PROSVETA -TEAK XXVIL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNF JEDNOTE Uredniiki ta upravnUki p hm Url: 2667 8. Lawndak At«. . OfflM of Publication: 86A7 South Lawndale Ava, T« 1« phono, Rook wall 4»04 J» $6.00 ggChicago, III., pondeljek, 21. maja (May 21), 1934. ,Ü0Ü STEV.-NIIMHKK 9» za vse Komentarji i* TbwU a» DuaajuJ JLova "kflčanska drža-K nabrala cel venec Vvojim brezobzirnim mh demokratični ¡Snskih pravic, a vse ka-imeti rekord Lvei&a spaka, s katero 5 klanski Dollfuss, Ik svet" na Dunaju. 2u- 6 ki ga ni izvoli o ljsko ljudstvo, temveč ga i-"vil Dollfuss, ko je vrgel r socialističnega župana, fe golilo ljudstvo, je pred j dnevi imenoval novi (*>- i «vet" V ta svet je bilo ovanih 64 mož, ki jih jav-sploh ne pozna in ki ne re-.„tirajo niti desetih odstot-urebivalcev na Dunaju, danska država" Avstrija jdaj "ustavo," v kateri je t0 da vsa oblast prihaja od ' Na podlagi tega je Doll-prišel od Boga—potem ko ,m talno silo stri socialistič-ido, izvoljeno od dunajske-idstva, in dal postreliti ne-totin socialistov in njihovih ter otrok menda na božji -župan Schmitz je prišel ga in novi "občinski svet" ki od Boga! Na podlagi te i Bog sploh ne pozna ljud-pač pa pozna le Dollfussa, »estnike, kapitaliste, ban-hajmverovske generale in alne lakaje kapitalizma! V i logike je pravilno, da novi ski "občinski svet" ne lavlja ljudstva—glavno je, edatavlja Boga . . . tfuss ima danes lahko Vse, kar stori, pa naj bo Ita neumnost in zlobnost» mil na—Boga, saj od nje-ihaja vsa oblast in Bog je 0 za vse odgovoren! . imeAno-zlobno norčevanje itrijskega delovnega ljud-[»otrpežljivega delavstva in tva, to umivanje krvavih »jezuitskem naziranju, da »ego namena—"krščanski >"—vsako sredstvo sveto iro, je najgrsa, najnesram-pega na telesu Evrope v li doiii. iHolini je velik despot, ki tovoren za dolgo vrsto ih zločinov, toda do danes ne sklicuje na Boga. Hit-tudi velika človeška zver, r ni norca v njem, a tudi trdi—vsaj do danes de ni je prejel oblast od Boga. .kidiktira v Rusiji, je tudi * nature in precej trd, r ®£itno priznava, da nad ni nikogar, dokler bo on iino-bluzni Dollfuss je edi-»i upa norce briti iz vseh ,n»h ljudi in skuša bluffati K da njpgova diktatura, uzurpacija, potem ko je Wno, barbarsko silo pogačo večine in*se utrdil v 1 Masnim klanjem in uro- * delavskega imetja—pri-od Boga. k"t')li«ka cerkev je ponos-»n norca! Ves klerikal-?mu I^ka, ker je uničil »racijo v Avstriji! *>.t*w k, manjka, je no-w*lika papeža Pija, m ka- ' lK,zval ves krščanski PoHnema Dollfussovo ■n«to državo"! * ^«»dal korupcije na Japonskem "J?:, mj»ja. — Jajtonska " svoj StaviHkijev Aceaptaaaa far »slllnf at special rate of po,tag» provided fr In -etion 1103, Act of Oct. 8, 1917, suthurUad on Juno 14. 1911. STAVKA PARALI ZfltALA MNHEA ROUS III ST. P ABL Ko je mestu pretila lakota vstaj stavke voznikov, je governer zagrozil z obsednim stanjem —Stavka v Flintu končana Stavkarji v St. Louiau izsilili zahteve Minneapolis, 20. maja.—Zastopniki stavku j očah voznikov so sinoči zavrgli kompromisne po-Igoje za mir, katere je predloži governer Olson. Governer je nato zagrozil z obsednim stanjem fin vojaštvom. Okrog 20 oseb, uključivši štiri policaje, je bilo včeraj ranjenih v izgredih. Minneapolis, Minn., 19. maja —Stavka 6000 delavcev, ki avtotrukih razvažajo blago, je v dveh dneh docela paraliziraia Minneapolis in skoro povzročila lakoto, ko je trgovcem zmanjkalo živeža, ki leži na postajah. Zmanjkalo je tudi gasolina na postajah in avtni promet je bil ustavljen. Stavka je bila zelo nemirna. Med piketi in privatnimi motoristi, ki so dovažali ži vež v mesto, je pridlo do mnogo spopadov; večje število oseb je bilo ranjenih in mnogo aretiranih. Stavka se je razširila tudi na sosednje mesto St. Paul, kjer je pretila, da postane splošna. V boj je stopilo tudi 600 šoferjev taksijev in nameščenci ulične železnice so zagrozili s štrajkom. Vladni delavski regionalni odbor je komaj odvrnil stavko uličnih železničarjev, ko je prevzel njihovo sporno zadevo v svoje roke. Cleveland, O.