neoborožene ameriške parnike — in kaj je to drugega ka- Waekiagton, D. 0. — DHUvni k\>r vojna? Edino, kar se še zgodi, je, da kongres prihod- department je dob.i <4>ve*iilo od nji teden formalno konštatira vojno stanje in da se Waah-abesmAega mimatrn zunanjih del . J _ _ . . ' VTi » t Cagnazmae Kajane Jemerja, da je ington HlPeče za sodelovanje z zavezniki na morju in mor- Saedite nastopile vlado tU Ht1 ns *uhcm — kdo ve? 'aa Menelikom II. Z valjenjem je zatetl sedaj. ko w. b. Čaa je t«, da bo t reka vaKhuke napolniti s jajei. K oner marca je najboljši rax, da de nemo jajea valili. V teiu slučaju je treha imeti pa^enjak (brooder) za gojenje v, t ret mi jo imeti area, auh, topel prow! or za nje. (Jiavui nauujn vfclikfika (incubator) je, da dobi |wrutnina: rane piščance za praienje, kr: *o ti piščanci jako dragi, in da dora »te j j kure ie do oktobra ali novembra, ker bodo y tetu »lučaju nesle po ziini. Kdor ima aulio klet z enakomerno toploto, kdor i ma suh, topel, solričuat prostor za p&enjake, ta naj ao preakrbi jajei za valjenje ie ta meae<- Perut ntnar, ka ae bavi (»Mirneje a pe rutnino, mora imeti vaKinik, ce hoče iwpevati. Razne tvrdke prodajajo razne valilnike. Eni ao dobri, drogi, ceni, ao povsem za nič —* spridijo le jajea. Z vsakim valilnikom pridejo nrvodiU, kako ga raMti. Novince naj «a navodila pazno prečita, predno začne operirati z valil-nikom. In teh navodil ae je treba atiMgo držati in ravnati po njih. Za valiiuik je treba xbrali primeren prostor, kjer ns prepiha, kjer ao tla trdna, ae ne trenejo, kjer je enakomerna temperatura, najboljfe v kleti. Po*«viti ga j« vodoravno na trdni temelj. Svetilko je vaak dan ritrtao oanažiti ki napolniti z najboljšim petrolejem. Postaviti jo je na stojalo tako, da ae plamen vidi akozi »teklo tiinmi-jcs. Luč naj prvih 24 ur ie malo gori Vaiilnik in luč je pustiti pri miru vea U čaa. Odpreti ee ne srne. Dovolj je če gori prvih 24 ur, toliko, da bo termometer pokazal o-koli 80 atapinj toplote. Treba je namreč, da ee vaiilnik aagreje. Pokrovček na vrhu dimnika, kateri visi na regulatorja, mora pokrivate dimnik. Po ur je avetilko zopet cpnaž! prižgati, ia priviti vendar ne toliko, da M Ravnati je c lučjo in z jem tako, da pride "topi ku 36 do 48 ur na 101 ali jl02 stopinji toplote. Pri tej stopinji, ga ____. p1^00 de- jajea vanj. Jajea zaWamejo nekaj proatora, treba je toraj manjfti prootor greti, Če bi bila jajea topla, bi se temperatura dvignila ; a ker *<>) mrzla, navadno pade aa okoli^Z stopinji. IMti pa mora v 24 urah rpzaj na 101 ali 102 stopinje. Prvi teden je držati toplomer pri 101 ali 102 Htopkijah, pozneje pa pri 102 ali 103 atopi njah, dokler niso piščanci izvaljc-ni, ko je anižati toploto z odvijanjem luči na okoli 90 atopinj. Ko jajca ožive dajo precej toplote, zato je treba paziti že sprva, da je regulator tako postavljen, da ae odpre, kadar doseže toplota 103 stopinje ali kafce pol stopinje več. Kolikor ae tiče blnjenjn in obračanja jajc, ae je treba držati natanko navodil, ki pridejo z volllni-korn. Obračati nI treba vsako jajce posebej, ainpak naj ne gre z dlanjo roke čez njo, da se tako manij ali več zasucejo, kadar jih hladimo vaakih 24 ur po Ji do 10 minut. Po devetnajstem dnevu se vaiilnik ue sme odpreti. Kadar je večina piščet tvaljenih, naj se prh'i je luč nazaj, dn pride termometer na oikoli 90 atopinj. Odpre naj se pa žele, kadar ao piščanci suhi. Če hi zijali, je to ?nak, da je v valilnifku slab zrak in prehuda vročina. Tedoj je treba vaiilnik odpreti. Paztti pe je, da p4-•čanci uieo izpoatavljeni prepihu. Temperatura v pisčenjaku mora bili prve dni okoli 80 stopinj, potem pa polagoma manj, da se pi-šfaaet utrdijo. Po preteku 10 ^li 14 dni ni treba piičenjaka več o-metno greti, ker se bodo Itvallee grele aaane, izvzemši. če bi postalo jako mrzlo. Poleg toplote je skrbeti tudi za snago In svetlobo, pa bodo placet a bit m ranila. O. — Se veste kako me je raaveselil članek o spovedi, ki je fcil priohčen v Prosveti z dne 7. in S. marca. Preeej drugi dan, ko aem list dobil, vzel sem ga ae-bej \ tovanio, da pokažem tovari-»iem to lep članek. Opoldne, ko je zapKlas Mvi b >de. be poglejte, kako pretaka krokodilove sloze v svojem trobilu! Pravi, tia ni prijazno sedeti ure in ure v zaduhli spovedniei in poslušati vse mogoče grehe. C'e l>i bilo to re.i, ne bi zmiraj afcitirali za spoved. Pustite nas, da vam ne ihomo nosili smradu, ki vas duSi, v spovednico. Seveda mri stvar razumemo in vemo kam pes taeo moli. Mi stari dedci in stare babe vara pač za-amradiino spovednico, nikakor pa mlada dekleta, zato jih vedno vabite! Trebušnemu Brkecu se javno spovem enkrat za vselej, da ne bo več videl niti mene, niti moje družine pri spovedniei in da mu ne bo slabo radi našega smradu Prepričan aem, da bo tako postopalo več rojaikov in ipastir bo la hko spal cele dneve v uredništvu svojega trdbila. Povem