Ptuj, petek, 18. marca 2011
letnik LXIV • št. 21 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA!
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... w^w.avtocentei^serbinek.si
Avto Šerbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68
Q 02/788-54-00
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Slovenija • Višje kazni in večje finančno breme občin
O Stran 3
1 Obrt, podjetništvo Ptuj • Izzivov časa se obrtniki ne bojimo
O Stran 4
Po naših občinah Kidričevo •
Kadrovska čistka novega župana
O Stran 7
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Konec zimskih voznih razmer
V pomlad s poletnimi pnevmatikami
Po določilih zakona se je 15. marca uradno končalo zimsko vozno obdobje, po katerem so naša vozila spet lahko opremljena z letnimi pnevmatikami.
Ta za mnoge težko pričakovana pomladna sprememba se v teh dneh krepko pozna v raznih avtomobilskih servisih in prodajalnah, kjer se je povpraševanje po letnih pnevmatikah bistveno povečalo. Trgovci in prodajalci sicer zatrjujejo, da so kljub mnogim podražitvam cene pnevmatik na skoraj isti ravni kot lani, nekatere, predvsem večje od 16 palcev, pa so celo nekoliko nižje. Glede na velikost in znamko lahko nove pnevmatike kupite že od 30 evrov naprej, za najdražje pa boste morali odšteti tudi prek 200 evrov. Sicer pa je priporočljivo, da menjavo pnevmatik prepustimo strokovnjakom, ki bodo ob tem poskrbeli tudi za optično nastavitev in centriranje koles. Tako boste varnejši, pa tudi lažje boste vozili, da o nepotrebnih vibracijah ne govorimo. Še to: menjava vseh štirih pnevmatik s centriranjem vred vas bo veljala od 30 do 40 evrov.
-OM
Foto. Martin Ozmec
Ormož • Trije ormoški problemi
Haloze • Nova uredba
Nogomet • Kurež in Kulčar zadela za prvo spomladansko zmago Laboda Drave O Stran 11
Referendum o zaščiti 85 "problema vodnih virov? tičnih" občin
Ze pri sprejemanju proračuna je župan Alojz Sok opozoril na težave, s katerimi se ubadata pri svojem delu on in občinska uprava. Na nedavni tiskovni konferenci pa je predstavil razvoj dogodkov.
Kot morda najpomembnejši projekt je izpostavil vodovod Slovenske gorice-Robadje, pri katerem je julija lani minilo že leto dni, odkar so oddali vso potrebno dokumentacijo na Ministrstvo za okolje in prostor. Predvidevajo rekonstrukcijo vodovoda od črpališča Mihovci do vodohrana na Hajndlu in novogradnjo od črpališča Kamenjak v Ormožu preko Vinskega Vrha do Jeruzalema, od tam pa do Koga oziroma Klumpe. Občina se je za ta projekt odločila, ker je vsako leto več okvar in s tem povezanih vodnih izgub. Samo
na primarnem vodu od Kame-njaka do Jeruzalema jih je bilo v lanskem letu 29, kar pomeni, da je bila tolikokrat motena oskrba za vodo. Ker gre za kraje, ki imajo velik turistični potencial, je treba vodno infrastrukturo izboljšati. Vodovod je dotrajan, saj je star preko 35 let. Projekt je ocenjen na nekaj več kot 10 milijonov evrov, vključen pa je v program za pridobitev sredstev, namenjenih izravnavi razvojnih razlik. Župan je ob tem precej zagrenjen in jezen, saj meni, da se o izravnavi razvojnih razlik veliko razpravlja, a zaradi tega
razkorak med razvitimi in nerazvitimi ni vedno manjši, ampak vedno večji:
„Leto dni se z našim projektom ni zgodilo nič. Pred dnevi pa smo dobili obvestilo, da moramo spremeniti tri obrazce; zadeva je sicer smešna, a spremeniti moramo naslov ministrstva, ki se je v tem času preselilo na novo lokacijo, en obrazec menda ni bil podpisan in žigosan, pri enem pa moramo namesto na eno deci-malko zaokrožiti cente na dve. Da so to ugotovili, so potrebovali leto in pol."
O Stran 2
Državni zbor je sedmega marca že sprejel nov zakon o skladnem regionalnem razvoju, katerega del naj bi bila tudi posebna uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (OPO). Predlog te uredbe so med drugimi prejela tudi vodstva haloških občin s pojasnilom, da naj do 15. marca podajo svoja mnenja in morebitne pripombe.
Sama uredba s precej „zanimivimi" merili oz. kriteriji opredeljuje, katere občine lahko spadajo v OPO. V osnovi so to obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Temeljni kriteriji za določitev direktno obmejnih občin, ki spadajo v OPO, so po predlagani uredbi naslednji: obmejne občine so tiste, v katerih več kot 50 % prebivalcev živi v 10-km obmejnem pasu, ki imajo primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve. V OPO pa lahko spadajo tudi nekatere občine,
ki direktno sicer nimajo stika z mejo, a mejijo na obmejne občine, vendar pa morajo ustrezati naslednjim merilom: več kot 45-minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto in velik delež območja v Naturi, ki mora presegati slovensko povprečje za 150 odstotkov.
Glede na opisana merila v OPO spada kar 85 slovenskih občin! Med njimi je 69 občin, ki so dejansko obmejne, in 16 takšnih, ki mejijo na obmejne občine.
O Stran 6
Ormož • Trije ormoški problemi
Verjeten referendum o zaščiti vodnih virov
Že pri sprejemanju proračuna je župan Alojz Sok opozoril na težave, s katerimi se ubadata pri svojem delu on in občinska uprava. Na nedavni tiskovni konferenci pa je predstavil razvoj dogodkov.
Kot morda najpomembnejši projekt je izpostavil vodovod Slovenske gorice-Robadje, pri katerem je julija lani minilo že leto dni, odkar so oddali vso potrebno dokumentacijo na Ministrstvo za okolje in prostor. Predvidevajo rekonstrukcijo vodovoda od črpališča Mi-hovci do vodohrana na Hajn-dlu in novogradnjo od črpališča Kamenjak v Ormožu preko Vinskega Vrha do Jeruzalema, od tam pa do Koga oziroma Klumpe. Občina se je za ta projekt odločila, ker je vsako leto več okvar in s tem povezanih vodnih izgub. Samo na primarnem vodu od Kamenjaka do Jeruzalema jih je bilo v lanskem letu 29, kar pomeni, da je bila tolikokrat motena oskrba za vodo. Ker gre za kraje, ki imajo velik turistični potencial, je
Uvodnik
treba vodno infrastrukturo izboljšati. Vodovod je dotrajan, saj je star preko 35 let. Projekt je ocenjen na nekaj več kot 10 milijonov evrov, vključen pa je v program za pridobitev sredstev, namenjenih izravnavi razvojnih razlik. Župan je ob tem precej zagrenjen in jezen, saj meni, da se o izravnavi razvojnih razlik veliko razpravlja, a zaradi tega razkorak med razvitimi in nerazvitimi ni vedno manjši, ampak vedno večji:
„Leto dni se z našim projektom ni zgodilo nič. Po številnih intervencijah, prošnjah in moledovanjih so nam končno določili koordinatorja za projekt in sedaj, po letu in pol, smo dobili nalogo, da moramo projekt dopolniti. Na ministrstvo moramo dostaviti hidravlični izračun, ki upravičuje investi-
Nas lahko jedrska nevarnost ogrozi?
Nedvomno je katastrofalno dogajanje po potresu in cunamiju v japonski jedrski elektrarni Fukušima skoraj popolnoma zasenčilo vse druge krizne dogodke po svetu. In jedrska nevarnost še vedno grozi ne le Japoncem, tudi svetu. Čutiti je že prve posledice: borzni indeksi so padli, zbudile so se okoljske organizacije, ki opozarjajo ne jedrsko nevarnost v svojem okolju, nekatere države so preventivno že prepovedale uvoz hrane izJaponske, ponekodpa celo razmišljajo o ustavitvi svojih jedrskih elektrarn.
Tudi pri nas se v zvezi z jedrsko nevarnostjo že marsikaj dogaja. Ko sem sinoči na televiziji poslušal oceno, da je po zagotovilih ministrstva za zdravje tudi Slovenija pripravljena na morebitno jedrsko nesrečo, so mi spomini segli nekaj desetletij nazaj, v čase, ko smo imeli skoraj povsod natančno izdelane varnostne načrte - tudi za primer jedrske nevarnosti. Ko je skoraj vsaka hiša in vsak stanovalec v bloku vedel, kje je zanj predvideno pro-tiatomsko zaklonišče, kamor mora odhiteti v primeru jedrskega alarma, in kako ukrepati. O tem so nam vlivali znanje že tudi v šolah.
To, da smo kljub strašanski pripravljenosti na jedrsko nevarnost nekaj let pozneje tudi sami občutili posledice černobilske katastrofe, je zgodba zase, saj je bilo posledica blokade pravih informacij. A jo lahko mirne duše postavimo ob bok današnji nevarnosti, vsaj kot opozorilno primerjavo, kajti tudi do naše nuklearke v Krškem ni tako daleč. Ob tem se sprašujem, kje so danes vsa ta draga protiatomska zaklonišča, kje dragocena oprema, ročni ali motorni električni agregati, nosila in paketi prve pomoči tudi za primer jedrske kontaminacije? Skoraj ničesar od tega nimamo več, zaklonišča so spremenili v kleti, ponekod v skladišča ali druge „koristnejše" prostore, skopnela pa je tudi dragocena oprema.
Sicer verjamem, da ima Slovenija tudi danes pripravljen državni načrt zaščite in reševanja za primer jedrske ali radiološke nesreče, zatrjujejo nam tudi, daje bil ta načrt obnovljen ob lanski vaji Evropske unije za primer radioaktivne nesreče ter da ti ukrepi predvidevajo tudi evakuacijo, sprejem in oskrbo evakuiranih prebivalcev ter razdeljevanje tablet kalijevega jodida, ki jih baje hranijo v državnih rezervah. A vendar nisem pomirjen. Skrbi me, čeprav je Greenpeace Slovenija premiera Pahorja že pozval k opustitvi vseh načrtov, povezanih z načrtovano gradnjo novega jedrskega reaktorja v Nuklearni elektrarni Krško, ter celo opustitev načrtovanega podaljšanja življenjske dobe elektrarne po letu 2023. Verjamem, da nisem edini, ki bi spal mirneje, če bi se to res zgodilo.
Martin Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok je predstavil težave s katerimi se srečujejo pri delu.
cijo. Poudaril bi rad, da je bil ta izračun od samega začetka vključen v projekt. Od nas se torej zahteva, da še enkrat naredimo isto stvar, s čemer nastajajo dodatni nepotrebni stroški. Pred dnevi pa smo dobili obvestilo, da moramo spremeniti tudi tri obrazce; zadeva je sicer smešna, a spremeniti moramo naslov ministrstva, ki se je v tem času preselilo na novo lokacijo, en obrazec menda ni bil podpisan in žigosan, pri enem pa moramo namesto na eno decimalko zaokrožiti cente na dve. Da so to ugotovili, so potrebovali leto in pol."
Maribor podpira odlagališče v Ormožu
Pomemben projekt je urejanje ormoškega odlagališča komunalnih odpadkov. Januarja je vlada sprejela novo uredbo s tega področja in v njej je zasnovanih devet regijskih odlagališč, med njimi tudi Ormož. Načrtuje se odlagališče s kapaciteto 900.000 ton, ta projekt pa podpira tudi občina Maribor s svojimi 200.000 prebivalci. S tem je dokazano, da bo število prebivalcev za odlagališče zadostno, Ormož pa je za dejavnost primeren tudi zaradi svoje dobre lokacije. Občini sta doslej podpisali pismo o nameri.
Seveda se za lokacijo odlagališča potegujeta tudi mesti Ptuj in Slovenska Bistrica, ki pa imata vsaka svoje težave, je povedal župan. Ormoška občina je v tem času pridobila v last in posest nekaj več kot 22 hektarjev površin, ki bi bile primerne za to dejavnost. Naročen je tudi občinski podroben prostorski načrt, katerega realizacija pa čaka na končno odločitev države. Po informacijah, ki jih dobivajo, naj bi kmalu prišlo tudi do organizacijskih sprememb, saj naj bi se v bodoče več dela v zvezi s sortiranjem odpadkov opravilo v samih gospodinjstvih.
Za vsem tem je Trofenik
Občina ima težave tudi pri uresničitvi gradnje kanalizacije in čistilne naprave na vodovar-stvenem območju v Senešcih. V sklopu projekta je načrtovana tudi gradnja pločnika z javno razsvetljavo v dolžini 4 kilometrov med Veliko Nedeljo in Podgorci. Projekt je ocenjen na 4 milijone evrov. Gradbeno dovoljenje je pravnomočno in prvi del je že razpisan za izbor izvajalca.
Zgodba se vleče že precej časa in o njej smo poročali. Potem ko je o pritožbi odločalo ministrstvo in upravno sodišče, so se sedaj nezadovoljni občani, ki si ne želijo čistilne naprave pred svojim pragom, zatekli k civilni iniciativi. Župan je povedal, da so se s krajani večkrat pogovarjali in da niso prišli do skupne rešitve. Zagotavlja tudi, da bo rastlinska čistilna naprava v Sodincih drugačna kot tista v Mihovcih. Tista v Mihovcih ima namreč mešani sistem in rešuje problem meteornih in fekalnih voda, naprava v Sodincih pa bo namenjena le fekalijam. Lokacija za napravo je bila določena že leta 2005, a takrat za le 560 populacijskih enot, sedaj pa so jo razširili na 1000, da bi lahko nanjo priključili celo vas Sodinci in Senešce. Te vasi namreč ležijo na vodo-varstvenem območju in po letu 2015 tukaj, po že sprejeti zakonodaji, ne bo smelo biti nobenih izpustov v naravo, fekalije pa bo treba voziti na čistilno napravo v Ormož. Rastlinske čistilne naprave bodo za manjše sisteme menda celo uzakonjene z uredbo, je povedal župan, ki se navdušuje nad rastlinskimi čistilnimi napravami, saj so relativno poceni in lahke za vzdrževanje. Biološka čistilna naprava za manj kot 1000 ljudi pa je po njegovem mnenju nesmiselna:
„Res je, da podpisniki zahtevajo biološko čistilno napravo, a če bi gradili biološko
napravo, bi verjetno zahtevali rastlinsko. Ocenjujem, da gre pri celotni zadevi za bolj politično kot strokovno motivirano odločitev. V nekem dopisu so celo zapisali, da gre za predvolilno akcijo. Potem bi bil čas, da z njo nehajo, ker volitve so mimo in neodgovorno se je igrati z investicijo, vredno 4 milijone evrov."
Civilna iniciativa je zbrala več kot 200 podpisov, v besedilu pa zahtevajo, da občinski svet razveljavi vse sklepe, ki jih je sprejel v zvezi s to zadevo (dokumentinvesticijskegapro-grama, investicijski program in predinvesticijsko zasnovo). Pri tem je zanimivo, da so iniciativo s podpisi bolj slabo podprli vaščani vasi Sodinci, podpisani so menda predvsem vaščani Mihovcev, Trgovišča, Vičancev in med njimi je tudi kakšen iz Ormoža ali Podgorcev. Po županovih zagotovilih bo svet to pobudo obravnaval že v začetku aprila, nato pa sta možna dva scenarija: svet lahko omenjene dokumente zares razveljavi, kar pomeni, da potem te investicije ne bo. Druga možnost pa je, da občinski svet teh dokumentov ne razveljavi in se čistilna naprava gradi. To pomeni, da bi se lahko zgodil tudi referendum, na katerem bi se občani izrekali o tem, ali naj na vodovarstvenem območju v Sodincih gradijo kanalizacijo z rastlinsko čistilno napravo ali ne. Če bo do referenduma prišlo, bo v maju, skupaj z referendumom o pokojninski zakonodaji. Župan je povedal, da bo referendum razpisal za
Prejeli smo
"Javno pismo poslancem"
Tako pismo je v Štajerskem tedniku na poslance naslovil eden od bivših kolegov, v katerem jih je pozval, naj se ne ukvarjajo z nepomembnimi temami, pač pa naj več prispevajo k izboljšanju gospodarske situacije.
Do sem se nas najbrž večina strinja z napisanim. Ko pa potem našteva, naj pustijo vnemar majhne probleme, kot so nezdružljivost županske in poslanske funkcije, pa prodaja orožja izpred 20 let, se ne strinjam več docela z njim.
Pa sploh ne bi bilo važno, da dva človeka na nek problem gledata različno, če ne bi bilo mnogo takih, ki govorijo podobno, češ pustimo stare grehe in se ukvarjajmo s prihodnostjo naroda, na drugi strani
območje vse občine, ker se voda tiče vseh.
„Obveščen sem, da za to zadevo stoji lokalni poslanec Vili Trofenik, ki se sicer ni podpisal, a zato je težko napovedovati, kje se bo zaključila. Gotovo pa ne bom omejeval pravice, da se ta referendum izvede. V preteklosti smo v že imeli referendum - o združitvi ormoškega in ptujskega muzeja - in vemo, kako se je za pobudnike končal. Kot župan bom naredil vse, da se bo ta referendum končal tako, kot se mora, to pa je, da se zaščitijo vodni viri na vodovarstvenem področju, kajti iz tega vira dobivajo vodo občine Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in precejšen del ljutomerske občine," je jasen Sok, ki v celotnem zapletu okrog čistilne naprave vidi nepotrebno nasprotovanje, saj bo čistilna naprava zajemala le 25 arov, obdana pa bo z nasipom, ki bo preprečeval poplavo.
Župan je ob tej priložnosti povedal tudi svoje mnenje o predlogu za šest pokrajin, ki se mu zdi za Štajersko optimalen. Štajerska tako ostane enovita z metropolo Mariborom. Na prvi seji pa bo za mnenje o tej temi povprašal tudi svetnike.
Na novinarsko vprašanje pa je povedal tudi to, da so gradbena dela na glasbeni šoli v največji meri zaključena, trenutno pa se bolj ali manj ureja okolica. Izvajalec mora v muzeju še vgraditi opremo, glasbena šola pa je večji del že opremljena. 25. marca naj bi bil tehnični prevzem objekta.
Viki Ivanuša
pa večina, ki želi, da bi se grehi odkrili, grešnike kaznovalo in pokradeno premoženje vrnilo. Posebno važno je zaradi tega, da bo ljudstvo vedelo, komu zaupati ukvarjanje s prihodnostjo naroda. Sedaj je namreč tako, da si ljudstvo niti ne želi predčasnih volitev, čeprav ni zadovoljno s tem, kar počne vlada. Še več. Sploh si ne želi volitev, ker nobeni strani več ne zaupa.
V članku je omenjeno kot nepotrebno spreminjanje ustave zaradi množice referendumov. A ravno zaradi tega (in še česa) bi morali v ustavo vnesti neke omejitve, da ne bi moglo 3 promile volivcev izsiliti referenduma o stvareh, ki večine ne zanimajo. Tudi volilni sistem bi morali v ustavi spremeniti, pa morda še marsikaj. Ali pa vso to šaro vreči iz ustave ven, če ta predstavlja zavoro za spremembe v korist ljudstva.
Mirko Jaušovec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Nova prometna zakonodaja stopa v veljavo
Višje kazni in večje finančno breme občin
Prvega aprila letos bodo začeli veljati štirje novi zakoni na področju varnosti cestnega prometa; gre za zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o voznikih, zakon o vozilih in zakon o javnih cestah. Vsi štirje zakoni nadomeščajo doslej veljavni zakon o varnosti cestnega prometa. Po določilih novih zakonov bodo vozniki v primeru prekrškov kaznovani od prvega junija dalje.
„Kljub temu da gre za štiri nove zakone, pa ti ne prinašajo vsega tistega, kar bi bilo pričakovati glede na cilj, ki je bil postavljen, to je izboljšanje varnosti v cestnem prometu in nič žrtev prometnih nesreč. Seveda gre za dolgoročen cilj. Sprememba zakonodaje je bila nujna tudi zaradi evropskih direktiv, vendar bi pričakoval, da bi zakoni prinesli tudi več državnega denarja, kar bi bilo v preventivnem smislu nujno, če bi res hoteli doseči omenjeni dolgoročni cilj, da ne bo nič mrtvih v cestnem prometu," je do vsebine nove cestne zakonodaje, ki med drugim prinaša tudi višje kazni za prekrškarje, kritičen poslanec Brano Mari-nič, ki se je s pripravo nove prometne zakonodaje ukvarjal že v prejšnjem mandatu kot podpredsednik odbora za promet.
„Če pogledamo zakon o voznikih; ta v osnovi določa način usposabljanja voznikov. Toda za večjo varnost bi morala država na področju usposabljanja
mladih voznikov zagotavljati vsaj dovolj poligonov za varno vožnjo, pa jih je v naši državi le za vzorec. Nam najbližji je na Vranskem. V preteklosti je bil planiran takšen poligon tudi v okolici Ptuja, a to ni bilo realizirano. In ta zakon tega niti ne predvideva. Toda če želimo res doseči napredek pri voznikih, bi država morala zagotoviti naložbe v potrebno infrastrukturo za usposabljanje.
Nadalje ta zakon ne zagotavlja državnega financiranja izobraževanja o cestnem prometu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Zakon sicer vsebuje določilo, da naj tudi šole in vrtci poskrbijo za ta del izobraževanje, toda finančnega vira ne zagotavlja ne ta, ne katerikoli drugi od štirih zakonov. In tako se postavlja vprašanje, kdo bo v vrtcih in šolah plačeval stroške izobraževanja. Odgovor je seveda zelo enostaven - občina, ki je ustanoviteljica teh zavodov ... To se mi ne zdi prav. Če ne bo država zagotovila denarja za te
Nekaj kazni za voznike
Globe za prekoračitev hitrosti v coni umirjenega prometa:
300 evrov za prekoračitev do 10 km in 3 kazenske točke 500 evrov za prekoračitev od 10 do vključno 20km/h in 5 kazenskih točk
najmanj 1.000 evrov za prekoračitev nad 20 km/h, 9 kazenskih točk in prepoved vožnje
najmanj 1.200 evrov za prekoračitev več kot 30 km/h in 18 kazenskih točk Globe za prekoračitve hitrosti v naselju: 100 evrov za prekoračitev do vključno 10 km/h 300 evrov za prekoračitev od 10 do 20 km/h in 3 kazenske točke 500 evrov za prekoračitev nad 20 do vključno 30 km/h in 5 kazenskih točk
najmanj 1.000 evrov za prekoračitev nad 30 km/h, 9 kazenskih točk in prepoved vožnje
najmanj 1.200 evrov za prekoračitev nad 50 km/h in 18 kazenskih točk
Globe za prekoračitve hitrosti izven naselja:
80 evrov za prekoračitev do vključno 20 km/h 160 evrov za prekoračitev nad 20 do vključno 30 km/h in 3 kazenske točke
300 evrov za prekoračitev nad 30 do vključno 40 km/h in 5 kazenskih točk
najmanj 500 evrov za prekoračitev nad 40 km/h, 9 kazenskih točk in prepoved vožnje.
Na avtocesti in hitri cesti se kazni gibljejo od 60 evrov (za prekoračitev do 20 km/h) do največ 400 evrov in devet kazenskih točk ter prepoved vožnje (prekoračitev nad 50 km/h). Globe za alkoholiziranost:
300 evrov do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in 4 kazenske točke, če voznik kaže znake motenj v vedenju;
600 evrov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in 8 kazenskih točk;
900 evrov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in 16 kazenskih točk;
najmanj 1.200 evrov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zrak in 18 kazenskih točk.
Vožnja pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi je absolutno prepovedana, za vse prekrškarje pa je zagrožena enotna kazen 1200 evrov in 18 kazenskih točk.
Poslanec Branko Marinič pravi, da nova prometna zakonodaja prinaša nove finančne obveze za občine ter hkrati finančno umikanje državnega sofinanciranja na področje prometne varnosti.
vzgojno-izobraževalne vsebine, potem je težko pričakovati, da bo kdo drug prevzel to finančno breme.
Podobno velja tudi za delovanje svetov za preventivo in varnost v cestnem prometu; zakon ne zagotavlja denarja za delovanje teh organov, zahteva pa njihovo redno spremljanje problematike in redna poročila."
Visoke kazni za „sfrizirane" avtomobile
Zelo zanimiva je po besedah poslanca tudi vsebina zakona o cestah. „Ta zakon je pravzaprav temeljni dokument, kjer država opredeljuje, kakšna je njena obveznost pri vzdrževanju in gradnji državnih cest. Če pogledamo to skozi prizmo varnosti, bi morala država vložiti ogromno v izboljšanje državne cestne infrastrukture, vendar veljavni državni proračun tega sploh ne zagotavlja. Prav nasprotno - denarja za državne ceste je še manj, kot ga je bilo v prejšnjih letih. Tu se izrazito kaže neskladje: očitno država udeležencem v cestnem prometu le nalaga, da poskrbijo za varnost,
Nove kazni za cestne prekrškarje so visoke...
medtem ko sama zmanjšuje denar za iste namene, hkrati pa nalaga oz. prelaga državne obveznosti na pleča občin. Na tak način ne bo možno doseči cilja nič mrtvih v cestnem prometu," razmišlja poslanec in nadaljuje: „Tudi zakon o vozilih, ki opredeljuje nastanek vozila od proizvodnje do razgradnje, predpisuje in zahteva vse mogoče standarde in predpise, predvsem pa zelo zvišuje kazni za še tako nepomembne napake. Recimo, če voznik osebnega ali tovornega vozila uporablja vlečno kljuko, ki ni v standardni izvedbi in nima določenega atesta, ga lahko doleti kazen od 4000 evrov navzgor. Izredno visoke so tudi kazni za t. i. „fri-ziranje vozil", tuning, za (pre) široke pnevmatike, vgradnjo elementov za manjše povečanje moči motorja ipd. Takšne kazni so sicer lahko upravičene, ko gre za večje posege v vozilo, zaradi česar je lahko potencialno večja nevarnost nesreče v prometu, nikakor pa ne, če gre res za manjše posege v vozila, ki v ničemer ne vplivajo na vozne lastnosti vozila."
Ustanovitev še ene (prometne) agencije
Glede zakona o pravilih cestnega prometa pa Marinič meni, da je sicer popolnoma prav, da se upoštevajo predpisi in prometni znaki, da se definirajo najhujši prekrškarji v cestnem prometu, ki so jim zagrožene zelo visoke kazni, tudi trajna izguba vozniškega dovoljenja in obveznega zdravljenja.
„Vendar ta zakon predvideva tudi ustanovitev nove državne agencije kot organa, ki bo bdel nad stanjem varnosti v cestnem prometu in spremljal stanje ter opravljal statistiko. Tovrstnih agencij pa imamo v državi že nešteto na vseh področjih. Ustanovitev agencije za varnost v cestnem prometu pomeni prenos nekaterih obveznosti in pristojnosti v Ljubljano, torej gre spet za centraliziran način dela. Na primer: izpitni centri, ki so sedaj ustanovljeni po upravnih enotah, izgubljajo z ustanovitvijo te agencije del pristojnosti, ki se selijo v Ljubljano na agencijo
(izdaja vozniške dokumentacije, prijave za izpit, op. a.). To je po moje prvi korak k počasni ukinitvi sedanjih sedežev izpitnih centrov na nivoju upravnih enot."
Država financira 4
metre svoje ceste
Posebej pa Marinič izpostavlja še nekatere anomalije v zakonu o cestah:
„V tem zakonu so postavljeni prav posebni standardi za državne ceste. Zakon pravi, da je veljavna širina državne ceste štiri metre. Če želi občina zaradi varnosti večjo širino cestišča, recimo 4,5 ali 5 metrov, bo morala ureditev dodatne širine financirati povsem sama, iz lastnega proračuna, čeprav gre za državno cesto. Torej je tudi na tej točki viden še en umik države in njeno prelaganje finančnega in varnostnega bremena na občine. To velja tudi za bodočo vzporedno cesto ob avtocesti Draženci- Gruškovje: če bo katera ob občin na določenem odseku želela širše od standardnega cestišča zaradi varnosti udeležencev v prometu, bo to lepo plačala sama ..."
Marinič ob tem še opozarja, da še vedno ni izdelan pravilnik glede oglaševanja ob cestah, kar bi bilo nujno še pred uvedbo zakona: „Nova prometna zakonodaja je zelo pomanjkljiva predvsem v delu, ki se nanaša na finančne in ostale obveznosti države. Predpisujejo se torej višje kazni za udeležence v prometu in nove obveznosti občin, medtem ko si država skozi to zakonodajo le viša finančne prilive, ki pa jih ne usmerja ponovno na področje večanja varnosti cestnega prometa. Osebno menim, da se bo sedaj sprejeta prometna zakonodaja morala spet kaj kmalu ponovno spremeniti!"
SM
Foto: SM
Foto: SM
4 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 18. marca 2011
Ptuj • 40 let Območne obrtno-podjetniške zbornice
„Izzivov časa se obrtniki ne bojimo"
Od srede, 16., do nedelje, 20. marca, potekajo na Ptuju Dnevi obrti ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Pripravili so vrsto dogodkov, povezanih z razvojem obrti na Ptujskem, razstavo, na kateri se z izdelki in storitvami predstavlja 100 obrtnikov in podjetnikov, promocijo obrtniških poklicev, sedmi nanotehnološki dan z okroglo mizo ter modno revijo.
Zaslužnim obrtnikom in podjetnikom s Ptujskega bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podelila bronaste ključe, OOZ Ptuj pa jubilejne plakete za 20, 25, 30, 35 in 40 let obrti. Ob 40. rojstnem dnevu ptujske obrtniške organizacije so izdali bilten, jeseni pa načrtujejo izdajo zbornika pod naslovom Obrt na Ptujskem z zgodovinskim pregledom obsega in prometa obrti, vključno s predstavitvijo nekaterih izumirajočih obrti.
Ker jubilejni dnevi potekajo v dneh državljanske nepokorščine, ki so jo v začetku marca pričeli slovenski obrtniki in podjetniki, se bo to poznalo na obisku odgovornih z vlade in ministrstev na teh dogodkih. Predsednik Vladimir Janžekovič je povedal, da so poslali vabilo predsedniku
vlade in predsedniku države, pa sta se oba opravičila, ker sta zasedena; tudi ministri se niso odzvali. Ptujčani sklepajo, da bi verjetno prišli, če ne bi bilo njihovih protestov. Dosedanje aktivnosti v okviru državljanske nepokorščine Janžekovič ocenjuje kot simbolne.
OOZ Ptuj je po njegovih besedah s svojimi dejanju dokazala, da je bil njen nastanek upravičen, njeno delo pa nujno. Pred 40 leti so avto-prevozniki, gostinci in nekateri drugi obrtniki ustanovili prostovoljno Združenje samostojnih obrtnikov Ptuj. To se je zgodilo v obdobju izrazite nenaklonjenosti oblasti obrti. Obrtniki so bili nezaželen družbeni stan, še manj zaželeno pa je bilo organizirano delovanje oziroma združevanje.
Foto: Črtomir Goznik
Na razstavi Dnevi obrti se predstavlja okrog sto obrtnikov in podjetnikov.
Tik pred oddajo članka v tisk smo izvedeli, da so obrtniki in podjetniki prenehali izvajati državljansko nepokorščino, ker »se je vlada potrudila dovolj, pokazala politično voljo in odločnost, da se nekatere temeljne zahteve udejanjijo«.
„Negativen odnos do obrti in podjetništva še ni v celoti presežen, v času globalne finančne in gospodarske krize, ki je močno prizadela tudi obrt in malo podjetništvo, pa se moramo vprašati, kdo bo
Radenci • 12. posvet delodajalcev obrti
V	znamenju obrtniških zahtev
V	kongresni dvorani hotela Radin v Radencih se je ob koncu minulega tedna odvijal dvodnevni posvet, ki ga je pripravilo združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Mednarodnega posveta Socialni dialogi v EU se je udeležil tudi predsednik RS Danilo Türk.
V razpravi je predsednik največ pozornosti namenil zahtevam slovenskih obrtnikov in poudaril, da postajamo netolerantna družba. Izpostavil je dejstvo, da vse prepogosto poskušamo s skrajnimi sredstvi protesta izsiljevati vlado in ministrstva, ne glede na posledice. Ob tem je navedel, da je kriza spremenila marsikatero poslovno okolje, vzpostavljajo pa se nova razmerja in odnosi, ki temeljijo na medsebojnem dogovarjanju in razumevanju. »Družbenega dogovarjanja je bistveno premalo, potrebujemo več zagona
in temeljnega optimizma, ki sta potrebna za uspešen dogovor o prioritetah,« je dejal Türk. ^ Predsednik ZDOPS Milan Škapin je povedal, da je v zadnjih dveh kriznih letih več kot 11.000 obrtnikov in podjetnikov bilo izbrisanih iz registra obrtnih dejavnosti, pri tem pa je okoli 35.000 zaposlenih delavcev pri obrtnikih in podjetnikih izgubilo delo. In še: veliko podjetij je na robu preživetja, številnim grozita stečaj ali prisilna poravnava.
V sklopu prvega dne posveta je ZDOPS pripravilo skupščino,
Sredi petkovega posveta ZDOPS so vodilni člani Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS) iz bankomata hotela Radin dvignili denar in s tem po besedah podpredsednika upravnega odbora OZS Janija Ulage simbolično začeli akcijo, s katero želijo opozoriti na nevzdržne obrtniške razmere v državi.
kjer je bilo sprejetih enajst zahtev, ki se nanašajo na spremembe delovnopravne zakonodaje. Te so: odpovedni roki morajo biti v vseh primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 30 dni; pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec odpove brez dokazovanja razloga za odpoved; odpraviti institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas; odpravnina ob upokojitvi ne sme biti breme zadnjega delodajalca; nadomestilo plače za čas neza-gotavljanja dela delavcu znižati na 70 % osnovne plače; prvi trije dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela gredo na breme delavca; nova ureditev varstva posameznih kategorij varovanih delavcev; ukiniti plačani odmor za malico; ukiniti dodatek za skupno delovno dobo; poškodba na poti na/z dela se ne sme šteti za poškodbo na delu in bremeniti delodajalca v višini 100-odstotnega nadomestila plače ter določiti maksimalno obdobje dopusta, ki ne sme presegati 25 delovnih dni.