—Glaaovanje o stavki pristaniščnih delav<< v predvsem delavcev na vlačilnih ladjicah, je v teku. Ako pride do stavke, bodo prizadeta veči« noma vsa pristanišča ob Velikih jezerih. Flint, Mich.—Stavkujoči avtni delavci v tovarni Fisher Body so odglasovali, da se vrnejo na delo, ko so prejeli zagotovila, da bo spor izravnan v njihovo zadovoljstvo. St. Louis, Mo.—Lastniki sedmih od dvanajstih klavnic, ki so prizadete v stavki, so pristali nu 32-urni delovnik v tednu in na uposlitev vsffe stavkarjev brez diskriminacij. Diktatura osvojila Bolgarijo Vojaško-fašistični puč pometel s parlamentom in kralj ae je pridružil reakcionarjent. Ces 700 oneb aretiranih. JugoHla-vija mobilizira vojaške čete Belgrad, 20. maja.-^Jugoslo-vanska vlada je poslala vojaške čete na bolgarsko mejo in odredila mobilizacijo dveh divizij v zvezi z dogodki v Bolgariji. Sofija, Bolgarska, 20. maja. — V soboto zjutraj je izbruhnil fašističen puč v Sofiji in v n«-kaj urah so bila vsa vladna poslopja iin vse strategične postojanke v mestu v rokah vojaštva. Puč je šel gladko izpod roje in zdaj je jasno, da so bile tajne priprave v teku že več tednov. Vso stvar so vodili generali armade in pristaši notorfcnega Cankova. Ko «o pučisti osvojili Sofijo, so objavili proklamcijo, da prebivalci ne smejo na ulice, nakar so se začele na debelo aretacije komunistov, demokratov in pristašev vlade Mušanova; večina bivših ministrov je bila aretirana. Kralj Boris je pristal na vse, kar «o pučisti zahtevali in podpisal je dekret za razpust parlmenta ter celo vrsto drugi* dekretov, ki naznanjajo, da je vsa Oblast na Bolgarskem v ro-od kontrolo. Eden gaailec je izgubil življenje in 35 gasilcev ter čez 1000 drugih osdb je bilo ranjenih. Ogenj je uničil 40 komercialnih poslopij, med katerimi so bile tri banke In okrog 500 stanovanjskih hiš; zgorelo je tudi več klavniških poslopij in več ko tisoč glav klavne živine. Na stotine ljudi je ostsio brez strehe in po prvi cenitvi znaša škoda do $10,000,000. k .....™*viHkije , • ' 'M* obstoj Saitov. L""1'" Kuroda. finančni i/J* J"1 včeraj areti ■ korupcije v zve-~ Jr,l'lr"» banko v For-[r T !" na!no korporacijo to, za bre^xnu lne — bratimije med hRIersko Nemči- ne za vse — le sed«m in pol Jo in Pilsudskijevo Poljsko, so 'ents. poljski fašisti pričeli s silovito De« Moines, la. — iKa tisoč; propagando tudi proti Cehoalo- relifnlh delavcev je tukaj im-vakiji Da " ima U sovražna , "Uvkalo proti reduciranju pod-propaganda inspiracije v vladi, P»re. Do nedavna so za svoje ni o tem nobenega dvoma. Polj- ] relifno delo prejemali poporo ski šovinisti namreč zahtevajo v blagu, zjidnje ča«e pa ao p«*- Pomoč za farmarje _v frasu velike suše Tržaški škof kritizira fa šistične terorist« Fašistični tisk ga ljuto napads Rim, 19. maja.—Silen val na padov v fašističnih listih je izbruhnil proti tržaškemu Škofu Forganu, ki je nedavno kritizi ral fašistično zatiranje jugoslovanskega življa v Julijski Kraji ni in ker ni hotel blagosloviti spomenika Gberdanku (nemškemu anarhistu, ki je hotel t bom bo ubiti cesarja Franca Jožefa v Trstu davno pred vojno, nakar so ga obesili), ki so ga odkrili fašisti v Trstu in katerega slavijo kot italijanskega mučeni-ka(!). Skof Forgan je rekel v svojem govoru v seminariju v Gorici, da je fašistični režim silno korum-piran, ljudstvo je sistematično ogoljufano za milijone lir, toda ljudje se ne morejo nikamor pritožiti in časopisje mora molčati, tudi papeški oficielni organ "Osservatore Romano" ne sme objaviti kar bi rad(!). Fašisti