naj fie to, da tisti članek o spovedi je bil vreden celoletne naročnine Prosvete. Član dr. Naprej, Štev. 5 S.N.PJ. ŽENA VLADA V ABS8I*UL Barberton, O__Odbor Sloven ako Hrvatskega Delavskega Doma je že ipreskrbel inkorporacijo in delnice ae že pridno prodajajo. Odbor cerkve je iskal pastirja in prišel je. Duhovna #imajo, cer kve pa ne. Kolektorji ao pridno na delu. Slovaki pridejo kolektat emkrat v mesecu, Slovenei pa po dvakrat na dan. V Barbertonu ae menda uatano-vi nov list; imenoval se bo "Pre-^ pir." Urednik mora biti odprtih ust. Kaj neki poreče brat Kužnik v Clevelnndu, ko ne bo imel kdo izdajati "Sloge." Na agitaciji za IJrosveto dobil sem batino z Ave Maričke v naj« bolj krščanski hiši, kjer je življenje nnjbolj vzgled no. Ampak rac ne nič ne liolL Član S N. P. J. Ludlow, Oolo. — Minilo je že preeej časa, kar sem se sadnjtf o-glasil, upajoč, da ae kdo drugi kaj domisli in sporoči iz te suhe drža ve. Ae vedno škripljejo avtomobi li pod težo alkohola tu po Lai Animas county, tako da ne trpi mo ravno prehude žeje, če nismo ravno v žepih suhi. Delavskih razmer se ne Imnii dotikal, ker se večina dopisnikov bavi in hvali t tekmo za nove naročnike Prosve te. V tem oairu tudi pri nas nismo najaadnji, in araelo tnlim, da je ni slovenske hiše, kamor hi list Prosveta ne pnhajal. V nektere hiše prihajata kar po dva istisa ali pa celo trije. Dasi je tu mala slovenska naselbina, prihaja k nam vendar preeej velik aavitek Pro-a vete. Živimo tukaj v lepi slogi, kar ae najboljše vidi pri unijskih sejah. Tu ae ne gleda ne na narodnost, ne na jezik in ne na vero. Ne verujemo v vraga, ne v črne pastir je, ampak verujemo v defavako moč in složnost. Smelo trdim, ds •i unijskega lokala v južnem Co» loradu. kjer hi delavci bolj skupaj držali, kot ravno v aaši mali naselbini Organkirani amo vsi in zadnji mož, ki smo ga sprejeli v u-ni jo, je plačal deset »dolarjev vstopu i ne. Ksša naselbina Kila hi v tem a-airu lahko za vzgled drugim več- Bratje v kolo se vstopimo, roke, area k zvezi zdaj, ak len ime in prisezimo, bratstvo si ua vekomaj. i ,a .i •.*.. Članom društva Pivka, fttev. 201 8. X. P. J. v -Ludlow, Cok>. uazna- Iijam, da se prihodnja meuečna sett vrši v nedeljo 1. aprila, to je en teden prej kot običajno, ker je 8i aprila Velika noč. Član. ki se treh sej po visti ne vdeleži, plača on dolar kazni v društveno blagajno. Izvzeti so bolniki in oni ki morajo delati. Xa druge izgovore se ne bo oziralo. Člane, ki so oddaljeni od društvenega sedeža in dolgujejo društvu, opozarjam, da pora v najo dolg, brez da'bi jih opominjal in da redno plačujejo tekoče asesmente, ker sem primoran suspendirati vsakega, ki ne plača pravočasno. Pozdravljam vse zavedne delav ee in vse "red necks" in želim, da se še kdo drug oglasi iz južne Co-lorade. Frank Milavec. POVIŠAM JE MEZdi** fflednniti, 0. — Cincinnati. e.Ns- Orleao.ai! Pacific železnice ' Imaojavnim uradnikom Jjj mezdo za U odstotkov. ^ Sirom Amerike, 290 VOHUHOV JE BAJI ta OAOU. * CWctf* m' - bune" prinaša vest, d. ^ eagu aretiranih de*H »n nastanjenih v nekakih •iih taborih, če pride do vojJ Delavske vesti. VemČijo. 'Tribuna pravi, da je 4« to zagotovilo 0<1 nek^a lovca špijonov. Po zatrdil« veščaka v ipijonskih /adevikT "Tribune" živi v CWeamfcj oseb, ki imajo "protmevtriln in " 'aovraine".zveze.* K temu dostavlja "Tril«^« če pride do vojne, da bo vl*^ la aretirati do petdeset ne^ in avstrijskih propaKanduu,^ tisoč jih bo pa dala odguatifi jetniike tabore. O tem ni dvoma, da m avefl skih in nemških špijonov v Zda žeuih državah, in nmogo j« takih, ki ao se dali zapeljati < najemnikov Avstrije in Ntalk Juho, ki ao si jo skuhali ti jo bodo tudi sami suedli. To 1 pravi, da za svoje delo tudi pnj m«jo plačilo, in mirna lio»ia DREVO JE UBILO DELAVCE. Astoria, Ore. — V silnem viharju je padlo drevo na delavviki vlak, ki ga je izruval vihar. Sedem delavcev je bilo na mestu ubitih in trinajst pa ranjenih. VELIKA STAVKA RUDARJEV. Leechburg, Pa. — Potem ko je sodnik Lenghant iz okraja Indiana ugodil peticiji rudniških baronov za sodnijsko prepoved proti rudarjem v dolini Kiskiminitas, se je Oorvekl Ooai kompanija obrnila tudi na sodišče, da dobi sodnijsko prepoved. Na ta naičin skušajo gospodarji poteptati pravice, ki so zajamčene v ustavi, in seveda tudi omejiti agitacijo za delavsko organizacijo. Vsa prizadevanja rudniških baronov, da vpognejo tukajšnje rudarje, so se izjalovila. Htavkokazi uhajajo, kedar lahko uidejo. X dokuz naj služi naslednji dogodek: Trije zamorci, ki so jih s pomočjo laži importirali iz Ailabame v rudnik Edri, so delali samo en dan, potem so se pa poslovili iz stavkOkaskega selišča. Ko so bili na potu na postajo, so prihiteli za njimi oboroženi klateži in so jih silili, da se vrnejo v stav-kokasko se I išče, četudi tukaj ne vlada spodeni ruski car Nikolaj. Zamorci so se uprli! In kuj se je zgodilo? Klateži so jim pobrali vse, kar so imeli, potem so jim rekli, da lahko gredo, kamor jih je volja. Za siromake se je potem zavzela rudarska unija. Taki dogodki dokazujejo, da je vladar na svetu kapitalizem, pa če -----------------------, ,---- ■■ jm, nvt /v ------ ga branijo^ kronani ali nekronani]gateljem $1,500,000. jc pip« za v nem u pravdniku, <1* / r' vladarji. Če hoče biti delavstvo svobodno, inora strmoglaviti kapitalizem, ker z njim pudejo kronani in nekronani vladarji, ki bi ju vajo na ustavo. DELAVOEVA USODA. Pittsburgh, Pa. — Pri hiši 5603 Baura Blvd. se je podrl oder in je pod aabo pokopal delavca, ki sta delala na njem. 401etni Harry Hughes je dobil tako težke poškodbe, da je umrl na potu v bolnišnico. 