Drugi dan posveta so se člani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki zastopa interese obrtnikov, malih in srednjih podjetnikov, seznanili z novostmi na področju trga dela, minister za zdravje Dorijan Ma-rušič pa je predstavil zdravstveno reformo.
NŠ
gospodarstvo v prihodnjih letih potegnil naprej. Žal država v tem trenutku rešuje samo 'velike', pozablja pa na 'male'. Velikokrat smo že slišali, da smo mikro, mala in srednja podjetja gonilo nacionalnega razvoja ter hkrati evropskega gospodarstva. Tega se zavedamo, saj smo pomemben vir zaposlitev, inovativnosti in konkurenčnosti. Obrt in malo podjetništvo je tudi najfleksi-bilnejši del gospodarstva, ki se najhitreje prilagaja vsem tržnim razmeram.
Naše letošnje praznovanje poteka pod sloganom: Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije. Zavedamo se namreč, da mora obrt dati svoj prispevek h konkurenčnosti Slovenije. Nekoč smo bili rokodelci, danes razpolagamo z znanjem, poslovnimi prostori in sodobno opremo. Svet prihodnosti bo drugačen, zato morata obrt in malo podjetništvo krepiti povezave z univerzami in inštituti ter skrbeti za čim hitrejši prenos novih znanj in inovacij iz akademske sfere v
obrt in podjetništvo. Žal pa država obrtnikom in podjetnikom ne sledi z ustreznim tempom in ne zagotavlja zakonodaje, ki bi ju spodbujala. Poslovni uspeh vsakogar izmed nas je odvisen od lastnega znanja, trdega dela, vztrajnosti in iznajdljivosti. Izzivov časa se obrtniki ne bojimo, svoje pravice in dolžnosti pa moramo znati uveljavljati," je ob jubileju posebej izpostavil predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in povedal, da podatki kažejo, da je območje OOZ Ptuj po strukturi podjetij in zaposlenosti zelo primerljivo s Slovenijo in EU. Zaostaja pa predvsem v ustvarjeni dodani vrednosti na zaposlenega v vseh velikostnih razredih podjetij, najbolj v mikro podjetjih.
Obrtno- podjetniška zbornica Slovenije je 10. januarja predlagala sprejem desetih novih zakonov oziroma spremembe obstoječih zakonov, ki naj bi vsaj delno rešile katastrofalne razmere v malem gospodarstvu. Do 14. marca
letos so bili v državnem zboru Republike Slovenije sprejeti trije zakoni: zakon o zamudah pri plačilih, zakon o javnem naročanju in zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, dva zakona (o izvršbi in zavarovanju ter o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) sta bila sprejeta na vladi, dva zakona (o graditvi objektov ter o prevozih v cestnem prometu) sta pripravljena v delovni verziji, trije (zakon o dohodnini, zakon o delovnih razmerjih in zakon o kmetijstvu) pa se sploh še niso pričeli pripravljati. Zato so na ponedeljkovi izredni skupščini odločili, da bodo državljansko nepokorščino nadaljevali, dokler ne bodo realizirane zahteve obrtnikov in podjetnikov, ki so jih predlagali januarja. V sredo so izvedli mirni protest pred državnim zborom in vlado. Če ključne zahteve slovenskega obrti in podjetništva ne bodo realizirane do Foruma obrti in podjetništva, ki bo 13. parila, bodo predvidoma 18. aprila izvedli zaporo Slovenije. Kot je na izredni skupščini povedal predsednik sekcije prevoznikov Andrej Klobasa, bodo zaporo izvedli sami, četudi se jim ostali obrtniki in podjetniki ne bodo pridružili, ker se od lanskega sestanka z ministrom za promet Patrick-om Vlačičem ni realizirala niti ena njihova zahteva.
Vladimir Janžekovič je povedal, da so forum, ki so ga v preteklih letih organizirali v Portorožu, prestavili v Ljubljano zato, da vlada in ministri ne bodo iskali izgovorov za neudeležbo. Udeležbo jim je doslej ob predsedniku vlade in predsedniku države obljubilo devet ministrov.
MG
Foto: NS
□INI EVI OBRTI
J»V OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA
ggZBORNICA PTUJ
4Qlet
■ 1971-2011
6. razstava obrti na Ptuju PTUJ, 17. - 20. marec 2011
Prireditvena dvorana (šotor) na Vlčavl
Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije...
PROGRAM DOGODKOV
ČETRTEK, 17. marec 2011
ob 10,00 otvoritev razstave "DNEVI OBRTI"
in podelitev plaket in priznanj OZ Slovenije in OOZ Ptuj do 24,00 gostinski družabno - zabavni program
z ansamblom Štajerski baroni in Orfejčkova parada v živo od 21,00 do 22,30
PETEK, 18. marec 2011
ob 11,00 promocija poklicev (predstavitev programov vpisa
in praktični prikaz poklicev) ob 12,00 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad
likovnega natečaja za vrtce "Pri mojstru v delavnici je lepo« ob 13,00 kviz za osnovnošolce "Podjetniški kviz, poklici" -
zabava s 6 Pack Ču kurjem ob 18,00 podelitev plaket OOZ Ptuj za 20, 25, 30,35 in 40 let obrti dopolnjenih v letu 2010 in 2011 do 02,00 gostinski družabno - zabavni program ^nsamblom Štrk
SOBOTA, 19. marec 2011
od 13,00 družabno srečanje obrtnikov, upokojenih obrtnikov 4
in delavcev zaposlenih pri obrtnikih	y \
ob 17,00 modna revija sekcij tekstilcev, frizerjev ifi kozmetikov,
predelovalcev kož, optikov in zlatarjev pri OOZ Ptuj do 02,00 gostinski družabno - zabavni program
z ansamblom Vagabundi in gostjo večera pevko »Ela«
NEDELJA, 20. marec 2011	^ J
do 21,00 gostinski družabno - zabavni program
v
Razstavni prostor bo odprt vsak dan od 09,00 do 19,00 ure (prost vstop)! Ob razstavnem prostoru bo tudi gostinsko - r prireditveni prostor, kier bodo gostinci poskrbeli za kakovostni) t hrano In pijačo ter živo glasbo.
Hajdina • Deseta volilna konferenca Občinskega odbora SDS
Zahtevajo podžupana iz svoje stranke
V gasilskem domu v Gerečji vasi je bila 12. marca 10. volilna konferenca Občinskega odbora SDS Hajdina, ki sta se je ob članih in simpatizerjih udeležila Helena Neudauer, članica izvršilnega odbora stranke na državni ravni, ter Rajko Fajt, predsednik MO SDS Ptuj in državni svetnik.
Na sobotni volilni konferenci so ustanovili Klub seniorjev - za predsednika je bil izvoljen Štefan Kirbiš, v občini Haj-dina pa imajo po novem tudi organiziran podmladek SDM Hajdina - vodi ga Katja Mar-kež. V soboto pa so se z bronastima priznanjema zahvalili dvema članoma za njuno nesebično in požrtvovalno delo na področju podpornih aktivnosti; prejela sta ju Franc Cestnik in Edvard Markež.
V	lanskem volilnem letu so se trudili, da bi izboljšali volilni rezultat lokalnih volitev 2006. Ni jim uspelo - ostali so pri treh svetnikih, četrti se jim je izmuznil za 19 glasov. Pri naslednjih lokalnih volitvah bo potrebno še bolj timsko delovati. Na županske volitve so se podali s skupnim kandidatom z SD in Desusom in uspeli. Lani so izvedli tudi okroglo mizo o arbitražnem sporazumu, sodelovali na dobrodelni športni prireditvi, se udeležili srečanja občinskih odborov SDS v Ormožu, izvedli kolesarjenje ob dnevu državnosti in kostanjev piknik. Izvršilni odbor se je lani sestal na sedmih sejah, na katerih so razpravljali o problematiki v lokalnem in širšem okolju. Čeprav so dajali številne dobre predloge za delo občinskega sveta, ti niso bili upoštevani oziroma se jih je preslišalo.
V	razpravi je Štefan Kirbiš ugotavljal, da so naredili največjo napako, da na županske volitve niso šli z lastnim kandidatom; če bi imeli svojega župana, bi lahko imeli večji vpliv na delo občinskega sveta. Tudi s svetniškim izplenom zadnjih lokalnih volitev ni zadovoljen;
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji predsednik Marjan Leber je dobil še en mandat.
prepričan je, da bi morali imeti v svetu tudi predsednika stranke SDS. Alojz Šijanec je prepričan, da bi stranka SDS v novem mandatu morala imeti podžupana; od stranke je novi hajdinski župan Stanislav Gla-žar dobil toliko podpore, da bi si ga zaslužili. Prepričan je tudi, da bi morali delati več na razvoju, sedaj se samo troši, niti industrijske cone nimajo.
Drago Štrafela je bil mnenja, da je bilo že dovolj časa, da bi dobili podžupana; če ga ne bodo, pomeni, da jih je Stanko Glažar izneveril. Ne glede na to, da njihovi člani vodijo NO in odbor za negospodarstvo, je odmevna funkcija le podžupan, pri tem bodo vztrajali.
Marjanu Lebru so zaupali še en mandat, nekoliko so spremenili članstvo v izvršilnem odboru in nadzorni komisiji. Temeljno vodilo delovanja v
novem mandatu bo skupinsko delovanje. Program, ki so ga predstavili, je namenjen vsem, zato predsednik pričakuje aktivnost vseh. Delali bodo na povečanju prepoznavnosti stranke, povečanju števila članov, na volilnih aktivnostih, tudi v letošnjem letu bodo izvedli tradicionalno kolesarjenje, kostanjev piknik, načrtujejo pa še nekatere druge aktivnosti, da bi se čim bolj približali ljudem in njihovim problemom ter jih skušali na najprijaznejši način reševati.
Helena Neudauer je predstavila delo izvršilnega odbora SDS na državni ravni. Med drugim je povedala, da so se začele aktivnosti evidentiranja strankinega kandidata za predsedniške volitve in kandidatov za državni zbor. Ob tej priložnosti je člane OO SDS Hajdi-na seznanila z vsebino izjave
Dovolj nam je, ki so jo sprejeli v Cerknici ob najnovejšem medijskem linču na stranko oziroma strankine ljudi. Prepričani so, da bodo iz te gonje izšli še močnejši in odločnejši. Najnovejši medijski linč so ostro obsodili tudi v OO SDS Hajdina.
V imenu MO SDS Ptuj je volilni zbor hajdinskega SDS pozdravil predsednik Rajko Fajt in jih seznanil z nekaterimi aktivnostmi državnega sveta, katerega član je in kjer levica vse bolj spoznava, da vsaka stvar ni za kimanje. Tako se dogaja, da so predstavniki desnice občasno že deležni kakšne podpore pri svojih predlogih. Fajt upa, da bodo v pravo smer pripeljali tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, da ne bodo obmejnih občin omejili pri možnostih za kandidiranje na evropska sredstva.
MG
Sveta Ana • Za okolju prijaznejši razvoj
Kmalu sončna elektrarna v Žicah
V Občini Sveta Ana v Slovenskih goricah se v vsakem veselem decembru ovijejo v podobo zelenih prazničnih lučk, sedaj pa bodo zeleni tudi na drugačen način. 9. marca so namreč z investitorji podpisali pogodbe o prodaji zemljišča, potrebnega za gradnjo sončne elektrarne v poslovni coni Žice.
Ta bi naj stekla v prvem polletju letošnjega leta, letos pa naj bi bila elektrarna tudi že predana namenu.
Konec lanskega leta so namreč sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za omenjeno cono, v kateri načrtujejo gradnjo nestanovanj-skih stavb za potrebe obrtnih, skladiščnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti z integriranimi sončnimi elektrarnami za proizvodnjo električne
energije z gradnjo potrebne gospodarske infrastrukture in ureditvijo zunanjih površin. V ta namen je bil januarja objavljen javni razpis za prodajo navedenega zemljišča, na katerem so izbrali tri ponudnike.
»Vsi trije izbrani investitorji imajo registrirana podjetja v naši občini. Poleg elektrarne na jeklenih konstrukcijah oziroma v obliki proizvodnih hal načrtujejo v prihodnjih letih v te prostore vnesti proizvo-
dne in storitvene programe, kar pomeni nove zaposlitvene možnosti,« je povedal župan Silvo Slaček.
S proizvodnjo električne energije naj bi pokrivali potrebe približno 1000 gospodinjstev, zmanjševali emisije, ne povzročali hrupa in na splošno delovali okolju prijazno, prav tako pa naj bi taka postavitev proizvodnje na objekte imela življenjsko dobo najmanj 30 let.
Po besedah župana gre tako za pomembno in tudi v finančnem smislu zahtevno investicijo, katere vrednost znaša okoli 15,6 milijona evrov, kar je v zaostreni gospodarski situaciji za njihovo občino izjemnega pomena: »Ne le z vidika zelene energije, ampak tudi zaradi možnosti, ki se nakazujejo v prihodnjih letih za določene zaposlitvene kapacitete.«
Polona Ambrožič
Svet je majhen
Realpolitične igre
Združene države Amerike so stale za vsemi dogodki, ki so pripeljali do spremembe režima v Tuniziji. Barrack Hussein Obama se je ponovno izkazal za izredno nesposobnega igralca, ker njegova administracija ni pričakovala širitve vala protestov po celotnem arabskem svetu. Hillary Clinton je bila popolnoma presenečena pred vstajo v Egiptu. Svet oziroma analitiki pa še danes težko dojamejo pristop zahodnih mednarodnih igralcev do Moamerja Gadafija, voditelj libijske revolucije, kot se je sam rad predstavljal med svojimi potovanji po svetu v spremstvu znane ženske osebne straže.
Ameriška administracija z vsako svojo potezo sporoča Zemljanom, da bi se dejansko najraje ukvarjala le s kitajsko velesilo in da Evropa ali Sredozemlje ne obstajata na obzorju washingtonske politike. Evropska skupnost mora upati, da bodo na naslednjih predsedniških volitvah čez lužo zamenjali predsednika, če si ne želi ostati sama in izolirana znotraj zahodnega sveta in izgubiti tekmovanja z vhodnimi vzpenjajočimi se silami. Vsakič, ko je Evropa v zadnjih sto letih izgubila »zunanji nadzor«, jo je to pahnilo v vojno. Mednarodna žarišča se nam bližajo in nas ogrožajo na južni meji. Bruselj seveda retorično odgovarja, a nekatere države aktivno pristopajo k problemu. Francija bi -pravilno - rada izkoristila situacijo v Libiji za to, da bi pridobila geostrateške pozicije na račun Italije in Združenega kraljevstva. Medtem ko Pariz - kot vedno v svoji zgodovini - priznava novo revolucionarno oblast, London in Rim pošiljata na teren svoje enote za razdelitev Libije v primeru civilne vojne. Eni bi pripadala Tripolitanija, drugi Cirenajika. Če ZDA ne znajo obvladati lastnega imperija, se pač stare evropske sile veselo vračajo v logiko koloniali-stičnega imperializma.
Evropske prestolnice pred tedni niso razumele, da Libija ni podobna Egiptu. V Kairu je bil problem vertikalen. Rešitev je lažja, če najdemo pravega predsednika, ki bo igral »po naše«. V Tripolisu pa je problem horizontalen oziroma rešitev vključuje nešteto kombinacij, ker Libijo obvladujejo družine. Težko verjamem, da bo mednarodni pritisk prinesel odstop Gadafija. Libijski vodja ima podporo, nadzoruje teren in je pripravljen na civilno vojno. Če bi ga mednarodna skupnost želela odstraniti, bi se morala angažirati neposredno na terenu, kar lahko pripelje le do afganistanskega scenarija sredi saharske puščave. Niti en vodja arabskega sveta ne mara Gadafija, vendar se vsi zavedajo, da je najpomembnejše, da val protestov ne doseže Perzijskega zaliva, za kar naj bi Savdska Arabija bila pripravljena pomagati libijskemu voditelju. Vladne sile Tripolisa imajo zagotovljeno tudi pomoč čadskega predsednika Idrisa Debyja, ki tako plačuje dolg za Gadafijevo podporo v času civilne vojne v 90. letih prejšnjega stoletja. Na enak način prihaja podpora od borcev Tuaregov iz Malija, Nigerije in revolucionarnih enot Sierre Leoneja ter Nigerije, ki so v preteklosti vedno dobivali finančno in tehnično pomoč od tripolijske vlade.
Igra na naši južni meji ni lahka. Na mizi so interesi strateškega pomena. Prehitro smo se otresli Ga-dafija, s katerim smo do včeraj sklepali velike posle. Če ostane, nam bo vrnil močan udarec. Morje bodo preplavile polne ladje z begunci. Vrnil se bo v teroristične vode. Destabiliziral bo vse sosednje države. Nafto bo prodajal Kitajski, Severni Koreji in Rusiji preko trikotnika z Venezuelo prijatelja Huga Chave-za. Realpolitično gledano mislim, da se je naš zahod izredno slabo izkazal v trenutni mednarodni igri in da svojim tekmecem, torej Kitajski in arabskemu svetu, ponovno dokazujemo, da nimamo izdelane nikakršne dolgoročne vizije, še manj pa strategije razvoja mednarodnih odnosov. Trenutno je vse, kar lahko upamo, da bo - natančno kot Carter na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja - tudi Obama opustil idealistično politiko in začel gledati na svet realneje.
Laris Gaiser
Haloze • Nezadovoljstvo nad predlogom nove uredbe
85 občin v obmejnem
problemskem območju
Državni zbor je sedmega marca že sprejel nov zakon o skladnem regionalnem razvoju, katerega del naj bi bila tudi posebna uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (OPO). Predlog te uredbe so med drugimi prejela tudi vodstva haloških občin s pojasnilom, da naj do 15. marca podajo svoja mnenja in morebitne pripombe.
Sama uredba s precej „zanimivimi" merili oz. kriteriji opredeljuje, katere občine lahko spadajo v OPO. V osnovi so to obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Temeljni kriteriji za določitev direktno obmejnih občin, ki spadajo v OPO, so po predlagani uredbi naslednji: obmejne občine so tiste, v katerih več kot 50 % prebivalcev živi v 10-km obmejnem pasu, ki imajo primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve. V OPO pa lahko spadajo tudi nekatere občine, ki direktno sicer nimajo stika z mejo, a mejijo na obmejne občine, vendar pa morajo ustrezati naslednjim merilom: več kot 45-minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto in velik delež območja v Naturi, ki mora presegati slovensko povprečje za 150 odstotkov.
Glede na opisana merila v OPO spada kar 85 slovenskih občin! Med njimi je 69 občin, ki so dejansko obmejne, in 16 takšnih, ki mejijo na obmejne občine. To so: Bistrica ob Sotli, Ajdovščina, Apače, Benedikt, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Metlika, Mežica, Miren-Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Pod-velka, Postojna, Preddvor, Pre-valje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rogašov-ci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Šalov-ci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč, Žetale in Žirovnica.
„To si je izmisli nekdo, ki nima pojma ..."
V obmejno problemsko območje, kot je razvidno, je bilo zajetih tudi vseh šest haloških občin, vendar so župani enotnega mnenja, da uredba ni napisana tako, da bi o njej sploh
Foto: SM
Eden izmed kriterijev za vključitev občine v obmejno problemsko območje (občine, ki spadajo v ta območja, so potemnjene) je celo oddaljenost od avtoceste, ki mora znašati manj kot 45 minut vožnje ...
lahko resno razpravljali, kaj šele da bi govorili o njenem sprejemu. To so zapisali tudi v skupno besedilo pripomb in predlogov, ki so ga že posredovali na sedež Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v njem pa še navajajo:
„Problemska območja si je zamislil „nekdo", ki problemov sploh ne pozna oziroma še nikoli ni imel vpogleda v izvrševanje proračuna dejansko problematičnih občin in še ni bil prisoten na problemskem območju. Uredbo in kriterije za določitev območij in občin lahko pripravi le tisti, ki res dobro pozna problematiko na terenu in dejansko stisko občin in občanov takšnih področij. Ocenjujemo, da je predlog uredbe zelo ohlapen, število občin je zelo veliko. Res je, da ta predlog uredbe vključuje vse obmejne občine in ne samo tistih ob južni meji, in je kar nekaj občin, ki so bile vključene v razpise za južno mejo, izpadlo. Kljub temu so razlike med 85 vključenimi občinami zelo velike. Ker bo verjetno obseg sredstev za posamezne razpise zelo omejen, je vprašanje, ali bodo občine z najslabšimi kazalniki tudi zares uspešne pri pridobivanju teh sredstev.
Ali bo uredba v praksi prinesla pozitivne premike, je odvisno od implementacije, ta pa iz uredbe ni razvidna. Če se želi z uredbo dati priložnost čimveč občinam, je tudi prav, ampak potem je potrebno to urediti s pogoji na razpisih. Ali bodo mogoči razpisi za posamezna področja, kot npr. za Posočje, Pomurje? Ali lahko pričakujemo program za Haloze? Ali se ne bodo razpisi podvajali, ker
so nekatera območja zajeta v specialnih zakonih (Posočje, Pomurje)? Če bodo razpisi veljali za vse naštete občine, potem je potrebno razlike med občinami ovrednotiti s točkov-niki, ki bodo občinam s slabšimi kazalniki prinesli več točk."
Razlike med občinami so (pre)velike
V nadaljevanju župani šestih haloških občin predlagajo, da naj se ločijo občine ob meji z Avstrijo in Italijo, ki so sredstva v preteklosti že lahko pridobivale, ter občine ob meji s Hrvaško in Madžarsko, tako da bi slednje dobile več točk. Prav tako predlagajo, da naj točkovanje sloni bolj na socialnem stanju in realnem stanju, konkretno pa navajajo naslednje kriterije: dolžina vseh lokalnih cest in javnih poti v občinah glede na površino, število prebivalcev in stroški tekočega vzdrževanja, dolžino vseh lokalnih makadamskih cest neposredno ob meji, višina posebnih trans-ferjev na prebivalca in glede na prihodke občin, višina zadolženosti občine za posebne namene (vodovod, kanalizacija) na prebivalca, dolžina zgrajene kanalizacije in čistilnih naprav, izgradnja in ureditev infrastrukture v poslovnih conah, urejenost turističnih in dopolnilnih dejavnosti (manj je tega, več točk lahko občina dobi) itd.
Haloški župani predlagajo še, da naj se v uredbi opredeli posebno poglavje z naslovom Haloze - nazaj k naravi, ki naj postane regionalna turistična destinacija s posebnim sofinanciranjem, saj razvoj industrije v tem okolju ne bo možen.
Glede kriterijev o pomanjkanju delovnih mest in podpovprečni gostoti poselitve pa so v haloških občinah mnenja, da so razlike med vključenimi občinami prevelike, zato bi bilo potrebno narediti posebne razrede in jih primerno točkovati, za kar so že izdelali svoj točkovnik. Ob tem vseeno poudarjajo, da naj bi občine, ki res mejijo na sosednje države (Hrvaško), dobile pri točkovanju več točk.
Predlagajo nov predlog uredbe
Svoja stališča do predloga uredbe o OPO pa haloški župani in županja zaključujejo z besedami:
„Če je cilj SVLR in vlade zagotoviti skladen regionalni razvoj, je potrebno v prvi fazi vzpostaviti približno enako stanje med občinami in šele nato lahko govorimo o skladnem razvoju. Trenutno ne moremo govoriti o pospešenem razvoju problemskih območij - ta področja je potrebno najprej opredeliti in jim pomagati. Haloze vsekakor so eno izmed problemskih območij, ki zahtevajo posebno obravnavo, tega pa predlagana uredba nikakor ne zagotavlja! Ugotavljati, kako daleč ima nekdo do avtocestnega priključka in kakšen je delež Nature, vsekakor nima nobene povezave z željo po realni opredelitvi problemskih območij. Predlagamo takojšen sestanek za pripravo predloga nove uredbe in da se Haloze uvrstijo na seznam posebnih območij, sedanja uredba pa naj se umakne v celoti in v roku 30 dni pripravi nov predlog."
SM
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer
Viktorinov večer je v petek, 18. marca, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju namenjen knjigi »Luč sveta«. Gre za predstavitev knjige pogovorov publicista Petra Sewalda s papežem Benediktom XVI. Knjigo, ki je izšla pri založbi Družina, bo predstavil prevajalec mons. dr. Anton Štrukelj. Za glasbeni utrinek bosta poskrbela mlada glasbenika Urban Erker, klarinet, in Tilen Zavec, saksofon, pod mentorstvom mag. Danijela Šegule iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Anton Štrukelj bo predstavil nazadnje prevedeno knjigo pogovora nemškega publicista Petra Sewalda s papežem Benediktom XVI. z naslovom Luč sveta. Naslov knjige, kije izšla v slovenščini, je ročno zapisal sam papež. Publicist Peter Sewald je imel čast, da mu je sedanji papež v 6-urnem pogovoru odgovarjal neposredno na okrog 300 vprašanj. Ob izidu knjige v slovenščini je pri založbi Družina Peter Sewald dejal, daje papež izreden sogovornik s svojo pristnostjo, preprostostjo in človeško toplino. Velika razlika je med tem, kar papež v resnici je, kar misli, uči in dela, in tem kakor ga prikazujejo sredstva javnega obveščanja. S knjigo Luč sveta je publicist Peter Sewald želel posredovati pravi portret, resnično in pristno podobo prvega moža Cerkve. Knjiga Luč sveta je izšla 23. novembra 2010 v Vatikanu v nemškem in italijanskem jeziku ter je bila razprodana v enem tednu, prevod v slovenščino je izšel 11. februarja letos in tudi ta je že razprodan. Vabim vas, da se udeležite predstavitve knjige na Ptuju in od blizu spoznate vsebino te svetovno uspešne izdaje neposrednega pogovora s papežem Benediktom XVI.
Peter Pribožič
Ptuj • Nocoj Cantemus
V Gimnaziji Ptuj bo danes ob 20. uri četrti koncert v okviru letošnjega abonmaja Arsane, društva za glasbeno umetnost. Nastopila bo vokalna skupina Cantemus, ki jo sestavljajo Vesna Kač, Alenka Podpečan - sopran, Dino Cestnik - tenor, Meta Dobrajc, Metka Dobrave - alt, Matjaž Kač -bariton, bas, in Vanja Dizdarevic - vocal percussion. Pevci zasedbe so v svojem desetletnem obdobju dosegli izjemne rezultate na področju vokalne glasbe doma in v tujini ter skupno izvedli približno 240 nastopov. Štirikrat so bili med najboljšimi na republiški reviji MPS in tako postali nosilec zlatega žiga JSKD Republike Slovenije. Posebej ponosni so na svoj festival Sredi zvezd, ki se je že osmič odvil v Žalcu. Sodelovali so z različnimi skupinami, pevci in glasbeniki; med vidnejšimi so zagotovo Mojmir Sepe, Nuša Derenda, Darja Švajger, New Swing Quartet in Šank Rock.
Polona Ambrožič
Ptuj • Poklon ženskam
Foto: arhiv KPS
8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, so v Klubu ptujskih študentov po starem mestnem jedru in v enem izmed nakupovalnih središč razveselili mimoidoča dekleta in žene z nageljni. »8. marec je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov nežnejšega spola. Ker v sodobni družbi še vedno prihaja do neenakovrednega položaja žensk, je prav, da na to opozorimo. Seveda pa se moramo za enakopravnost na vseh področjih zavzemati vse leto in ne samo na ta dan,« je pojasnil vzrok za omenjeno akcijo vodja projekta Teo Milošič iz KPŠ-ja.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv
Kidričevo • Kadrovska čistka novega župana
Uradno brez, sicer pa z novim direktorjem
V Kidričevem so bile zadnje dni vse glasnejše govorice, da je župan Anton Leskovar brez razloga odstavil dosedanjo direktorico občinske uprave Eve-lin Makoter Jabločnik in za novega direktorja brez javnega razpisa imenoval Damjana Napasta.
Po sledeh govoric smo se najprej odpravili na Občino Kidričevo in župana povprašali za pojasnila.
Kako je z dosedanjo direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, je res, da ste jo razrešili?
»Pojasniti moram, da je Eve-lin Makoter Jabločnik na Občini Kidričevo sicer še v službi, vendar ji teče odpovedni rok. Kot veste, smo na seji občinskega sveta 24. februarja potrdili občinski proračun za letošnje leto. S tem so svetniki potrdili tudi načrt delovnih mest, v katerem je tudi delovno mesto delavca občinske uprave, ki se imenuje na osebno zaupanje župana. Naj dodam, da je ta zaposlitev mogoča le za določen čas in lahko traja največ za čas, ko opravlja funkcijo trenutni župan, to zaposlitev pa omogoča 68. člen zakona o javnih uslužbencih.«
Je res, da ste za novega direktorja že imenovali Damjana Napasta?
»Damjan Napast je na občini
Kidričevo zaposlen od 25. februarja za določen čas kot višji svetovalec župana. Res pa je, da trenutno preučujemo možnost njegove prerazporeditve na mesto direktorja občinske uprave in možnost njegovega začasnega prevzema nekaterih pooblastil direktorja občinske uprave.«
Nam lahko pojasnite, zakaj ste pravzaprav razrešili dosedanjo direktorico?
»Mislim, da je zadeva jasna: to je županova pravica po zakonu in jaz sem jo uporabil. Ker po njeni razrešitvi zanjo na občini ni drugega delovnega mesta, je dobila tudi odpoved delovnega razmerja in zdaj že teče odpovedni rok.«
Kaj pa imenovanje novega direktorja, mar za to ni potreben javni razpis?
»Še enkrat poudarjam: gre za zaposlitev v kabinetu župana, in sicer za zaposlitev delavca na osebno zaupanje župana.«
Med drugim se po občini govori, da je Damjan Napast tudi novi direktor ob-
Dosedanja direktorica Evelin Makoter Jabločnik je po razrešitvi prejela odpoved delovnega razmerja, tako da ji že teče odpovedni rok.
činskega javnega podjetja. Je to res?
»Zadeve okrog javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje, ki smo ga ustanovili s sklepom občinskega sveta, so še v fazi uvajanja, zato o tem več zaenkrat nima smisla govoriti. Ko bo znanega kaj več, vam bom lahko več povedal.«
Kljub vsemu povedanemu bo verjetno župan Anton Le-skovar javnosti in predvsem
Foto: M: Ozmec
Zupan Anton Leskovar (levo) je ob predaji donacije v sredo Damjana Napasta (v sredini) pred vsemi nagovoril kot direktorja občinske uprave.
občinskim svetnikom težko pojasnil, zakaj je z razrešitvijo in imenovanjem novega direktorja občinske uprave tako hitel. Da gre za hitre in verjetno vnaprej dogovorjene, predvsem pa dokončne odločitve novega župana, zgovorno pojasnjuje napis na vratih v hodniku kidričevske občinske uprave; nasproti županove pisarne je na vratih bela ploščica z napisom: Damjan Napast,
dipl. ing., direktor občinske uprave.
Da je najbrž res že vse odločeno, po svoje dokazuje tudi dogodek na sredini izročitvi donacije v prostorih občine Kidričevo, kjer je bil ob županu Antonu Leskovarju ves čas tudi Damjan Napast. Ob koncu ga je župan po zahvali dona-torjem namreč nagovoril: »Kaj pa ti, direktor, boš tudi ti kaj povedal?« »Ne, hvala, sedaj ne
bi, morda kdaj drugič,« je odgovoril očitno že novi direktor občinske uprave kidričevske občine.
Ni skrivnost, da je Damjan Napast aktivno sodeloval v času predvolilne kampanje za novega župana, še manj pa, da mu je Leskovar že tedaj v zahvalo za predvolilno podporo njegovih ljudi obljubil sedež direktorja občinske uprave.
Za nekaj pojasnil ali vsaj za mnenje smo zaprosili tudi dosedanjo direktorico občinske uprave Evelin Makoter Ja-bločnik, pa smo jo v prostorih občine komajda našli, saj je ostala brez svoje dosedanje pisarne, brez svojega računalnika ter brez elektronske povezave, vendar je za sedaj kakršen koli komentar v zvezi z njeno razrešitvijo vljudno odklonila. Naj dodamo, da je bila direktorica občinske uprave kar 16 let, od tega dva mandata v Mestni občini Ptuj, zadnja dva pa v občini Kidričevo.
M. Ozmec
Markovci • Bolj kot gasilski lobi popustil župan
S proračunoma in vrtcem opravili v 20 minutah
Druga izredna seja sveta občine Markovci je postregla s presenečenjem, saj so tri pomembne občinske dokumente - proračuna za letošnje in prihodnje leto in projekt za nov vrtec - svetniki sprejeli v pičlih 20 minutah.
Po spodletelem poskusu, da bi omenjena izredno pomembna občinska dokumenta, ki zagotavljata financiranje in delovanje občine v letošnjem in prihodnjem letu, sprejeli na prejšnji seji (kot smo poročali, so tedaj zaradi prevelikih zahtev o financiranju gasilstva oba proračuna zavrnili skupaj s predlaganimi amandmaji), so o obeh proračunih ponovno sklepali na izredni seji, ki jo je župan Milan Gabrovec sklical v torek, 15. marca. Župan je že takoj na začetku svetnike pozval k razumnem odločanju in jih opozoril, da je sprejem proračunov nujen za nemoteno delo občine. Skoraj v isti sapi je odkrito priznal, da je zaradi izredne pomembnosti že sredi prejšnjega tedna sklical usklajevalni sestanek s predstavniki vseh političnih strank oziroma svetniških skupin, na katerem so se dogovarjali, pogajali in dogovorili o spremembah predloga proračuna za letošnje in prihodnje leto. Ta naj bi bil sprejemljiv tako za gasilce kot tudi za vodstvo občine. Na usklajevalnem sestanku so se dogovorili, da se v proračunu za leto 2011 sredstva za opravljanje gasil-
ske službe povečajo z 8.000 na skoraj 13.000 evrov, sredstva za delovanje občinskega gasilskega poveljstva z dobrih 1.600 na skoraj 2.600 evrov, povečali so tudi sredstva za delovanje Gasilske zveze občine Markovci s 15.000 na dobrih 16.500 evrov. Na drugi strani pa so bili primorani znižati sredstva za projekte na področju gospodarstva s 4.000 na 3.000 evrov, z 1.840.260 na 1.851.760 evrov pa so povečali postavko prejetih sredstev iz državnega proračuna in strukturnih skladov Evropske unije.