so zahtevali od škofa, da mora izgnati iz škofije nekega župnika po imenu Filipiča, ki pHdigu-je v domačem jeziku, toda on noče tega storiti, pač pa moli zanj. (Forgan je napol Slovenec. Njegov oče je Slovenec iz Goriške, mati pa Italijanka.) Nemško-poljska pogodba naperjena proli RtttlJI PilHudaki je baje dovolil Hitlerju, da zgradi vojaško cesto do ruske meje. Hitler je p>-| Waahington, 1). (!., 10, maja. —Predsednik Roosevelt js v |te-teg urgiral kongres, naj ga pooblasti, da lahko ustavi pošiljanje orožja in streliva iz Združenih držav Boliviji iu Paragvaju in s tem pomore, da se čim prej konču vojna med tema dvema re-publlkama v Južni Ameriki. Ženeva, 19. maja.—Anglija Je prva velesila, ki je začela akcijo, da se ustavi džungelska vojna med Bolivijo in Paragvajem v južni Ameriki. Anglešku vlada Je pozvala ostale velesile, naj se ji pridružijo in okličejo embargo na orožje In strelivo za omenjeni dve deželi. Nobena teh dežel nima svnjih munieijskih industrij in če bi ne mogli kupiti bojnega materiala v tujini, hi bilo vojne že davno konec. Liga narodov Je ttkuAala izravnati spor, a ni imela us|a*tuje za kritje potr«-b. Hlič-rte «tuvite mi v teku tudi v drugih krajih lo*v. Chicago.—Vročina je zadnje dni dosegla nove rekorde. V soboto in nedeljo je temperatura narasla čez 90 stopinj. Solnce neusmiljeno pripeka dan za dnevom in o kakem dežju nI sluha ne duha. Oikaška kopališča so bila Zadnje dni polna ljudi. Chicago.—Silna suša, ki je presegla vse znane rekorde ta mesec maj, se nadaljuje. V Či-kaški okolici in severnem Illinoi-su že ni deževalo od U. aprila. Majhna ploha, ki je prišla 12. maja, je komaj smočila prah. Položaj po vsem srednjem In severnem zapad u je brez malega nespremenjen. Najbolj sta prizadeti državi Nebraska in Min-v ¿lesota. Farmarji prsu-Šilo, večje reke m» |ta še tako upadle, da jih ljudje lahko pre-gazijo in lovijo rllte z rokami. V reki Fox ne lat letos ribolova, kajti zadnje tedne je na tisoče rib istginilo v plitvih lužah. Washington, I). C., 19, maja. —Harry L. Hopkins, direktor federalne relifne administracije, je včeraj naznanil, da je finančna (tdpomoč za farmarje v krajih, ki gl-prizadeti vsled suše! že pripravljena. Administracija Ima na razpolago 50 milijonov dolarjev in mesečno Im potrošita okrog šest milijonov dolarjev za farmarje. Pomožna akcija v Nehraskl, Minnesoti, Wisconsl-nu in obeh Da k ota h se začne že ta teden. i Pomožni program je sledeči-: vlada bo |Mikupila krave in ostalo odvišno govejo živino, kateri je zmanjkalo paše; farmarji dobe živila in semena za klajo; vodnjaki na farmah bodo poglobljeni in novi izkopani na stroške vlade; določbe za posojila na farme bodo omiljene v korist prizadetim farmarjem; okrog 4000 farmarskih družin v Južni Dakoti, katerim je suša uničila ves pridelek, bo preseljenih na vladna zemljišča na vladne stroške, Poljedelski department Je prejel poroči I ji, du suša ni edini udarec, ki Je zadel farmarja na srednjem zapadli in severozapadu; pojavili so se tudi celi oblaki škodljivega mrčesa, ki se navadno plodi ob suši, Na primer kobilice In razni kukcl, ki žro oves, rž in koruzo. Tega mrčesa J« toliko, da k<> ne (tomnijo že <10 let v taki množini. Prvi HabNhuržan ae vrača v Avstrijo Dunaj, 19. maja.— Bivši nad-vojvodji Evgen, llaltsburžan in stric habsburškega "kronprincu" Otona, ki je 15 let živel v .Avici, se vrne te dni v Avstrijo. Doll-fuasova vludu mu je zagotovila, da lahko olslrži svoj naslov in sprejet lat z velikimi častmi privatnih moriarhiMtičnih organizacij In vlade. Včeraj «e Je razletela bomba v gledališču v Malz-burgu in ranlln v »V oseb,— Jan Ktranaki, poročevalec čeških "Ll-«lovih Novln" v Pragi, Je bil vč#. raj izgnan z Dunaja. Urugvaj dobila diktatorja Montevideo, Urugvaj, 19 ma-ja.