45let nega Harry Hayesa ao prepeljali v bolnišnico 1 zlomljenimi nogami in težkimi notranjimi poškodbami. 1 ZAKAJ SE NEKATERI UUim ZAKONSKO LOČIJO. Chicago, m. —P. Williama 1» ze se >je dal ločiti od *voj< im ker ga je njegova Katinki b« bardirala s krožniki in iiLoši cami. May Hay ward je zahtevali a konsko ločitev, ker se ui nji James več prikazal domov, odki ga je neka dekle v kavarni] Clark ulici olajšala za 1*661. Gertrude Borellijevi je poti zakonski jarem pretežak, ker, njen soprog Ernst zahteval m ki mesec $10 od nje za priviliy da je smela živeti z njim. Mayme Mihaelova »e je nar« eala zakonskega stanu, ker njen Edvard ieat loškov od n> mel ie eno ženo in dva otroka. Be rta Aleksander se je dalall čiti, ker sc je njen soprog na Ni vegji leta zvečer sefel s svojo p« šnjo ljubico in ji prepovedal p vedati, da je njegova žena. Mary Sauer je dobila loritet ker njen mož ni prišel zvečer Š mo v, Agnes -Moline se je ločila, hi njen mož dal neki drugi ženi * njenega kinča. Mamie L. Lockelt ne je ledi ker je dajal njen moi neki Jm ženi prednost. Frances Friedman ae je k" ker jo je njen mož zapustil, k mu njeni oče ni hotel dati M« Henry MeFarland sc je ia« eal zakonskega stanu, ker je 'si njegova Franke preveč i>rijazm 4'boa rde rji". BAtfKIR POJDE NA ODDIHI . OMREŽJE Seattle, Wash. - Willis«. I Collier, predsednik X*1" Bank and Trust kompanijt» "prenehal" z banko dne 3 j* a rja, ker ie ostal DELAVCI V ŽELEZNIŠKI DE LAVNICI SO SASTRAJKAU. Hagorttown, Kd. — V delami-eah W estem Maryland želeaniee je zaatavkalo 600 delavcev. Družba namerava dohiti atavkokaze it Bal tira ara Če se to zgodi, zantav-kajo tudi delavci v delavnicah v Cumberland«, Rlkinsu in Hano-verja. tem brni 1916 vknjižil viiko v knjige. Ko je jvo» ^ priznal tudi pred sodAjkaJJ Hodnik obsodil od enefb <1° let ječe. Collier je priznal *1< $30,000. Če bi n. pr. delavec $30,000. hi dobil "straight « let, da bi ne 'imel prilike po enem letu izza onireija ptiOek ujet Rochester; N. T. -prijeli nekega (Jeorgc ko je vlomil v tuje Prianal je, da jc njef°v<» ime Oeorge Clegy, ki r 1908 pdbegnil tz driavo* (Theaterju, IU ^ degy je Ml obsojen as - ker je 1r juniju družbi dveh drugih •J" žev eeat»ožslean*efS ka. Sprevodnik je na strašil svoj voz. ko ^ M . ustrelili ker j« ai H«telf^ I j no izročiti dsnarja. \>• ker je v Korodu z dinastijo Ro. AnKl«škem katkor je danes. t) (JaribaJdl, bojevnik za svqbo manoveev — on je namreč strie bivšega carja. Vrhovho tfovel jnifttvo nad vsemi armadami obdrži general Alek-sijev, dokler ne bo inienovau stalni povelnlk. FRANCIJA PRIZNAVA IZGUBO OKLOPNJACE. Z macedonake fronte. Herlin, 25. marca. — Višine, ki dotninirajo hribovito okrožje zapadno in severno od Bitolja, so čvrsto v naših rokah kljub silovitim napadom zavezniških čet. Priznati se mora, da so bili napadi »ovražnika dobro organizirani in pod izvrstnim vodstvom. Velike' izgube so pa zaveznike prisilile, da so zdaj odnehali z napadi. Naše čete seveda pričakujejo nadalj-nih bojev. Pariz, 25. marca. — Važnih novic ni. Severno od Bitolja se nadaljuje. silovito bombardiranje. Sovražnik je zopet vrgel nekpj plinskih granat v Bit olj. Naši hi-droplani so metali bombe na Pra-desto, Kenalijo in Korfano. Z italijanske fronte. Rim, 25. marca. — Na Tirolskem se vrse običajni topniški dvoboji. Naše baterije so uničile nekatere sovražne zakope v okoli-cl Harea, zapadno od Koveretta. Iztočno (sl Gorice je narasel avstrijski ogenj. Južno od Kostanjev Ure smo prešnjo noč odbili sovražni napad. NI ftE VSE MRAČNO V ČUJI. NEM- Amsterdam. — Pred kratkim so sc vršile izredne volitve v poslanskem okraju drja. Karla Lieb-kneehta, kateri je zdaj v zaporu in oropan vseh prejšnjih manda-'"v. Volitve so bile za poslanca v pruski državni zbor in na Lieb-kneehtovo mesto je izvoljen kakor poročajo iz Berlina — dr. IVanz Mehring, član socialistične "lanjsine, katera se prothi vojni katera je sledila Licbkneehtu, dokler še ni bil -zaprt. Hoc ia list vmnna, ki je nasprotna Lbb-k"e. htu, je imela svojega protikandidata, toda zmagal je kandi-dat manjšine In Liebknechtov sedež ni iagufcljen. ('t pomislimo, da r za pruski državni Ubor