Na podoben način, torej s pogajanji, so se dogovorili tudi o spremembah v proračunu za prihodnje leto 2012, saj so za 50.000 evrov povečali sredstva za nabavo gasilskega vozila v Markovcih, denar za opravljanje gasilske javne lokalne službe so povečali z 8.000 na skoraj 13.000 evrov, sredstva za občinsko gasilsko poveljstvo z dobrih 1.600 na dobrih 2.600 evrov, sredstva za delovanje gasilske zveze s 15.000 na dobrih 16.500 evro, na račun tega pa so na drugi strani predvideli povečanje prihodkov od premoženja z 1.469.690 na 1.527.190 evrov.
Z izjemo Milana Majarja,
ki ga je zanimalo le, zakaj je prišlo do spremembe pri zavarovanju objekta v Stojncih, so svetnica in svetniki tokrat ostali brez vprašanj in pripomb, da so se resnično dobro pogodili, pa so dokazali tudi ob glasovanju, saj so vsi dvignili roke in tako soglasno potrdili sprejem občinskega proračun za letošnje in prihodnje leto.
Tudi pri tretji točki ni bilo nekih posebnih težav, saj so po krajši razpravi soglasno sprejeli projekt izgradnje novega vrtca v Markovcih. Kot je pojasnil županov svetovalec za
področje občinskih investicij Branko Zorko, načrtujejo 9-oddelčni vrtec s površino okoli 1400 kvadratnih metrov, vreden 1.959.522 evrov. Če bo vse po načrtih, naj bi gradnjo pričeli že avgusta. Občina Mar-kovci naj bi v projekt vložila 46 odstotkov lastnih sredstev, pričakujejo pa skoraj 53 odstotkov sredstev iz državnih in drugih virov. Ob tem je župan poudaril, da je za občino ta projekt zelo pomemben tudi zaradi tega, ker so sprva predvidevali, da bodo morali nov vrtec v celoti financirati sami, zdaj pa se ponuja možnost, da
bodo več kot polovico potrebnega denarja prejeli iz državnih virov.
Podžupana Franca Rožan-ca je zanimalo, zakaj še vedno ni določena natančna lokacija za nov vrtec, poleg tega pa je bil skeptičen, ker na občini pričakujejo kar 53-odstotno sofinanciranje države; menil je namreč, da je to pričakovanje preveč optimistično. Vodja investicije Branko Zorko mu je pojasnil, da je lokacija za nov vrtec že znana, saj je gradnja objekta predvidena na parceli pri osnovni šoli. Težave naj bi nastopile le zaradi dejstva,
Foto: M. Ozmec
Župan Milan Gabrovec (levo) in njegov svetovalec za področje investicij Branko Zorko sta kljub trem točkam imela kar precej dela.
da sedaj prek te parcele vodi visokonapetostni daljnovod in ga bodo morali prestaviti. Sicer pa je tudi on menil, da je preveč optimistično pričakovati, da bodo od države dobili kar 53 odstotkov sredstev. O tako visokem deležu državnih sredstev je bila skeptična tudi direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, ki je pojasnila, da je država za sofinanciranje vseh projektov v letošnjem letu razpisala le 7,5 milijona evrov, tako da je težko verjeti, da bodo v občini Mar-kovci prejeli toliko, kot bodo zaprosil.
Preden so se razšli se je župan Milan Gabrovec, ki je zamolčal to, da so se pred izredno sejo sestali še enkrat, vsem še enkrat zahvalil za pripravljenost, da so tokrat le dvignili roke in sprejeli vse tri pomembne občinske dokumente. Da bi svojo hvaležnost tudi dejansko potrdil, pa je vse skupaj vljudno povabil v kletne prostore na pokušnjo novega županovega vina, kjer so veliki delovni zmagi ene najbogatejših občin v Sloveniji vsi skupaj nazdravili.
M. Ozmec
Zetale • Proračun v javni razpravi
Letos gradnja vrtca in morda ceste
Z letošnjim občinskim proračunom so se žetalski svetniki in predstavniki vaških odborov, ki so bili vabljeni na zadnjo sejo, prvič seznanili šele v ponedeljek zvečer. Župan Anton Butolen je pozno sprejemanje proračuna pospremil s pojasnilom, da so pač počakali na izide nekaj razpisov, kamor se je občina prijavila s svojimi projekti.
„Glede na številke pa bi lahko praktično isti proračun obdelali že decembra lani," je predstavitev glavnega akta občine začel Butolen, ki niti ni bil videti in slišati kaj posebno razočaran, in nato nadaljeval: „Čakali smo na izid razpisa za Južno mejo, kjer pa smo bile vse haloške občine po vrsti zaradi neprimernih pogojev zavrnjene. Tako je za zdaj izpadla modernizacija ene izmed cest, ki bi jo sicer lahko naredili s sofinanciranjem preko tega razpisa. Prav tako smo že drugič neuspešno kandidirali na razpisu IPA (za čezmejno sodelovanje s Hrvaško), kamor smo prijavili projekt dokončanja ureditve Vu-kove domačije s postavitvijo manjšega objekta ob domačiji, ki bi služil kot pisarna, z obnovo Pušnikove domačije in ureditvijo celovite krožne kulturne poti po občini. Skupno je bil naš projekt ocenjen na 260.000 evrov, a kot pravim, smo bili na razpisu IPA že drugič neuspešni, čeprav uradne zavrnitve še nimamo, ampak je na internetnih straneh že objavljen izbor projektov, kjer pa našega ni ..."
Po takšnem uvodu je sledila dokaj natančna in podrobna predstavitev posameznih proračunskih postavk. Skupno znaša žetalski proračun za letošnje leto 2,6 milijona evrov ( z razpisnim sofinanciranjem vred), vendar se lahko ta vrednost zniža še za okoli 420.000 evrov, če občina ne bo dobila pozitivnega sklepa za sofinanciranje cestnega projekta, ki ga bodo zdaj prijavili na pričakovan razpis kmetijskega ministrstva za razvoj vasi.
„V letošnjem proračunu je kar 71% denarja namenjenega za naložbe. Največja investicija je začetek gradnje nizkoe-nergetskega vrtca, vrednost projekta je ocenjena na dober milijon evrov, večino denarja pa bomo pridobili z zadnjega razpisa Regionalnih razvojnih programov (RRP) - kar 878.000 evrov. Druga velika naložba je modernizacija ceste Stopnica-Prekože-Potni vrh. Ta cestni projekt bomo prijavili na omenjeni razpis kmetijskega ministrstva, ki se pričakuje v kratkem, in upam, da bomo uspešni. S pozitivnim sklepom bi tako pridobili 424.000 evrov, sicer pa je
Na ponedeljkovo sejo, ki je bila namenjena predstavitvi letošnjega proračuna, so bili ob članih občinskega sveta vabljeni tudi predstavniki vseh vaških odborov; tako da so lahko iz prve roke slišali razlago župana, ta pa si je s tem prihranil nekaj dodatnega dela ...
naložba ocenjena na 599.000 evrov. Ob tem bo treba nameniti okoli 100.000 evrov za redno vzdrževanje cest, največ za gramoziranje in za pluženje, v proračunu pa sta predvideni še modernizaciji dveh krajših odsekov cest Stopnica-Gater in Žetale-Režek, ki bosta skupaj zahtevali okoli 115.000 evrov. 80.000 evrov pa bo potrebno plačati še za lanske cestne naložbe," je glavne predvidene letošnje naložbe v občini opisal župan.
Jeza in kritika nad razpisi
Zbranim je nato razlagal še pogoje že objavljenih razpisov, ki so za občine, zlasti nerazvite haloške skupnosti, popolnoma zgrešeni in nedosegljivi, skritiziral še dejstvo, da se kriteriji razpisov kar naprej spreminjajo, zato so velikokrat že pripravljeni projekti, ki zahtevajo precej časa in denarja, potem dejansko neuporabni za prijavo, in zaključil: „Iz RRP
ne moremo več črpati denarja za ceste, čeprav bi bilo to za našo občino najbolj nujno. Da svojega deleža sredstev ne bi pustili neizrabljenega, smo, upoštevajoč zahteve, pač pripravili projekt izgradnje vrtca, ki je sicer prav tako potreben. Zadnji razpis za Južno mejo je postavljal kot enega glavnih kriterijev ureditev dostopa do slovenskih domačij, a pri nas takšnih primerov pač ni več. Zdaj nas v SVRL dobesedno silijo, da se s cestnimi projekti naj prijavljamo na razpise kmetijskega ministrstva, torej na razpis za razvoj vasi ali za ureditev vaških središč. Sicer smo mi nameravali na te razpise nameravali prijavljati projekte za izgradnje manjših čistilnih naprav, saj nam do leta 2013 iz tega naslova pripada 750.000 evrov. Problem, ki nastaja, je v tem, da je financiranje po teh razpisih oziroma ukrepih odstotkovno nižje, ob tem pa se zahteva, da se ob cesti hkrati uredi še kakšna dodatna infrastruktura; bodisi pločniki, javna razsvetljava ali avtobusne postaje. In ker je hudo nelogično, da bi mi ob naših tri metre širokih ce-
stah gradili še pločnike, smo se, da smo zadostili pogojem, pač odločili za ureditev nekaj avtobusnih postajališč. Toda zanje smo potrebovali gradbeno dovoljenje, zato projekta modernizacije ceste Prekože nismo mogli prijaviti prej, ampak čakamo na prihodnji razpis, ki naj bi bil marca."
Posebne razprave svetnikov in predstavnikov vaških odborov po takšnih pojasnilih in predstavitvi proračuna sploh ni bilo; padli sta le eno ali dve nepomembni vprašanji, nato pa so svetniki soglasno potrdili, da lahko gre proračun v javno obravnavo. Ta se je začela naslednjo minuto po končani seji, saj so se ga takoj lotili prisotni iz vaških odborov skupaj s svetniki po posameznih naseljih, v prihodnje ga bodo obdelali še občinski odbori, po pretečenem nujnem 15-dnev-nem roku javne objave pa bo takoj sklicana izredna seja, na kateri je v skladu z žetalsko tradicijo pričakovati potrditev proračuna. Še pred iztekom zadnjega marca, saj bi v nasprotnem primeru župan moral izdati sklep o začasnem financiranju občine.
SM
Videm • Gradbišče v središču občine
Nova podoba Vidma
V centru videmske občine, od občinske stavbe pa vse do pokopališča, že dva tedna brnijo stroji: razkopani so pločniki, promet poteka izmenično, povsem zaprt pa je tudi prostor pred občinsko zgradbo.
„Center naše občine je te dni res gradbišče, saj se aktivno izvaja ureditev središča. Gre za projekt, ki smo ga lani uspešno prijavili na razpis za razvoj podeželja in pridobili pozitiven sklep ministrstva za kmetijstvo in prehrano za sofinanciranje. Skupno je projekt vreden 427.000 evrov; večino denarja bomo pridobili preko razpisa, občina pa bo plačala
DDV," je povedal župan Friderik Bračič.
V okvir projekta je že bil zajet nov oplesk občinske zgradbe ter ureditev asfaltiranega krožišča ob igriščih pod šolo, s katerim je urejen lažji dostop do vrtca, hkrati pa imajo šolski avtobusi možnost obračanja.
Letos se realizacija projekta ureditve občinskega središča
nadaljuje s postavitvijo javne razsvetljave v strogem centru občine, na novo bodo narejeni pločniki, medtem ko se bo prostor pred občinsko stavbo, ki je doslej še najbolj služil za parkiranje nekaj avtomobilov, spremenil v družabni mini trg: „Obstoječi prostor se sanira predvsem zaradi posedanja na nasipnem delu, zato se bo postavil oporni zid, parkirišča pa ne bo več, ampak bo urejen
manjši prireditveni prostor za druženje ljudi s fontano."
Dela v središču občine izvaja najugodnejši izbran izvajalec po razpisu, podjetje GP Project ing. (s podizvajalci), ki je hkrati izvajalec nove vežice ob videmskem pokopališču, uradno imenovane poslovilni prostor. „Nov poslovilni prostor je praktično že dokončan, zdaj se urejata le plato pred njim, ki bo tlakovan, in bližnja okolica," je povedal župan Bračič in dodal, da bo končna cena izvedbe tega objekta, ki bo pravzaprav služil mašam oz. cerkvenim obredom ob pokopih umrlih, z vsemi dodatnimi deli dosegla dobrih 300.000 evrov ali kakšnega čez. Del denarja za moderno krščansko vežo je občina zagotovila po zakonu o financi-
ranju občin, nekaj pa bo seveda dodala še iz lastnega deleža proračuna.
V naslednji tednih pa se Videm namerava prijaviti na še nekaj razpisov, ki jih pričakujejo. Prvi med njimi naj bi bil objavljen že marca - razpis za razvoj podeželja (Ukrep 322), na katerega bodo prijavili okoli 140.000 evrov vreden projekt ureditve vaškega središča v Leskovcu (dejansko se bo obnavljal tamkajšnji gasilski dom), ter s projektom, ki je imenovan ureditev središč in infrastrukture za otroke po središčih KS in je prav tako ocenjen na približno 140.000 evrov. Na pričakovan razpisa za Leader sredstva Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze se bodo v Vidmu prijavili s projektom obnove vinske
kleti v vrednosti okoli 45.000 evrov, morda pa še s kakšnim projektom, kar bo odvisno od pogojev razpisa. Prav tako pripravljajo dokumentacijo za prijavo na šesti javni poziv za RRP, kjer lahko počrpajo še okoli milijon evrov. Za pridobitev tega denarja bodo prijavili projekt izgradnje kanalizacije v Pobrežju (brez čistilne naprave) in projekt ureditve infrastrukture v tamkajšnji obrtno-poslovni coni.
Tako kot vse ostale haloške občine pa so v Vidmu bili neuspešni s cestnimi projekti na razpisu za južno mejo. Za projekt izgradnje kanalizacije, ki so ga prav tako prijavili na omenjeni razpis, uradne zavrnitve sicer še ni, vendar je pričakovana.
SM
V okviru realizacije projekta ureditve vaškega središča bo občinska v Vidmu urejajo nove pločnike in javno razsvetljavo po središču Pred zaključkom je tudi t. i. poslovilni prostor ob pokopališču, kjer je
stavba dobila novo podobo dvorišča, kjer bo poslej tudi fontana. občine.
cena s prvotnih 200.000 evrov doslej narasla že na 300.000 evrov.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Juršinci • Proračun sprejet
Večji projekti šele v začetku poletja
Juršinski občinski svet je na zadnji seji potrdil letošnji proračun občine, ki tehta dobre 3,2 milijone evrov. Med največjimi predvidenimi naložbami letos je že napovedana temeljita obnova kulturnega centra v središču občine, ureditev 2,5 kilometra pešpoti z javno razsvetljavo in sanacijo ceste na Gomilo ter prva faza urejanja vaškega središča v Gabrniku.
Foto: SM
Največja juršinska naložba letos je temeljita prenova kulturnega centra v središču občine, ki bo stala okoli 1,1 milijona evrov, začela pa naj bi se junija.
Gradbišča se bodo po besedah župana Alojza Ka-učiča odprla predvidoma v začetku poletja, že zdaj pa je živahno v centru občine, kjer so se začela dela za gradnjo medgeneracij-skega centra (doma ostarelih). Kot je znano, je bil prvi razpis preklican, na drugem pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot najugodnejšega izvajalca izbralo murskosoboško podjetje Pomgrad.
„Projekt ureditve vaškega središča v Gabrniku smo razdelili v dve fazi; letos bomo naredili kanalizacijo, pločnike in cestno razsvetljavo ter hkrati zamenjali vodovodne cevi od Gabrnika do Juršincev v ocenjeni vrednosti okoli 1,2 milijona. 600.000 evrov bomo počrpali iz napovedanega šestega poziva regionalnih razvojnih programov (RRP). Druga faza bo modernizacija ceste s krožiščem in rekonstrukcija mostu; to bomo izvajali skupaj z Direkcijo RS za ceste, ki bo večinski soinvestitor," je pojasnil Kaučič.
Večji del sredstev iz RRP bodo v Juršincih namenili za ureditev omenjenega kulturnega centra; ta bo po oceni zahteval okrog 1,1 milijona evrov, s pozitivnim sklepom Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravi (SVRL) pa že imajo zagotovljenih dobrih 740.000 evrov. Razliko bo občina seveda zagotovila iz lastnega proračuna. Razpis za izvajalca del je že
objavljen, konec aprila pa bo tudi znano, kdo je izbran in če ne bo pritožb, se bo prenova velike stavbe lahko začela takoj zatem.
Denar iz 23. člena Zakona o financiranju občin (ZOF) bodo v Juršincih letos namenili asfaltiranju dveh krajših odsekov še vedno makadamskih cest; gre za 500 metrov ceste v Sakušaku in 800 metrov v Zagorcih. Modernizacija obeh odsekov, ki se bo izvedla junija ali julija, bo zahtevala okoli 150.000 evrov. S projektom ureditve pešpoti na Gomilo se bo občina prijavila na do marca pričakovan razpis kmetijskega ministrstva Razvoj vasi, kjer pričakujejo pozitiven sklep za sofinanciranje.
Drugič zavrnjeni pri širokopasovnih omrežjih
Manj sreče pa so Juršinča-ni, sicer skupaj še z osmimi ostalimi slovenjegoriškimi občinami, imeli na drugem razpisu za gradnjo širokopasovnih omrežij. Kot je znano, je bil namreč ta konzorcij občin s svojo vlogo zavrnjen. Na omenjenem razpisu, drugem po vrsti, je bilo med uspešne vlagatelje (gre za pet konzorcijev občin, ki jim načelujejo občine Mokronog-Trebelno, Sežana, Pivka, Mozirje in Slovenske Konjice) razdeljenih 36,8 milijona evrov, kar pomeni praktično vsa predvidena sredstva za ta razpis (v blagajni naj bi za aprilsko odpiranje ostalo dobrih 344.000 evrov).
Župan Alojz Kaučič je razočaran nad dejstvom, da je tudi njihova občina že drugič (sicer v konzorciju devetih slovenjego-riških občin) izpadla na razpisu za sofinanciranje širokopasovnih omrežij: "Upam, da bomo v obljubljenem ponovljenem razpisu uspešni."
Konzorcij slovenjegoriških občin, ki jih v tem projektu vodi občina Sveta Trojica, se je na zavrnitev vloge že pritožil. „Naša občina je bila zavrnjena že drugič, saj smo se na ta razpis prijavili že leta 2007, takrat skupaj s sosednjo občino Sv. Andraž. Seveda smo zelo, zelo razočarani in upam, da bo, kot obljublja Golobič, razpis ponovljen ter da bomo takrat pa uspešni."
Pritisk županov številnih občin, ki so tokrat izpadle iz sofinanciranja, je bil oz. je še izjemno močan; med drugim so se župani severnoprimor-skih in koroških občin, kot je povedal poslanec Branko Ma-rinič, celo udeležili izredne seje odbora na to temo, ki jo je zahtevala SDS, medtem ko
iz slovenjegoriških občin ni bilo nikogar. Kaučič pravi, da o tej izredni seji ni vedel nič in ni bil obveščen, kar je sicer dolžnosti nosilca skupnega projekta, torej trojiškega župana. Škoda, če res ni bilo nikogar, kajti če se bo res zbralo še kaj denarja, bodo skoraj gotovo imeli prednost tisti, ki bodo zdaj najglasnejši - in zgolj pritožba ter ena novinarska konferenca sta absolutno premalo. Minister Golobič sicer precej negotovo govori, da bo poskušal nekje najti še kakšnih 10 milijonov evrov za projekte, še pred tem pa naj bi natančno preverili vse pri-
tožbe in sume morebitnega nezakonitega ravnanja ljudi na ministrstvu. Izid naj bi bil znan do poletja.
Kakorkoli že, po zbranih podatkih bi država za ureditev širokopasovnih omrežij na vseh območjih, kjer ni komercialnega interesa podjetij, potrebovala med 80 in 90 milijoni evrov.
Namesto Pirata 40.000 evrov nazaj
Še vedno pa se kot jara kača vleče zgodba z juršin-skim razvpitim Piratom - gre za opuščen in hitro propada-
joč gostinski objekt v samem centu občine, ob krožišču, ki ga je občina sicer kupila na javni dražbi, a se je lastnik pritožil in postopek prodaje je bil ustavljen, kupnina pa je obležala na računu ptujskega okrajnega sodišča. „No zdaj smo ta denar po precej dolgem času sicer dobili nazaj, ampak smo se pritožili tudi mi in čakamo, kaj bo dosodilo sodišče," je še povedal Aloj Kaučič, ki se strinja z veliko enakomislečimi občani, da je objekt v sedanjem stanju zelo nevaren za mimoidoče, saj se praktično podira.
SM
Lenart • S tretje redne seje občinskega sveta
Dolgo in umirjeno o 18 točkah
10. marca so se svetniki Občine Lenart sestali na tretji redni seji, na dnevnem redu pa so imeli kar 18 točk; z vsemi predlaganimi odloki so se strinjali.
Kot vedno so svetniki na začetku seje prisluhnili poročilu župana Janeza Krambergerja, ki jim je predstavil aktualno dogajanje v občini. Med drugim je povedal, da poteka gradnja lenarškega kulturnega doma po načrtih, da imajo sicer 10-dnevno zamudo, a jo nameravajo nadoknaditi v naslednjih mesecih.
Dotaknil se je tudi gradnje vodovodnega sistema za 12 slovenskogoriških občin: »Prekiniti smo morali pogodbo z izbranima izvajalcema, podjetjema SCT in Granit, zdaj pa čakamo na vsa potrebna soglasja. Od ministrstva za okolje in prostor smo ga že dobili, od ministrstva za lokalno samoupravo pa še ne. Potem bomo objavili razpis, ki bo trajal 30 dni, nato pa izbrali novega iz-
vajalca. Zamujamo že več kot pol leta, zato si želimo to storiti čimprej, da ta prepotrebni projekt steče.«
Župan je prisotne seznanil tudi s problematiko, povezano z enim izmed podjetij v tamkajšnji industrijski coni. »Gre za Papir servis, ki je registriran za ravnanje z odpadki in ima dovoljenje na območju cone za letno predelavo 50.000 ton nenevarnih kovinskih in nekovinskih odpadkov, želi pa zdaj pridobiti dovoljenje za večje količine. A se je oblikovala civilna iniciativa, ki župana, svetnike in občinsko upravo sprašuje, kaj dovoljujemo. Moja odgovornost je, da delam v skladu z zakonom, in zagotovo bomo naredili vse, da bo omenjeno podjetje pridobilo vsa dovoljenja za morebitno pove-
čanje kapacitet. Res je, da včasih, ko je vreme neugodno, te odpadke odnaša v soseščino, pa tudi vonjave se širijo, zato se ljudje upravičeno pritožujejo,« je pojasnil Kramberger.
Svetniki so nato potrdili več odlokov, med drugim v drugi obravnavi o vzdrževanju javne razsvetljave in semaforov. Strinjali so se tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o lokalnem turističnem vodenju, ki ga je bilo treba uskladiti z veljavno zakonodajo. Bistvena novost je, da lahko turistične skupine v njihovem okolju po novem vodi katerikoli vodič z ustrezno licenco.
Za šport 190.000
Svetniki so soglašali z letnim programom športa. Le-
tos mu namenjajo približno 190.000 evrov za vzdrževanje zunanjih in notranjih športnih objektov, za dejavnosti športnih društev in klubov ter za investicijska in vzdrževalna dela. Med drugim nameravajo 64.000 evrov porabiti še za plačilo pogodbene obveznosti za nogometno igrišče z umetno podlago v Selcah, 10.000 evrov za nadaljevanje ureditve kletnih prostorov kulturnega doma Selce za potrebe strelišča za zračno puško in fitnes prostora za tamkajšnje kolesarsko društvo, 14.500 evrov za namestitev zunanjih fitnes in razgibalnih naprav na Poleni ter 20.000 evrov za pridobitev projektne in druge potrebne dokumentacije za izvedbo velikega nogometnega igrišča z umetno travo na Poleni.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o soglasju k ceni za soci-alnovarstvene storitve pomoči družini na domu v višini 2,42 evra za uro.
Prav tako so prisluhnili podatkom o varnosti na območju Policijske postaje Lenart, ki, sodeč po poročilu policistov, kaže izboljšanje na področju cestnega prometa (beležijo namreč zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami), na področju kaznivih dejanj je preiskanost nekoliko višja, na področju javnega reda in miru pa stanje prav tako ocenjujejo kot ugodno, saj je prišlo do velikega upada števila obravnavanih kršitev.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata Maribor, skupnega inšpekcijskega organa 18 občin ustanoviteljic v lanskem letu. To kaže, da se je v letu 2010 povečalo število prejetih prijav, kar po eni strani dokazuje večjo zavest in manjšo toleranco prijaviteljev do nepravilnosti, po drugi strani pa ugotavljajo, da se
povečuje število prijav zaradi slabih sosedskih odnosov, saj jih je veliko s področja, kjer ni mogoče inšpekcijsko ukrepati (gre namreč za neurejene osebne odnose med sosedi, premoženjska razmerja ...). Medobčinski inšpektorat je lani tudi aktivno sodeloval v aprilski akciji ekologov Očistimo Slovenijo v enem dnevu, analiza po zaključku akcije pa je pokazala, da so bile vse občine tega območja aktivne v projektu. Prav tako je omenjeni organ povečal predvsem število izdanih odločb o prekrških, več pa je bilo tudi izterjav neplačanih glob.
Svetnikom so tudi predstavili projekte Razvojne agencije Slovenske gorice in Društva LAS Ovtar Slovenskih goric ter načrtovane investicije v novi poslovno-industrijski coni. Eno izmed podjetij namreč namerava tam zgraditi prvi poslovno-trgovski center v občini. Realizacija projekta je predvidena v dveh letih.
Polona Ambrožič
Ptuj • Občina in organizatorji festivalov na različnih bregovih J Tednikova knjigarnica
Kdo je kaj zakuhal in kdo ne?
Pred kratkim so se v Mestni hiši na Ptuju sestali s predstavniki društev, ki pripravljajo Art festival na Ptuju, pomemben del projekta EPK 2012 v okviru festivala Umetnost&dediščina (Art&Heritage). Na njem so jim ponudili v podpis izjavo o prenosu produkcije teh festivalov na občinsko podjetje Javne službe.
To je močno razburilo organizatorje poletnih festivalov, saj naj bi jim s podpisom te izjave bile krnjene avtorske pravice. Kakšni so bili razlogi za to, nam je župan Štefan Čelan povedal:
»V zadnjih letih, ko se kot organizator kurentovanja pojavlja Konzorcij Kurent, smo naleteli na številne ovire pri izpolnjevanju zakonskih zahtev na področju transparentnega financiranja posameznih projektov. Zato smo že v lanskem letu po sistemu asignacij izvajali financiranje projektov preko javnega podjetja Javne služne Ptuj. Ker smo se v prihodnje želeli izogniti vsem tovrstnim težavam, smo izvajalce posameznih kulturnih programov pozvali na sestanek in jih seznanili z razlogi za takšno početje. Ker je vodja projekta Franci Mlakar prvenstveno odgovoren za vsebinski del projekta EPK 2012, ga v tovrstne operativne naloge tokrat nismo vključevali, z razlogi za tovrstni način financiranja pa je bil seznanjen že v lanskem letu in se z razlogi strinja,« je pojasnil ptujski župan, ki sta ga posebej presenetili izjavi dveh
Foto: Črtomir Goznik
Kratek stik med MO Ptuj ter društvoma Arsana in Art Stays je povzročila izjava o prenosu produkcije festivalov v okviru projekta EPK 2012 na občinsko javno podjetje.
od treh vodij projektov (poletnih festivalov) v Večeru, da z MO Ptuj v predlagani obliki ne bosta sodelovala. Zato jim je preko mobilnega telefona sporočil, da se strinja z njuno odločitvijo: festivala se sicer lahko izvedeta, vendar brez pomoči MO Ptuj.
Na očitke, da je pri tem ravnal samovoljno, Čelan odgovarja, da ker je bila ponujena oblika sodelovanja MO Ptuj uradno posredovana, pričakuje, da bodo od obeh društev, Arsana in Art Stays, prejeli tudi uradna stališča. Z ustvarjalci iz obeh društev so bili v vseh teh letih,
odkar sodelujejo, vzpostavljeni pristni medčloveški odnosi, zato se še posebej čudi, da dvomi niso bili izpostavljeni na samem sestanku. Vodja obeh festivalov pravita, da je potekal na hitro in da možnosti niso imeli. Čelan k temu dodaja, da dopušča, da so se organizatorji naknadno nečesa spomnili, ko so medijem izrazili bojazen, da bi se lahko za izjavo o prenosu produkcije poletnih festivalov na občinsko javno podjetje Javne službe skrivalo krnjenje avtorskih pravice kot prirediteljev. »Ne razumem pa, kako je mogoče, da me tokrat nihče ni
vsaj telefonsko poklical in izrazil svojih predlogov, če me ob drugih priložnostih pokličejo tudi ob nedeljah in praznikih. Ob tem pa tudi zastavljam javno vprašanje, kako to, da 16. člen pogodbe, ki so ga društva podpisala z Zavodom Maribor 2012 in govori o prenosu produkcije kulturnega projekta na mariborski zavod, ne pomeni kraje avtorstva, člen s popolnoma enako vsebino, kjer je naziv 'Zavod Maribor 2012' zamenjan z Javnimi službami Ptuj', pa pomeni potencialno krajo.«
V obeh društvih izjav za medije v teh dneh ne dajejo, dokler se ne bodo sestali s ptujskim županom, ta pa je včeraj povedal, da se bodo na sestanku najprej dobili predstavniki MO Ptuj, podjetja Javne službe in Zavoda Maribor 2012, zatem pa še z organizatorji festivalov. Sledila bo tiskovna konferenca vseh, ko naj bi tudi pojasnili, zakaj je prišlo do trenj, kdo je kaj zakuhal in kdo ne. Verjetno pa je srž problema v rabi besede 'produkcija', ker bi se izjava morala nanašati na prenos 'ko-produkcije' teh festivalov na občinsko podjetje, ne o prenosu 'produkcije'.
MG
Ormož • Veliko zanimanje za gledališko ustvarjanje
Igrajmo se gledališče
V dneh po pustu so se gledališčniki vrtca in osnovnih šol ter njihovi mentorji prestavili na srečanju gledaliških skupin. Območno srečanje je pripravil JSKD - enota Ormož. Kljub velikemu številu prijavljenih skupin smo vseeno pogrešali male gledališčnike od Sv. Tomaža in iz Središča ob Dravi.
Predstavilo se je devet skupin, v katerih so nekateri igralci prvič stopili na odrske deske, drugi pa so že prekaljeni gledališki mački. Zaradi velikega števila nastopajočih skupin se je srečanje zavleklo v popoldan, kar je povzročilo nekoliko težav s šolskimi prevozi; mentorji so menili, da bi kazalo razmisliti o tem, da v prihodnje ob takem številu sodelujočih srečanje organizirajo dva dni.
Najštevilčneje so se predstavili gledališčniki iz Ormoža, ki so se letos igrali gledališča kar v treh skupinah, Velikonedelj-čani pa so na srečanje pripeljali dve skupini. Razveseljivo je tudi, da osnovnošolci OŠ Stanka Vraza nadaljujejo začeto gledališko dejavnost. Gledališki krožek OŠ Miklavž pri Ormožu je pod vodstvom Simone Kla-sinc pripravil igro Sneguljčica, člani gledališke skupine Sončki Vrtca Ormož so z mentorico Stanko Špindler, ki je bila v vlogi pripovedovalke, zaigrali igrico Zajčkova hišica, Aleksan-
dra Bratuša je mlajšo gledališko skupino OŠ Ormož pripravila na nastop z igrico Pomlad ima skrbi, Suzana Ciglarič pa mlade gledališčnike OŠ Stanka Vraza z igrico Deček in njegova senca. Nastopili so tudi gledališka skupina Dioniz OŠ Ivanjkovci, ki je pod vodstvom Tatjane Majdič
pripravila igrico Moja pesem, gledališki krožek OŠ Ormož (mlajša skupina) z igrico Hop v pravljico, ki je nastala pod vodstvom Urške Stanko, dramska skupina OŠ Velika Nedelja z igro Črno in belo pod mentorstvom Gordane Črnivec in gledališki krožek OŠ Ormož
(starejša skupina) s predstavo Lahko noč, hudoba pod mentorstvom Irene Blagovič. Srečanje je zaključil gledališki klub OŠ Velika Nedelja s predstavo Roman in Julija, ki je nastala pod mentorstvom Saše Črček in Božene Krivec.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Najmlajši udeleženci so bili člani gledališke skupine Sončki iz Vrtca Ormož, ki so zelo prepričljivo zaigrali igrico Zajčkova hišica.
Kje spijo tovornjaki?
Se vam zdi, cenjeni bralci, naslov današnje Knjigarnice nekoliko nenavaden? O, ne, primernejšega vprašanja si na današnji dan sploh ne bi mogli postaviti. Kajti danes, osemnajstega marca, praznujemo svetovni dan biodi-zla. In danes, osemnajstega marca, je tudi svetovni dan spanja. No, če bi bil današnji dan še razglašen za svetovni dan odličnih slikanic, potem bi res lahko zapisovala o nenavadnih bralskih naključjih, ko je bilo minulo leto veliko slišati o tem, da imamo Slovenci preobilje slikanic, ki ne dosegajo osnovne leposlovne ali likovne ali oboje kvalitete hkrati. Toda pravkar je v založništvu Pivec iz Maribora izšla slikanica, ki kar žari v najboljši luči leposlovnega in likovnega vidika.