—Urugvaj, najliberalnejša In doslej najliolj demokratična republika v Južni Ameriki, je včeraj stopila v kolo diktatur, ko J« ustavodajna «kupščina proklami-rala novo UNtavo republike, katero mi voli ici 19, aprila odobrili z veliko večino. Na temelju nove ustave je obla«! dežele koncentrirana v rokah predsednika republike. Komunintlčnl poslanci skupiOn* ««i bih tsključsai. prosy, eta PROSVETA THE ENLIGHTENMENT IN LASTNINA SUWBMMU PODPOBNB JBONOTB NABOONB M N Ml Glasovi iz naselbin ZmImKo liiliti kl wft krajev Imi m Mnlm Irt«»« • P** MOI BN p« »«r, t(U M k« r«UfM4. M >M, Ur IM »Uk I IN«I' PROSVETA MT-tl B* LmwmémU V BN BEK OF THE EEUEBATBP f Domač drobiž Obisk Chicago.—Urad SNPJ in uredništvo Pros vete ko zadnje dni obiskale Kati Deliček iz Milwau-keeja in njeni hčeri Hedwig Deliček in Kay Zavertnik s hčerko. Nesreča Bi). Chicago.—John Vraničar, uposlen pri Edison Co„ se je zadnje dni ponesrečil po krivdi družbe pri delu. Kabel ga je udaril po levi nogi s takšno silo, da se je zlomila kost. Nahaja ae v bolnišnici St. Margareta v Hammondu, Ind., upati pa je, da se kmalu vrne domov. Vraničar ima ženo in dva otroka. Poroka Salem, 0.—Tu sta se poročila John Božič in mrs. Kosie fitan-gel. Obilo sreče! Nov grob Milwaukee.—Umrla je Marija Kožuh, roj. Schneider, stara 86 let. Bila j« druga žena rojaka Johna Kožuha v W. Allisu in po rodu Nemka. V Milwaukeeju je živela 73 let. Prišla je sem \ starosti 13 let, ko je bil Milwau kee še majhna vas. MilwauAki bolniki Milvvauke.—V bolnišnici se na ha j« jo John Kožuh, Kose Reber nišek in Sophie Türk. Zadnja je bila operirana na vnetem sle piču. Vladaj odbor koa&aî slav ko v Bnffalu Svoj odlok je podal po konferen ri. na kateri slavkarjl niso bili zaalopani in • Thomasov ahod Aoburn, I1L—O kakšnem delu zatfužku ne morem govoriti, ker ** sploh ni v tej okolici. Kar urno delali v preteklih 26 mesecih, je bilo za CWA, zadnjo zimo od 2 do 3 mesecev, potem pa vsak lahko sodi naše življen-ske razmere. Precej zaupanja smo'Imeli v vrtove—vsak je obdelal»- svoj vrt, vsaka peščica zemlje je posejana, toda vremen-«ki bogovi so se uprli in nastala je suša. Ce ne dobimo dežja v kratkem, bo deloma uničen polj* ski pridelek in s tem naše upanje in trud. Sicer je padal det dne 13. in 14. maja, toda padlo ga ni en palec. To pomeni, da bodo navili cene življenskim potrebščinam, nihče pa ne vpraša* kako bo delavska masa, ki je brez dela, mogla plačati povišek. Me&etarji z življenskimi potrebščinami bodo zopet želi ogromne dobičke, pa naj bo solnce ali dež Tak je kapitalističen sistem. Dokler bodo delavske mase tar vale v temi, ne moremo pričakovati drugega ko izkoriščanj«. Dne 23. maja ob 3. popoldne bo govoril Norman Thomaa na Pub\ic Squaru, v slučaju dežja pa v unijski dvorani. To je prvi slučaj, da bomo imeli priliko slišati socialističnega in delavskega boritelja Normana Thomasa v našem okraju. Torej je vsakega delavca dolžnost, da ga pri de poslušat. Bratje, povejte tu di delavcem drugih narodnosti v drugih naselbinah o tem važnem govoru socialističnega voditelja. John Homez. Wa*hlngton. D. C.— (FP)— Vladni delavski odbor je te dni odredil, da se morajo mehaniki in drugi delavci v tukajšnjih aeroplanskih tovarnah vrniti na delo. * por na vprašanja pa predložiti v rešitev arbitražnemu odboru. Odlok je bil podan |x» kon-ferenci, katere se zastopniki unije niso udeležili. Stavko, katere cilj je bil dosega višjih mezd, je oklieala unija aeroplanskih delavcev, ki je včlanjena v Ameriški delavnki federaciji. Prizadeti sta Consolidated Aireraft Corp. in Curtisn Aeropl«ne Motor Co. Odlok vladnega delavskega odbori» naglaAa, da je bila utav-ka (»klicana v nasprotju h kolektivnim dogovorom, ki določa arbitražo. in da «e stavkarjl niso ozirali na pri|M>ročilo krajevnega delavskega odbora. Odlok