Ruske žene v javni službi. » Petrograd, 25. marca. — Mestni svet je soglasno zaključil, ds bo do gotove javne službe v Petro« gradu podeljene ženskam. Žene )orez dvoma napel vse svoje siLe„ da ugrezi našo chxmovino. Njego-vazmaga bi bila zmaga nad svobodno Rusijo. Pruska zmaga bi iiorazila rusko avobodo, oropala Ruse s krvjo pridobljenih pravic in posadila na tron padlega carja, Hateri bi zopet zasužnjil Rusijo." Novo posojilo. Nova vlada je razpisala novo posojilo v znesku treh miljard rublje v, ki ae bo obrestovalo po pet odstotkov. , 4 V:proglasil Svobodne Finike je vlada preklicala vse zakone caj*-ja Aleksandra II. in Nikolaja kl sta oropala Fince vseh svobod-ščin iz leta 1812, ko je Finska prišla pod Rtrtijo. Vsi ti zakpni so zdaj proglašeni za krivične in neveljavne. ' ' l , V Carskojem Selu je že interniranih dvesto >jarjevih pristašev in dvorjanov, i Nova vlada je tudi ukazala vzeti truplo usmrčenega meniha Ras-putina iz srel>rne krste, ki je ležala v rakvi v Carskojem Seliu. Trnplo «laj leži v navadni krsti na voiau in čaka, da ga prepeljejo in pokopljejo na kakšnem pokopališču. Vse omejenosti na ruskih šolali in učiliščih so odpravljene in zdaj imajo Žid je in ostale rase ravno tisto pravico do pouka v šolah kakor vsak svoboden državljan. • List "Ruska Volia" je pisal včeraj o priliki prihoda bivšega carja v Carskoje Sclo, kjer je interniran, sledeč^; 'V^praj so pripeljali Nikolaja Romanova v Carskoje Selo, kjer so ga postavili pod stražo. S tem do, našel si svojega tekmeca — ne v dejanjHl, ampak v gobezdav«*iti, ker uki ti nikdar gobezdal,ampak I delal iu delal! Pariz, -»*- Francoska jidmiralite ■■ ■ . ta poroča: Križarka Dafcon je bila Važ sosed morda ia Ha ve, da je torpedirana. iu potopljena na Sre- dnevnik "Proevela" selo prlljub dozeiuskem morju 19. t. m. in 294 ljen pri svojih čitataljih. Oposo pomorščakov je utonilo. Sprem- rite ga I Ijajoč«* ipatruljuc ladje ao rešile 806 mož. Berlin. — Križarka Moewe, ki jc raizsujala ua južnem Atlantiku RAD BI IZVEDEL za mojo prijateljico Mary Znra, doma iz Metlike. Pred par leti meseca decem/bra in januarja, wL je nahajala v West Allis, Wis. je vnula v dotoačo luko Kapitan; ko w>m j{ M lff<| mi {/ s . Dolina poroča, da je knžarka pu- rjol(Ia( ,„< žel|m iEVedoti zn nj(1 topila vsega skupaj 27 parnikov ]e r prjjaBniMlft m seboj je pripeljulu 593 ujet nikov. \ Botterdam, Nizozemska. — Vlada je odklonila ponujauo odškodnino iz Bfrlina za sedem parnikov, katere so pred kratkim potopile nemške subinarinke. Proletariat pozdravila » rusko revolucijo. Chicago, 111. — V avtlitorlju na zapadni strani (Westside Audito-rhuii) je prišlo na tisoče delavcev Jia shod, ki ga je sklicala ruska s<»-ciavlistična skupina. Velrka dvorana je bila premajhjia za dofilo ob-činatvo, med katerim je bilo največ Rusov, in odpreti je bilo treba še dve dvorani, da so iz enega shoda nastali trije shodi. Kljub temu lil bilo prostora za zborovulee, ki so prihajali v nepreglednih vrstah, datiiraviM) so bile že dvorane nabite do zadnjega kotička. Govorniki so nastopili v ruskem, angleškem, češkem, 'lltvhiskein jezSku in drugih jezikih. .Smuka vzanski poročevalec zu ftChicago Tribune", kateri je ruska revolucija toliko všeč, v kolikor ima za nadaljevanje vojne vneta ru&a bwfeoazija vajeti v ro-Ikah, ki se v ioakioriščevnuju delavcev prav nin' ne loči od burŽ<»azije dmgih narodov, v je v tom ve4eka-pitalističnem dnevniku poroča), da so bili obrazi govornikov vsled ekstaze sjMtČeui im rdeči, njih glas hripav in du jim jc "drhal" vriskala. Tinko piše šmokavzsr. ki je navajen buržoaznih shodov, na katerih najeti klakerji na dano zna-menje ploskajo burž<»eznomu govorniku, ki na shodu veže otrafre, da navadno polovica poslušalcev spi, ker je zanj nekaj tujega, dn zevalovi navdušenje skozi vse ]*>-Slušalce in da so poslušalci in govornik ena duša. V angleškem .jezrku je govoril sodrug Work, bivši tajnik socialistične strauke. Povdarjal je, da ameriško .razredno zavedno delavstvo čuti z ruskim proletariatom, ki je v ruski revoluciji doprineslo največje žrtve. Xa *!uKTTH jeT)ilii sprejeta rcz/>-lueija, v kateri na hImkIu zbnini Prosim cenjene čitatelje, ako kdo ve za njen naslov, da mi ga na-znaAf ali naj ae mi ona sama prijavi, za kar hodem zelo hvaležea. Moj naslov jo Louis Pintar, P. O. Box 447, Palnesdtfle, Mich. ArtjfflijRisPSiffliflliftjBiA/^ft/li POTREBUJEMO TAKOJ ,, žensko kore^poiuleiitko za slovenski in hrvatski jezik. Mora znati tudi popolnoma angleški jezik. Pišite koliko plače bodete zahtevali. Universal Translation Bureau, Sun Bldg. New York, N. Y. AAAAAAAAAAAAA Stormki lirom UsIaaevLisaa*. aprUs O LAVNI ST AH t Mpmi Muti | lakerp. IT. loalja 1W07 v dri. Illinois. OHIOAOO, ILLINOIS 1867—6t BO. LAWNDALB AT&, XnPBAVNX ODBOBt Prešaadalk: Jaka Vofrii, box M0, La tails, DL L fadpradsadalSi J. Urstkotii, H. P. D. 4, boj M, Olrard, Kaas. IL