Slikanica Kam gredo spat tovornjaki? (Vsa čast Mestni občini Maribor, ki je to izdajo finančno podprla!) sodi med tiste vrhunske knjige, kjer pisateljica in ilustrator ujameta neulovljiv domišljijski svet, ki ga vse preradi povezujemo z »otrokom v srcu«. Ne, ne gre za »otroka ...«, marveč za čisti umetniški izraz, za nagovor umetnosti. V slikanici se pač ta - nagovor - zgodi z besedo, obliko in barvo ter s kompozicijo le-teh v enovito knjižno obliko.
Če zanemarim odlično, barvno viharno kompozicijo z naslovne strani slikanice in se ustavim na strani, kjer se zgodba (skoraj in zares) začne, vidim dve belini lista, kjer besedilo zavzema slikaniško pravilen, manjši spodnji del lista. Na bralski levi strani je velik, nepravilen krog, poslikan z modrim (plava je pač barva modrosti) vzorcem, s krožci, ki so lahko tudi stilizirane pnevmatike. A v resnici (Le kaj je resnica?) gre za posteljno pregrinjalo in vzglavnik, izmed njiju kukata fantič zvedavih oči (Lahko pa so to oči fantiča, ki ne more spati, a nič hudega, njegova usta so bolj na smeh kot na kaj drugega.) in kabina tovornjačka (Bi prej pomislili na plišasto igračko, kaj?). Ob branju izvemo, da je to dveletni Tine, ki je vprašal nekoč svojo mamo o tem, kam gredo tovornjaki spat. Ker mama ni vedela odgovora, je povprašala pisateljico (Pripominjam: Kako modra mama!), ki je eno leto razmišljala in le vprašala tam, kjer je bilo najpametneje. Na počivališču tovornjakov. In odgovor? Si mislite?
»Tovornjaki nikoli ne spimo.«
Na drugi strani je ves slikaniški list urejeno zapolnjen s kompozicijo sedmih (pravljično število) klasičnih manjših posod za gorivo. Vse so lepo, kanček zamolklo rdeče, vsem gledajo »pipice« proti fantiču s prejšnje strani, na vseh je z belo narisan stiliziran ananas. Tri so zgoraj, tri na sredi, ena pa spodaj, tako da lepo uokvirjajo besedilo:
Pohitela sem po nafto, jo osladila z ananaso-vim sokom in natočila v sedem kantic. Ko jih je tovornjak zagledal pred seboj, se je zadovoljno obliznil, vse z užitkom popil, nakar mi je zaupal tole zgodbo.
Dovolil mi je, da jo povem tudi tebi.
In zdaj se zgodba, ki se je sicer že začela, začne zares vratolomno, adrenalinsko, fantastično na listu, ki je pravzaprav obojestranska ilustracija in je pričakovano presenečenje v barvi in podobi. Bralec je postavljen pred podobo najhujšega ve-lecestnega vozlišča tudi s pri nas tako modernim krožiščem. Vijoči cestni špaget je povsem črn, na njem pa živahnih barv pravokotniki - tovornjaki. In na sredini, pomaknjeno v desno, varno z vozišča, besedilo:
Tovornjake najbolj bolijo kolesa in do večera jih neznosno pečejo gume. Zato ponoči najraje počivajo na vodi ali snegu. Najboljša sta plavanje in smučanje...
Slikanico je napisala pesnica, prevajalka, esejist-ka, prozaistka, bibliotekarka Lidija Gačnik Gom-bač. Naslikal in oblikoval jo je Uroš Lehner. Čestitke!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Začetek bojev v Ligi za prvaka in obstanek
Stran 12
Rokomet
Mlade ptujske »tigrice« v Stožicah
Stran 12
Atletika
Domjanova in Hentakova v ospredju Stran 13
PARKL
Ekipa KPŠ ostala brez finala v 2. ligi
Stran 13
Stanko Glažar
Edini podpredsednik iz »vzhodnega« dela
Stran 15
Nogomet
Začetek 2. dela prvenstva v 3. in Štajerski ligi Stran 14, 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Kurež in Kulčar zadela za prvo spomladansko zmago
Garmin Šenčur -Labod Drava 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Kurež (3.), 0:2 Kulčar (45.).
LABOD DRAVA: Bučar, Marlon, Toplak, Gorinšek, Perger, Perkovič, Dugolin, Čeh (od 85. Spahic), Kurež (od 70. Bakovic), Kulčar, Šturm (od 89. Kokol). Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave so v zaostali tekmi 16. kroga v Šenčurju prišli do prve zmage v spomladanskem delu prvenstva. Ptujčani so spet pokazali podobno predstavo kot na večini gostujočih tekem jeseni, ko so z domiselno in učinkovito igro osvojili veliko število

ZAOSTALO SREČANJE 16. KROGA: Garmin Šenčur - Labod Drava 0:2 (0:2).
1.	INTERBLOCK 17 8 7 2 27:15 31
2.	ALUMINIJ 17 8 5 4 29:17 29
3.	BELA KRAJINA	17	7	6	4	31:22	27
4.	DRAVINJA KOS.	17	7	6	4	21:16	27
5.	LABOD DRAVA	17	6 5	6 24:26	23
6.	MURA 05	17	7	2	8 21:24	23
7.	ROLTEK DOB	17	6 4	7	23:26	22
8.	KRŠKO	17	5	4	8 13:19	19
9.	GAR. ŠENČUR	17	4	5	8 28:35	17
10.	ŠMARTNO '28	17	3	4	10 22:40	13
PARI 16. KROGA - SOBOTA 15.00: Roltek Dob - Dravinja Ko-stroj: NEDELJA 15.00: Aluminij -Bela krajina; NEDELJA 15.30: Mura 05 - Labod Drava, Šmartno 1928 - IB Interblock, Garmin Šenčur -Krško.
Prejeli smo
točk. Tudi tokrat Gorenjcem niso dopustili niti kančka možnosti za uspeh, saj so bili predvsem v prvem polčasu bistveno boljši tekmec.
Srečanje je bilo odigrano v sila težkih razmerah, saj je bilo igrišče zaradi obilice dežja precej razmočeno, kmalu po prvem žvižgu sodnika Žganca pa se je spremenilo v blatno njivo, na kateri je bilo žogo težko obvladovati. Toda tudi to gostov ni zmedlo in so srečanje začeli odločeni, da popravijo domač spodrsljaj s Šmartnim 1928. Že v 3. minuti je ekipa Laboda Drave povedla z zadetkom Roberta Kureža, ki v zadnjih tekmah igra v zelo dobri formi. Dugolin je nenadoma streljal na gol s kakšnih 40 metrov, vratar Curanovic je žogo odbil, najprisebnejši pa je bil Kurež, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti za 0:1. Tudi po zadetku so bili Ptujčani veliko nevarnejši in agresivnejši, domačini pa v prvem polčasu sploh niso resneje ogrozili gola, ki ga je branil vratar Bučar. V 20. minuti jo je skupil Brazilec v ptujski vrsti Marlon, ki je po dvoboju z enim izmed domačih igralcev obležal z razbito arkado. Ko so ga oskrbeli zdravniki, je želel pomagati svojim soigralcem, zato se je vrnil na zelenico. Za ptujske modre je dve lepi priložnosti v tem delu igre zapravil Kulčar, toda v zadnjih minutah polčasa se je tudi njemu nasmehnila sreča. Po podaji Gorinška je takrat lepo ustavil žogo ter z natančnim udarcem iz bližine zadel za 0:2. Tako je poskrbel, da so Ptujčani na odmor odšli z lepo prednostjo.
V drugem polčasu so se gostje pričakovano - taktično - pomaknili nekoliko nazaj in
Robert Kurež, nogometaš Laboda Drave: »Tekma je bila zaradi razmočenega terena zelo težka. Večinoma se je igralo po zraku, kajti po tleh se praktično ni dalo. Po nedeljskem spodrsljaju s Šmartnim smo strnili vrste in zasluženo zmagali. Tudi v Murski Soboti bomo igrali na zmago.«
prežali na nasprotne napade. Gorenjci tudi v tem delu razen nekaj strelov od daleč niso resneje zapretili. Na drugi strani je dve imenitni priložnosti za Dravo zapravil Čeh (v eni situaciji so njegov strel domačini izbili z golove črte), eno pa še Šturm. Zmaga gostov je tako povsem zaslužena, saj so bili veliko boljši vseh devetdeset minut.
Na vrsti je Mura 05
Po sredini zmagi v Šenčurju so v taboru modrih lažje zadihali. Ptujčani so dokazali, da znajo in zmorejo, tako da bodo v nadaljevanju nedvomno nevarni vsakemu tekmecu. Že v nedeljo jih čaka nov prvenstveni obračun, ko se bodo v 18. krogu v Murski Soboti na tamkajšnji Fazaneriji pomerili z domačo Muro 05. Tekma bo pomembna za obe ekipi, saj drugoligaši igrajo trikrožni sistem lige, prvih pet ekip po 18. krogih pa bo v zadnji tretjini prvenstva igralo eno tekmo več doma. Glede na to, da sta nedeljska tekmeca kandidata prav za 5. mesto, je pričakovati še posebej ogorčen boj na igrišču. Mura premore boljšo, predvsem izkušenejšo ekipo kot jeseni, tudi na Ptuju pa so mladosti dodali izkušnje. Kaj
	......
■ f~ -v	■
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave (na fotografiji sta Robert Kurež in Kristijan Kulčer) so na Gorenjskem prikazali boljšo igro kot v nedeljo doma proti ekipi Šmartno 1928; rezultat ni izostal.
bo to prineslo v nedeljskem obračunu, je nemogoče napovedati, dejstvo pa je, da Labod Drava v gosteh igra bolj sproščeno in učinkovito kot doma.
V	ptujskem klubu zagotovo ne bi imeli nič proti, če bi se ta trend nadaljeval tudi v nedeljo.
TP
Derbi v Kidričevem
V prejšnjem krogu je od prve četverice ekip v 2. SNL zmagal samo Aluminij in tako na najboljši možni način izkoristil poraza Dravinje in Bele krajine ter remi vodečega Interblocka.
V	nedeljo bodo igralci Aluminija odigrali naslednji derbi, saj v Kidričevo prihaja »ranjena« Bela krajina, ki po odhodu nekaterih nogometašev ni več tako prepričljiva.
»V Krškem nismo igrali slabo, odpor domačinov pa smo strli v zadnjih desetih minutah. Upam, da bomo uspešni tudi v nedeljo in bomo premagali svoje goste iz Črnomlja,« je dejal izkušeni nogometaš Aluminija Klemen Bingo, strelec vodečega zadetka na srečanju v Krškem. Že v Krškem je za ekipo veliko pomenila vrnitev iz-
kušenih Gregorja Režonje (začel srečanje) in Marka Kmetca (v igro vstopil v drugem polčasu), nič drugače ne bo v Kidričevem. Fantje se zavedajo, da bi lahko v primeru spodrsljaja Interblocka zasedli 1. mesto. Črnomaljci so v dveh uvodnih domačih srečanjih osvojili samo točko, kar je veliko manj
od njihovih pričakovanj. Ali bodo zaradi tega igrali na Kidričevem manj motivirano ali pa bodo poskušali popraviti vtis, pa bodo gledalci v Kidričevem lahko ocenili po nedeljskem srečanju. Vsekakor bodo domači nogometaši naredili vse, da tri tičke ostanejo doma.
Danilo Klajnšek
Otroci nogometne šole Poli Drava niso ogroženi
Na podlagi članka v Štajerskem tedniku dne 11. 3. 2011 z naslovom »Najbolj me skrbi za blizu 300 otrok nogometne šole« podajamo naslednjo izjavo:
Nogometna šola Poli Drava Ptuj je ena izmed najbolj urejenih nogometnih šol v Sloveniji tako po organiziranosti, številčnosti, rezultatih kot tudi po finančni plati. Lahko se pohvalimo, da smo leto 2010
zaključili pozitivno. Finančne obveznosti v Nogometni šoli Poli Dava so sproti poravnane tako do dobaviteljev kot do trenerjev. Nogometna šola deluje v okviru svojih zmožnosti, kar pomeni: kolikor dobimo, toliko lahko porabimo. Finančna kriza je tudi v nogometni šoli pustila posledice, a smo se temu znali prilagoditi.
Nogometno šolo finančno podpirajo znana ptujska podje-
tja, še posebej generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj s svojo blagovno znamko Poli, podjetje RM Vuk, Veolia ter še nekatera druga podjetja. Tukaj ne smemo pozabiti tudi staršev naših nogometašev.
Naši mali nogometaši niso in nikoli niso bili kakorkoli ogroženi, kot je bilo podano v intervjuju v omenjenem članku v Štajerskem tedniku. Nogometna šola Poli Drava je
svoja pravna oseba s svojim transakcijskim računom ter ima podpisano pogodbo o medsebojnem sodelovanju z Nogometnim klubom Ptuj.
V imenu nogometne šole se za nepotrebno vznemirjanje staršev in sponzorjev ob objavi članka iskreno opravičujemo.
Lep športen pozdrav!
NŠ Poli Drava Ptuj predsednik Igor Šoštarič
Nogomet • 1. SNL
Prednost Maribora kopni
REZULTATI 23. KROGA: Primorje - Rudar 0:6 (0:4); strelci: Tolimir 13., Bratanovič 18., Trifko-vič 23., 50., Rotman 45., Cipot 70.
Domžale - Triglav Gorenjska 3:1 (3:1); strelci: Pekič 36., 40., Kne-zovic 45.; Burgar 45. R. K.: Smolej 89./Triglav Gorenjska
CM Celje - Olimpija 1:3 (0:0); strelci: Bezjak 90.; Lovrečič 50., Šo-kota 57./11-m, 90.
Maribor - Nafta 0:1 (0:1); strelec: Oluic 22.
Luka Koper - HiT Gorica 2:2 (1:1); strelci: Marčeta 23., Marjanovič 65.; Plut 41., Vicente 77.
1.	MARIBOR 23 14 7 2 41:13 49
2.	DOMŽALE 23 13 5 5 35:19 44
3.	LUKA KOPER 23 11 4 8 35:29 37
4.	OLIMPIJA 23 8 7 8 31:27 31
5.	RUDAR VELENJE23 7 7 9 39:35 28
6.	NAFTA 23 8 4 11 33:37 28
7.	HIT GORICA 23 7 7 9 26:35 28
8.	TRIGLAV 23 7 6 10 24:39 27
8.	CM CELJE 23 5 8 10 29:39 23
9.	PRIMORJE 23 5 5 13 27:47 20
V sredo so slovenski prvoliga-ši odigrali 23. krog, v katerem je največje presenečenje pripravila lendavska Nafta. Le-ta je Mariboru zadala že drugi zaporedni poraz v Ljudskem vrtu (pred dobrim tednom je podobno storila Gorica). To so bile prve točke Lendavčanov v tem delu prvenstva, trener Rob pa to pripisuje slabši uigranosti ekipe zaradi številnih novih igralcev.
Poraz Maribora je z zmago proti Triglavu najbolje vnovčila ekipa
Domžal, ki je zaostanek za vijolicami zmanjšala na samo pet točk. Olim-pija še naprej pridno zbira točke in se že približuje Kopru, ki ima na 3. mestu pred njimi še vedno 6 točk prednosti.
Po treh zaporednih porazih v spomladanskem delu prvenstva (z Mariborom in Koprom doma ter Celjem v gosteh) je trener Rudarja Bojan Prašnikar ponudil odstop, ki ga je vodstvo kluba sprejelo. Velenjčane je v Ajdovščini že vodil Robert Pevnik, ki so ga ljubitelji nogometa na Ptuju spoznali v sezoni 2007/08, ko je bil nekaj časa trener Laboda Drave. Za začetek je bil izjemno uspešen ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Robert Pevnik (na sliki) je na klopi Rudarja zamenjal Bojana Prašnikarja.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Kdo bo prvak: ose ali avtomobilisti?
Danes se v Škofji Loki z der-bijem 1. kroga Lige za prvaka pričenja končnica za prvaka in obstanek v ligi. Ekipe so v končnico prenesle vse osvojene točke iz rednega dela in jo bodo odigrale po dvokrožnem sistemu (10 krogov). V boju za prvaka sta le še Gorenje in Ci-mos; ose imajo 5 točk prednosti pred Koprčani.
Precej zanimivejši bo boj za obstanek v ligi, kjer si bodo poskušale prvoligaški status ohraniti ekipe Slovana (10 točk), Šmartnega (7 točk) in Slovenj Gradca (6 točk). Letos je prišlo do spremembe: iz 1. SRL neposredno izpade le zadnje-uvrščeno moštvo, medtem ko predzadnje igra kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo 1. B-lige, prva ekipa 1. B-lige pa se neposredno uvrsti v prvo rokometno ligo.
Že 1. krog Lige za prvaka in Lige za obstanek ponuja zanimive pare.
Liga za prvaka
Škofja Loka - Gorenje; NAŠ TIP: 1.
Derbi kroga, kjer bodo točke štele dvojno. Predvsem za Gorenje, ki bi z zmago na vročem parketu Podna naredilo nov korak k osvojitvi državnega prvenstva. Gostovanja v Škofji Loki so vedno napeta in nepredvidljiva, v tej sezoni se je tam opeklo že nekaj favoritov. Za atraktivnejši zaključek 1. SRL bi bilo dobro, če bi slavili gostitelji. Ose bodo nastopile brez poškodovanega Marka Bezjaka in zanimivo bo videti, v kakšni meri se bo to kazalo na igri Velenjčanov. V rednem delu so ti obakrat slavili.
Celje PL - Maribor Bra-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža bodo prvo tekmo v Ligi za obstanek odigrali proti ekipi Slovenj Gradca.
nik; NAŠ TIP: 1.
Cilj pivovarjev je zadržati 3. mesto in pomešati štrene predvsem Gorenju, hudemu rivalu. Pred dobrimi 14 dnevi so na Taboru slavili Mariborčani z izidom 27:26, tokrat bi točki morali ostati v Zlatorogu. V zmagah 1:1.
Cimos Koper - Trimo Trebnje; NAŠ TIP: 1.
Cimos je proti Trimu na Bonifiki v vlogi popolnega favorita. Koprčani si ne smejo privoščiti spodrsljaja. Glede na to, kar je prikazal Trimo v Ormožu, se mu na Primorskem obeta poraz. Po rednem delu je izid v zmagah 1:1, obe ekipi sta slavili doma.
Liga za obstanek
Šmartno - Ribnica Riko
hiše; NAŠ TIP: 1.
Pomembna tekma za Šmar-čane, ki upajo vsaj na dodatne kvalifikacije, po tihem pa celo ciljajo na rešilno 10. mesto. Ribničani imajo težave z gostovanji in bi lahko doživeli hladen tuš v Šmartnem. Letos so v rednem delu v medsebojnih obračunih dvakrat slavili Ribničani.
Krka NM - Slovan; NAŠ TIP: 1.
Krka je na zadnjih petih tekmah doživela štiri poraze in ni v formi, ki jo je krasila v prvem delu sezone. Slovan počasi razpada in je eden glavnih kandidatov za izpad iz lige. Ljubljančani imajo kar 8 porazov zapored, nazadnje so 14. decembra ugnali Slovenj Gradec. Domačini so favoriti tega srečanja. V medsebojnih srečanjih je 2:0 v
zmagah za Novomeščane.
Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1.
Jeruzalemčki za končnim 7. mestom zaostajajo tri točke in imajo vse možnosti, da sezono končajo s solidno uvrstitvijo. Na Hardek prihaja zadnjeuvr-ščeni Slovenj Gradec, ki se bo v Ormožu na vse pretege potrudil, da preseneti. Korošci so zamenjali trenerja Jerneja Go-logranca, na vroči klopi ga je zamenjal Sebastjan Sovič. Mladi strateg bi s svojim načinom razmišljanja lahko iz svojih ro-kometašev iztisnil maksimum in Ormožane čaka na sobotnem srečanju kar težko delo. Tekma na Hardeku se prične ob 19. uri. Letos sta obe ekipi slavili na domačem parketu.
Uroš Krstič
Rokomet • Mlade Ptujčanke na tekmi v Ljubljani
Ptujske »tigrice« v Stožicah
V 5. krogu drugega dela rokometne lige prvakinj sta se v novi ljubljanski dvorani Stožice pomerili ekipi Krima Mercatorja in črnogorske Bu-dučnosti. Zaradi dobrega sodelovanja med našim najboljšim klubom in ptujskim ŽRK Mer-cator Tenzor Ptuj (ob pomoči Kristine Žgur) so bile na tekmo kot gostje povabljene tudi igralke mlajših selekcij ptujskega kluba.
Dekleta so pripravila navijaške plakate na temo tigrice, ki je uradna maskota Rokometnega kluba Krim. Veliko presenečenje je bilo, da so se
deklice našemile v tigrice in so tako na zelo zanimiv način obe ekipi pospremile na igrišče; zaradi tega so bile deležne velike pozornosti. Iz ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so pri tem projektu - ob veliki pomoči staršev -sodelovale Lara Ivančič, Tjaša Malek, Nika Bedrač, Nuša Puž, Sara Šegula, Katja Belec, Tina Širec, Lina Širec, Tinka Valen-ko, Maša Živko, Jana Dreven-šek, Pia Knavs, Sara Čagran in Lara Čagran. Odziv članov in rokometašic RK Krim je bil izjemen, saj so bili navdušeni nad organizacijo in idejami, ki so jih Ptujčanke vložile v ta
Mlade ptujske rokometašice so bile navdušene nad dogajanjem v Ljubljani.
projekt, prav tako pa tudi nad glasnim navijanjem ptujske skupinice, kar pa žal ni bilo dovolj za pozitiven rezultat na tekmi.
Za mlade ptujske igralke je bil ogled tekme med Krimom in Budučnostjo velik dogodek, ki jim bo ostal v lepem spominu in jim bo prav gotovo dobra motivacija za nadaljnje treniranje. Šlo je za nepopisno doživetje in veliko veselje predvsem ob podpisovanju Krimovih igralk na majice, ki so si jih dekleta prinesla s sabo.
Podpise so dobile od skoraj vseh rokometašic, potrebno pa je omeniti tudi podpis ene izmed največjih zvezd evropskega in svetovnega rokometa, igralke Budučnosti Katarine Bulatovič. Ptujske tigrice so si v Stožicah ogledale vrhunsko rokometno tekmo, hkrati pa so s pomočjo staršev in delavcev v obeh klubih bile aktivne udeleženke tega velikega rokometnega spektakla ženske lige prvakinj.
DB
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSI DEČKI A (letniki 1996): Vse bližje uvrstitvi od 5. do 8. mesta v državi: Gorišnica Jeruzalem -Slovenj Gradec 27:23 (13:10)
GORIŠNICA JERUZALEM: Skerjanec, Mendaš; Sandor, Kolmančič 6 (1), Vesenjak 7 (2), D. Kociper 4, Sok 8, Kralj, Tement, Kolenko, Stumberger 1, Zorec, Topolovec 1. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Sandor.
Z zmago proti Slovenj Gradcu so si Ormožani na široko odprli vrata k 3. mestu v polfinalni skupini B in končni uvrstitvi od 5. do 8. mesta v državi. V petek, 18. 3., ob 16.45 gostujejo v Sevnici.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorišnica Jeruzalem 35:21 (17:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Uroš Kukovec, Uroš Serod, Filip Bom-bek 1, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 8, Denis Jaušovec 1, Nejc Lukežič 7, Matic Bokša 6, Kevin Preac, Jure Kocbek 5, Tomaž Cvetko, Matic Marin 4, Žiga Kumer 3. Trener: Bojan Munda.
Po zanesljivi zmagi v Brežicah so mladi rokometaši iz Velike Nedelje premagali še združeno ekipo Jeruzalema in Gorišnice. Po uvrstitvi na prvenstveni razpredelnici bi tekma morala biti derbi kroga. Ker so nekateri gostujoči igralci dopoldan igrali polfinale tekmovanja osnovnih šol, zaradi utrujenosti na večerni tekmi niso nastopili. To pa ne zmanjša vrednosti uspeha domačinov, saj so s tokratno zmago še korak bliže uvrstitvi na finalni turnir štirih najboljših ekip Slovenije v tej kategoriji.
Brežice - Velika Nedelja Carrera Optyl 23:29 (12:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Uroš Kukovec, Kevin Slavinec 1, Rok Cvetko 8, Denis Jaušovec, Nejc Lukežič 3, Matic Bokša 7, Kevin Preac, Jure Kocbek 7, Tomaž Cvetko, Matic Marin 1, Žiga Kumer 2. Trener: Bojan Munda.
STAREJSI DEČKI B (letniki 1997): Rutinirano do 17. zaporedne zmage: Jeruzalem Gorišnica - Rudar Trbovlje 39:31 (18:14)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Žižek, Cvetko 1, Sandor 3, Horvat, Kolmančič 10, Vesenjak 4 (2), D. Kociper 3, Kralj, Tement 1, Stumberger 5, Topolovec 4, Kosi 6, Geč 2. Trenerja. Uroš Krstič in Franc Sandor.
Gostje si zaslužijo pohvale za prikazano igro v Ormožu, vendar so Ormožani kljub povprečni igri uspeli doseči 17. zaporedno zmago. Rudar je vodil do izida 11:10, na odmor pa so gostitelji odšli s prednostjo 4 točk, 18:14. V nadaljevanju se je prednost Ormožanov gibala od 5 do 8 zadetkov, priložnost za igro so dobili vsi fantje. V 8. krogu bi ekipa morala gostovati na derbiju v Krškem, a je ta preložen na sredo, 6. aprila.
MLAJSl DEČKI A (letniki 1998): Odlična predstava državnih prvakov: Krško - Jeruzalem 12:28 (6:15)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Kosi 5, Horvat 4, Kavčič 3, Ulaga 2, Cvetko Žižek 4, Plavec 1, Grabovac 1, M. Hebar 3, Niedorfer 3, Zidarič 1, Luci, Soštarič 1. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Pred tekmo ni nihče v taboru Ormožanov pričakoval tako lahke zmage proti vedno neugodnim Krčanom. Ob tem sta Ormožanom manjkala pomembna igralca Dominik Ozmec in Tomi Sok. Z novo odlično predstavo v obrambi je državnim prvakom uspelo povesti s kar 8:0 in 10:1. Priložnost za igro so dobili vsi fantje, letniki 1999 pa so dosegli kar 8 zadetkov. Pohvaliti je potrebno vse igralce, saj so delovali kot homogena ekipa, ki jo je bilo z užitkom gledati. V soboto, 19. 3., ob 11.15 na Hardeku gostuje zasedba Dola iz Hrastnika. Z zmago bi si državni prvaki na stežaj odprli vrata finala četverice.
MLAJSI DEČKI B (letniki 1999): 18. zmaga zapored: Krško - Jeruzalem 10:29 (5:13)
JERUZALEM: Korpič Lesjak; Voršič 1, Kozel, M. Hebar 8, Zidarič 2, Petek 1, Voljč 2, Soštarič 4, G. Hebar 1, Komloš 1, Munda, Ž. Kociper 3, Niedorfer 6 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Ormožani so z negotovostjo odpotovali v Krško, saj niso poznali moči domače ekipe. Rezultat je bil poravnan do 10. minute, na 4:4, nato je ormoški stroj začel mleti in mu je v 1. polčasu uspela serija 6:0, v 2. polčasu pa kar 9:0. Zasedbo Jeruzalema v soboto, 19. 3., ob 10.00 na Hardeku čaka tekma proti trboveljskemu Rudarju. Z zmago bi si Ormožani na stežaj odprli vrata finala četverice.
Starejše deklice Tare Tenzor brez točk: Škofja Loka - TARA Tenzor Ptuj 22:21 (10:13)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borovčak 9, Tonja Kolednik, Sindi Zorec, Manja Grabrovec, Gordana Žiher 4, Lucija Ivan-čič 5, Sandra Srajner 3, Doris Kovačec, Katja Velanko, Marina Majcen, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
V nedeljo, 13. 3., so starejše deklice iz Ptuja igrale 1. krog razigravanja za mesta od 7. do 12. v državi. Žal so prvo srečanje na Gorenjskem izgubile za en gol. Tekma je bila prava drama, saj so se zmagovalke odločale v zadnjih sekundah. Ekipa iz Skofje Loke se je predstavila s solidno ekipo, toda z malo več zbranosti bi točke lahko osvojila ptujska dekleta. Naslednje srečanje igrajo Ptujčanke doma, v dvorani OS Ljudski vrt, v soboto, 19. 3., proti Kozini.
ku, dk, tp
Strelstvo
Veteranska prvaka Golob in Golc
Istega dne so se na strelišču v Slovenski Bistrici pomerili še veterani s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. S puško je zmagal Peter Golob s 183 krogi, Kidričani Ludvik Pšajd, Marjan Gajzer in Zvonko Mlakar so s 174, 174 in 170 krogi osvojili 4., 6. in 9. mesto, ptujska veterana Alojz Rau-šl in Franc Simonič pa sta s 164 in 159 krogi osvojila 12. in 17. mesto. V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa iz Svečine s 533 krogi pred Kidričani s 518 krogi, Ptujčani so z nepopolno ekipo s 323 krogi osvojili 8. mesto.
Med veterankami je zmagala Mariborčanka Brigita Trglavčnik s 176
krogi, Ptujčanka Kristina Pšajd pa je s 160 krogi osvojila 4. mesto. Z zračno pištolo je regijski veteranski prvak postal ptujski strelec Stanislav Golc s 177 krogi, drugo in tretje mesto pa sta si s 177 in 176 krogi razdelila Kidričan Jurček La-mot in Impolov Karl Vidmar. Preostali Ptujčani Borut Sagadin, Milan Stražišar, Franc Bedrač in Zvonko Hajduk so s 175, 174, 171 in 170 krogi zasedli 4., 6., 7. in 8. mesto.
Simeon Gonc
Namizni tenis
Ptujčani ostali brez točke v 2. ligi
V zadnjem krogu druge in tretje moške lige igralci z našega območja niso osvojili točk. Ptujčani (druga ekipa) so še enkrat izgubili in se brez osvojene točke selijo v 3. ligo. Igralci iz Cirkovc so bili prav tako neuspešni in so tekmovanje končali na predzadnjem mestu.
2. SNTL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Olimpija -Žogica Radgona 5:3, Ptuj II - Merkur Kranj 0:5, Branik Markizet - Me-lamin Kočevje 2:5, Arrigoni Izola -Kema Puconci II 0:5, Gorica - Sobota II 4:5, Ptuj II - Melamin Kočevje 0:5, Branik Markizet - Merkur Kranj 4:5, Arrigoni Izola - Sobota II 5:0, Gorica - Kema Puconci II 0:5.
1.	KEMA PUCONCI II	16	13	3	26
2.	OLIMPIJA	16	12	4	24
3.	MERKUR	16	11	5	22
4.	ŽOGICA	16	10	6	20
5.	ARRIGONI IZOLA	17	10	7	20
6.	MELAMIN	16	10	6	20
7.	BRANIK MARKEZIT	16	7	9	14
8.	SOBOTA II	16	6	10	12
9.	GORICA	17	2	15	4
10.	PTUJ II	16 0 16 0 PTUJ II - MERKUR 0:5
Šegula - Srdan 0:3, Drčič - Pintar 1:3, Napast - Novak 0:3, Drčič - Srdan 0:3, Šegula - Novak 1:3. PTUJ II - MELAMIN 0:5 Šegula - Vidmar 0:3, Drčič - Lesar 1:3, Napast - Zajec 1:3, Drčič -Vidmar 1:3, Šegula - Zajec 0:3.
3. SNTL(m)
REZULTATI 14. KROGA: Vrhnika - Preserje 0:5, Logatec - Žogica Radgona II 5:0, Iskra Avtoelektrika -Radlje 5:1, Royal Beach Škofja Loka - Ljutomer 2:5, Križe - Šternmatik Cirkovce 5:2, Krka II - Vesna Zalog 5:4, Hrastnik - Kajuh Slovan 5:4, Logatec - Radlje 5:0, Iskra Avtoelektrika - Žogica Radgona II 5:0, Royal Beach Škofja Loka - Šternmatik Cirkovce 5:2, Križe - Ljutomer 5:4, Krka - Kajuh Slovan 5:2, Hrastnik -Vesna Zalog 1:5.
1.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 26 23 3 46
2.	KRKA II	26 23 3 46
3.	KRIŽE	26 22 4 44
4.	LOGATEC	26 21 5 42
5.	VESNA	26 15 11 34
6.	PRESERJE	26 15 11 34
7.	HRASTNIK	26 14 12 28
8.	KAJUH SOVAN	26 12 14 24
9.	LJUTOMER	26 12 14 24
10.	ROYAL BEACH 26 11 15 22
11.	RADLJE	26 7 19 14
12.	ŽOGICA II	26 4 22 8
13.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 26 3 23 6
14.	VRHNIKA	26 0 26 0
KRIŽE - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:2
Babič - Slaček 2:3, Mrak - Šilak 2:3, Steiner - Krnjak 3:0, Legat -Slaček 3:2, Babič - Krnjak 3:0, Steiner - Šilak 3:0, Legat - Krnjak 3:1.
ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:2
Rant - Slaček 0:3, Hari - Krnjak 3:0, Rant - Šilak 3:1, Hari - Slaček 3:0, Rant - Šilak 2:3, Rant - Krnjak 3:1, Hari - Šilak 3:0.