se gla*i, da morajo delavci do 1. junija naznaniti, da sprejmemo pri|mročila krajevnega odbora. Vrniti ne morajo na delo takoj ImnI pogoji, kakršni ho bili pred oklicem stavke, vprašanje višje mezde pa morajo predložiti v rešitev arbitražnemu odboru. Ameriške atrojnke igrajo veliko vlogo v vojni v Ju/ni Ameriki Waahingtont D. C. —Ameriški izdelovalci munirije in orožja prispevajo avoj del, da ai omogoči ubijanje HolivijanceV in Parag\ ajcev v vojni za |w»*ent |h»krajine Chaco. To (Mtkazujejo številke, ki Jih Je pravkar objavil a ves nt trgovinski department l Id novembra lanskega leta je di /ava Paragvaj pn i. In 127 -trojnih pušk is Združenih dr ta v, Bolivija |ta 21» od januarja t t. V zadnjem novembru je Ro> livija dobila it Am« riki tr«*lh \ \n«dno-ti $40,12.*» \ n.i-.|, | njih treh me-« , ih pa \ vr«*dno • midal pt lih $M7 v-. \ acrofilanov in letatekih pntiklin \ fadnjih dveh letih h «tal Bo. Uvljo nnm.:i:»7. in nastopili so tisti govorniki kot na ahodu, ki ae je vršU en teden prej. Govornik FuUer ae je zgražal nad surovim postopanjem napram stavkarjem. Rekel je, da bo vso stvar tiral naprej, da «e bo pokazalo, če imajo staVkarji sploh še kaj pravic. Za delavce je vaepolno postav, ne pa za kapitaliste, ki delajo kar hočejo. Na delavce je apeliral, naj se organizirajo in »kupno nastopijo za svoje pravice.. Pristav« je, da so celo opice bo* j pametne kakor nekateri ljudje, ker one nočejo nositi kokosovih orehov, ki jih s me naberejo, drugim, da bi se i njimi mastili. Füller in drugi govorniki «o apelirali tudi na trgovce in o-brtnike, naj podpirajo stavkar je. Pozivali so stavkokaze, naj prenehajo z nečednim delom, kar bo to tudi njim v korist. Ako ne bi bilo stavkokazov in kapitalističnih listov, ki zavajajo ljudi, bi bilo manj trpljenja v delavskih družinah. Kapital i sti 4>i morali kapitulirati M njih časopisje ne bi moglo ftufat ljudi, da potem ne morejo ločit slabega od dobrega. Sedaj so v teku slamnate volitve in deflavcl so spet pokazal po svoji stari navadi, katere smatrajo za svoje prijatelje Torej se ne moremo dosti čuditi, če bodo še padali količki po naših glavah. Zadnjič sem poročala, da je delavcu Frampolzu obžgalo roko v tovarni, pozneje pa se je izvedelo, da ni delal v tovarni temveč pri "Latrdbe Budletinu kjer »e je pripetila mala eksplozija, iz katere je odnesel ob-žgano roko. Toliko v popravek. Mary E. FradeL 'Iz stavkovnega okrožja f^trohe, Pa. — Sedaj so «tav- ke na dnevnem redu in vršijo se v rajnih krajih. Človeku je hudo, ko vidi velike krivice, ki se god^ delavcem, zato je potrebno, da jih javnost pozna. StaVka pri Electric Steel Co. traja že štiri tedne, pri Wool MHIfc pa tretji teden. Iskalni list ie že v prvem tednu stavke poročal, da bodo "kompanije poslale svoja naročila drugam, a-ko se stavkarji takoj ne vrnejo na delo. Mnogi so v to verjoli in še verjamejo, pa so šli nekateri stavkokazit. Ti čitajo samo 'kapitalistično časopisje in ne poslušajo unijskih voditeljev, ki jtm skušajo dopovedati, da potrebujejo organizacije. Trdijo celo, da samo inozemci delajo sitnosti, kar seveda ne drži. Dejstvo je, da obstoječi sistem izkorišča vse in se prav nič ne ozira na narodnost. Vselej na- boda in Slavulj. ^NDEUEK, 21 XAJJ smo, da oe je bo udeležilo veliko Slovencev in Hrvatov. Pričakujemo udeležbe, kakršne «e nI vU dela detroitska naselbina. Tiste, ki imajo avtomobMe, prosim, da povabite svojce in prijatelje, da bodo šli z vami, posebno pa člane, ker bo to pripomoglo k večji udeležbi. 