Padpradssdalki Jutof Kukslj, »401 Bwtag sva., Ba. Oklsags, IU. Tajalki Jaha Vsrdsrbar, I70S Be. Uwadals Ata^ Chisago, IU. Blagajslht Astoa J. Tsrbevaa, P. O. Baa 1, Usars, IlL laplsslkar: Joha Molsh, 400S W. list Bi., Uhisaga, DL XAoaoavi ooaaxi Jala Ambroll«, 181 box, Caaoasbsrg, Pa. Paul Bargsr, T41-lrt BI., U Balis, m. P. B. Taoshar, 0T4 Ahasy Avs^ Bask tpriacs, Xt*. Astos llrast, Ill-iflU Ava, Mew Dslaik, Mlaa. Jols Badlisk, 679 box, »"Itkoa, Pa. Badalf PlatsNsk. OS baa, Brldfavtlla, Pa. Jaakob Mikluvčič, L ilox 8, Willock, Pa. Jala lavertalk. TBBOfin DBiVmii P. J. Kura, M. D., IMI Bi (Hair Ava^ Olavalaal, OBia TBI DDtABKI BADIV1 Of BTVABI, kl ss Hisj. f L a^ravasga o4ksn la a H. P. J. aaj as pofcljajo aa aaslsvi JOHN VB&DBBBAB, 8087-6® Bo. Lawadals Avs, Oklssgo. QL PBITOtBB QLBOB BXNSBALNBOA POBLOVAS/A SS psMJala as 'Oil AMBBOftlO, BSC ML KADIVB PmiPDUUTfl VBBBDV B, U m |B ■tanoa, ss poUUsJo aa aaslovi ANTON HBAST, Bll — fftk Ave., N rOslstk, Mlaa. TBI DOPXBI .rsaprsvs, llaakt.-------- M k ' Ti m m ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. Ll UUp St„ Cklci(ot ki Je izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. se priporoča Slovencem zb izdelovanje ■tavbinaklh načrtov. Tal. FrsakUn 8801! TEL. NA DOMU AUSTIN 880Q! , . »., , . . chicaški delavci pozdravljajo re- jc fVUgrano prvo dejanje dmaetič voJm,^nflrnj aolnv^ki razred,revo-ne tragedije. Olssovi strahopetcevL^^ kme<,kn |J(|fc|vw h( rf. ki so nas svaril, da se ne ...........|vo^i(mHrnp nwtke hpii1imU. dvigniti zoper božje wvoljenee so (|4) tlfl bMbBwkf Hil, Ha- utihnili. Prišel je v Canjkoje Selo ^ fjrjostre-gel po zmerni ceni. ANTON ZOBNIK, HKRMINIB, PA. i»i 1 -- <>oii irvr 'kor poroča "Weser Zeitnng" V«1 pravo demokrarrjo. ae Ijndje pn-šila njegov, klika nad LJebkne- Bremena. Nova narediš, pride v č^kovsli, da T«idy odrine takoj, v ♦•1'toin veljavo 15. aprila. Količina krom-iBvmpo in p»»hnysa fieppja- -------i l>irj« oatane pri staran po peticije detnok-rae.jc ^ADAR SE ZGODI k*J f.mtov ns teden za oseb« in meso Hooševelt ui šel v Krropo m tif P f mM „ fMiviša ns 250 gramov teden.Idi ne miall iti ns čeln srmadr pro (Kruh so znižali vsled pomatijka- -.1, v Bvi ps. d;, v i nja pšenice. Berlinako čsaopiajc, dnevu napravi k««»er vojni. Koo. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK S3B Pena to« Pittsburgh, Pa. •smU sdrav- al a sovi Mai la tUL H'hrLM* KSfc. dsto belezefi a# Bsless. Vas Mad, M srtialsli 90 'SSS •Oisku Urmvim m •erajlssl S* kmt bl.ro Oa «s«i p**s|s palfa SSMAsMt. mm tekali«. IwtS iSlli la (m 1* basi mmpmi nm«. sessile. W*U»tm *m4m. mm4rm*im a gmUmmlim wwkTM^trJ M min*)* Mil r SraUtaaa Sn trn m4 t Vfdmm sra. V wiOaS. »MS la ets. Ua J 4m 0. mrm i«S* — 00 iSSS> »S te OmO 9*9* a Md as MnHs II . Kadar potrebujete piaalni pa plr ln kuverte s vašim Imenom in naslovom tiskanim v oglavju, v-prafiajte vselej sa ceno pri meni MIKE OEBAlBK, Bos 148, Van Voorhls, Pa. tlpltpiCptytytytytyltftytytyfy naroČite si vibko in vino za velikonočne praznike od dobroenano tvrdke breman ft OSGOOD 112 Fullertop St., Pittoburgh, Pa. Pišite po eenlk, naročilne pole in kovertCiZa odgovor. Pazite v tem listu na naš veliki oglas v četrtkovi izdaji. i iT rad bi izvedel kje se nahaja moj prijatelj Martin Pelrič, avojc*:e*uo nekako pred dvetua leti ,bi\|il je na ill-slioo, Pa. Cenjene rojake prosim, če kdo ve /a njegov'našlo v, dn mi ga nnznaid'ali pa naj ae sam prijuvi. Moj analov I...... Brila, P, p, IJ.J.}, gienoecy Ohio. Važno naznanilo. AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI ii iiNli Ii u Inku zi tu Ii vsit talin n liki V BERNRRDOVI VINARNI Cenjenem u. • oluHnstvu nožna* njauiy ,dn spio pričeli a stnvbin-sko nbrtjo Iu se tnpln pri poro. čamo vso m Slovencem Iu ilrva» tom v West Piirk-u,! Kadar nameravate pričeti z gradnjo hiše lili drugih poslopij, obrnilo, ae naj prej do nas; nafto delo je prve vrsto in mi ga tudi jamčimo. Ker pa nimamo nikakih agentov nil drugih osebnih agitacij, apeliramo na vas, da se vsak sam osebnn obrne na spodaj omenjeni naslov. Podrobnosti o nas, o našem delu in za naš naslov lahko izveste tu-'li pri John Brodniku, gostilna* West Park, O, So priporočava Peter in Jakob Perušek, Box 177 Settlement Bd. West Park, 0. Ttrf - v Ms. IMS llNClllBBtf Avenue. Chlesgo, IN. Tetefe« CsbsI 842. Pošll)atel|em denarja! fts vodno oo lahko donor pellje v staro domevtne ps kreallls*« krsajava In potom polta, toda oprajamamo ga lo pod pogoja«, da oa vsled vojno ae goče Isplata š zamudo. Dasae sa ke e »ebeoaai alaiaja lagsklja^ ampak aaotatl sasiorojo Is sanodo. Pe kraslUaeai braajaea oo aaaaoro poslati le okroglo aaasko po Ho, aa primer ft)0, 200, 100, 400, 800, 600 ta toko daljo do deoet Uoo4 kron. 