Danilo Klajnšek
žan Napast (NTK Ptuj II)
Foto: Marjan Keiner
Bowling • Podjetniška liga
Šesti krog ni prinesel posebnih presenečenj, vse favorizirane ekipe so zmagale. Najbolj izenačena dvoboja so v svojo korist odločili igralci Tamesa in PSS. Prvi so se za zmago morali pošteno namučiti proti vedno boljši ekipi Elektra Maribor, drugi pa so zmago proti Ilkosu dosegli s svojim najboljšim ekipnim dosežkom doslej - 2699 podrtih kegljev. Najboljši ekipni rezultat kroga so drugič zapovrstjo dosegli igralci ekipe VGP Drava, med posamezniki pa sta izstopala Črtomir Goznik in Robert Šegula. Na 3. mestu je nekoliko presenetljivo pristal Miran Buran. Prvih dveh točk so se v tem krogu veselila dekleta iz ekipe Boxmark team. Čestitamo! Tik pred polovico letošnje lige je na vrhu še vedno ekipa Radio-Tednik Ptuj, tesno pa ji sledita Saška bar in VGP Drava.
Rezultati 6. kroga: M P Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team 6:2, Da-MoSS - Saška bar 1:7, VGP Drava - Čisto mesto Ptuj 7:1, Tames - Ele-ktro Maribor 5:3, Podjetje za stanovanjske storitve - Ilkos Candles 5:3, Talum - Radio-Tednik Ptuj 2:6. Prosta je bila ekipa Mestne občine Ptuj.
1.	RADIO-TEDNIK 6	2577	34	155,7
2.	SAŠKA BAR 6	2659	33	163,0
3.	VGP DRAVA 6	2727	30	165,6
4.	TAMES 6	2609	26	166,2
5.	TALUM 6	2181	25	154,2
6.	ILKOS CANDLES 5	2498	25	153,8
7.	ELEKTRO MARIBOR 6	2573	25	150,6
8.	Pss 5	2699	23	160,6
9.	MESTNA OBČ. PTUJ 5	-	22	164,4
10.	MP PTUJ D.O.O. 5 2336 18 151,5
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 777, 2. Robert Šegula (Tames) 770, 3. Miran Buran (Elektro Maribor) 755, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 723, 5. Bogdan Zelenik (Saška bar) 722, 6. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 718, 7. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 704, 8. Jože Vaupotič (VGP Drava) 693, 9. Mitja Popošek (Saška bar) 685, 10. Franc Malek (VGP Drava) 681.
11.	ČISTO MESTO 5 2310 14 141,1
12.	DAMOSS 5 2191 11 142,2
13.	BOXMARK TEAM 6 2096 2 119,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Robert Šegula (Tames) povprečje 180,7, 2. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 180,7, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 178,4, 4. Marko Drobnič (Talum) 178,2, 5. Aleš Korošec (Saška bar) 175,3, 6. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 175, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,5, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 170,8, 9. Aleksander Eržen (PSS) 170,2, 10. Robert Kurež (Saška bar) 170,1.
Pari 7. kroga: ponedeljek, 21. 3., ob 19.00: VGP Drava - Mestna občina Ptuj, Tames - Boxmark Team, Saška bar - PSS; torek, 22. 3., ob 19.00: MP Ptuj, d. o. o. - Radio-Te-dnik Ptuj, Čisto mesto Ptuj - Ilkos Candles, Elektro Maribor - DaMoSS. Prosta je ekipa Taluma.
JM
Atletika • Zimsko prvenstvo v metih
Domjanova in Hentakova v ospredju
Ob koncu zimske sezone so se na državnih prvenstvih v Celju in Brežicah pomerili še tekmovalci v metalnih atletskih disciplinah v vseh kategorijah. Prvo soboto v mesecu so v Celju nastopili mlajši mladinci, Ptujčani pa so se domov vrnili s tremi kolajnami. Z osebnim rekordom 32,95 metra v metu diska je Veronika Domjan zasedla drugo mesto, klubska kolegica Melani Hentak je bila druga v metu kopja z rezultatom 40,13 metra, Aljaž Ramot pa je vrgel kladivo 35,39 metra, kar je prav tako zadostovalo za tretje mesto.
Še bolje so članom Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj meti šli od rok teden dni kasneje v Brežicah. Veronika Domjan si je v metu diska priborila naslov državne prvakinje med pionirkami z rezulta-
Metalka diska Veronika Domjan in metalka kopja Melani Hentak sta se na zimskem prvenstvu v metih dokazali z medaljami.
Boks klub Slovenska Bistrica v soboto in nedeljo organizira tekmovanje za 18. grb Slovenske Bistrice. Gre za uveljavljeno tekmovanje, ki bo letos imelo poseben sistem, saj bodo prvi dan, v soboto, od 18. ure naprej boksali v polfinalih, v nedeljo pa bodo od 11. ure naprej na sporedu finalni dvoboji. V sedmih različnih kategorijah je prijavljenih
28 boksarjev, med katerimi je večina najboljših slovenskih, potrjena pa je tudi udeležba članov enega najboljših srbskih klubov, Radničkega iz Beograda.
Na turnirju se bodo borili tudi štirje predstavniki BK Ring: Aleš Kujevec, Blaž Šker-janec, Nejc Nedeljko in Marko Makovec. Slednji je v zadnjem času najboljši ptujski amater-
Košarka m P. A. R. K. L.
Ekipa KPŠ ostala brez finala 2. lige
Tri ekipe z vrha lestvice so tudi v predzadnjem krogu zmagale in tako le še potrdile svojo udeležbo na zaključnem turnirju. Krog pred koncem je že določen prvi polfinalni par letošnje lige, VinagMCApro -Good Guys Felnar. Le še vodilna ekipa Pragerskega čaka na svojega tekmeca, ki ga bo odločil derbi zadnjega kroga med Kidričevim in ekipo Starše 2.
Najzanimivejša tekma 13. kroga je bila odigrana v Cirkov-cah, kjer se je odvijal lokalni derbi med TED ŠD Cirkovce
in ŠD Kidričevo. Pomembna tekma za obe ekipi je na koncu po pričakovanju prinesla več veselja Kidričanom. Pomemben delež pri njihovi zmagi sta spet prispevala Bek (32 točk) in Mesarič (24). Kidričevo je s šesto zmago v sezoni in odličnim drugim delom pred uvrstitvijo na zaključni turnir, za kar potrebujejo zmago v neposrednem obračunu z ekipo Starše 2.
Najpomembnejša tekma sezone pa v zadnjem krogu čaka tudi tiskarje iz Cirkovc, ki so
tom 29,98 metra. Med starejšimi mladinkami je kopje odlično metala Melani Hentak; z osebnim rekordom 38,33 metra je bila druga. Prav tako med starejšimi mladinci sta Arne Korsika in Aljaž Ramot zasedla četrto oziroma šesto mesto. Vse naštete tekmovalce trenira Gorazd Rajher, ki je bil zadovoljen z nastopi svojih varovancev. »Hentakova je dosegla dober rezultat, kar je dober obet za poletno sezono, ko bo poizkušala premagati 40-metr-sko znamko. Veronika Domjan je nekoliko zaostala za svojim dosežkom pred tednom dni, vendar je napovedala dober prehod v poletni del sezone, kjer jo čaka veliko reprezentančnih nastopov v pionirski ter mlajši mladinski kategoriji,« je povedal Rajher.
Uroš Esih
Komu 18. grb Slovenske Bistrice?
ski boksar, je pa tudi najboljši slovenski boksar v srednji kategoriji do 75 kilogramov. Z dobrima borbama bi lahko bil eden izmed kandidatov za osvojitev grba Slovenske Bistrice. Kandidatov za ta naziv pa je veliko in vsekakor se v Slovenski Bistrici obeta kvaliteten turnir. V zadnjem obdobju so trdo trenirali tudi v BK Ring,
celotno sezono prebili na repu lestvice. Z zmago v Staršah pri zadnje čase ne najuspešnejši ekipo KK Starše 1 bi se lahko prebili na 6. mesto lestvice in potrdili obstanek v 1. ligi.
V finalu 2. lige se bosta pomerili ekipi KK Adecco in KK Rače. Adecco je bil tudi v povratni polfinalni tekmi boljši od veteranov Pragerskega. Veliko bolj napeta povratna tekma pa se je odvijala na Ptuju, kjer so ptujski študentje zelo hitro izničili prednost Rač s prve tekme (11 točk) in povedli tudi
Ekipo TED ŠD Cirkovce čaka v zadnjem krogu najpomembnejša tekma sezone.
njihov glavni trener Ivan Puč-ko pa je pred turnirjem povedal: »Vsi štirje tekmovalci so v dobri formi in so maksimalno 'nabrušeni' za nastop v Slovenski Bistrici. Dvodnevni turnir pomeni nove zgodbe in težke dvoboje za naše mlade tekmovalce, ki bodo dali vse od sebe za nove zmage.«
David Breznik
z 20 točkami razlike. Gostje se kljub temu niso predali, kar se jim je obrestovalo v končnici tekme, ko je Ptujčanom popustila zbranost v napadu. Končni rezultat je bil 80:72 za KPŠ, kar pa za študente ni bilo dovolj za preboj v finale. Tega so se veselili igralci KK Rače.
1. liga
Rezultati 13. kroga: KK Starše II
-	KK Pragersko 65:94 (16:26, 18:27, 9:18, 22:23), Optika Pelikan ŠDM -VinagMCApro 65:76 (15:15, 10:17, 21:21, 19:23), TED ŠD Cirkovce -ŠD Kidričevo 70:79 (19:25, 20:21, 13:14, 18:19), Good Guys Felnar
-	KK Starše I 64:57 (14:17, 13:15, 20:8, 17:17).
1.	KK PRAGERSKO 13 12 1 25
2.	VINAG MCAPRO 13 10 3 23
3.	GOOD GUYS	13 8 5 21
4.	ŠD KIDRIČEVO	13 6 7 19
5.	KK STARŠE 2	13 6 7 19
6.	KK STARŠE 1	13 4 9 17
7.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 13 3 10 16
8.	TED ŠD CIRKOVCE 13 3 10 16
Končnica 2. lige - polfinale (povratne tekme):
Klub ptujskih študentov - KK Rače 80:72 (28:16, 19:16, 17:17, 16:23), Pragersko veterani - KK Adecco 65:72 (16:15, 18:24, 22:24, 9:12).
Skupna zmagovalca polfinalnih dvobojev: KK Rače in KK Adecco.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta (povratne tekme): KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora 53:68 (17:17, 14:12, 14:15, 8:24), ŠD Nova vas Maribor
-	Črešnjevec 93:97 (20:21, 25:24, 28:18, 20:34).
Skupna zmagovalca dvobojev razigravanja: KMO Dornava in ŠD Nova vas Maribor. Za 9. mesto (1. tekma): Veterani
-	Mizarstvo Vuk ŠDM 69:68 (17:15, 16:16, 22:17, 14:20).
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Nogomet m NK Carrera Optyl
Športni napovednik
Cilj ■ obstanek v Štajerski ligi
SflMI
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Ormoža se bodo v spomladanskem delu borili za obstanek: na fotografiji je vratar Davorin Šnajder.
Nogometaši iz Ormoža so z gostovanjem v Stojncih zaključili pripravljalni del za spomladanski del prvenstva v Štajerski ligi. Med pripravami je četa trenerja Aleša Jurčca odigrala štiri pripravljalne tekme in dosegla eno zmago (Kobilje 8:1), remi (Gornji Mihaljevec 0:0) in dva poraza (Srednja Bistrica 6:2, Stojnci 5:0). Glede na rezultate in sestavo ekipe Ormo-žane čaka ogorčen boj za ohranitev statusa Štajerskega ligaša.
»Kljub temu da v pripravah nismo igrali v kompletni zasedbi, bi morali pokazati vsaj malo več, predvsem v fazi obrambe, kjer smo prejemali poceni zadetke. Priprave smo oddelali po svojih najboljših močeh, žal pa nam ni uspelo skompletirati ekipe, kot smo pričakovali, in tako zdaj v negotovosti pričakujemo nadaljevanje prvenstva. V delo s člani smo vključili osem mladincev, ki redno in marljivo trenirajo, ampak bo potrebno še veliko dela in truda, da bodo fantje zaigrali vidne vloge v prvi enajsterici.
Obveza nas, starejših, je, da mladim pomagamo z vzpodbujanjem in jim olajšamo vključitev v člansko konkurenco. Naš edini cilj ostaja obstanek v ligi,« je po tekmi s Stojnci povedal trener Jurčec, ki bo glede na težave v igralskem kadru moral poleg vloge trenerja opravljati še vlogo igralca.
Med prestopnim rokom sta
ekipo zapustila Sergej Ko-šnik (Cerkvenjak) in Sašo Ha-bjanič (Središče).
Največ težav ekipi povzročajo poškodbe: tako bo ekipa iz Ormoža tudi v drugem delu ostala brez pomoči ka-petana Boruta Prapotnika in Luke Mlinarica, v ekipo pa se bosta čez nekaj časa po poškodbi vrnila Gregor He-
bar in Blaž Zidarič.
Po prvem delu sezone so Ormožani med štirinajstimi sodelujočimi moštvi na 10. mestu s 14 osvojenimi točkami, kar je le tri točke več od mest, ki vodijo ligo nižje. Na nedeljskem zelo pomembnem srečanju proti Rogaški bo ekipa zaigrala brez Roberta Zadravca in Uroša Krajnca, ki sta prejela četrti rumeni karton. Tekma proti GIC Rogaška se bo v športnem parku Mestna graba pričela ob 15.00.
V NK Ormož so minuli petek izvedli redni zbor članov, kjer so razrešili dosedanje člane organov kluba ter izvolili nove. Za novega predsednika je bil izvoljen Nenad Kardum, ki je zamenjal Stanka Podgorelca. Za ostale člane upravnega odbora so bili izvoljeni Miran Senčar kot predstavnik glavnega sponzorja članske ekipe, Franci Trstenjak, Jože Podplatnik, Miran Mlinarič in Stanko Podgorelec. Glavni cilj kluba v prihodnosti je ureditev pomožnega igrišča, ki je - vsaj tako kaže - problem le v Ormožu, saj se z lepimi pomožnimi igrišči lahko pohvalijo prav vsi precej manjši okoliški klubi.
Uroš Krstič
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
Dva krat štiri točke
V 19. krogu prve mladinske In kadetske lige si bili mladi igralci NŠ Poli Drava in Aluminija uspešni: oboji se z gostovanja vračajo s štirimi točkami. Ptujčani jih prinašajo iz Celja, Kidričani pa iz Jarenine. Za zanimivost je poskrbel vratar NŠ Poli Drava Dejan Vrečko, ko je v zadnjem napadu odšel v kazenski prostor domače ekipe, kjer je odbito žogo vratar Simerja šampiona kratko odbil, Dejan pa jo je že globoko v sodnikovem podaljšku potisnil iz bližine v mrežo in poskrbel za veselje v ptujskem taboru. Sicer po dobri polovici igranja v 1. mladinski in 1. kadetski ligi obojim kaže dobro v skupnem seštevku ekip: Ptujčani so trenutno na 9. mestu s 53 točkami, Kidriča-
ni pa štirinajsti s 40 točkami, kar je 18 več kot predzadnji nogometaši iz Dravograda.
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: Simer šampion - NŠ Poli Drava 2:2, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:5, Interblock - Bravo Publikum 1:1, Maribor - NŠ R. Koren Dravograd 3:1, HIT Gorica - Domžale 7:2, CM Celje - FC Koper 6:2, Olimpija - Mura 05 2:2, NOGA Triglav - Rudar Velenje 7:1.
1.	MARIBOR	19 15	2	2	56;21	47
2.	CM CELJE	19 13	5	1	61:25	44
3.	HIT GORICA	19 11	4	4	49:27	37
4.	INTERBLOCK	19 11	3	5	43:26	36
5.	SIMER ŠAMP.	19 11	2	6	37;24	35
6.	DOMŽALE	.19 11	1	7	50:40	34
7.	FC KOPER 19	10 3 6	50:37	33
8.	NŠ POLI DRAVA 19	9	3 7	38:47	30
9.	RUDAR VELENJE 19	7	5 7	34:39	26
10.	ALUMINIJ 19	6 6 7	34:38	24
11.	OLIMPIJA 19	6 5 8	35:34	23
12.	BRAVO PUB. 19	6 4 8	35:35	22
13.	NOGA TRIGLAV 19	4	4 11	32:42	16
14.	MURA 05 19	4	1 14	18:52	13
15.	NŠ R. KOREN 18	1 3 14	11:49	6
16.	N. F. JARENINA 18	0 1 17	10:66	1
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Baskera (19.), 1:1 Rakovec (35.), 2:1 Janžič (55.), 2:2 Vrečko (95.).
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Pukšič, Topolnik, Rakovec, Mlinarič, Zdovc (Pernek), Kajtazi, Ljubec, Pauko (Furh), Kocuvan (Goričan), Matjašič (Golubič). Trener: Tomislav Grbavac.
NISSAN FERK JARENINA -ALUMINIJ 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Pučko (36.), 0:2 Jus (44.), 0:3 Vindiš (66.), 0:4 Goljat (75.), 0:5 Damše (88.).
ALUMINIJ: Peršuh, Babšek (Hol-cman), Kajtna, Jus, Ostroško, Cesar (Majer), Strel (Polajžer), Perger (Damše), Pučko (Tisaj), Vindiš, Goljat. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 19. KROGA: Simer šampion - NŠ Poli Drava 0:1, Nissan Ferk Jarenina -Aluminij 0:0, Interblock - Bravo Publikum 2:0, Maribor
- NŠ R. Koren Dravograd 5:1, HIT Gorica - Domžale 0:0, CM Celje - FC Koper 3:1, Olimpija - Mura 05 2:2, NOGA Triglav - Rudar Velenje 0:1.
1.	INTERBLOCK 19 14 3 2 48:16 45
2.	DOMŽALE 19 11 5 3 32:14 38
3.	MARIBOR 19 12 2 5 37:24 38
4. BRAVO PUB.	i9	9	5	5	35:2i	32
5. RUDAR VELENJE 19		9	3	7	37:27	3G
6. HIT GORICA	i9	9	3	7	2S:27	3G
7. MURA 05	i9	S	5	6	27:3G	29
8. NOGA TRIGLAV	i9	S	3	S	27;26	27
9. OLIMPIJA	i9	6	7	6	25:24	25
10. FC KOPER	i9	7	3	9	29:35	24
11. CM CELJE	i9	6	5	S	25:29	23
12. POLI DRAVA	i9	7	2	iG	2G:34	23
13. DRAVOGRAD	iS	4	4	iG	2G:33	i6
14. ALUMINIJ	i9	3	7	9	i3:32	i6
15. F. JARENINA	iS	3	5	iG	i4:24	i4
16. SIMER ŠAMP.	i9	3	2	i4	i4:36	S
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Vrbanec (37.).
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Trep, Jaušovec, Leskovar, Zajc, Klajderič, Topič, Vrbanec (Ž. Krajnc), Kočar, Kirič (Skaza), A. Krajnc (Rogina). Trener: Damjan Vogrinec.
NISSAN FERK JARENINA -ALUMINIJ 0:0
ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar, Ge-rečnik, Kobale (Brence), Dvoršak-Špe-har, Cafuta, Vujisič (Debeljak), Planin-šek, Petek (Koren), Sagadin (Kelc), Šešo (Špehonja). Trener: Silvo Berko.
Danilo Klajnšek
Tenis m TK Terme Ptuj
Lah spet v formi
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah (TK Terme Ptuj)
Od 12. do 14. marca je v Kranju potekalo odprto prvenstvo kluba Triglav Kranj v konkurenci dečkov do 14. leta starosti. Turnir je bil glede na nastopajoče izjemno močan, saj so nastopili skoraj vsi najboljši, vključno s prvima dvema na lestvici TZS U-14 Borom Muzarjem Schwe-igerjem (TK Otočec) in Gregom Ko-kaljem (TK AS Litija). Četrti nosilec na turnirju je bil Sven Lah (TK Terme Ptuj), ki je zimsko sezono odlično začel, nato pa padel v manjšo rezul-
1.	krog: Lah (TK Terme Ptuj, 4.) -Blaž Gvardjančič (Z klub) 6:1, 7:5
2.	krog: Lah - Nejc Šter (As Litija) 6:4, 6:2
četrtfinale: Lah - Žan Žmavc (Triglav Kranj) 6:3, 2:6, 6:1
polfinale: Lah - Grega Kokalj (AS Litija, 2) 3:6, 0:6
finale: Kokalj (2) - Schweiger Mu-zar (1) 6:1, 6:3
tatsko krizo. Po odličnem delu na treningih je na betonskih igriščih v Kranju znova zaigral na visokem nivoju in se s tremi zaporednimi zmagami prebil do polfinala. Tam se je pomeril z 2. nosilcem Gregorjem Kokaljem, se mu odlično upiral v 1. nizu, nato pa je Litijan vendarle unovčil svoje prednosti in zmagal v tem dvoboju, kasneje pa še v finalu.
Turnir na Slovaškem
V Košicah je potekal turnir evropske serije U-14 za dekleta, na katerem sta nastopili tudi Nina Potočnik in Tamara Zidanšek (obe TK Terme Ptuj); spremljal ju je trener Goran Djurdjevič. Tamara je po dveh zmagah klonila v zadnjem krogu kvalifikacij, Nina pa je bila na glavni turnir uvrščena neposredno. Kot 3. nosilka je bila v 1. krogu prosta, v drugem pa jo je izločila Čehinja Nina Holanova.
JM
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA 16.00: Olimpija - Luka Koper, Rudar Velenje - Domžale; SOBOTA 18.00: Nafta - Triglav, HIT Gorica - Primorje; SOBOTA 20.15: Maribor - CM Celje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA 15.00: Roltek Dob - Dravinja Kostroj: NEDELJA 15.00: Aluminij - Bela krajina; NEDELJA 15.30: Mura 05 -Labod Drava, Šmartno 1928 - IB Interblock, Garmin Šenčur - Krško.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Aluminij - CM Celje (v soboto ob 13.00), Rudar Velenje -NŠ Poli Drava (v nedeljo ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
29. KROG: Aluminij - CM Celje (v soboto ob 11.00), Rudar Velenje -NŠ Poli Drava (v nedeljo ob 12.00).
LIGA U 14 - VZHOD
20. KROG: Železničar - Aluminij (v soboto ob 11.00), NŠ Poli Drava - Pobrežje (v soboto ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (v nedeljo ob 15.00), Jevnica - Pomurje Bakovci, Maribor - Krka, HV TOURS Slovenj Gradec - Rudar Škale.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA - SOBOTA 15.00: Paloma - Tehnostroj Veržej, Ma-lečnik - MU Šentjur, Zreče - Grad; NEDELJA 15.00: Stojnci - Simer šampion, Odranci - AHA EMMI Bistrica, Tromejnik G Kalamar - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA 15.00: Zavrč - Podvinci Betonarna Kuhar, Marles hiše - ZAVA Gerečja vas, Boč - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Tehnotim Pesnica - Šoštanj, Koroške Frasnje - Peca; NEDELJA 15.00: Carrera Optyl Ormož - GIC Gradnje Rogaška.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 1. KROGA; Celje Pivovarna Laško - Branik Maribor, Loka - Gorenje, Cimos Koper - Trimo Trebnje.
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec (v soboto ob 19.00), Šmartno - Ribnica Riko hiše, Krka - Slovan.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
17. KROG: Istrabenz plini Izola - Velika Nedelja Carrera Optyl.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
3.	KROG: Moškanjci Gorišnica - Radovljica (v soboto ob 19.30), Cerklje - Drava Ptuj, Dol TKI Hrastnik - Črnomelj, Dobova - Mitol Sežana.
MLAJŠE SELEKCIJE RK JERUZALEM ORMOŽ
V	soboto, 19. 3., ob 10.00 v športni dvorani na Hardeku tekma 3. kroga polfinala - MLAJŠI DEČKI B (1999): Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje.
V	soboto, 19. 3., ob 11.15 v športni dvorani na Hardeku tekma 3. kroga polfinala - MLAJŠI DEČKI A (1998): Jeruzalem Ormož - Dol Hrastnik.
V	nedeljo, 20. 3., ob 9.30 v športni dvorani na Hardeku: turnir deklic 1999 in mlajših: Jeruzalem Ormož, Ptuj, Millennium Sveti Jurij ob Ščav-nici, RŠ Alen Mihalj Slovenj Gradec.
Kegljanje • 3. SKL vzhod (m)
17. KROG: Lokomotiva - Drava Deta Center.
Odbojka
I.	MOŠKA LIGA - ZELENA SKUPINA
9. KROG: Murexin - Duol ( v petek ob 19.00)
3.	DOL ŽENSKE - ZA PRVO MESTO
4.	KROG: AC Prstec Ptuj - Braslovče (v soboto ob 17.30)
Tajski boks
V	Črnomlju bo ta vikend potekalo državno prvenstvo v tajskem boksu. Iz ptujskega kluba Muay Thai Gym bo v kategoriji do 86 kilogramov tekmoval Elio Artič.
Boks
BK Slovenska Bistrica organizira tekmovanje za 18. grb Slovenske Bistrice. V soboto ob 18. uri bodo na sporedu polfinalni, v nedeljo ob
II.	uri pa finalni dvoboji. BK Ring iz Ptuja bo sodeloval s štirimi boksarji.
Kolesarstvo
Kolesarski klub Meridiana - Kamen Pazin od četrtka do nedelje organizira osmo dirko Istrska pomlad. Na njej nastopa tudi ekipa KK Perutnina Ptuj, v kateri tekmujejo Matej Marin, Jure Golčer, Robert Vrečer, Matej Mugerli, Dejan Bajt in Gregor Gazvoda.
DK, DB
Šahovski kotiček
Uspešni na ekipnem DP za osnovne in srednje šole
Zavod za šport RS Planica je skupaj s ŠZS in v tehnični izvedbi ŠK Gorica iz Nove Gorice izvedel ekipno državno prvenstvo za osnovne in srednje šole. Medtem ko je bilo tekmovanje za srednješolce odprto, so si morale ekipe osnovnih šol pravico nastopa zagotoviti na regijskih kvalifikacijah. Pri teh je bila OŠ Gorišnica uspešna tako pri fantih kot pri dekletih v starostni kategoriji do 15 let.
V konkurenci deklet je nastopilo 13 ekip in na odlično šesto mesto so se uvrstile mlade šahistke OŠ Gori-šnice v postavi Nives in Alja Janžeko-vič, Karmen Kolarič in Sara Čagran. Nekoliko manj uspešni so bili njihovi sošolci Tim Starčič, Alen Muhič, David Zagoršek in Gašper Peklar, ki so v konkurenci 19 ekip zasedli 14. mesto. So pa oboji upravičili začetni rating, kjer so bila dekleta na 7., fantje pa na 15. mestu.
Na prvenstvu srednjih šol, kjer je bila udeležba nekoliko skromnejša, je sodelovala tudi Gimnazija Ptuj, za katero so pri dekletih nastopile Lara
Carli, Rebeka Kovačec in Pia Milič, pri fantih pa Žan in Aljaž Janžekovič, Denis Mlinarič, Miha Rajh in Darko Zakelšek. Dekleta so ob koncu osvojila tretje mesto med štirimi sodelujočimi ekipami, fantje pa so bili med devetimi ekipami sedmi. Med posamezniki sta se posebej izkazala perspektivna člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Žan Belšak, ki je na prvi šahovnici z osvojenimi petimi točkami iz osmih partij zasedel četrto mesto, četrta pa je bila na drugi šahovnici s 4,5 točkami iz sedmih partij tudi mlada Alja Janžekovič.
Vrstni red: dekleta OŠ: 1. OŠ Ig 12, 2. OŠ Bogojina 12, 3. OŠ F.K. Celje 10, 6. OŠ Gorišnica 8 ...
fantje OŠ: 1. OŠ I. Cankarja Ljutomer 18, 2. OŠ Stražišče 15, 3. OŠ Nove Jarše 13, 14. OŠ Gorišnica 9 ...
dekleta SŠ: 1. Gim Celje 10, 2. Gim Bežigrad 7, 3. Gim Ptuj 5 ...
fantje SŠ: 1. Gim Bežigrad 15, 2. Gim Ledina 14, 3. Gim N. Gorica 11, 7. Gim Ptuj 5 točk ...
Silva Razlag
Nogomet • Stanko Glažar, podpredsednik NZS
Edini podpredsednik iz »vzhodnega dela
«
Predsednik Medobčinske nogometne zveze Ptuj Stanko Glažar, je bil na predčasnih volitvah za predsednika in podpredsednike Nogometne zveze Slovenije izvoljen za enega izmed petih podpredsednikov. To funkcijo bodo opravljali še Stane Oražem (MNZ Ljubljana), Radenko Mijatovic (ZNSS) in Franc Kopatin (MNZ Nova Gorica); peto mesto pripada predsedniku Združenja klubov 1. SNL Branetu Florjaniču. Vsi ti bodo pri predsedovanju NZS pomagali novo izvoljenemu predsedniku Aleksandru Čeferinu.
S Stankom Glažarjem smo se pogovarjali o prvih aktivnostih, prioritetah dela, reprezentanci ...
Kaj je privedlo do odločitve, da ste v MNZ Ptuj pred zadnjimi volitvami že v prvi fazi podprli Aleksandra Če-ferina in ne Tugomirja Fraj-mana, ki ste ga podpirali na volitvah leta 2009 (ta je kasneje sicer sam odstopil)?
S. Glažar: »Aleksander Čefe-rin je jasno naznanil kandidaturo za predsednika Nogometne zveze Slovenije ter predstavil vizijo in strategijo razvoja za naslednje mandatno obdobje. Iz njegovega programa je bilo zaznati povezovalnost vseh nogometnih struktur v dobro slovenskega klubskega in reprezentančnega nogometa. S svojim programom je pre-
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Cilj je le in zgolj obstanek v ligi
V	soboto in nedeljo bodo nogometaši v 3. SNL - vzhod nadaljevali prvenstvo. Na vrhu so nogometaši Odrancev, ki so si v jesenskem delu tekmovanja nabrali sedem točk prednosti pred celjskim Simerjem šam-pionom. Vsi ostali si želijo čimprej zapustiti nevarne vode' -mesta, ki vodijo v nižjo ligo - in si zagotoviti obstanek.
Aha Emmi Bistrica
V	ligi nastopata tudi Bistrica in Stojnci, a sta v jesenskem delu prvenstva zbrala samo dvanajst točk in ju čaka težek boj za obstanek. Bistričani v 1. krogu spomladanskega dela gostujejo v Odrancih. Trener bistriške ekipe Mladen Daba-novič je pred nadaljevanjem prvenstva povedal: »Priprave so uspele, kljub temu da so bile zelo dolge. Imamo mlado ekipo, saj so klub zapustili štirje izkušeni nogometaši. Priložnost bodo tako dobili mlajši in upam, da bomo v boju za ob-
stanek uspešni. Če ne, pa bo to za mlade igralce izkušnja več.«
Danilo Klajnšek
Stojnci
Stojnčani so že nekaj let stalnica v 3. ligi, v nadaljevanje prvenstva pa jih bo popeljal nov trener Boris Klinger. Zanj so se v klubu odločili po nenadnem odhodu Roberta Težačkega k sosedom iz Varaždina. Klinger je še jeseni za Stojnce nastopal kot igralec.
Stojnci se bodo v nedeljo doma pomerili s celjskim Si-merjem Šampionom, ki se bori za najvišja mesta na lestvici, medtem ko klubu izpod Borla čaka trd boj za obstanek. Kakšna pričakovanja ima pred nedeljskim obračunom novi trener Boris Klinger: »Na srečanju s celjskim klubom nimamo kaj izgubiti, dobimo pa lahko veliko, prav gotovo pa bomo dali vse od sebe, da zmagamo.«
Še jeseni ste bili igralec, sedaj pa ste trener. Imate
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič, trener nogometašev Bistrice
kaj treme? Kako ste se znašli v novi vlogi trenerja?
B. Klinger: »Vodstvu kluba bi se še enkrat zahvalil za zaupanje, ki mi ga je izkazalo s tem, ko me je postavilo na mesto prvega trenerja. Moram reči, da sem delo pomočnika trenerja že opravljal pri ptujski Dravi v 1. ligi, tako da mi ni tuje. Sicer pa ekipo Stojncev sestavljajo predvsem domači igralci, s katerimi sem že igral, tako da kakšne posebne treme ni.«
Kakšen nogomet bodo Stojnci igrali pod vašim vodstvom?
B. Klinger: »Prizadevam si, da obstanemo v ligi, takšna bo tudi naša igra. Fante, ki igrajo, mora zanimati le obstanek in zaradi tega morajo dati na vsaki tekmi od sebe maksimum. Če tega in poslušnosti ne bo, lahko zaidemo v težave. Takšna je moja filozofija. Vsekakor pa je cilj obstanek v ligi; menim, da imamo dovolj dobro ekipo za uresničitev tega cilja.«
Kaj lahko od Stojncev pričakujemo spomladi in kaj menite o konkurentih?
B. Klinger: »Glede na kakovost naše ekipe je obstanek vsekakor uresničljiv. Menim, da smo kvalitetnejši od marsikatere ekipe v ligi. Res pa je, da smo glede kadra precej »tanki« in tu se lahko pojavijo težave, sploh če bomo imeli smolo s poškodbami in kartoni. Kar se tiče konkurence: Odranci so z večjo prednostjo prvi, toda mi smo jeseni imeli z njimi dobljeno tekmo, česar na žalost nismo izkoristili. Menim, da lahko na tem gradimo optimizem pred pomladanskim delom.«
tp
Stanko Glažar v družbi predsednika svetovne nogometne organizacije FIFA, Seppa Blatterja.
pričal večino medobčinskih zvez in strokovnih organizacij ter tako že pred volitvami dosegel široko podporo. V času odločanja v okviru MNZ Ptuj Tugomir Frajman uradno še ni niti objavil svoje kandidature (pozneje je bila predlagateljica MNZ Murska Sobota). Osebno ga zelo cenim, saj sem z njim dolga leta sodeloval v organih NZS in bi po mojem mnenju prav tako bil dobra rešitev za predsednika, vendar je predčasno odstopil od kandidature.«
Katere točke programa dela Aleksandra Čeferina so po vašem mnenju najpomembnejše in bi se jih bilo potrebno lotiti prioritetno?