0 tem bo prav gotovo poročala tudi federacija. &DD se tudi pripravlja na piknik, ki «e vrši 4. julija na znani PuHkovi farmi. V senci dreves se boste lahko odpočili in utešili glad in, žejo, kajti pripravljenega bo vaega dovolj za vse. Razmere so ae nekoliko izboljšale, zato apeliram na rojake in rojakinje, da se udeležijo omenjenih priredb, da tako pomagate koristnim stvarem, ki zahtevajo veliko dela in truda. Joe Obranovich. Nova delavska šola v Illlinoisu v Harrisburg, 111. — V Južnem MMnoisu, blizu reke Ohio v gorovju Ozark, je pričela rasti nova delavska šola po imenu "College in the Hills". Z delom •o že pričeli na projektu in se bo poletni termin — prvi — pričel 25. junija. Trajal bo 10 te-, dnov. Šolnina, hrana In stanovanje —* zaenkrat v šotorih — je $28 za ves čas. Študenti bodo tudi delali po nekaj ur na dan. Organizirana je na stični (bazi ko Covmnonwealth College v Meni, Ark., a to razliko, da učni red ni tako izrazito delavski ko Cormnonvvealthu. Naslov je Herod, 111. stopi s silo proti delavcem, ki zahtevajo pravico in večji ko«-kruha. V sredo, 16. maja, je dospelo tovarni Electric Steel Co. o-krog 150 rudarjev, da bi pomagali pikotirat, toda državni policaji so jih na šerifov ukaz pognali iz mesta. Neki policaj je enemu rudarju zlomil roko. Trdili so, da ni postavno, ako prihajajo delavci iz drugih krajev I »omagat stavkarjem. Kompanija uvaža stavkolom-ce iz vseh krajev, kjer jih more dobiti. Oni delajo kar hočejo u vse je postavno. Prvi teden stavke ao državni policaji še precej lepo ravnali s stavkarji, sedaj, ko je vedno šerif z njimi, so pa brutalni. Stavkokaze spremljajo, Vo se vozijo na dele in jim nudijo vso zaščito. Delavcem v okraju VVentmorcland svetujem, naj si zapomnijo še. rifa llumoMa, ko pridejo sjh»( volitve. Biti morajo previdni in postaviti v urad ljudi, ki bo-do branili pravice delavcev. Dne 16. maja so imeli utav-karji a|>et velik shod. Udeležil« se ga je okrog štiri tisoč ljudi Uspešna prireditev v Detroitu Detroit, Mich. — Dne 6. ma ja je bila tukaj uprizorjena o-pereta "Cigantfka nevesta", ka tero je prevedel iz nemščipe John Berlisg, ki je izvajal tudi glasbene točke. Režiser Fr. Česen in drugi so se trudili in u žili več mesecev, za kar zasluzijo pohvalo. Postavili so na oder nekaj, kar ljudstvo ni pričakovalo in so tudi želi za avoj trud priznanje. Čeprav je bila dvorana nabita do zadnjega kotička, so bili poslušalci mirni in so napeto sledili dogodkom, ki so se odigravali na odru. Opereto sta uprizorila pevska zbora Svo-Akoprav ata imela velike izdatke, je ostalo še precej prebitka, kar bo v veliko }K>moč zboroma, ki imata znatne stroške z' nabavljanjem not in drugih «tvari. Požrtvovalnosti teh ljudi ni mogoče poplačati, toda dokazali so, da v slogi je moč. Dne 3. junija priredi SDD šaloigro "Trije ptički". Igra je zelo smešna in zabavna, igralci pa se bodo potrudili, da jo bodo dobro izvedli, čeprav je čas kratek. Režija je v rokah Antona Cesnika. Na ta dan nastopi tudi več pevskih zborov in imeli bomo tudi godbo v obeh dvoranah. Ker bo petje in igra vzelo precej časa, se bo program pričel izvajati točno ob 3. popoldne. Vstopnina je jako nizka — za igro 30 centov, po igri pa 20 centov. To bo spet dan, ki bo nudH posetnikom prireditve mnogo zabave. 0 drugih podrobnostih s tem v zvezi bomo poročali pozneje. Poročano je že bilo, da prire-li tukajšnja federacija društev SNPJ piknik dne 17. junija, da ako proslavi 30-letnico SNPJ. To bo res proslava, kajti gotovi Kampanja za delovnega tedia Unije zahtevajo, da kongrea sprejme Conneryjev načrt in drago delavsko zakonodajo Vftksliingtoa, D. C.--. M nevsmoati m ^^ lizma, ki * če ne pride d Ljubnikom jo je opa-ribič ter potegnil truplo L. i - - »ta zastrupila deda ko sodišče je te dni ob-» letnega Jožeta Fakina Wega 16 letnega brata * zarafli umora deda. »jiju sta bila obtožena i-«jtnja tudi njuna starša, »Antonija Fakin iz Dro-a—ker je ""'jejo v potaljfe-«" bili oproiWonl 7-®rr»béko držav-tj tri leta na-*ori í'ankar- "7.1 ra rod o v bi». Iru. !k>bilo je ,f> uprizoritve V prevodu '' dobro ■ ovenskl rfK predstava je *koda I«», da jubljansko gledališče uprizori ' Ljubljani (Trnovo) 47 'letni posestnik Franc Sare, v Homu pr St. Janžu 73 letna posestnica Uršula Sinkovčeva, v Vidmu pri Krškem Mihael Markovič Umrl je v Črni pri Prevaljah uradnik jeklarne v Guštanju Adolf Leskovšek, v Ljubijan gospa Helena Zaplotnikova, * Vinici pri Črnomlju Franjo Blinc. 