'U brzojavas stroftke js nojboljlo, do oo nam polije 14 aa voak naslovi ako bodo kaj preveč ali prsmalo, bomo p Z odrom ss »edssjs rsestars poslali nasal, oalrona pisali aa primanjkljaj trn. ko M valjava doaarja va#krst' uprsiasal, bo i, aao ss bodo sasp krosssi »vUsla, u«»sju, sko ao o borna od sod s j naprej do prrklks, ooo se bodo saap krosssi »vUsls. aiadtrst !»•» J« dsnsr sa pots do aaa, Istsgs sadrlall, Ur s paiiljstsljssi stopili plamaso v dogovor. Dsnsr po tvUanl <>acl bomo la IjstolJ itrrnrno ssblovsl, do ssj so dssor| kronam tvlls. . Kdor loll, da oe Uplslile la vr« po br«sMlaoa krsajava, saj pnpoaial ns denarni nakainlcf "pollja aaj aa braojavae^. pos'ajto v Ust "Olao MaraSa". TVRDKA PRANK ZAKJK.B. St CwtksJl ISaS. I Umm V NORTH SIDE STATE BANK HOCJL STTUMGS. WXO. IMA KAPITALA IN REZERVE »100,»SO.00 Je l/.redryi pripravljan in opremljen vm poatovunje a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI Ui P>*\>•*>■> 4rmmt rmitm prifmtmltmi* t M«m 4*m >*»»' 9" «•»"»•»••« ris»o|csiol odalols* obrrall as kaa*e Vloflis. M'KhA soszr.f VAIIVNA is fvArSSI)ka isslimija Brez zadnjega poglavja. Zraven nje je soprog, mladi Anton Volee. Senčil ae je v milosti avoje soproge, a njegova glava je klonila nizko, njegov obraz je bil bled in propadel. Stiskal ae je Volec v Ikot in je tiil yideti ( neznaten rit silno skromen poleg avoje soproge. | Njegovo oko je zrlo mrko predse, ni se smejslo, ni oiiielo lepote, ki je plula nad jesenskim poljem, nad vuKini in griči, nad vso daljno okolico. Ana ai ni mogla odgovoriti, čemu je preblede-la. Davno, dartio je že bil pozaldjcii v njenem aren ta moč, po bledela in zabrisale ao ae bile že davno poteze njegovega obraza, odzvenel je že davno zadnji zvok njegove nekdaj sladke govorice. Vse, prav vse je izginilo, izpili jeno »je bilo do korenin iee! ... Iu vendar je prebledela! Nekaj ji je reklo, da je to prvo srečanje po taJko dolgetn časp zanjo začetek dozdaj nepoznanih bridkosti, slutila je, da pomeni to zopet preobrat v njenem življenju. Kakor električni tok jo je prešinilo to sjsiznanje, ni ae zavedala, odkod prihaja, niti kam pojde, a vedela je, du je resnično, da ji je usodno. "Kaj ti je, Ana t" je vprašal aoprog, ki je opazil, kako je prebledela. Ana mu ni odgovorila. Teduj se je ozrl iu je prebledel tudi on. Bol je prešinila njegovo srce i . Solnčnl žarek ae je prikradel skozi veje na njiju oh raza in zažarlle so se poteze v vdanosti in ljubezni med obema, in bilo je zopet svetlo v njunih srcih . . . .Mladi Vole« je zavozil nn dvorišče. Elegjnt-no sts stopala konja, izpisi njju kopit je Škropil drobni pesek naokoli, izpod iw.dc so life'a le bele pene, hkrtle so ae velike, lepe oči. Volec je rahlo privzdignil bič in ae je sklonil kvišku iz avojega kota. Ozrl se je okoli sebe, po vrtu, po navzočih, ter ustavil konja. Skočil je z voza, pristopil k soprogi ter ji poinagsl, da je izstopila. Komaj ae je doteknija njegove roke, lahno kakor ptica se je zazitmla njena vitka postava za nekoliko hipcev v zraku, njena noga sc je komaj zaznala v pesku. Kmalu nato sta prišla ua vrt. Prisedla ata k večji družbi za dolgo ozko mizo. Toda Volec je takoj «ipet v"ttt' ter M®* P1101* mizi, kjer je ae-del njegov agent Zabukovee s soprogo. Njegov obrat, ni kazal nikakršne zadrege, pomlajal ga je eety nasmeh, ki se mu je zibal okoli usten. " "Tudi Vi tukaj, Zsžiukovec! Nisem Vas šc videl v gostilni razen po službenih opravilih. Zdravil" Podal mu jc »roko. "To je gotovo Vaša gospa soproga, ali me nočete predstaviti t" Zabukovee j* zardel, a pogledal mu jte naravnost v oči. "Oprostite, goapod Volec, tda i/.pregovoril« niata nobene he*ede. Ležalo je nad njima nekaj »adu-hle-gs in mnrečega. Kmalu nato *ta tudi molče vntala. Vor.iček ». otrokom je zopd škripal jw> pewt'eui poti, a sedaj proti domu, zaontnjale mi bele nizke hiše atran-škili vani, xaofttajali *o zakrneli zvoniki, zaostajalo košato drevje t. onunctielim lint jem . . . IV. T«»pel, nekoliko vlažen večer j«- bil ti»ti dan. Zabukovee iu Ans ata slonela po večerji pri oknu ter zrla na uliee. V ]M*tamcKnih gručah ho se vračali izletniki v incwto, govorili «o večimstia ula*no, smejali wo hc veselo. Oživelo je zopet mesto, ki je bilo |M»poldne akom izumrlo, ltližali Iu oddaljevali ho »e koraki po tlaku, rojHitali ho rsvoščeki. a legala je noč niže in niže. Zasvetile ho nvetiljke po oglih. "Ali mi nočeš p<»\ednii povest o o »vit- jem prijatelju Kavčiču!" je prmita Ana ter pn jela soproga aa roko. "Prav rad, Ana! Toda pri oknu to ne gre. sediva mjše na divan!" "Iu ne prižgivs luči! Takole v temi «e lepše prrpo\«-doje m lepšo |K*duša." "Kakor hm-es, drsgn!" Hrti Is na divan drugi |»olcg drugega "Daj nn roko, Ans, lako mi bode nekoliko IsJe Po\t*dnl M-tn I i ie |Hip*ildoe. tla je ta poveat nnmri žalostna. Ln ker je iekwtua, si je ue upam prav nič predrugačhi, ne izpust it f besedice. ln zato jo moram pripovedovati, kakor mi jo je pripovedoval prijatelj sani, z njegovimi besedami." Ana j« položila roko v njegovo, njena kodrasta