S. Glažar: »Vsaka od točk v njegovem programu vsebuje številne aktivnosti v dobro in za razvoj slovenskega nogometa. Osebno se mi zdi najpomembnejše delo z mlajšimi selekcijami ter zagotavljanje športne infrastrukture, ki je ob trenerskem kadru osnova za dejavnost. V današnjih razmerah bo prioriteto potrebno nameniti klubskemu nogometu, ki je trenutno v krizi, reprezentančni uspehi pa so zameglili dejansko stanje.«
Kako ocenjujete razkorak med dosežki reprezentance in stanjem v klubih?
S. Glažar: »Zadnje desetletje sem redno sodeloval z reprezentanco na kvalifikacijskih tekmah ter zaključnih prvenstvih (svetovno prvenstvo v Koreji in Južni Afriki, evropsko prvenstvo Belgija-Nizozem-ska). Potrebno je poudariti, da ti rezultati niso naključje, ampak plod sistematičnega in načrtnega dela - krovna nogometna organizacija je omogočila optimalne pogoje za delo. Naši reprezentanti nastopajo v tujih organiziranih klubih kot profesionalci, kar se posledično pozna tudi pri delu v naši reprezentanci. Problem naših klubov pa je v vodstvenih strukturah, kjer pričakujejo čez noč rezultate z nakupljeni-mi igralci dvomljive kvalitete, ne pa z vzgojo lastnega kadra. Menim, da bo večino naših klubov trenutna gospodarska kriza prisilila k drugačnemu načinu razmišljanja.«
Na katerem področju boste delovali v vlogi podpredsednika NZS? Je glede tega vprašanja že sprejet sklep o morebitnih komisijah, v katerih boste aktivni? Kakšne pogovore s predse-
dnikom Čeferinom ste doslej že imeli?
S. Glažar: »Izvolitev za podpredsednika najbolje organizirane panožne zveze v Sloveniji je priznanje in hkrati odgovornost. Zavedati se je potrebno, da sem bil izvoljen kot edini podpredsednik iz vzhodnega dela Slovenije - nekatere velike medobčinske nogometne zveze (Maribor, Celje, Murska Sobota, Koper, Lendava ...) niso uspele s svojimi kandidati. V Izvršnem odboru NZS sem kot član in podpredsednik pokrival že različna področja. O tem smo se z novim predsednikom na kolegiju že pogovarjali, vendar je bila ocena, da bomo sestavo komisij zaradi regularnosti prvenstva v tej sestavi ohranili do konca prvenstva.«
Reprezentanca še naprej na Ptuju
So morda že potekali kakšni dogovori o tem, da se bo državna članska reprezentanca še naprej - v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu - pripravljala na Ptuju in v Kidričevem?
S. Glažar: »Veliko aktivnosti je bilo potrebnih, da smo slovensko reprezentanco pripeljali k nam, kjer imajo optimalne pogoje za delo na igrišču (Kidričevo) in nastanitev (hotel Primus Ptuj). Tudi rezultati niso izostali, saj smo se uvrstili na svetovno prvenstvo. Seveda bomo tradicijo nadaljevali in reprezentanco še vedno gostili na Ptuju.«
Kakšna so vaša pričakovanja pred prihajajočima tekmama reprezentance proti Italiji in Severni Irski?
S. Glažar: »Vsaka tekma v naši skupini je nepredvidljiva, vendar sem glede na kakovost in vzdušje v naši ekipi optimist. Proti Italiji igramo tradicionalno dobro, saj nam njihov način igre ustreza, medtem ko so Irci borbeni in neugodni. Iz obeh tekem pričakujem vsaj 4 točke, ki nas bodo obdržale v igri za direktno uvrstitev na evropsko prvenstvo 2012 (Poljska, Ukrajina).«
Se vam zdi sedanji model »razdelitve« tekem reprezentance med Ljubljano (Stožice) in Maribor (Ljudski vrt) sprejemljiv, pravičen?
S. Glažar: »V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji opazimo
bistvene premike pri gradnji športne infrastrukture - večina mest razpolaga s sodobnimi stadioni. Zaradi tega se mi zdi, da je do navijačev korektna policentrična razdelitev igranja tekem. V prihodnosti bo o tem potrebno razmišljati tudi na Ptuju.«
MNZ Ptuj letos vodi tekmovanja v 3. SNL - vzhod in Štajerski ligi. Kakšni so bili odzivi po jesenskem delu in kakšne so napovedi pred spomladanskim delom, ki se prične konec tedna (nekateri klubi so glede na slabo finančno stanje predlagali zmanjševanje obremenitev - tekmovalnih, sodniških)?
S. Glažar: »Medobčinska nogometna zveza Ptuj, ki vključuje 34 nogometnih klubov, pokriva območje upravnih enot Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož. Po številu selekcij in registriranih igralcev je tretja med medobčinskimi nogometnimi zvezami (za Ljubljano in Mariborom), po organiziranosti pa je v samem vrhu. Dokaz uspešnega dela je tudi to, da nam je bilo poverjeno vodenje tekmovanja 3. SNL - vzhod in Štajerske lige. Vse v zvezi z tekmovanjem poteka v skladu s predpisi NZS. V obeh ligah je velik interes za vrh lestvice in napredovanje v višji rang tekmovanja ter seveda proti izpadu iz lige. Glede na težke razmere v klubih in splošno gospodarsko situacijo bomo v okviru NZS in MNZ Ptuj poiskali ustrezne rešitve za pomoč klubom.«
So bili po koncu tekmovanja v zimskih ligah malega nogometa že sprejeti kakšni sklepi za naslednjo sezono? Mislim predvsem na problem neprihajanja ekip na tekme.
S. Glažar: »Sestavni del MNZ Ptuj so tudi klubi na področju malega nogometa - fut-sala. Ob ekipah, ki nastopajo v državni ligi malega nogometa, vsako leto organiziramo tudi zimsko tekmovanje, ki je letos potekalo v treh ligah. 'Večni' zmagovalec je ponovno postala ekipa KMN Poetovio. Sistem tekmovanja za naslednjo leto in sankcioniranje ekip, ki so v zadnjih krogih izostale s tekem, bo doreklo vodstvo tekmovanja v sodelovanju s komisijo za mali nogomet.«
Jože Mohorič
Kuharski nasveti
Pomladni recepti
Zima se po dolgem času počasi poslavlja, dnevi postajajo zmeraj daljši in toplejši. V tem obdobju se običajno prileže tudi nekoliko lažja hrana, kot smo je bili navajeni pozimi. Ker začne na travnikih rasti regrat, v tem obdobju zagotovo ne smemo pozabiti na regratovo solato. Poleg tega pa smo pripravili še nekaj idej za nekoliko lažje pomladne jedi.
Ponev z mladim krompirjem
500 g drobnega mladega krompirja, 1 šopek mlade čebule, 4 žlice olja, sol, poper, 10 strokov mladega česna, 3 vejice timijana
Mlad krompir temeljito očistimo in operemo. V ponvi segrejemo olje, na katerega stresemo mlad krompir. Počasi ga pražimo 10 minut. Česen olupimo, mlado čebulo pa očistimo in podolžno razpolovimo. Skupaj s česnom jo stresemo h krompirju, potem pa med občasnim mešanjem vse skupaj pražimo 5 minut. Ti-mijan osmukamo. Prepraženo zelenjavo začinimo s soljo in poprovo mešanico, potresemo s timijanom in zalijemo z decilitrom vrele vode. Pokrijemo in počasi dušimo 10 do 15 minut, da se krompir zmehča.
Pomladanski zavitki
Riževo testo za zavitke, 12 dag sojinih kalčkov, 1 čebula, 1 strok česna, malo kitajskega zelja, 2 majhna pora, 2 žlici sojine omake, sol in poper po okusu, 25 dag mletega mesa, 2 žlici olja
Vso zelenjavo narežemo na
Kot vsako leto bom tudi letos navedel nekaj dejstev, ki se tičejo cepljenja psov zoper steklino.
Steklina je smrtno nevarna bolezen živčevja toplokrvnih živali in človeka, ki jo povzroča virus. Človek se okuži z ugrizom bolne živali in okužba je neozdravljiva, smrt nastopi v hudih mukah, krčih. Za bolezen so dovzetne predvsem lisice, ki so tudi glavni prenašalci - vektorji
tanke trakove. Na olju prepraži-mo meso, dodamo zelenjavo in dušimo v pokriti posodi. Če je potrebno, dodamo malo vode. Dodamo sojino omako, sol in poper. Ko je meso pečeno in zelenjava mehka, odstavimo s štedilnika in ohladimo. V vsak kos riževega testa, damo nekaj nadeva in zvijemo kot kanelo-ne. Robove zlepimo z beljakom, da se med peko ne odpirajo. V olju segretem na 190 stopinj jih ocvremo zlato rumeno. Odce-dimo jih na papirnatem prtiču in postrežemo s sojino omako.
Mladi krompir s tunino omako
1,2 kg mladega krompirja, 450 g tune, 300 g jogurta, 4 žlice limoninega soka, 4 žlice majoneze, 3 žlice kaper, sol, poper, 2 žlici olja, 1 žlica masla, 2žlički naribane limonine lupinice, 3 žlice sesekljanega peteršilja
Mlad krompir skrtačite do čistega in ga z lupino kuhajte v vreli vodi približno 25 minut. Tuno odcedite, jo z vilicami zdrobite in gladko zmešajte z jogurtom, limoninim sokom, majonezo ter kaprami. po okusu začinite s soljo in poprom. V ponvi segrejte olje in maslo
stekline. Okužena lisica spremeni obnašanje, približa se domovanjem ljudi, vede se, kakor da je udomačena. Zaplete se v pretep z domačim psom in tako ga okuži. Omenjenih težav je bilo v lanskem letu na mejnih področjih ptujske upravne enote z Republiko Hrvaško precej. Poškodovan in okužen necepljen pes lahko zboli in postane agresiven do ostalih živali in ljudi. Zaradi
i i
Foto: E. Senear
ter popecite krompir. Dodajte limonino lupinico in peteršilj ter začinite s soljo in poprom. Popečen krompir ponudite s tunino omako.
Cvetača in grah s sirom
1 velika cvetača, 30 dag zamrznjenega graha, 30 dag korenčka, 30 dag hamburške slanine (narezane, brez kože), 3,75 dl kisle smetane, 3 jajca, 1 žlica moke, 10 dag šunkari-ce, 5 dag ementalca, sol, poper, maščoba in drobtine
Cvetačo operemo in razdelimo na cvetove; malo prevre-mo, odcedimo in ohladimo. Korenček ostrgamo, operemo in skuhamo, tako, da ne bo premehak. Damo ga na cedilo. Grah blanširamo in tudi odce-dimo. Šunkarico narežemo na tanke trakove. Dno modela za narastek namastimo in potre-semo z drobtinami.
Kislo smetano dobro raz-žvrkljamo z moko in jajci ter posolimo. Ohlajen korenček narežemo na poševne rezine. V model za narastek nadevamo plast za plastjo rezine slanine,
omenjene nevarnosti za zdravje ljudi je zakonodajalec predpisal obvezno cepljenje vseh psov pri starosti treh mesecev. To pomeni, da morajo biti vsi psi, ko napolnijo starost treh mesecev, obvezno cepljeni zoper steklino in označeni z mikročipom.
Ob cepljenju se pse označi z mikročipom, razen v primeru, da so že bili označeni s čipom v leglu. Lastnik dobi za psa potni list, ki je identifikacijski dokument za žival in je obvezen za vse pse. S potnim listom in rednim cepljenjem zoper steklino lahko kužek potuje s svojim lastnikom kjerkoli po Evropi. Enako velja tudi za Hrvaško, medtem ko mora za potovanje v Srbijo in ostale dežele lastnik pridobiti tudi potrdilo o titru - (količini) protiteles v krvi zoper steklino za svojega psa. To stori tako, da pripelje svojega psa v ambulanto mesec dni po cepljenju zoper steklino, kjer psu odvzamemo kri, jo pošljemo v laboratorij v Ljubljano in rezultat titracije vpišemo v potni list psa. Lastnikom psov, ki nameravajo potovati v oddaljene dežele severne Evrope in zunaj nje, svetujem, da pred odhodom preverijo pogoje, ki jih predpisuje država, v katero potujejo.
Cepijo se lahko samo zdravi psi, kar pomeni, da ne kažejo
grah, korenček in cvetačo. Na koncu vse skupaj prelijemo z razžvrkljano kislo smetano, po vrhu porazdelimo trakove klobase in posujemo s sirom. Narastek gratiniramo približno 25 minut pri 220 stopinj Celzija.
Testenine s kislim zeljem
500 g testenin, sol, 800 g sesekljanega kislega zelja, 250 ml instant juhe, 250 g šunke, rdeča paprika, noževa konica sladkorja, 2 žlici paradižnikove mezge, 150 g sira
Testenine skuhajte v osolje-ni vodi in jih odcedite. Zelje kuhajte v juhi 10 minut, potem pa vmešajte na rezance narezano šunko. Papriko operite, očitite in narežite na rezance. V zelje vmešajte paradižnikovo mezgo, papriko in sladkor ter solite in poprajte po okusu. Pečico segrejte na 200 stopinj in namastite pekač. Zelje in testenine vsujte v pekač in dobro premešajte. Posujte z nariba-nim sirom in pecite približno pol ure.
Alenka Šmigoc Vinko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
znakov bolezni in nimajo povišane telesne temperature. Brejim samičkam se cepljenje odsvetuje, saj ne ustvarijo zadostne imunosti, cepimo jih šele, ko so mladički stari 3 mesece. Pri bolnih in brejih živalih se naredi v kartoteki zaznamek, cepljenje pa se opravi takoj, ko žival ozdravi. Treba je vedeti, da se ne moremo izgovarjati na bolezen, če nimamo cepljenega psa, razen če je to povsem razvidno iz zdravstvene kartoteke živali.
Za muce cepljenje proti steklini ni obvezno, je pa zelo priporočljivo, saj se muce še bolj kakor psi gibljejo brez naše kontrole. Za prehod meje morajo biti tudi muce označene z mikročipom in imeti morajo veljaven potni list.
Ker je cepljenje psov zoper steklino obvezno po zakonu, so predpisane tudi kazni za lastnike necepljenih psov. Nadzor cepljenja izvajajo veterinarski inšpektorji. V primeru ugriza ali poškodbe človeka od necepljenega psa so lahko stroški odškodnine, ki jo mora plačati lastnik psa, grozljivo visoki in se jim je bolje izogniti s tem, da poskrbimo, da je naš pes redno cepljen proti steklini.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Cepljenje zoper steklino
Bliža se organizirana akcija vsakoletnega cepljenja psov zoper steklino. Kar nekaj vprašanj ste poslali, predvsem, ali je cepljenje res obvezno, ali obstajajo izjeme in kdaj je treba cepiti mladega kužka. Gospod Jože tudi sprašuje, kako je z mucami, ali se lahko cepijo proti steklini, kako je s potnim listom za muce ob prehodu meje.
Uničevanje muh v hlevih
Visoko produktivno živinorejsko proizvodnjo lahko pričakujemo, ko živalim zagotovimo ugodne in zdrave hlevske pogoje. Velika prisotnost muh v hlevu onemogoča dobro počutje živali, povzročajo jim nemir, posledično je prizadeta ješčnost. Muhe so tudi prenašalci bolezni med živalmi in z živali na človeka. Nadležnost muh zmanjšuje učinkovitost in kvaliteto oskrbe živali pri rejcu.
Najbolj razširjena v hlevih je domača muha (Musca domestica). Domača muha je črna in 7-8 mm dolga. Ima pod sebe obrnjeno sesalo, ki se konča z blazinico. Črv je okrogle oblike, bele barve, dolg do 12 mm in se levi trikrat. Buba je rjavo obrobljena. Samica muhe izleže do 2000 jajčec v razpadajočo snov organskega izvora (mesni ostanki, pomije, gnoj, razni izločki, gnojni izcedki). Pomembna je dovolj velika masa in vlažnost, kar je idealno pri hlevskem gnoju in plavajočem sloju gnojevke. Pod dobrimi pogoji pri temperaturi 30 °C traja razvoj od jajčeca do muhe samo 7 dni. Teoretično ima lahko ena muha skupaj s potomkami v treh mesecih skupno 250 milijonov in več potomcev. Muhe, ki jih vidimo, predstavljajo 20 %, ostalih 80 % je v zalegi.
Kako reševati zmanjševanje prisotnosti muh v hlevih?
Higienski ukrepi
Zagotavljanje optimalne hlevske klime, preprečevati visoko vlažnost hleva in vzdrževanje čistoče v hlevu. Neočiščeni hlevi in dvorišča, zamazani koti, neurejena gnojišča hlevskega gnoja, skladišča gnojevke so idealni za odlaganje jajčec muh. Plavajoči sloj gnojevke je idealen za razvoj muh, zato nikoli ne pozabimo na zatiranje muh pod rešetkami.
Biotehnični ukrepi
Vdor muh v hleve lahko preprečujemo z zamreženjem oken in vrat in drugimi oblikami preprečevanja vhoda v hlev. V hlevih namestimo različne oblike lepljivih ali hranljivih vab za uničevanje muh.
Kemični ukrepi
Poznamo različne preparate, ki učinkujejo na odrasle muhe (insek-ticidi) in na ličinke (larvicidi). Pri insekticidih so preizkušena sredstva, ki jih nanesemo na stene in strope kot oblogo. Pri tem moramo vso pozornost nameniti čistoči. Umazanija, prah, vlaga na površini škodujejo učinku sredstev. Sredstva v obliki aerosolov (pršila) imajo kratkotrajen učinek delovanja, zato potrebujejo pogosto ponavljanje in hitro prihaja do rezistence. Strupeni praški so prikriti z vabljivo snovjo in imajo dober učinek. Nastavimo jih na okenske police ali v posebne vabe, s katerimi znižamo pozornost muh na nevarnost. Pri teh načinih je nevarnost, da pridejo do strupa tudi druge živali (psi, mačke) ali celo otroci. Insekticidi imajo majhen učinek tudi na ličinke, skozi citinski oklep ličinke se upočasni nadaljnji razvoj.
Specialni strupi, tako imenovani larvicidi, zavrejo sintezo citina in s tem uničijo možnost nastanka bube, zato ličinke propadejo. Brez uporabe larvicidov je učinek kemičnega uničevanja muh slab, saj zalega muh predstavlja 80 % muh v hlevih, zato je potrebno v program zatiranja muh zajeti uporabo insekticidov in larvicidov.
Biološki ukrep
Biološki ukrepi temeljijo na delovanju naravnih sovražnikov domače muhe. Za ta namen lahko naselimo v hlev muhe ali osice. Gre za okolju prijazne rešitve za nadzor nad hlevskimi muhami. Vzgojene »biološke muhe« in »mini ose« so primerne tudi za ekološke reje, njihova učinkovitost je dobro poznana številnim živinorejcem po Evropi, pa tudi nekaterim pri nas.
Biološke muhe (Ophyra eenescens) so specialna vrsta naravnih muh - umetno vzgojene v danskih laboratorijih - namenjene zlasti rejcem prašičev s hlevi z rešetkastimi tlemi. Te muhe so precej manjše in precej manj agresivne od hlevskih, iščejo temna in vlažna mesta (v kanalih pod rešetkami) in jih sploh ni opaziti. Zalegajo v skorji gnojevke, njihove ličinke pa se prehranjujejo z ličinkami hlevskih muh in tako prekinjajo njihov razvojni krog.
Zalega bioloških muh (ličinke in bube) je skupaj z nekaj organskega materiala zapakirana v posebne PVC-vrečke in vse, kar je potrebno storiti, je vrečko odpreti in jo obesiti v hlev. Eno pakiranje zadostuje za 100 m2 površine gnojevke. Po priporočilih proizvajalca je biološko muho priporočljivo naseliti zgodaj spomladi, na začetku dvakrat v presledku 14 dni, nato pa vsakih 7 do 10 tednov.
Mini ose - 3 specialne vrste - Nasonia vitripennis, Muscidifurax za-raptor, Spalangia cameroni - so namenjene rejam z nastilom. Ti insekti živalim in ljudem niso nadležni, prehranjujejo pa se z bubami hlevskih muh in na ta način preprečujejo, da bi se te preveč razmnožile. Tudi mini ose je potrebno naseliti zgodaj spomladi, nato pa vsaka 2 tedna, še zlasti v poletnem času. Vsebina ene vrečke zadostuje za 100 m2 talne površine oz. za do 10 konjev, 20 govedi, 100 prašičev ali 2000 glav perutnine. Vsebino vrečke z osjo zalego se enostavno raztrosi po nastilju ob robovih.
Sedaj je čas, za ureditev načrtnega programa zatiranja muh s ciljem, da bo muh manj in da bo tudi strošek uničevanj muh v hlevih manjši. Zamujen rok začetka zatiranja muh se težko popravi, ker namreč uničena muha v aprilu pomeni na tisoče uničenih muh v sezoni. Podamo vam lahko tudi dodatne informacije.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., KGZS - Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Krvodajalci
27. januar - Marko Štumberger, Potrčeva 35, Ptuj; Davorin Potočnik, Zg. Leskovec 19; Tadej Korošak, Sloven-skogoriška cesta, Ptuj; Leon Požar, Lancova vas 60; Radovan Acimovic, Peršonova ul. 23, Ptuj; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5; Andrej Novak, Zagrebška cesta 51 a, Ptuj; Dušan Bratec, Dornava 21; Primož Ko-rošak, Slovenskogoriška cesta, Ptuj; Denis Vantur, Prežihova ul. 9, Ptuj; Mitja Rožmarin, Muretinci 53; Alojz Zo-rec, Minoritski trg 4, Ptuj; Aljaž Lesjak, CMD 6, Ptuj; Dejan Rogina, Pobrežje 2; Gregor Kokot, Goričak 43 a; Kristijan Bigec, Šturmovci 22; Peter Liber, Drenovec 1; Janez Vertič, Ločič 1 b; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Marko Kukovec, Bukovci 158; Robert Kodrič, Stojnci 42; Dejan Fridl, Reševa ul. 3, Ptuj; Boris Gorišek, Skrblje 8, Ljubljana; Mirko Vražič, Žetale 53; Mitja Cvetko, Krčevina pri Vurbergu; Uroš Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju; Majda Turk, Vintarovci 64; Aleš Petrovič, Prvenci 16; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Marjan Križanec, Lovrenc na Dravskem polju 9; Robert Gajser, Stogovci 47 a; Blaž Prigl, Trnovski Vrh 7; Michel Kos, Skorba 65 a; Tadej Božičko, Stranske Makole 23 b.
7.	februar - Jolanda Vajzman, Ča-gona 47, Cerkvenjak; Davorin Karo, Dr. Kovačiča 7, Ormož; Tjaša Marinič, Sodinci 59 a, Velika Nedelja; Branko Kontarček, Hum 21 a, Ormož; Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče ob Dravi; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Zvonko Marinič, Sodinci 59 a, Velika Nedelja; Matjaž Vajda, Hajndl
8,	Velika Nedelja; Ivan Petek, Spodnji Ključarovci 1, Velika Nedelja; Silvestra Marinič, Sodinci 59 a, Velika Nedelja; Dušan Marin, Podgorci 78; Marija Ko-vačič, Juršinci 43; Robert Arnuš, Pod-lehnik 81; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26; Robert Šimenko, Dornavska c. 10, Ptuj; Stanko Brumen, Pacinje 3 a, Dornava; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Zdravko Bračič, V. Varnica 71; Franc Kojc, Finžgarjeva 8, Ptuj; Marjan Ciglar, Kicar 112 b; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Alojz Lah, Pobrežje 100; Ivan Žuran, Gradišča 143, Cirkulane; Matjaž Frangež, Cirkovce 66 a; Dejan Zorec, Rogaška c. 2 c, Ptuj; Boštjan Vauda, Krambergerjeva pot 1, Ptuj; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Damijan Cebek, Draženci 14 d; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a, Ptuj; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117 a; Franja Muhič, Moškanjci 14; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d, Zavrč; Zvonko Auer, Mihovce 12, Cirkovce; Dejan Zalokar, Zelenikova ulica 1, Ptuj; Alenka Bez-jak, Gajevci 26, Gorišnica; Mitja Bu-tolen, Krčevina pri Ptuju 76; Boštjan Majerič, Destrnik 1 a; Klemen Šošta-rič, Bodkovci 28 a, Juršinci; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ulica 3, Ptuj; Dominik Rudolf, Kraigherjeva 24, Ptuj; Milan Bezjak, Zg. Hajdina 70; Marta Schonwetter, K potoku 8, Spodnji Du-plek; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33, Zg. Korena; Nejc Veber, Zg. Duplek 92 b; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 26, Gorišnica; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sveti Jurij ob Ščavnici; Marjetka Vrabič, Vičava 107, Ptuj; Nadica Ivan-čič, Jadranska ulica 6, Ptuj; Renata Jupič, Mestni Vrh 6 a, Ptuj; Ivan Božič-ko, Tržec 46 c; Franc Kump, Senčak 11, Juršinci; Tanja Veg, Stogovci 15 a, Ptujska Gora; Ivan Bedenik, Žetale 56; Nuša Ploj, Dornava 79 a; Neža Rašl, Kicar 2, Ptuj; Dragan Radolič, Soviče 7 a, Zg. Leskovec; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Ana, Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Boris Dreisibner, Spu-hlja 101 a; Janez Ploj, Dornava 79 a; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Stanislav Čuš, Žamenci 12 a; Dejan Muršič, Zagojiči 19, Gorišnica; Borut Plohl, Rucmanci 48, Sveti Tomaž; Anton Žuran, Gradišča 143, Cirkulane; Brigita Alsarhan, Zelenikova ulica 2, Ptuj; Gorazd Kozoderc, Skorba 51, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci 25 a; Tamara Štrucl, Mestni Vrh 106 b; Miran Tranutra, Savinjsko 22, Makole.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Iskrica sreče
Vprašanje: Pet let sem vdova in pred temi leti sem spoznala osem let mlajšega moškega. Imam ga zelo rada, toda z njim sem nesrečna, saj ne dela. Ali naj še računam nanj ali naj vse skupaj prelomim? Iščem, čakam in molim, da bom spoznala pravega - ker sama ne želim ostati. Stara sem 50 let in si želim urediti dom na podeželju.
Odgovor: Življenje vam ni nikoli prizanašalo. Že od rane mladosti se bojujete in ste večna borka. Toda zdi se, da ste tudi nekoliko naivni in da stvari ne vidite dovolj objektivno. V življenju se zgodijo tako prijetni trenutki kot tudi takšni, ko ni tako. Ljubezen je večna in prav je, da jo znate ceniti. Nujno pri vsem tem je, da si znate postaviti pravila igre in zagovarjati vrednote, ki so vam blizu in vam nekaj pomenijo. Jasno je, da pretirano nihate in ste tudi neodločni. Prav je, da se odločite in naredite nekaj dobrega zase. Zdi se, da ste se svojih problemov lotili iz napačnega zornega kota. Moškega, ki ga nosite v srcu, boste morali dobro spoznati in mu mnogo bolj zaupati. Pravilno bi bilo, da bi bila vajina pomoč vzajemna in da bi bila drug drugemu v pomoč in oporo. Dobro je tudi narediti pri sebi analizo in ugotoviti, kaj si želite in kaj pričakujete od življenja. Potem omenjeno predstavite njemu in tako boste najbolje videli, pri čem ste in kaj lahko pričakujete. Poleg vsega je v vajinem primeru ključnega pomena pogovor in izmenjava mnenj, kajti iz karte trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste oseba,
ki je zaprta in stvari ne pove. Ali bo on dobil službo ali ne? To je popolnoma odvisno od njega in od njegovih naporov - možnosti seveda ima. Zvezde vam šepetajo, da se morate postaviti na pravo poti in biti tudi pogumni. Vsekakor je resnica ta, da lastnih moči ne smete preceniti. Učiteljica pri tem vam je lahko narava, kajti ptički se bodo pred nevihto skrili in počakali, da bo posijalo toplo sonce. Ravno tako tudi vi ne morete prositi nečesa, dokler sami ne veste, kaj je dobro za vas. Popolnoma se strinjam z vami, da je samota nekaj, česar se bojite in česar ne bi prenesli. V življenju je tudi pravilno, da najdete svojo srečo in da boste lahko ponosni na vse tisto, kar počenete. Princip duhovnosti vam lahko pomaga samo pod pogojem, da boste svoje cilje jasno izoblikovali. Potem bo molitev nekaj, kjer boste uslišani. Dokler dvomite v naravne zakone, se stvari odvijajo drugače. Na sredini poletja se bo zgodil nek pre-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
obrat in tedaj boste spoznali še enega moškega in tedaj bo tudi padla kocka odločitve. Pogled v prihodnost pove, da boste svoj dom na podeželju uredili in spravili v neko ravnovesje. Nujno je, da so vaše misli čiste in harmonične. Pomembno vlogo vseeno igra tudi vera in zaupanje v boljši jutri. Vse se zgodi po določenem namenu in pravilno je, da imate v življenju radi sebe in vse okoli sebe. Nekoč, ko boste še starejši, boste lažje razumeli mlade ljudi in zavedajte se, da se vedno učimo. Srečno!
Šifra: Dilema
Vprašanje: Zakaj so nam ljudje v duhovnem smislu vedno učitelji in učenci?
Odgovor: Postavili ste zelo zanimivo vprašanje, ki postavi zanimivo dilemo, kdo je sploh učitelj in kdo učenec. Ljudje se v osnovi učimo celo
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (22)
Z zvokom do bogastva
Dr. Baskaran Pillai se zavzema za sintezo spiritualnosti in znanosti. Izhaja iz vedske tradicije in joge, ki jo poskuša akademsko in eksperimentalno utemeljiti. Kot guru, učitelj, je znan pod imenom Dattatreya Siva Baba. Oblikoval je metodo, ki se imenuje zvočno-mi-selna tehnologija. Največ pozornosti je požel, ko je svetu razkril mantro, zvok, s katerim je mogoče vplivati na globalno finančno krizo in priti do bogastva.
KDO JE DR. BASKARAN PILLAI
Rodil se je leta 1949 na indijskem otoku Rameswaram, kjer je preživel prvih 18 let svojega življenja. Že zgodaj se je začel ukvarjati z jogo in vedskim izročilom. Imel je številne ugledne učitelje, šolal pa se je celo na Himalaji. Prejel je poglobljena znanja nauka Tamil Sidhhas, mističnega kulta, ki izvira iz 8. stoletja in ima tantrične korenine. Seznanil se je z mantrami, astrologijo, nu-merologijo, ajurvedo in drugimi aspekti učenja, ki se v izročilu Tamil Sidhhas razkriva le redkim izbrancem skozi posebno šolanje, urjenje in iniciacijo.
Potem je sklenil, da bo s svojim znanjem pomagal ljudem. Vendar da bi lahko to nalogo uspešno izvedel, je ugotovil, da mora spoznati probleme sodobnega sveta in vsakodnevne skrbi posameznika. Odločil se je, da si pridobi še formalno izobrazbo. Vpisal se je na indijsko univerzo Madurai, kjer je diplomiral iz književnosti. Leta 1983 je odpotoval v ZDA in v Pittsburghu opravil postdi-
plomski študij ter doktorat s področja religij. Začel je predavati o budizmu in meditaciji. Njegova predavanja so bila tako priljubljena, da so morali narediti čakalno listo. Postal je tudi urednik Hindujske enciklopedije.
Dr. Pillai se je kmalu začel zanimati še za neuropsihologijo, ker je hotel preučiti psiholobi-ološki učinek joge in tantre na človeka. Razvil je lastno metodo, ki jo je poimenoval Zvočno-miselna tehnologija. Več kot dvajset let je potoval po svetu in širil svoje ezoterično znanje. Na youtubu je možno najti več kot 200 videoklipov, v katerih razkriva nauk mistikov. Na področju medicine je sodeloval pri raziskavah, povezanih z aidsem, ajurvedo in zelišči. Ustanovil je neprofitno organizacijo Tripura Foundation, ki pomaga izboljšati življenjske pogoje.
ZVOCNO-MISELNA TEHNOLOGIJA
ZMT ali Zvočno-miselna tehnologija temelji na zvoku, ki je v jogi znan kot mantra.
Mantra izzove, povzroči spre-
membo, transformacijo, spreobrnitev zavesti. Je najstarejša oblika molitve in izvira iz vedske tradicije. Kasneje je bila vključena v hinduizem, budizem in druge religije. Uporablja se za preusmeritev uma od nagonskih, instinktivnih želja in misli k manifestaciji božanske zavesti. Dr. Pillai je v sodelovanju s številnimi raziskovalnimi ameriškimi in indijskimi inštituti ter univerzami ugotovil, da zvok vpliva na možgansko valovanje. Z elektroen-cefalogramom (EEG) merimo frekvence možganskih valov v hertzih, ki odražajo različna stanja zavesti in počutja. Poznamo štiri stanja: betha, alfa, theta in delta. Naš jezik, besede, besedne zveze temeljijo na zvokih. Z izgovarjanjem zvoka wa je mogoče že v nekaj minutah iz stresnega stanja betha preklopiti na sproščeno stanje alfa. V Indiji obstaja celo klinika, kjer zdravijo rakaste bolnike z zvočno-miselno tehnologijo. Njihova uspešnost zdravljenja je 95-odstotna. Man-tre so se odlično izkazale tudi pri koncentraciji in pomnjenju, saj
Zapravljivost? Nepremišljenost? Dobrodušnost?
Tone ima situiranega prijatelja z dobro službo, stanovanjem in avtomobilom, ki glede na prejemke ne bi smel imeti denarnih težav. V zadnjem času pa opaža, da si vse pogosteje sposoja denar. Sicer gre za manjše vsote, a kljub temu. Ko ga vpraša, za kaj potrebuje denar, odgovarja, da ga je posodil prijateljem, pa mu ga še niso vrnili. Toneta skrbi za prijatelja, zato bo hvaležen za kakršnikoli nasvet.