78 letni NEGA K02E V POLETNI DOBI Nastal je spet čas, ki izpostavljamo kožo, kolikor moremo soncu in zraku. Glavni pogoj zdrave, odporne kože je največja čistost. Učinek vode podkrepimo z dobrim milom. Dobro milo za nego kože je v glavnem tisto, ki ne drgne in ne peče, če se ga dotaknemo s koncem jezika. Poleg vsakdanjega umivanja, ki ga podpremo s krtačenjem in močnim frotiranjem, je potrebna temeljita mssaia kože. Ta masaža privabi v kožo mnogo krvi in odstranjuje nezdrave, nabirajoče se snovi,. predvsem maščobo. Vsak človek se lahko masira sam po navodilih, ki jih da vsak učitelj telovadbe In športa. Najboljša je masaža s primernim oljem, ki očisti luknjice v koži in drži kolo mehko ter prožno. Najboljša so ma-sažna olja, ki vsebujejo kožni maščobi sorodni evcerit, ker jih koža najlažje absorbira. Male stvari so tisto, kar daje življenju pečat. Na zunaj se zde nebistvene in nedolžne — v resnici jih je pa sama potuh-njenost in zahrbtnost. Tako opazim zadnjič, da je moja zobna ščetka izgubila prejšnjo lepo zunanjost. Svoje poslednje ščetine moli vdano pred se; dosti ji je tega sveta. "Nu, da," si pravim, "bomo pač novo kupili, kaj bi tisto!" In o uberem v naj bližnjo parfu-merijo. "Dober dan," pozdravim, "dajte mi zobno ščetko," — prepričan, da bom vse skup o-jravil v dveh minutah, kupil, plačal, dobil in odšel. Pa vpraša prodajalka, zala, mlada osebica: "Zobno ščetko? O, prosim! Kakšno pa, če dovolite?" "Kakšno?" se začudim. "Kako naj to vem?" • Pa odvrne ona: "Navadno? Ali pa šme biti kaj boljšega?" Aha," zategnem,. "o, čisto navadno. Ali pa, čakajte, nu, malo boljša že sme biti. Sicer mi je w vseeno. Pokažite mi, kaj imate." Zdarse ples začne. Vam sname prodajalka s police nekaj tu-catov škatel, jih razloži po pultu in jame odpirati. In pred menoj vstajajo lesene ščetke in koščene, pa še drugačne t barvastimi, prozornimi držaji, ščetke, ki so ravno upognjene in druge, ki so krivo, ščetke z mehkimi ščetinami, pa s trdimi in še vse mogoče druge kombinacije, sam Bog naj jih pozna. Hudič vedi, kakšno naj vzamem — jaz ne vem. Kaj imam pojma o zobnih šdetkah! Saj vendar nisem strokovnjak za takšne reči! In zdaj naj si še kaj izberem iz tolikšnega kupa! Eh, si mislim, naj bo takšna ali takšna, glavno je ce na. "Katera je najcenejša?" vprašam tedaj. "Zastran ščetk nisem ravno izbirčen, najeenej ša mi bo ravno dovolj dobra." Tedaj poloii gospodična • tvojimi dolgimi, tenkimi prsti pred me mršavo in siromašno ščetko. Posedam jo in milo te mi stori "Ali Je tole kaj vredno?" vprašam. "O, je," zategne prodajalka, "za ta denar je kar dobra." Potem, čez nekaj časa, ko sem ta beraški onga mencal v roki sem in tja, mi pravi: "Vseeno bi vam priporočila katero boljšo, takšno, ki jo boste dvakrat daljt imeli, pa bo samo za pol dražja." "Hm," rečem, "to je zanimivo. Saj potem si kolosalno dosti prihranim. Nu, pa pokažite." . In prijazna osebica mi med razkazovanjem ljubeznivo razlaga, kako se takale ščetka napravi in kakšne so raflik« med njimi. To me zelo zanima, ker ničesar ne razumem. Skratka, začnem jo izpraševati, ona mi odgovarja, In iznenada se pokaže, da je takšna nepomembna zobna ščetka prav za prav zelo umno izdelana stvar. In h koncu se sporazumeva, da Je najdražja ščetka tako rekoč najcenejša, ker traja mnogo del j In je dosti boljša in zdravejša kakor vse druge skup. Kabli Jo bom lahlto celo leto, prihranil si