glava se je naslonila na njegovo ramo. Iz kota se je Čulo lahko dihanje otrokovo, iznad omare se je blestikslo nekoliko velikih vec z visokimi šopki . . . "Tsko torej je pripovedoval moj prijatelj Kavčič," je začel Zabukovee s povestjo. Govoril je tiho, kome j slišno; "Dolgo je temu, kar sva ae ločila » nastopila vsak avojo novo pa«, pot v življenje. &o preden pa sem storil prvi korak na njej, sem vedeš, da ne bode sre&na. In auto sera se kotel vrniti, sera si -hotel poiskati drugega posla, ki bi se bolj piv legal mojemu značaju. Tako sem postal is učitelja poštni uradnik, izprva aem mislil, da sem dobro zamenjal, pozneje aem uvidel, da me js čakala tukaj ista usoda, ki sem ji hotel uliežoti, ko sem zapustil učiteljici poklic. Čemu toraj m* njevsžif Na vaaki poti je kamenje, na tej debelo^ na oni drobno, ob vaškega se lahko izpotskneš. Ae bolje je, ako je debelo; ga vsaj lahko vidiš odda-leč in više privzdigneš nogo. Morda se ti posreči, da jo dvigneš preko njega. Toda ako nisi opazil onepu drobnega, ostregs kamničevja ln si stopil nanj, še ti je zapičilo v meso, ds si zsječal, in rana je bHa še negarnejša nego od prvega. Čemu torej izbirati, čemu menjavati f Nastopi takoj prvo pot, ki ae ti ponudi, a pazi, da gledaš vedno pod noge! Jpozi, da ne gleda« kvišku tam gori nimaš iskati ničesar,, priklon jen ai na oemlj?, valjati in zvesti se mor^v^pmlpi, kakor se valja in zvija črv. Vidiš, jaz. nem gledsl vedno kviško, moji voo-ri ao bili tam gori visoko, visoko, hrepenel sem po f^jih, izteaaJ aem po njih avoje roke, iztezal jik toliko Časa, da so mi utrujene omahnile. Nisem jih mogel več vzdigniti! Vsaka moja žilica je ailila kvišku, tja,v aolneu, tja v večni svetlobi. Žsetonj! A dasi ao trudne moja roke, dasi je iwnueamo in izpito enoje telo, še vedno ne morem gledati na i tla, še vedno poizkušam, da bi zazrl ono, da bi dosegel ono, kar vem, da mara nekje biti, ns|j as skriva kamorkoli. Ne, ne morem verjeti, še zdaj ne morem verjeti, da bi tam ne ibilo ničesar in prepričan sem, da so samo naše oči preslabe, da ne morejo prodreti do t je, kamor hrepeni naša duša. Dvojen človek je v meni, eden, ki me siti, da bi gledal v tla, da bi ai distil in trebil pot, da ne bi ae spotikal ob kamenje, a drugi oni, ki ud pravi : glavo in erce kvišku i ln aa40 se kpeom sedaj, d« nisem oatal pri učiteljatvu. Kaj je veličastnejšega, kaj je svetej-šega, nego (kil za dfievoro učiti; srca kvjWui 1 AV» ti ne prWe ipoČ v^oke, do ine omahnejo, ako vidi*, kako se raagrevajq mlade duše, kafro veriijejo,tvojim besedami Prepričan aem, 4* pravi pčiM&j rajši spotika <>b kanpoge, ncgq.dg bi.gledal tla. Oni aili kvpta o^ ne more pa*i, Jk^r pirajy mlada area, area polna jekjen#ga. zrna, ga j* tja notrj s^m za*eja), sami in jz avoje duša i.^f'W ^"trastiao y mpm\,A v^ar.tat" M. da mp*s ^itl nekdaj bplje, prepričaj* »«nv se odgrne zavesa in M zazrom.solnca lobo! Zato prekjiouj^nfi avoje prejšnje /besede jn pravim: Ke, ne glej ijrgdno- ppd noge, nisi prijel* njen na ceinljo, ampak dyigni gjqvo kvišku* zaavi» tati se morg, tam iž daljave mora zasvetiti soj^r ee, božje soLnce .. . , Kmalu potem, ko smo se nazšli na vse strgr tli, sem se oženil. V svoji ženi sem iskal prijateljice in toložnice, sera hotel dobiti tovarišieo, ki me bode razumela, tovarišieo, ki ji bode zrlo oko z mojim vred kvišku, tovarišieo, ki ji bode utripalo srce ensko z mojim, tovarišieo, ki ji bodo koprnele oči proti aolneu, kakor kopirne proti njemu moje oči. Daleč tem gori pod eivimi skalami atoji m ja rojstna vas. Beli oblaki plujejo nad njo, oni ao edini tujci m znanci, ki jo posečajo. Iu moja rojstns vss je tudi rojstna vse moje žene. Mnoge sem videl deldjgpo mestih, lepa je bila n jib vns-njičina, zakaj ne bi bHa lepa tudi njih notranjščina t A mod vsemi je ni oje ae, da jc pod podrti nami še več mrliče v. Mestni uradaiki ceilijo škodo na #2,006,000/ : , > J }f< ' 1 PROTOOLITARISTldHA OANIZACIJA. 0R- ufinic. Sodišče ga je $11 denarne globe ol godilo a V 1 Žena MUlerja je prkala 4 je dušni pastir objel z rok,,.: Oalena, Kaos. — Med tukajšnjimi prebivalci se je ustanovils organizacija "W. W. F." (We Won't Fight). Namen organizacije je, da prigovarja mladim fantom, da naj ne vstopijo v armado. ZAMQ&KA JE SEŽGALA OTRO J KA. «^^ ?■( 1 "" 1 Memphii, Tenn. — 651etna za morska babica Laura Jones je na^ pravila na dvorišču majhno grmado in potem je nanjo vrgla šest mesaeev, atoro dote, , Na to je z grafctjami tiščala dete k tlom, .do kler ni prenehalo gibati. Zamorke, ki so videle, kaj počenja babica, so poklicale policijo. Baibica je 4>eUla, a policija jo jo kmalu prj jela. Izpovedala je, da ji je zdrav atveni urad dal dovoljenje, da se-žge deta. To je bila njena edina opravičba. Babico so dali za omre žje. Povedati noče imen očeta in matere. . j FARMARJI SE POSLUŽUJEJO W0VXH 7ARMAR8KIH BANK St Louis, Mo- — Farmarji iz Miseourija, Iiltnpisa ln Arkansa-saao vprašali na zvezni farmaroki banki v 3t. oLuisu za $2,137,099 • hočejo farmarji dobiti poed-JBo, mprtjo ^nto^vsku- mora pipi, Skupin^ a deset članov, in vprašati I najmanj za $20,000 poeojija. (Nadaljevanje.) I Skoraj četrt ure že stoji voe pred vežo, pa gospodi še ne pride na miael, posesti vanj. Govorjenja imajo toliko in amejanja, kakor bi se danes prvikrat videli in zadnjikrat, in putem nikdaT več. Vzne-mirjen\a;e Boitic dvakrat ali tri-krat v 9obo pogledat na uro, ter prav pofližlio. opominja: * 'pa maše ne zaratdwno.'