Tonetov prijatelj je morda vseeno bolj dobrodušna oseba, in ker je imel denar, ga je posojal »prijateljem« ter naivno verjel, da mu ga bodo vrnili. Lahko pa je zgodba manj naivna in je Tonetov prijatelj ljubitelj iger na srečo in je, ker je imel denar, le-tega zapravljal po različnih igralnicah in izgubljal ter seveda prišel v finančno krizo, sedaj pa si sam sposoja denar, ker ima vedno kup dolgov v različnih igralnicah in sposojevalnicah.
Tonetov prijatelj je lahko tudi odvisen od droge, in ker odvisnik potrebuje vedno več droge, je lahko zapravil denar in ga še zapravlja v te namene.
Ne vem, Tone naj se sam odloči in si skuša razložiti, ker pozna svojega prijatelja, kaj je pravzaprav v ozadju vsega tega njegovega sposojanja denarja. Če meni, da je naiven, mu naj poskuša razložiti, kakšno je življenje in kaj mora storiti, da ne bo več nasedal različnim »prijateljem«. Če je odvisen od iger na srečo, naj ga skuša pripraviti na zdravljenje. Če je odvisen od droge, naj mu poskuša svetovati, da naj se gre zdravit zaradi te odvisnosti.
Vsekakor mu lahko kot prijatelj stoji ob strani, ne glede na to, kaj se z njim dogaja. In želim mu, da uspe pomagati prijatelju.
Mag. Bojan Šinko
svoje življenje in tako vedno naletimo na ljudi, ki nas kaj naučijo, in obratno. Teza je toliko bolj verjetna, če stopate po razpotju duhovne preobrazbe, kajti potem postane jasno, da je življenje samo po sebi zelo zanimivo in poučno. Pomen učitelja se skriva v tem, da mora sprejeti dejstvo, da ga učenec preraste in da seme, ki mu ga je posredoval, širi naprej in s tem v pozitivnem smislu pomaga drugim. Sprejeti druge je dar, ki ga imamo vsi v svoji duši. In če se človek potrudi, lahko uvi-
di lepote v vsem in se nauči modrosti sprejemanja. Mnogi so občutljivi na kritiko in jo sprejemajo s težavo, toda tudi skozi to se učijo. Najsrečnejši ljudje na tem svetu so tisti, ki znajo deliti pozitivne nasvete in zagovarjati svoja stališča tudi v težkih trenutkih življenja. Tedaj lahko upravičeno trdijo, da živijo svojo osebno legendo. Uživajte iz dneva v dan!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
so študentje v raziskavah z njimi dosegali visoke rezultate.
OM BRZEE NAMAHA
Dr. Baskaran Pillai je dvignil veliko prahu, ko je objavil mantro, s katero je moč vplivati na svetovno finančno krizo, se znebiti slabe karme in si pridobiti veliko bogastvo. Ta mantra se glasi: om brzee namaha. Dnevno jo je treba izgovoriti 108-krat. V preteklosti jo je oblikoval kralj Vishva Mitra. Ker je bilo njegovo kraljestvo v veliki krizi, pomanjkanju in revščini, je sklical največje modrece tistega časa. Nato je postal jogi in guru ter iznašel zvok brzee (izgovori: brazi), ki naj bi vplival na priklic blagostanja in bogastva.
Om ali aum je mantra vseh manter, alfa in omega. Om vodi posameznika v lastno notranjost in je obenem tudi neizrekljivi začetek stvarstva. Po izročilu je Bog z zvokom om ustvaril svet. Om je torej primarni zvok kreacije. Kasneje je om predstavljal tri božanstva (Brama, Višnu in Šiva), tri besede (Bhuh, Bhuvah in Suvah) in tri stanja zavesti (budnost, sanje in globok spanec). Om simbolizira vse, smisel in cilj življenja, sveta in resnice, materialnost in duhovnost, obliko in brezobličnost ter zagotavlja globok učinek na telo in um. Je začetek mnogih manter in vedskih molitev.
Z namaha se končajo številne mantre in molitve. Pomeni, jaz se priklanjam tej stvari, se ji predajam in zavezujem, postajam eno
z njo, to je jedro, bistvo mantre oz. molitve.
Brzee zahteva večje premoženje, bogastvo, obilje in nujnost premagati pomanjkanje v zavesti posameznika. Koncept invoka-cije, priklica je ta, da to, kar si um zamisli in v kar verjame, to tudi doseže. Vesolje zrcali globoko verovanje uma. Mantra je prošnja, naslovljena na Boga, vesolje, božansko zavest, da naj podari obilje in bogastvo posamezniku in vsem ljudem.
Mantro om brzee namaha je možno najti na youtubu, kjer je podana v več deset različicah, med katerimi jo izvaja tudi dr. Ba-skaran Pillai kot guru Dattatre-ya Siva Baba.
MEDITACIJA »AHH«
Dr. Pillai je iz bogate indijske tradicije razkril še en postopek, s katerim si je moč zagotoviti bogastvo. Za razliko od zagovornikov zakona privlačnosti Pillai trdi, da ljudje v bistvu ne privlačimo stvari, dogodke in denarja, ampak ga kreiramo v svoji notranjosti. Meditacija ahh je postopek s ča-krami, energetskimi centri. Ko se osredotočimo na prvo čakro, izgovorimo zvok ahh (sliši se kot aaa). Nato dvigujemo ustvarjalno silo po čakrah, pri vsaki izgovorimo ahh in se ustavimo v šesti čakri ali t. i. tretjem očesu. Tam vizualiziramo slike stvari, ki jih želimo manifestirati v svojem življenju in vanje pošljemo zvok ahh. Tudi ta postopek je na voljo na youtubu.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Gušti bo svoj nov projekt javnosti prvič v živo predstavil na samostojnem koncertu v sklopu festivala Orto fest v ljubljanskem klubu Orto bar 8. aprila. V sodelovanju s pevko Emo Gagro bo predstavil tako stare kot tudi najnovejše skladbe, ki so nastale pod taktirko producenta Zmaga Šmona. Predviden izid njegovega tretjega samostojnega albuma je v septembru. Do takrat pa lahko prisluhnete njegovima najnovejšima skladbama Sjene in Igra. :k-k-k
Sara Kobold nadaljuje glasbeno pot z novim izdelkom, pod katerega se ponovno podpisuje Martin Štibernik. Tako bo marec posvetila predvsem promociji nove pesmi Zapomnil si me boš, ki je nadaljevanje glasbene poti, začrtane že na lanskoletni EMI, ko je Sara navdušila s pesmijo Od tod do večnosti.
„ V celoti sem zelo zadovoljna s končnim izdelkom, pravzaprav je to nekaj novega zame. Pesem se mi zdi zelo tren-dovska in vesela sem, da me Martin tako dobro pozna, da že točno ve, kaj želim. Prav tako mi je všeč besedilo, ki mi je pisano na kožo. Ljubezenskih besedil so poslušalci pri meni že vajeni in v tem stilu bom tudi nadaljevala. Mislim, da bo singel Zapomnil si me boš dobra uvertura v pomlad in poletje, saj je pesem igriva in s takšnimi ritmi, ki kličejo po plesu."
Sara je v zimskih mesecih veliko nastopala na najrazličnejših smučiščih, saj je njen repertoar sestavljen ne le iz avtorskih pesmi, ampak tudi iz najrazličnejših priredb in tako je nemalokrat poskrbela za zabavo pozno v noč prav na domačem Koroškem. Novi singel pa bo na odru prvič predstavila na nastopu v Mercatorjevem centru v Slovenj Gradcu 26. marca.
MZ
1 0IcA
/s^ j.
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - VIJA VAJA VEN 9. TRKAJ & BLAŽKA - NEVIDNI 8. SIDDHARTA - MALISHKA 7. TIDE - VLAK LJUBEZNI 6. VLADO KRESLIN - ENA PESEM 5. ZLATKO - ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE 4. MAJA KEUC - VANILIJA 3. OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM 2. MIRAN RUDAN - LJUBIM TE 1. TANJA ŽAGAR - TIHO TEČE SAVA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Prihaja Schengenfest 2011
Že četrto leto zapored bo v najbolj vročem mesecu leta, od 5. do 8. avgusta, v prekrasnem okolju ob reki Kolpi na meji s Hrvaško v Vinici potekal najbolj seksi glasbeni festival daleč naokoli - Schengenfest 2011.
Za ogrevanje za festival zvoka, sonca in zabave so že v teh še v mrzlih mesecih v predpro-daji vstopnice za tridnevno uživaško kampiranje ob bogatem glasbenem programu in ostalih zabavnih spremljevalnih aktivnostih. Organizatorji se vsako leto bolj trudijo, da sestavijo program, ki je izjemno razgiban in ima raznovrstno ter premišljeno koncertno ponudbo - vse od mladih upov preko zelo obetajočih skupin z daljšo glasbeno kilometrino do uveljavljenih glasbenih zvezd. Lani so kot glavni nastopajoči publiko razgrevali Elvis Jackson, Alien, Hladno pivo, Big foot mama, Jinx, Laibach in Boban i Marko Markovič orkestra. V preteklih letih so na oder ob
Kolpi stopili tudi Magnifico, Alya z bendom, Siddharta, Dan D, Trkaj & Rapostoli, 6 Pack Čukur, Psihomodopop in Stroj-Machine ter druge glasbene
zasedbe.
Pretekli festivali so se vtisnili v spomin številnih glasbenikov, obiskovalcev in medijev, ki so ga označili za nekaj naj-
Foto: Borut Petric
Big Foot Mama na Schengenfestu 2010
bolj svežega v festivalskem smislu v Sloveniji. Neverjetno dobro vzdušje, naravne danosti, kvaliteten glasbeni in ostali program ter prijaznost Belokranjcev pripomorejo k temu, da se na festivalu počutijo odlično prav vsi. Seveda je k temu pripomogla tako odlična organizacija kot tudi podpora medijev in lokalne skupnosti. Organizatorji KUD Bela krajina pravijo, da se vsako leto naučijo nekaj novega in v prihodnjem letu odpravljajo napake ter poskušajo še bolj ustreči žurer-jem in razvajati svoje obiskovalce, saj jim je interes, da festival postane še bolj prepoznaven in dovršen za vse obiskovalce. Tako so lani postregli z bogato spremljevalno animacijo v obliki svojevrstnega zabaviščnega parka, ki je bil postavljen za vse mlade in mlade po srcu, z organizacijo športnih iger, raznih delavnic in dogajanja na plaži: z didžeji, stand up komiki in mnogimi drugimi. Namen festivala je dobra volja, oziroma kot pravijo organizatorji: to je festival zvoka, sonca in zabave.
MZ
Filmski kotiček
Srbski film
Vsebina: Miloš je nekdanji porno zvezdnik, ki pa je zaradi družinskega življenja zapustil ta posel. Družinska sreča je sicer popolna, toda vseeno ima občutek, da mu sedaj nekaj manjka. Kmalu ugotovi, da je to denar, saj mu prihranki hitro kopnijo. Na srečo mu nekdanja soigralka kmalu uredi nov posel: nastopiti mora samo še v enem porno filmu, za katerega bo fantastično plačan. Za režiserja se izkaže, da je ekscen-tričen umetnik, ki ima grandi-ozne vizije o pornografiji kot umetnosti. Vse se sliši idealno, zato Miloš pristane, toda bolj ko snemanje napreduje, vse bolj film postaja čuden. Ko se sprevrže v orgijo pedofilije in nekrofilije, hoče Miloš vidno bledičen zapustit projekt, toda izkaže se, da je šlo za hudičev posel: ko enkrat privoliš, vrni-
Srpski film
Igrajo: Srdjan Todorovic, Sergej Trifunovic, Jelena Gavrilovic, Katarina Žutic. Scenarij: Aleksandar Radivojevic in Srdjan Spasojevic.
Režija: Srdjan Spasojevic. Žanr: gravžljivka. Dolžina: 104 minut. Leto: 2010. Država: Srbija
tve ni več ...
Srbski filmi že desetletja veljajo za balkansko kinematografijo v smislu, da najbolje prikažejo duh časa, pa če je šlo za nekdanje jugoslovanske filme ali filme, ki so prikazovali nemirne čase po razpadu Jugoslavije. Danes, skoraj 20 let kasneje, pa je v Srbiji opaziti tendenco, da bi se radi znebili oznake »balkanski film« ter končno postali igralci na mednarodnem nivoju. Poleg lanskega animeja Technotise je znanilka sprememb tudi Srbski film. To se vidi že v najavni špi-ci, ko napis »Srbski film« v starinskem slogu s starinsko glasbo sunkovito razbije moderno dizajniran napis naslova filma in glasba preide v 21. stoletje. Tendenca je jasna: čas je, da srbski film postane svetovni.
Avtorji filma so se odločili za žanr gravžljivke, najbrž zaradi uspeha Žage in podobnih zadev, pri tem pa se na trenutke zdi, da bi režiser rad postal novi Peter Jackson, saj z velikim užitkom prebija vse meje ogabe in gravža. Če je iskal razvpitost kot najlažji plasma filma v tujini, mu je vsekakor uspelo, saj je film tako bruhajoče ogaben, da je Slovenija najbrž edina dežela poleg Srbije, kjer film vrtijo necenzuriran. Režiser dobro ve, da je tudi gravžljivka pornografija, zato si film vzame dovolj
časa (debelo uro), da se stvari sploh začnejo dogajati. Tisto, kar sledi, resnično ni za ljudi z občutljivim želodcem.
Kljub temu se ob ogledu ne moremo znebiti nelagodnega občutka, da ne gre le za ambiciozno vajo iz gravža, temveč se med sličice vseeno prikrade politično sporočilo, čeprav je tako kriptično, da ga je težko dešifrirati. Je vsa ta ogaba le prispodoba za stanje srbskega naroda, ki je sledilo streznitvi po balkanskih vojnah in napadov Nata? Režiser trdi, da je to res, in film očitno hoče povedati, da katarzični psihološki preboj naroda zaradi kolektivne krivde ne bo potekal tako, da se bo potegnil iz dreka, ampak nasprotno, še bolj se bo potopil v drek, upajoč, da bo na drugi strani prilezel iz njega. Sodeč po filmu, se to ne bo zgodilo, ampak bo tema kvečjemu še temnejša. Ne le da zapeljana generacija ne bo
nikoli več takšna, kot je bila, ampak bo nehote, toda efektivno uničila še vsaj naslednjo generacijo, če ne dveh.
To je le eden od možnih pristopov za dojemanje takšnega filma. Hm, morda pa so hoteli le povedati, da družine nič ne zbliža bolj kot incest? Kdo bi vedel. Srbi v tujini in doma se seveda glasno distancirajo od filma, ker naj bi podajal izkrivljeno podobo države. Za ek-sploatacijske filme je namreč značilno, da v njih kvečjemu Američani pokažejo svoj ste-reotipiziran pogled na kakšno državo (kot recimo v Krvavem hostlu), ne pa da država z lastnim filmom še bolj potrjuje že itak napačne in krivične po-splošitve. Srbski film torej hoče biti predvsem ameriški film in režiserjeva vstopnica v mednarodni filmski biznis. Vsekakor bo zanimivo opazovati režiserjevo nadaljnjo pot.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABRAMOV = ruski pesnik in novinar (Nikolaj, 1961-), AMARILDO = sloviti brazilski nogometaš (Amaro da Silva, 1940-), BLAS = mednarodna glasbena skupina iz leta 1988, ki igra džez in rock, BYRNE = ameriški pevec in kitarist (David, 1952-), KYI = burmanska političarka, nobelovka za mir 1991 (Aung San Suu, 1945-), OBLEK = gora nad Radovno, visoka 1269 m, RIGERT = sovjetski dvigalec uteži, zlato na OI 1976 (David, 1947-), UTUT = indonezijski šahovski velemojster Adianto.
■eapejQ 'oaAouei 'euo 'e[apo|a 'aiojeuy 's|op 'uejopo 'unwojv 'euy 'vs 'BP!I3 'efuetuoz! 'oasouazuij '}ja§|y 'spy 'aujÄg '}S!|bab '^baso '^ejnp o^ 'auejjuajA 'b}0|a| 'epe 'fiaijonw 'sb|a 'mo 'ejqy 'Bdoj>| :ouabjopoa 'BXNVZIUX 31 A31IS3H
radioptuj
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. marec
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 20. marec
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK 21. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val ).
TOREK, 22. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Za več zdravja (Marija Slodnjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val).
SREDA, 23. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 24. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PETEK, 25. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Globoko v sebi boste občutili notranjo moč in pogum. Ozavestili boste, kaj morate narediti, in glede službe je razbrati več sodelovanja. Našli boste mnogo načinov, da se približate srčnemu izvoljencu. Pesem o sreči bo v vašem primeru donela na intenziven in prodoren način.
Sn BIK
Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bo priložnosti, da se izkažete v umetnosti in pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marca) se vam bo lahko izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob.
DVOJČKA
Ko bo v deželo stopila pomlad (21. marca), bo to za vas obdobje, v katerem boste našli veliko izzivov. Če boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijala tako, kot si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih večerov.
RAK
Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste imeli priložnost, da naredite neke zaključke in da se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bo zmešala delavnost in romantika. Prijetno boste presenečeni. Na delovnem mestu bo več učenja.
LEV
■Tj Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjene in našli boste izzive. Čeprav vi boste prizadevali za samostojnost, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč glede denarja. V ljubezni boste našli navdih in oazo priložnosti.
DEVICA
Harmonija časa vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito in pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiska doma. Odzvali se boste klicu narave in ustvarjali na vrtu.
TEHTNICA
Lotila se vas bo spomladanska utrujenost. Tako boste proste urice porabili za lahkotno brezdelje. V primeru, da imate družino, bo to prava redkost. Nektar pomladi boste občutili v ljubezni in prebudili svoje občutke. Vsekakor se na delovnem mestu izogibajte lenobnosti.
ŠKORPIJON
Mirno se boste odpravili naprej po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije boste našli tudi priložnost, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v neki skupini.
STRELEC
Učili se boste o življenju, plesu, ljubezni in na splošno boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste za pravico in resnico. Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma. Lotili se boste spomladanskega čiščenja.
KOZOROG
Vaše sanje bodo v prenesenem pomenu postale resničnost. Našli boste mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak naprej. V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej.
VODNAR
Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj tako na osebni kot duhovni ravni. Istočasno boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala kreativnost. Odzvati se boste morali klicu narave!
RIBI
Pomladno sonce bo v vas prebudilo prijetne občutke. V pisan vsakdan boste znali vnašati živahne barve. V tem tednu boste imeli veliko možnosti, da se dokažete, izrazito bo izstopala delovna vnema. Izkazali se boste v komunikaciji in pri študiju. Ljubezen - romanika.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
V ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri oddaja o kulturi z Majdo Fridl.
Nagradno turistično vprašanje
■ ■	■ ■ ■	■	V| ■■■
Eni svinjajo - drugi Čistijo
Spomladansko urejanje okolja je uvod v vsakoletno akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letošnji projekt Turistične zveze Slovenijesovpada s svetovnim dnevom voda in dnevom Zemlje ter z mednarodnim letom prostovoljstva. Gre za tradicionalno akcijo urejanja okolja Turistične zveze Slovenije, ki poteka marca in aprila.
V okviru spomladanskega urejanja okolja bodo urejali bivalno okolje, podeželje, nabrežja potokov, jezer, rek in morja, gozdni prostor, okolico prometnih poti ter druga pomembna območja. Letošnje čiščenje bo zaradi mednarodnega leta prostovoljstva še toliko pomembnejše, saj pričakujejo množičen odziv prostovoljcev; toliko kot jih je bilo lani, ko je 250 tisoč Slovenk in Slovencev državo očistilo v enem dnevu, jih sicer ne bo, kljub temu pa naj bi odstranili odpadke na vseh pomembnejših območjih, ki dajejo prvi vtis o deželi. Lanski izjemen odziv na pobudo Ekologov brez meja je bil kmalu izničen, saj so tisti, ki so že doslej svinjali, svoje nevestno in neodgovorno početje nadaljevali. Tudi zato Ekologi brez meja letos tako množične akcije niso nadaljevali, ker poudarjajo, da je potrebno nekaj narediti na sistemski ravni, v projekt spomladanskega urejanja okolja pa se vklju-
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v letošnji pomladanski akciji čiščenja okolja bodo dežurni čistilci imeli veliko dela; eni pač svinjajo, drugi čistijo.
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (6. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
On vzame iz avta velik avtoatlas in začne iskati. Ugotovim, da se sploh ne znajde po karti in enostavno ne ve, kako priti s kolesom v kraj, ki je oddaljen približno 10 km. Ugotovim, da bo lažje, če grem nekaj kilometrov nazaj in po drugi poti proti kraju Vesoul, ki tudi leži ob cesti, po kateri si želim nadaljevati. Peljem po cesti nazaj do križišča, kjer sem se zapeljal na avtocesto, in vidim, da je oznaka za avtocesto, vendar sem jo prej spregledal.
Do Villersexel pripeljem brez hrane in z malo vode. Poiščem trgovino, nakupim vse potrebno in se odločim, da peljem naprej po cesti in iščem prenočišče. V naslednjem kraju z imenom Esprels je kot v filmu. Vse pusto, prazno in zaraščeno. V nekaj hišah še živijo ljudje, ostalo je vse prazno. Ob vstopu v kraj je bila zarjavela tabla za hotel in prenočišča. Hotel je bil še v slabšem stanju kot tabla. Očitno je bil že dolgo zaprt.
Na avtocesti z biciklom
čujejo z novo vseslovensko akcijo Star papir za novo upanje. K sodelovanju so pozvali vrtce, šole, podjetja, javne organizacije in druge, da bi zbrali čim več starega papirja za dober namen. Računajo na devet tisoč ton zbranega papirja, za katerega naj bi dobili 500 tisoč evrov, ki jih bodo v celoti namenili za dobrodelne namene. Zbiranje starega papirja se je začelo 18. februarja in se bo zaključilo aprila.
S projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna je Turistična zveza Slovenije vključena tudi svetovni okolje-varstveni projekt Očistimo svet, ki ga koordinirajo Združeni narodi. Ta projekt in projekt spomladanskega urejanja okolja pa omogoča sodelovanje v mednarodnem tekmovanju najlepše urejenih mest in vasi Entente Florale,
ki se ga bo v letu 2012 ponovno udeležil tudi Ptuj, prejemnik srebrnega priznanja iz leta 2002. Na Ptujskem bo spomladansko čiščenje okolja potekalo v soboto, 9. aprila. Kot je povedala direktorica Skupne občinske uprave, bo akcija potekala v vseh občinah, ki gravitirajo na CERO Gajke.
Letošnja pustna povorka osnovnih šol je bil šesta po vrsti. Nagrado za tak pravilni odgovor bo prejela Marija Štumberger, Ulica Vide Alič 12, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 25. marca.
Ceste v Franciji
Peljem še osemindvajset kilometrov do večjega mesta Vesoul, kjer najdem prenočišče. Mesto je bilo staro in zelo lepo. Velike zgradbe so zgrajene iz kamna. Na hribu sredi mesta je stal grad, ki me je takoj spomnil na naš Ptuj. Prenočeval sem v samem centru mesta. Francoščine ne znam niti besede, portirka v hotelu pa nekaj malega angleščine. Da ji razložim, kaj bi rad, me roke skoraj bolj bolijo kot noge od celodnevnega kolesarjenja. Potoval sem cel dan po razbeljenem asfaltu, prevozil 200 km, prišel pa ne daleč. Po kamniti ulici odidem do prve trgovine in utrujen od napornega iskanja poti si zaželim alkohola. Piva običajno ne pijem, vendar vina si ne bom privoščil cele steklenice, zato se odločim za pivo. Ko ga v sobi skoraj vsega spijem, vidim, da ima 8,5 promila alkohola. Spal sem celo noč kot mrtev.
Zjutraj ni bilo mačka zaradi piva, me pa pričaka oblačno vreme in vsak čas bo začelo deževati. Zapeljem na rob mesta, do ceste, po kateri naj bi peljal naprej. Ugotovim, da po tej cesti ne bo šlo, saj je avtocesta. Moja karta, ki je iz leta 1997, žal tega ne kaže in še to sem imel samo črno bele fotokopije, da ne vozim cele knjige s sabo. Odločim se, da enostavno peljem na sever v smeri proti Belgiji. Po treh kilometrih me ujame ploha in ustavim na avtobusni postaji. Mimo pride en možakar in ga vprašam če vozim v pravo smer, saj na karti nisem videl te ceste, po kateri sem vozil. Z roko zamahne, češ »samo naprej«. Po desetih minutah vozim naprej, vendar ne dolgo. Spet dežuje in celo močneje kot prvikrat. Spet nekaj minut vedrim, nato odpeljem, čeprav je še rahlo deževalo. Ko pripeljem do kraja Corre, me pozdravi sonce in ustavim na mostu, saj zagledam ladje na reki. Že pozabim jutranje probleme in nevšečnosti. Začnem uživati, saj sem na cesti skoraj sam, tu pa tam kakšen avtodom, ob cesti pa samo pašniki, polni krav in konjev. Lepo mi je. Cel dan vozim po zelo lepi pokrajini, ki se venomer spreminja. Spet same njive pšenice, spet samo pašniki. Na rahlem vzponu zagledam tablo, ki označuje, da vode na eni strani hriba tečejo v Sredozem-
Turistično mestece S. Mihiel v Franciji
sko morje, vode na drugi strani pa v Severno morje - zanimivo. Ustavim v lepem turističnem mestecu St. Mihi-el, s kampom ob reki Meuse. Ograja na mostu čez reko je bila polna cvetja. Lepi kraji in pokrajine me vedno polnijo z energijo in me motivirajo, da komaj čakam naslednji dan. Prenočišče dobim v hotelu, ki je urejen v stari železniški postaji, za hotelom, kjer je bila nekoč železniška proga,
pa raste grmičevje. Spet se mi zgodi nekaj neprijetnega. Ko mi moški, ki je edini v hotelu razumel tri besede nemščine, hoče pokazati mojo sobo, greva skozi restavracijo. Jaz sem imel na nogah kolesarske čevlje s plastičnimi podplati, zato mi sredi restavracije spodrsne in pristanem na zadnji plati, z levo roko pa udarim po robu stola, da kri priteče iz podlaktnice.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primusove vinske zgodbe
Petek, 25.3.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Vinska tematika: Radgonske Gorice. © Redna cena vinskega večera znaša 15 €; za študente, upokojence in člane skupine Facebook G™MA Terme Ptuj pa znaša 12 €.
Svečani Minusov vinski mkllnček
Petek, 8.4.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Svečana večerja in izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša: 35 €. Število mest je omejenih!	GRAN1
Niste mdovollnl s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anlicelulitnimi masažami in LIPO DET0X programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Grand Hotel PRiMUjg.
Akcija za upokojence od 01.03. do 25.03.2011 (ponedeljek - petek) - 40% na celodnevno vstopnico (14 €), cena 8,40 €.
PTUJ
Dodatne iniormaaje in rezervaaje na tel.: 02/74-94-500, www.termefituj.si,rezervacije@terme-ptuj.si £
Kidričevo • Darilo Geodetskega zavoda Celje J Hajdoše • 12. zbor članov KD Valentina Žumra
Prenosni računalniki za šolarje
Direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha je v okviru akcije Dobrota povezuje ljudi v sredo, 16. marca, v prostorih občine Kidričevo izročil štiri prenosne osebne računalnike, ki so jih namenili učencem OŠ Kidričevo in Cirkovce.
Donacije je bil župan občine Kidričevo Anton Leskovar
izredno vesel. V svoji zahvali je ugotovil, da se skoraj pri vsakem poslu govori „o nekih provizijah in raznih nagradah", v Geodetskem zavodu pa so se odločili, da bodo sredstva, ki bi jih lahko namenili nagradam, realizirali na nekoliko drugačen način - pomagali bodo šolam in vrtcu. Gre že za drugi primer donacije v občini Kidričevo, saj so nedavno tega od donatorja, ki ne želi biti imenovan, na šoli Kidričevo bili deležni izjemno ugodne nabave 12 parov smuči za šolarje.
Direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha je pojasnil, da z občino Kidričevo že več let uspešno sodelujejo, saj so njihovi strokovnjaki prisotni na področju prostorskega planiranja in komasacij. V zahvalo za uspešno večletno sodelovanje so se tokrat odločili za podelitev štirih prenosnih računalnik nekoliko večje zmogljivosti za učence šole Kidričevo in Cirkovce. Tako želijo po svoje pomagati šolstvu, sicer pa je tudi v bodoče obljubil podobno sodelovanje. Posebej se je zahvalil pobudnici akcije mag.
Foto: M. Ozmec
Direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha (desno) je osebne računalnike izročil ravnateljicama kidričevske in cirkov-ške šole Alenki Kutnjak in Ivanki Korez (levo).
Mojci Meško, višji referentki za splošne zadeve in kmetijstvo v občini Kidričevo.
Dominik Bovha je nato izročil dva prenosna osebna računalnika ravnateljici OŠ Kidričevo Alenki Kutnjak, druga dva pa ravnateljici OŠ Cirkovce Ivanki Korez. V imenu vodstva in učencev obeh šol se mu je za dragoceno dona-cijo zahvalila Alenka Kutnjak in poudarila, da so računalnikov toliko bolj veseli, ker materialne zahteve na šolah vedno presegajo finančne možnosti. V zahvalo
in spomin na donacijo je župan Anton Leskovar izročil Dominiku Bovhi zbornik občine Kidričevo, ki je izšel lani. V poznejšem pogovoru pa smo med drugim slišali, da na obeh šolah v občini Kidričevo v zadnjih letih opažajo padec števila učencev. V osnovni šoli Kidričevo je bilo pred desetletji tudi do 800 učencev, letos jih šolo obiskuje le 321, v OŠ Cirkovce pa so pred desetletji, v „boljših časih", imeli tudi prek 250 učencev, letos pa jih je 167.
-OM
Kidričevo • Zabavna in humanitarna prireditev
V	soboto četrtič Veselo na jožefovo
V	veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem bo to soboto, 19. marca, ob 18. uri že četrta prireditev Veselo na jožefovo v organizaciji Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju oziroma članov sekcije harmonikarjev Veseli Jožeki.
Kot je pojasnil pobudnik in eden glavnih organizatorjev te popularne zabavno-glasbene in kulinarične prireditve Jožef Hrga, tudi tokrat pripravljajo prijeten večer, poln glasbe in petja. „Radi bi ohranili staro navado praznovanja jožefovega na našem območju. Mislim, da to dokaj uspešno počnemo z našo prireditvijo Veselo na jožefovo, na kateri vsem Jožicam, Jože-kom in ljubiteljem ljudskega izročila pripravljamo prijeten večer, poln ljudskega petja, mu-ziciranja in tudi dobre hrane. Poudariti pa moram, da ima prireditev tudi humanitarno noto, saj bomo čisti izkupiček tudi letos namenili v humanitarne namene. Tokrat bomo zbrana sredstva namenili družini Piškur iz Gruškovja pri Podlehni-ku, ki ji je kmalu po novem letu do tal pogorela hiša, da so ostali brez vsega.
Pripravljamo bogat kulturni program, v katerem bo nastopilo prek 100 pevcev, glasbenikov in ljudskih godcev skupaj s
članicami Društva podeželskih žena občine Markovci ter Društva gospodinj Draženci. Seveda bomo obujali tudi izumirajočo obrt, saj bo obiskovalcem v dvorani svoje delo predstavil ljubiteljski lončar Rajko Verban-čič iz Popovcev."
Naj dodamo, da bodo poleg skupine harmonikarjev Veseli Jožeki in njihovega podmladka nastopili še Tine Lesjak s pevci iz Oplotnice, kvartet Bakhus
Razgibana kulturna dejavnost
V dvorani PGD Hajdoše je 11. marca potekal 12. zbor članov KD Valentina Žumra Hajdoše, ki je bil volilni. Ob članih so se ga udeležili župan občine Hajdina Stanislav Glažar, predsednica ZKO Hajdina Hilda Bedrač, predsednik PGD Hajdoše Drago Furek, predsednik vaškega odbora Hajdoše Vlado Abraham in predstavnik KD Skorba Ivan Ogrinc.
Zbora članov se je udeležila več kot polovica članov. V svojem kratkem in strnjenem poročilu je dosedanji predsednik društva Alfonz Strnad predstavil delo v lanskem letu, ki so ga v celoti uspešno izvedli. Vseh pet sekcij - glasbena s tremi skupinami (dvema moškim zasedbama frajtonarjev in ženska skupina), likovna, recitacijska, etnološka in plesna - je načrte izpolnilo. Kupili so nekaj oblačil, izvedli jubilejno prireditev ob 10-letnici frajtonarjev, prav tako pa tudi 11. nagradno Štajersko frajtonarico. Štajerski frajtonarji so v letu 2010 nastopali več zunaj občine kot doma; enkrat mesečno so nastopili oziroma še nastopajo v Mer-catorjevih centrih. Vsako leto obiščejo tudi enega od domov starejših, kjer so s svojo glasbo vedno zelo lepo sprejeti.
Alfonz Strnad se je na letošnjem zboru odločil predati funkcijo predsednika mlajšim, ki bodo v delo društva zagotovo vnesli novo svežino in ga uspešno vodili v prihodnje, je prepričan. Za novo predsednico so izvolili Valerijo Tekmec (ta se zaradi službenih obveznosti volilnega zbora ni udeležila), Alfonz Strnad pa bo v novem mandatu podpredsednik društva. V njeni odsotnosti je program dela, ki je ovrednoten
Alfonz Strnad, dolgoletni predsednik KD Valentina Zumra, se je na zboru članov, ki je bil marca, poslovil od vodenja društva: „Čas je za mlade."
na 5100 evrov, predstavila Majda Turnšek.