. Ti sveti križ božji, kako ae pripravljaj} No žen ski ste kaj urni, prvi ste v vozu, a oni trije, g. Skalar, Veso in Ste fan, toliko da ae ne eporeko, kdo izmed njih nsj prvi sede. G: Ska lar prosi fttefana, Stefan g, Ska larja, češ, da je njemu to preveč . asti. Napoaled pa prime gospod Štefan aa roko, ter gs possdi zadaj na aedež, kjer sedite gospa in gospies in zsvksže kočijsžu: Poženi!" — S tem se je stvar končala in voz oddirja proti cer kvi. Boštic pa gleda za njimi, ter ae jezi: "Ali so gospoda bedasti ljudje ! Predno sedejo, pripravljajo se, kakor bi tri mesece ijiz yo ta. ft«tvek pa Aoči, «e Juftj^voz mano njega dirja, kar od t*!, znak nanj, ter takoj cedi, prav." Prod cerkvi j 9 je sila ljudstva mnogo jih je prišlo na shod celo iz sosednje župnije, posebno mla di svet, moški in Ženski Ali so spenjali glave kvfcku! Tak voz že dolgo ni ata! pred cerkvenimi vra ti, odrfuall komaj pomnijo; pač en krat »ta ae pripeljala gosj>od ir gospa is bližnjega gradu, dve uri od tod, pa prinesla sta le zijala na prodaj in šla v cerkev, ko je bilo opravilo Že minilo, današnja gospoda pa takoj, ter moli kaj pobožno, in Aeer ona edina, drug i pa od samega čudenja zamude pri povzdigovanju in obhajilu terka nje na prsi. Današnjo pridigo so gospod kaplan nalašč mslo pri-krajUt^pa ^enrfc bvčfc* so ven* dar le komaj pričakoval konca nekateri, liždaf ia ddMhi, izmuz M S se celb trefl "genkori1 ge nltoqbe-fstti," koj pb "ite mkss Mif' ko pa ke^klonljo itb^ tnonstranci zadnjikrat/zivršJ' dol Mrttiš^t kakor po gbzdu pred Hudo toro: Vs^ ac gnjete l lz čeri prti ae ve. «a 'so taški pa felavOi.'lSn ^urolrtiBi ^h'pOlenfe pro* tt ^akristCji: t m, stokom lit Jokom oe pehajo akoai ditri; drug cilrek pa se potisne pb «erkvf do t. Zadaj za vrati jim huda prede Nekateri zsido mej komolce ^raslih fantov. Neusmlljeniki jih ^stiskajo, kar kosti dajo, zdaj pa zdaj poseže celo kaka roka po ka teri posebno živi glavi. To je vrišč jok in atok! Po stari šegi očetov nepravi *e lunaj pred cerkvijo nagloma fantovski "špalir," čaka), o tem ne ve nič gotovega povedati, dekletom se zdi, da mora tako b 1 ti, posffcn? danes, ko ima skoro vsaka pokazati, če ne vso čjsto no obleko, pa vsaj kak svilen ro i>ec, ali nove zlate uhane, ali dru ^ega kaj, ker naša nedelja ni kar sibo<£\ ; ' ' A danes je ;yes svet na robe Kakor dmgekTati atopajo sramež Ijivih oči sredi ol> špelirju a ms lokdo se aneni sa nje, ke/ Vse o čakajo le gospode. VsiUta tailadina. kolikor je v špalir ne ame — aamo odraslim je to dovoljeno — zleae na cerkveno ozidje in na lipo pred cerkvijo; ker danea vasj J10 če videti, keks je gospods prav oc blizo, tako bliso, da bi jej člove lahko klobuke z glave posnel, če bi se le količksj stegnil. , Sedsj prihaja, prav zadnja je Gospod in gosps prvs, zs njims pa Veso in fttefan, v svoji sredi pa vodita gospodično. Taka je, ks-kor mlsdi dan, ko v prvič v svet pogleds. Vsak živec na nji se flmč-je, in brhko se otira. "f Zdaj omolkne ves Ipslir, a kadar odldo mimo, nastane k s kor šum voda.,Brnik, smuk, poskače-jo dečki, a osidja in lipe. ter se drve k gosposkemu vozu ha trati, malo v atran od cerkve. Obsujejo ga, kakor čebele med. Blizo vozs pa atoji Boštic, božato in ošabno, ed mogočne svoje hiše ee je neki navadil takega vedfnja. Ko gs gospod Skalar aagleda, odkrije ae mu prijazno, gosps in gospies pe se ma saaeljaje priklonite. , TISJIL^ W nonl' drafi hrt ®w*>d, Ibt Rojak Pavao Kuklis, JW Monroe St., Newark, N. J., je pisal deče: "S tem naročam še en »voj Bolgarskega Krvnega <*aja. Moram pa priznati, da se početkonu vaše izjave držal za navaden humbug, katerega ae jih velrko poslužuje, vendar ps na željo na* stare matere sem naročil od va«« zavoj tega čaja. Po preteku nekaj tednov višnja tega čaja je, moja mati znala, da to aredstvo nima p«r« * avetn. Do sedaj je moja aiati ra^ različna sredstva sli vse hrei W manjšega impeha VelikoknM / trpela ^led notranjih krče«, » gledala je bolj mrtva kod ps žalosten je bil pogled na ni°- Odkar pa,vžava ta Bola** Krvni Čaj se ji ta bolezen m^ povrnila ir zato bvalež.s^tjn P^ poraM|,to zdravilo jakl, kitr^l nded notrsnph^ lesni." Eno veliko škstljo Krvnega Caj^ ki traja pri ^ cev, pošljemo sa en War ks^ koli. V Caosd« pe zs $1 *> Marvel Products Cft- lOndBS- hiMita: Ako Pf* Ztmr.1t. H-j"' ,nr i