Hajdinski župan Stanislav Glažar je ponosen, da v občini Hajdina deluje toliko uspešnih društev na področju kulture. Občina bo tudi v bodoče njihovo delo podprla v okviru možnosti. Za uspešno dosedanje delo KD Valentina Žumra Haj-doše gre v veliki meri zahvala tudi dosedanjemu predsedniku Alfonzu Strnadu, za kar se mu je zahvalil. Predsednik vaškega odbora Hajdoše Vlado Abraham je delo KD Valentina
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, 18.3., od 13. do 19. ure Sobota, 19. 3., od 7. do 12. ure Marina Kancler, dr. dent. med. V Zdravstvenem domu v Ptuju.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Žumra ocenil kot zelo dobro, prav tako sodelovanje z VO in drugimi društvi v naselju. Na takšno sodelovanje računajo tudi v bodoče. Zahvalil pa se je tudi Alfonzu Strnadu za dosedanje delo. Zbrane sta pozdravila tudi Ivan Ogrinc, predstavnik sosednjega društva, KD Skorba, in Vlado Furek, predstavnik PGD Hajdoše.
Za dobro vzdušje na 12. zboru članov KD Valentin Žumer so skrbeli tudi Štajerski frajto-narji.
MG
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NOTESDENT
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Foto: M. Ozmec
Po treh prireditvah v dvorani restavracije Gastro v Ptuju (posnetek je nastal lani) se prireditev Veselo na jožefovo letos seli v restavracijo Pan v Kidričevem.
ira
i®® [I[UM
Osnovna šola Hajdina z enoto vrtca
Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2011/2012
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo od 18. 3. 2011 do 28. 3. 2011 potekal vpis otrok za sprejem v vrtec za šolsko leto 2011/2012.
Vloga za vpis otroka v vrtec je na spletni strani OŠ Hajdina - vrtec Hajdina, lahko pa jo dobite v tajništvu šole. Vlogo za vpis je mogoče oddati:
•	PO POŠTI do 28. 3. 2011
•	V TAJNIŠTVU ŠOLE do 28. 3. 2011 med 8. in 12. uro.
iz Juršincev, ansambel Žargon, ljudske pevke Taščice, ansambel Jožeta Šeruge, ljudske pevke iz Skorbe, ansambel bratov Belšak, ljudski pevci Kosci iz Markov-cev, skupina Pepi Krulet iz Cir-kovc, sekstet kulturnega društva Podlehnik, za dobro voljo in smeh pa bodo poskrbeli člani kulturnega društva iz Leskovca. Celotno prireditev bo tudi letos vodila Tatjana Mohorko.
-OM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GARAŽNA VRATA
□ □RAJNI SISTEMI
NADSTRESKI
Dupleška cesta 10 2000 Maribor
02 48 00 141
Znamka	Letnik	Cen^ Oprema	Barva
RENAULT AUTH.COM. MEGANE 1.5 DCI	2006	6.290,006 SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 XS BREAK	2003	4.700,00 € AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
LAND ROVER FREELANDER 1.8 XEI	1999	4.350,006 PRVI LAST.	KOV. ZELENA
HYUNDAI ACCENT 1.31 GL	2002	2.350,006 KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SEDAN MEGAN 1.616V EXPR.C0	'N. 2006	6.300,006 SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.4 MPI	2000	1.990,006 PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4HDI	2003	3.990,006 SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
KIA RIO HB 1.5 LS	2001	1.890,006 PRVI LAST.	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE	2003	3.750,006 PRVI LAST.	KOV. MODER
PEUGEOT 2061.41	2005	4.630,006 KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 G.PICASS01.6 VTI DYNAM.	2010	16.150,00 6 21.800 KM	BELA
PEUGEOT 307 2.0 HDISW	2004	5.900,006 AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061.41	2001	2.750,006 KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9 TDI CC	IMF. 1998	3.150,006 KLIMA	ZELENA
FORD KARAVAN MONDEO 2.0TDCI	2004	5.500,006 AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01.216V BILABONG	2003	3.700,006 PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDI	2003	2.990,006 SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
VOLVO S60 2.4 D5	2002	5.900,006 SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
OPEL MERIVA 1.616V	2004	5.250,006 SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1.41	2004	5.200,006 55.000 KM	KOV. SREBRNA
OPEL KARAVAN ASTRA 1.616V NYOJ	2004	4.250,006 PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.0 CLUB	2003	2.620,006 SERVOVOLAN	K0V.B0RD0
SSANGYONG EXECUTIVE REXTON II 2.7 XD	i| AVT. 2006	12.990,006 SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9TDICI	3MF0RT 2007	11.650,006 SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.			
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
znamka letnik		cena€	opr.	barva
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO PACK AMBIANCE	2009	12.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.480,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.250,00	AIRBAG	BELA
HYUNDAI COUPE 2.0	2007	9.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
NISSAN MURANO 3.5 i	2008	18.990,00	AVT. KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008	9.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT CLI01.2	2006	5.870,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIMUZINA	2002	3.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UMUZINA	2007	6.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA COROLLA 2.0 D D4D	2005	7.390,00	KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEM0T10N	2007	12.580,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN CONFORT	2007	13.300,00	NAVIG.	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN C0NF0RTLINE	2007	12.370,00	AVT. KLIMA	SREBRN
KIA RIO HB 1.5 LS
PEUGEOT 2061.41
CITROEN C4 G.PICASS01.6 VTIDYNAM. PEUGEOT 307 2.0 HDISW PEUGEOT 2061.41
KOV. ZELENA
KOV. ZELENA
PRODAJA VOZIL
Letnik Cen^ Oprema Barva
2006 6.290,006
2003	4.700,006 1999 4.350,006
2.350,006 006 6.300,006 1.990,006 3.990,006 1.890,006 3.750,006 4.630,006 16.150,006 5.900,006
2001	2.750,006 1998 3.150,006
2004	5.500,006 2003 3.700,006
2003	2.990,006
2002	5.900,006
2004	5.250,006 2004	5.200,006 2004	4.250,006
2003	2.620,006
2006	12.990,006
2007	11.650,006
ZELENA
KOV. ZLATA
VOLVO S60 2.4 D5 OPEL MERIVA 1.616V CITROEN G 1.41
OPEL KARAVAN ASTRA 1.6 MOJ OPEL CORSA 1.0 CLUB
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA* OPR.
BARVA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO PACK AMBIANCE	2009
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000
FORD FIESTA 1.3	2000
HYUNDAI COUPE 2.0	2007
NISSAN MURAN0 3.5 i	2008
PEUGEOT 407 1.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008
RENAULT CLI01.2	2006
RENAULT ESPACE 1.9 DCIC0NF0RT EXPRESSION	2006
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIMUZINA	2002
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UMUZINA	2007
TOYOTA COROLLA 2.0 D D4D	2005
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEM0T10N	2007
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN C0NF0RT	2007
VW PASSAT 7 n Till KARAVAN MNFflRTl INF	7IM7
12.990,00 9.550,00 2.480,00 1.250,00 9.280.00
AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AIRBAG AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA
AVT Kl IMA
12.37000 AVT. KLIMA
KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ZELENA BELA SREBRN ČRNA
9.880,00 5.870.00
3.650,00 6.990,00 7.390,00 12.580.00
KOV. ČRNA
KflV SRFRRN
KOV. SIVA KflV TRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
salon Brigita it^ušnik s.p. ijnikova cesta 3, Ptuj 1:02 77645 61 ita.ousnik^Samis.net
ti
www.Srlzerstvo-brigita.com
NOVO- LINIJA KERASTASE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 18.3.
SOBOTA 19.3.
TV
www.siptv.si
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Fašenk v Lenartu 2011 10.15 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika
11.45 Kuhajmo skupaj
12.30 Video strani
17.00 Glasbena oddaja
18.00 10 let ansambla Navihanke 1. del
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Glasbena oddaja
22.00 Polka in majolka
23.00 Video strani
NEDELJA 20. 3.
7.00 Fašenk iz Občine Markovci 2011
Fašenk Bukovci Stojnci 10.00 10 let ansambla Navihanke 1. del 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Seja sveta Lenart 18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Gostovanje v Italiji 22.20 Fašenk Bukovci Stojnci 23.55 Video strani
PONEDELJEK 21.3.
8.00 Fašenk Videm 2011 9.20 Od kleti do kleti s prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 17.00 ŠKL
18.00 10 let ansambla Navihanke 2. del 20.00 Gostovanje v Italiji 21.20 Fašenk Bukovci Stojnci 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
8.00 SIPKO - Otroška oddaja 9.00 Kronika iz občine Hajdina 10.10 ŠKL
11.00 10 let ansambla Navihanke 2. del 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji 13.00 Kronika Iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 3.del 18.30 10 let ansambla Navihanke 1. del 20.00 SIPKO - Otroška oddaja 20.30 Kuhajmo skupaj 21.15 Video strani t*!'*™!"*0'""
P1UJSHA M LI VI/I JA
ipean
Petek 10.3.
10:05 Hrana in vino
tO:JO Ptujska kronika-jen.
11:30 Modro-p.
13:20 Koncert Piauollekp
14:40 Artkanmal
16:30 Polka in majolta
17-35 H rs na in vino
18:00 Ptujska kronika-pen.
18,20 Koncert kluba Soroptimšst Ptuj
19:55 Ptujska kronika-pon.
20:2 D Povabilo na kara-pon.
20 ¡55 Spoznaj mosi.com
21:45 To bo moj poklic - Dimnikar
22:40 Info kanal
Subata 19.3.
9:30 Otrtika oddaja Gorifnita
10:30 To bo moj poklic - Dimnikar pon.
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:20 Art kariural
13,55 Ptujska kronika - pim.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:35 Polka in majolka
17:40 36. pokal Loka
16:00 Ptujska kronika-pen.
18:20 Spoinajino5d.com
19:15 Poljudno - znanstvena oddaja
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 SreEanje i Evropo - dokumentarna oddaja
20:55 Lokacija Slovenija
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
21:25 Modro
22: DO Ptujska kronika - pen. 22:20 Info kanali Nedelja 20.3.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica 10:30 Hrana in nimo 11:25 Mod jd
12:00 Lokaciji Slovenija
13:00 Prstfid tedna
13:25 Spttznajnusi.eom
14:15 Art karneval
16:05 im tona
16:30 Polka in majalka
17:35 Hrana in fina
16:30 Koncert kluta Soroptimist Ptuj
20:00 Pregled ledna -pon.
219:25 Koncert Piaz2olleky
21:45 Modra-pon.
22:20 Info kanal
Ponidcfjok 21.3.
10:05 Hrana in vina
10:30 Sraianji i Evropo - dokumentarna oddaja
11:00 Pregled tedna-pon.
11:25 Modro
15:50 Spoznaj mosi.com
16:40 Ptfka in majolka
17:45 Hrana in vino
IBJOArtkamaual
20:00 Pregled todna-pon.
20;25 Koncert kluba Soroptimist Ptej
21:55 To bo moj poldin-Metalurg
22M Info kanal
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PI u
PVC OKNA VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
(Rradioptuj
89,8 = 98,2 »104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
uituiu rnnin.torlniv ci
Prireditvenik
Petek, 18. marec
10.00 Videm, gostišče Pri treh lipah: zbor članov Društva invalidov Majšperk - Kidričevo
10.00 Ptuj, hotel Primus: nanotehnični dan - 40 let
10.30 Ptuj, prireditveni šotor na Vičavi, Dnevi obrti, okrogla miza- Poklicne priložnosti in izzivi; 11.00 promocija poklicev; 12.00 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad likovnega natečaja za vrtce - Pri mojstru v delavnici; 13.00 kviz za osnovnošolce - Podjetniški kviz, poklici; 18.00 podelitev plaket OOZ Ptuj in družabno zabavni dogodek z ansamblom Štrk 13.30 Središče ob Dravi, Sokolana: odprtje mednarodnega debatnega turnirja 15.30 Ptuj, restavracija Gastro, občni zbor društva Sožitje Ptuj 17.00 Markovci, župnijska cerkev: koncert učencev orgel in solo petja ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju 18.00 Videm, pred prostori športnega društva: pohod ob polni luni 18.00 Ormož, galerija športne dvorane Hardek: zvočna regeneracija s šamanskimi
glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Tanje
Ajtnik Miškovič - Zavedaj se, da ti bog zagotavlja varnost 18.00 Ptuj, gostilna PP: 15. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice
18.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predstavitev in pogovor ob romanu
Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji 18.00 Majšperk, gostišče Dolinca: občni zbor Ribiške družine Majšperk 19.00 Ptuj, refektorij Minoristskega samostana: Viktorinov večer - Luč sveta; predstavitev knjige pogovorov publicista Petra Seewalda s papežem Benediktom XVI. 19.00 Cirkulane, gostišče Krona: redni letni zbor članov Društva za oživitev gradu Borl 19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: dobrodelna predstava Snubač in medved 19.00 Cid Ptuj, potopisno predavanje Radovana Riedla: Makedonija - arheološki in
etnološki biser JV Evrope 19.00 Majšperk - Breg, prostori GD Breg: 13. redna letna skupščina ŠD Breg Maj-šperk
20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije: koncert vokalne skupine Cantemus 20.00 Sestrže, Dom krajanov: občni zbor ŠKD Sestrže
Sobota, 19. marec
9.00 Ljutomer, Glavni trg: turistična tržnica 10.00 Majšperk, gasilski dom: občni zbor DU Majšperk 10.00 Pragersko-Gaj: čistilna akcija 10.00 Kebelj, knjižnica: Pravljične urice - Pika, pikapolonica 11.00 Cerkvenjak: rez potomke stare trte, GD Cerkvenjak 13.00 Ptujska Gora, Dom krajanov: 8. redni letni občni zbor Društva žena Tisa Ptujska Gora
13.00 Ptuj, Dnevi obrti; družabno srečanje obrtnikov; 17.00 modna revija sekcij
tekstilcev, frizerjev in kozmetikov ...; 19.00 nagovor predsednika OOZ Ptuj ter družabno zabavni program. 18.00 Kidričevo, restavracija Pan, Veselo na jožefovo - zabavno-dobrodelna prireditev
v organizaciji harmonikarjev Veseli Jožeki KD Videm 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Zavedam se - zaključni večer z gostiteljico Olgo Popov: Zavedaj se, da ti bog zagotavlja varnost 18.00 Podlehnik, krajevna dvorana: občni zbor Turističnega društva Podlehnik 18.00 Gerečja vas, občni zbor PGD
18.00 Dornava, vaško kulturna dvorana: 17. redni občni zbor TED Lukari Dornava 19.00 Draženci, kulturna soba Doma vaščanov: 1. občni zbor Kluba malega nogometa Draženci
19.00 Markovci, dvorana PGD Markovci: 11. zbor članov Turističnega društva občine Markovci
22.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: rock koncert skupine Voyage
Nedelja, 20. marec
10.00 do 16.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu: muzejski vikend - izdelava darilc za mamice
11.00 Sveti trije kralji v Slovenskih goricah: svečana 6. rez Čolnikove trte
14.00 Muretinci, vaška dvorana: redni letni občni zbor Društva upokojencev Muretinci
15.00 Sveta Ana, športna dvorana: glasbeno-zabavna prireditev Za domače - po
domače v organizaciji KD Sveta Ana 15.00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija MGP, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj,
predavanje Petje Janžekoviča Božanska komedija - Vice 18.00 Skorba, Dom krajanov: gledališka predstava Cecilija ali šola za očete (Jean
Anouilh) v režiji Simone Hazimali in izvedbi gledališke skupine KD Skorba 18.00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: komedija v treh dejanjih, »Zdravilo« v izvedbi dramske skupine Samotarji iz Hoč
Ponedeljek, 21. marec
8.30 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: 1. del območne revije otroških gledaliških
skupin - 14. gledališki dnevi 14.00 do 20.00 Sp. Kamenščak, Mladinski center Prlekije: osnove digitalnega snemanja
in filmske računalniške montaže z Brunom Šprljanom 16.00 Trnovska vas, kulturna dvorana: prireditev ob materinskem dnevu 17.00 Poljčane, knjižnica: pravljične urice- Pika pikapolonica 17.00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII: okrogla miza Prehitimo uničujočo diagnozo rak s pomočjo programa SVIT, na pobudo Društva žena in deklet občine Hajdi-
Torek, 22. marec
8.30 Zg. Polskava, Kulturni dom: 2. del območne revije otroških gledaliških skupin 14. gledališki dnevi
9.00 Stročja vas, osnovna šola: Območno srečanje otroških folklornih skupin 9.00 Ptuj, Revivis, Krempljeva ulica: brezplačna delavnica - Samozaposlitev, da ali ne 18.00 Ljutomer, Glasbena šola Slavka Osterca: javna produkcija 18.00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti: odprtje razstave akademskega slikarja Jerneja Forbicija
Kino Ptuj
V petek, soboto in nedeljo 18., 19. in 20. marec: ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Zlatolaska, 18.30 Art program: vojna drama Circus fantasticus, 20.00 oskarjevi nominiranci in nagrajenci: drama/triler Črni labod
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ples mask na karnevalskem balu; srečanje veselih maškar iz vrtcev; etnografsko društvo Korantov duh Ptuj v novih prostorih; Žoharjev kurent - pustni kralj, pokop pusta; šesta tradicionalna obarjada; ptujski župan pripravil sprejem za Dejana Zavca; skupen projekt mest ob hrvaško-štajerski meji; v muzejski publikaciji, pustne maske na ptujskem območju, predstavitev romana Prekletstvo preteklosti avtorice Romane Potočnik; dobrodelna prireditev Ekonomske šole Ptuj; 10-letnica Soroptimist kluba Ptuj, potepanje po Maroku v sliki in besedi, sprejem za atletinjo Tatjano Majcen Ljubič.

Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obha-jilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
^milumecl
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti s tehnologijo elos. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www. milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikoples-karska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Petra Zelenko, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, GSM: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA, prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
SPOMIN
Danes minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož,oče, tast, dedek, brat, svak in stric
Janez Flor
IZ PODVINCEV 119/A
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in mu z lepo mislijo prižgete svečko.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, po ceni 6 € za žival. Naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
DRVA, bukova, ugodno prodam -nacepljena in v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM krompir za sajenje in za krmo. Pernat, Župečja vas 14, tel. 790 02 81.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijsko zemljišče na območju občin Ptuj, Videm ali Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM manjši vinograd z brunarico na lepi lokaciji. Tel. 041 779 755.
PRODAM predsetvenik širine 4 m , hidravlično zapiranje, ter predsetvenik 2,80 m. Tel. 041 817 766 ali 02 758 10 61.
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam 3,70 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM bukova, in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena v paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM 4-oglate bale sena. Tel. 031/219-183.
PRODAMO jabolka za ozimnico sort janagold, idared. Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale , možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM odojke od 25 do 35 kg in kupim tračni obračalnik SIP 220 in pajek 230. Tel. 041 368 437.
PRODAM plug znamke Voogelnot, model 3 sl - 850 s , tribrazdni navadni predplužniki, podporno kolo, letnik 98, dobro ohranjen, cena 800 €. Tel. 031 311 434.
PRODAM prašiče v teži od 25 do 100 kg, mesnati tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
TRAKTOR IMT 539 , motokultivator Gorenje Muta s priključki in trosilec umetnega gnojila Vikon 400 kg prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAM dvobrazdni plug in traktorsko škropilnico, 200-litrsko. Tel.031/769-481.
Skrb, delo, potrpljenje tvoje je bilo življenje. Zdaj solza kane nam iz očesa, odšel si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
V SPOMIN
Minevata dve žalostni leti, odkar se je poslovil naš dragi ati in ata
Ignac Meglič
16. 3. 2009 - 16. 3. 2011
IZ SPUHLJE 135 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu namenite tiho misel in prižgete svečko.
Tvoji hčerki Martina in Andreja z družinama
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj in trosilec umetnega gnoja. Tel. 041 814 104.
PRODAM gumivoz platonar, cena po dogovoru. Tel. 031 468 258.
ODKUPUJEMO hlodovino bukve. Tel. 051 274 553.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM 9 mesecev brejo telico ali menjam za nebrejo kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 941 878.
PRODAM 8 odojkov in 5 prašičev od 100 do 120 kg. Lovrenc na Dr. polju, tel. 041 822 008.
KUPIM kosilnico BCS 127, motor Akne, obračalnik Sip 220 in pajek na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen škriljevec. Tel. 051/890-761.
V NAJEM DAM vinograd - laški in renski rizling itd., cca 1000 trsov, v Vel. Varnici. Telefon 02 763 22 71.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke - tetraflorom. Tel. 041 809 823.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
NEPREMIČNINE
V	CENTRU PTUJA damo v najem 25 m2 urejenih prostorov za kozmetične storitve, alternativno zdravljenje. Telefon 031 741 540.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
V	DRUGEM NADSTROPJU rdečega bloka na Ptuju prodamo enosobno stanovanje v velikosti 46 kvadratnih metrov. Informacije na telefon 041 81 77 37.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
PRODAMO VIKEND z manjšim vinogradom in gozdom v Gradiščah pri Cirkulanah, na idilčni razgledni lokaciji. Tel. 041 639 762.
MOTORNO VOZILA
PRODAM tomos 14 TL. letnik 80, cena 320,00 €. Tel. 031 553 597.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675._
PRODAM dobro ohranjen 200-am-perski varilni stroj Manesman (na žico) in komplet za avtogeno varjenje s plinskimi jeklenkami in manometri ter 4-redno frajtonarico Melodija Mengeš. Tel. 031/769-481.
VEČJI REGAL za dnevno sobo Forma, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 785 444.
PRODAM solarij, cena 150 evrov. Telefon 779 25 21._
Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Podravje, vabi v petek, 18. marca ob 17 uri na ZAČETNI TEČAJ BIODINAMIKE; Osnove biolo-ško-dinamične metode (Kmetijski tečaj, štiridelnost narave in človeka...). Teoretičen del izobraževanja bo potekal v prostorih Waldorfskega vrtca, Wilsonova 1 8 v Mariboru, praktičen del pa na Demeter kmetiji Purgaj v Cerkvenjaku. Prosimo, da udeležbo predhodno prijavite na e-naslov: da-nica.matjanec@gmail.com.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Kokota
roj. 21. 11. 1928 - 8. 3. 2011
IZ TIBOLCEV 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku iz župnije Sv. Marjeta niže Ptuja za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, podjetju MIR in Društvu upokojencev Zagojiči.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Utrujen od dolgotrajne bolezni je v 68. letu zaspal naš dragi sin, mož, oče, tast in dedek
Hinko Jurgec
* 1943 + 2011 IZ PARADIŽA 27 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, bili v tolažbo in pomoč ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku ter pogrebnemu podjetju MIR. Iskrena hvala gospema zdravnicama dr. Beričevi in dr. Šarmanovi, osebju Bolnišnice Ptuj, osebju Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru ter v Ljubljani, ki so mu nudili strokovno zdravstveno oskrbo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
Jakoba Kozela
16. 7. 1931 11. 3. 2011
IZ SKORIŠNJAKA 42, ZG. LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku Ediju Vajdi za molitev, sveto mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, nosilcem križev, praporja, zastave, kolektivoma Perutnine Ptuj in Transport Poscharnegg, DU Leskovec in društvu Kocil - Skorišnjak, govorniku Janku Kozelu, pogrebnemu podjetju Mir ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala družinam Luknar, Topolovec, Baniček, Hvalec, Voglar in Zavec.
Tvoji najdražji
Glej, zemlja nam je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Merkuš,
roj. Gojkošek,
S SEL 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo vsem duhovnikom, ki ste jo z darovanjem sv. maše in pogrebnim obredom pospremili v večnost, hvala p. Tarziciju Kolenku in gospodu Frenku Muzeku za sočutno izrečene poslovilne besede.
Iskrena hvala vsemu zdravstvenemu osebju Oddelka za kirurgijo, Oddelka za intenzivno terapijo Splošne bolnišnice Ptuj, Marku Briclju, dr. med, Vlasti Ekart Fakin, dr. med., in Karmen Pišek Šuta, dr. med., za nesebično skrbno zdravniško in negovalno pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju MIR, pevcem Feguš, glasbeniku za odigrano Tišino in Društvu upokojencev Sela.
Žalujoči: vsi njeni
Haloze • Vse občine spet zavrnjene na razpisu za južno mejo
Komu je bil razpis namenjen?!
V začetku novembra lani je Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) objavila četrti razpis za t. i. južno mejo, ki se sicer uradno imenuje „Razvoj obmejnih območij s Hrvaško". Za izbrane projekte je bilo na voljo 12 milijonov evrov, toda haloške občine, čisto vse po vrsti, so že dobile zavrnjene vloge za svoje cestne projekte.
Vseh šest haloških občin -gre za Videm, Majšperk, Pod-lehnik, Žetale, Cirkulane in Zavrč - je na omenjeni razpis, ki se je uradno zaprl 7. januarja, prijavilo vsaj enega oziroma več projektov za modernizacije cest, nekatere med njimi pa tudi projekte gradnje kanalizacijske infrastrukture (Videm, Podlehnik, Zavrč, Cirkulane). Uradne zavrnitve oziroma negativne sklepe so vse občine po vrsti že prejele za vloge, ki se nanašajo na modernizacije cest, kjer je bil sicer osnovni kriterij urejanje dostopa do slovenskih domačij po slovenskem ozemlju. Domačij, ki ne bi imele najbližjega dostopa po slovenskem ozemlju, na območju Haloz ni več, toda občine so se v upanju na uspešen izid vseeno prijavljale s cestnimi projekti, ki so vsaj približno oz. v vseh drugih merilih čimbolj ustrezali pogojem razpisa. Žal se jim upanje ni obneslo.
Še vedno pa župani nekaj občin čakajo na sklepe za sofinanciranje projektov gradnje kanalizacije, ki so jih prav tako prijavljali na omenjeni razpis -nekateri z veliko upanja, da pa za te projekte bodo dobili pozitivne sklepe in sofinancerski delež, drugi pa so precej bolj črnogledi. Rezultati oziroma sklepi za „kanalizacijske" projekte naj bi bili izdani prav te dni, edino občini Cirkulane so vlogo za sofinanciranje gradnje kanalizacijskega sistema že zavrgli, ker v dopolnilu vloge dodano gradbeno dovoljenje še ni bilo pravnomočno (komisija bi sicer lahko tudi počakala 15 dni od prejema gradbenega dovoljenja, ko bi slednje bilo pravnomočno, a po črki zakona oz. predpisih razpisa ji to ni bilo potrebno in je vlogo lahko avtomatsko zavrgla).
Jeza in razočaranje haloških županov in županje ob zavrnjenih (cestnih) vlogah je seveda velika. Toda tokrat so se občine povezale in niso pošiljale posamičnih pritožb, ki niti ne bi imele smisla, saj haloški cestni projekti niso zadostili temeljnemu pogoju oz. cilju razpisa (dostopnosti), ampak so pripravile skupen protest ter ga naslovile in poslale tako ministrici za lokalno samoupravo Duši Trobec Bučan kot predsedniku vlade Borutu Pahorju, vsem trem našim poslancem ter Združenju in Skupnosti občin Slovenije.
Vedno znova izigrani in zapostavljeni?
V protestni noti so župani in županja haloških občin med drugim zapisali: „Vseh šest občin, ki mejijo neposredno na južno mejo z republiko Hrvaško, je pričakovalo glede na obmejna območja denar, ki bi
bil namenjen ureditvi infrastrukture. Vendar so razpisna merila, kot sedaj ugotavljamo na podlagi prejetih negativnih sklepov, bila takšna, da so denar dobile občine, ki so bolj razvite, kar pa ni namen ureditve oz. povečanja dostopnosti občanom ob južni meji. Verjetno si mi dostopnost razlagamo drugače kot komisija in pripravljavci razpisov. Sprašujemo se, komu je bil razpis namenjen?! Zakaj je omogočena prijava na razpis občinam, če pa se območje 10 kilometrov pasu ob meji ne upošteva kot problemsko in manj razvito?! Namreč z razpisom je bilo pogojeno reševanje problematike neodvisnih dostopov izključno po slovenskem ozemlju do bivališč na slovenskem ozemlju, ki je nastala z uvedbo šengenskega režima na meji z republiko Hrvaško in ki so imele doslej najbližji in najbolj ekonomičen dostop preko hrvaškega ozemlja. Vseh šest občin ima 16.751 prebivalcev, občine imajo primanjkljaj delovnih mest, gostota prebivalstva se giblje na približno 58 odstotkov slovenskega povprečja, 40 odstotkov ozemlja občin je v Naturi. Zaradi neustrezne infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, prostorsko planiranje) se prebivalci v mejnem območju izseljujejo, zato je nemogoče dosegati kriterije takšnega razpisa, ki ob dostopu prebivalcem zahtevajo tudi število poslovnih objektov kot merilo za izbor operacije oz. projekta. Na teh konkretnih območjih tudi ni prehodov preko mej, v večini primerov ni niti urejenih prehodov oz. dostopnih mest na hrvaško stran, ker je to hribovito območje. Težave imajo ljudje, ki živijo vzdolž ob obmejnem pasu. Občine danes nismo finančno sposobne, da bi same financirale projekte, ki bi omogočali priselitev ljudi v te kraje s samozaposlitvijo. To so območja, ki so namenjena dopolnilnim dejavnostim, kot so vinogradništvo, ovčereja, kulinarika, planinske poti itd."
Protestno noto občine zaključujejo tako: „Prepričani smo, da smo vedno znova izigrani in zapostavljeni, ko se delijo sredstva v regionalnem razvojnem


BO
■ ■ " >1V

< .
' J '

Haloške ceste letos ne bodo kaj dosti posodobljene; vseh šest občin, ki so se s svojimi cestnimi projekti prijavile na četrti razpis za južno mejo, je namreč prejelo negativne sklepe.
programu, kjer nismo občine same sposobne zagotoviti 30 odstotkov lastnega deleža in velikosti naložb. Tudi zakonodaja, ki se sedaj pripravlja - gre za nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in za Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij - ne bo omogočala, vsaj v zaenkrat predlagani obliki, dodatnih sredstev za haloško območje. Župani vse šestih občin zahtevamo sestanek z ministrico za lokalno samoupravo, ker me-
nimo, da bi moral biti sprejet tudi poseben zakon ali pa vsaj bolj definirana in jasna merila za obmejna problemska območja, kamor Haloze vsekakor spadajo."
Ministrica Trobec Bučanova je bila sicer pred kratkim na obisku v Žetalah, kjer se je s tremi župani pogovarjala prav o problematiki neustreznih pogojev razpisov, ki so uradno namenjeni manj razvitim obmejnim občinam. Jasne obljube o tem, da naj bi se v prihodnje
vsebina razpisov vseeno bolj prilagajala potrebam omenjenih občin, takrat ni dala, res je, da tudi kriterijev razpisa za nazaj ni mogla popravljati, vendar pa so mnenja županov o tem, ali se bo v prihodnje res kaj spremenilo, precej različna; nekateri vedro upajo, da bodo razpisi v prihodnje pisani bolj „na kožo" haloških občin, drugi pa menijo, da se stanje ne bo izboljšalo.
SM
Ljubljana • Jedrska kriza na Japonskem
V	Sloveniji ni tveganja
V	Sloveniji ni pričakovati tveganja zaradi poškodb japonske nuklearke v Fukuši-mi, so sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V slovenski upravi za jedrsko varnost pa so znova poudarili, da ni pričakovati, da bi bila v Sloveniji zaradi dogodkov na Japonskem nujna uporaba jodovih tablet.
Kot je pojasnil predstojnik Klinike za nuklearno medicino UKC Sergej Hojker, so razdalje med Slovenijo in Japonsko velike, s čimer se tudi tveganje za zdravje ljudi bistveno zmanjšuje. Dodal je, da smo ljudje že prilagojeni na sevanja, saj živimo v krajih z naravnim sevanjem, vendar pa moramo paziti, da ne presežemo dopustne meje, saj
se sevanje kopiči in sešteva.
Ob tem je opozoril, da mora hrana vsebovati zadostne količine joda. Še posebno bogata z jodom je hrana z morskimi sadeži, školjkami in nekaterimi vrstami alg. Preventivna zaščita z jodom je tableta kalijevega jodida, vendar pa za sedaj ni nobene potrebe, da bi ljudje razmišljali o jemanju teh
tablet. Hojker svari, da nikakor ne smemo na lastno pest jemati teh tablet, kajti ob tako velikem vnosu joda se lahko pojavijo nezaželeni stranski učinki, piše v sporočilu za javnost UKC. (sta)
Črna kronika
Dveletni beg iz Afganistana končan v Središču
11. marca ob 0.30 so policisti Policijske postaje Ormož opazili pet oseb, ki so hodile po železniških tirih iz smeri Hrvaške proti Središču ob Dravi, in jih prijeli. V postopku so ugotovili, da so tujci (34-letni moški, 27-letna ženska in otroci) afganistanske narodnosti in so pred približno dvema letoma zapustili Afganistan. Preko Irana in Turčije so prispeli Grčijo. Iz Grčije so se v kombiniranem vozilu pripeljali do slovenske meje, to pa prestopili peš. Za pot so plačali več kot 8000 evrov. Policisti so jih isti dan izročili hrvaškim varnostnim organom.
Vinjeni v prometu
11. marca ob 16.25 so policisti Policijske postaje Ptuj v Kidričevem ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
13. marca ob 11.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Jur-šincih ustavili 44-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Tihotapil testosteron
13. marca ob 20.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 51-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli osebnega vozila so v rezervnem kolesu našli 77 ampul testosterona. Policisti so predmete zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Z avta ukradli kolesa
V noči s 14. na 15. marec je neznan storilec v bližini Lenarta s parkiranega osebnega avtomobila BMW 525 odtujil pnevmatike in platišča. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
Pogorela
stanovanjska hiša
15. marca okoli 1.45 je iz do sedaj neznanega vzroka prišlo do požara v stanovanjski hiši na Vi-čavi v Ptuju. Hiša je v notranjosti zgorela v celoti, poškodovanih ni bilo. Premoženjska škoda znaša okoli 60.000 evrov. Policisti vzrok požara še ugotavljajo.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je lepo najožefovo (19.), 11/5 veselo bo srce kmetovo.	^ ;.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo še krajevne padavine. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 15 stopinj C.
V soboto bo spremenljivo oblačno in povečini suho. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem proti večeru burja. V nedeljo bo precej jasno, občasno zmerno oblačno. Vetrovno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja.
izberite najboljše
Foto: SM