bom kopico zdravniški računov in dobil od nje prekrasne bele zobe. Nemara da se zaradi njih le dobro oženim. Vse to, če m tehtno premisli, Je v dosegu možnosti, kakor s« reče. Vrline in prednosti te ščetke »r. so torej očlt ne kakor le kaj.i Prav rad se torej odločim sanjo in sem ljubeznivi mladi dami — trgovina je last njenega očeta — celo zelo hvaležen za to. V tej hvaležnosti kupim k lepi ščetki še škatlico, ki bo U dragi onga varovala — spet nov prihranek. Potem še tubo zobne paste, to te razume. In rasen kosa finega toaletnega mila —-poslednjega iz pošiljke, tako dobro je bilo, da so m ljudje kar trgali zanj — še milo ta briUe, ki tudi proti tolnčnim pegam pomaga, tucat britvic, atekleni-čico s posebnim oljem, ki napravi kožo po britju spet mehko in voljno ... in še par drugih ne-čl, ki so bile ravno pri roki in jih človek zmerom potrebuje. Tako sem te zavaroval v kupovanje, da mi je bilo kar v zabavo. Sicer pa: kar človek za svojo zunanjost stori, ni vrženo na cesto 1 In mož, ki bi se nemara ukvarjal še z mislijo na poroko, mora brezpogojno gledati na svojo zunanjost. Z velikim lepim zavojem jo naposled pri maham domov — za pisarno je med tem čas že zdavnaj minil. Doma ti potem s kopico lepih reči, ki tem jih prlnetel t teboj, okrasim tvoj umlvtlnlk, da je poln kakor božično drevo. S tem ti obenem tudi malo pokrajšam čas. Na kosilo tako ne morem, ker sem v prijazni parfumeriji pustil vet denar. Želodec kajpada, neanaga vilic temu kruli in protestira. "Mir," mu rečem, "spričo tolikih plemenitejših užitkov te spodobi, da odnehal — razumeš?" Tako sem se potolažil, še celo dobre volje sem poital, ker tem si dejal: nu, do prvega bom tudi brez jedače prestal. Zato. si bom pa poslej lahko vsak dan imenitno osnažil zobe in se obril. Tovariši v pisarni že tako zmerom govore: "Kadarkoli te pogledamo, si neobrit T In kdo ve — ženske pravijo, Imajo A« o-strejše oči . , . Od tistega dne ponosno hodim vsak dan na novo obrit. Toda ljudje so čudni: nihče tega ne opazi. Nihče 1 Niti besedice ne črhne zdaj živ krst o moji zunanjotfti. In ženske? Premislil sem se, temeljito: vseeno bom rajši sam ostal , ,, Zakaj ona ni prišla na sestanek ne prvi večer, ne naslednjega. Ona? Nu da: drobna zala prodajalka, ki me je naučila tako poceni kupovanja . . . DIHANJE Sprememba ii|0Rski|8 . življenja ' Čudežni hormoni proti ženakl neobčutljivosti Eksperimenti znanega dunajskega pomlajevalca prof. Štel-nac ha ao pokazali pri živalih, ki ao jim že v mladosti Izrezali klične žleze, ne samo izrazito zaostajanje telesnega razvoja, temveč tudi duševno in spolno saoataloat. Takšne živali ima-o, kakor pravi ljudski rek, rib-, o kri v žilah. Ponovna ocepi-lev kličnih žlet pa je sposobna obuditi nerazvite znake dozore-osti in obnoviti normalno duševno stanje. Se danes nam ni znano, kako more navadna kemična snov, seksualni hormon, vplivati tako silno na erotizaicijo možganov. Toda dejstvo kot takšno obstoji n je sposobno vplivati celo na smer nagonskega življenja in na njegovo moč. Samci, ki so jim vsadill ženske spolne žlete, ¿ostanejo n. pr. po tvojih nagonih popolnoma žentkl, kažejo materinske instinkte in dojijo celo tuje mladiče. Samice t moškimi spolnimi žlezami v telesu čutijo spet popolnoma moško in celo pravi samci Jih ne amatra-jo več za tamice. Kakor znano ae je komikom že pred časom posrečilo, da so pridobili učinkovite tnovl Ženske spolne žlete v čisti, močno koncentrirani obliki, Kar smo-rt vta žleza, zmore tudi koncentrirani hormonski preptrat in še bolje, kajti t njim Je mogoče tako rekoč poljubno vplivati na intenziteto spolnih nagonov in znakov. V tej smeri to te gibtll zadnji potkttti Steinaehovega učenca dr. Kuna. Po Injekciji tpolne-ga hormona je večina poskusnih Živali Že po 48 urth pokazala spremembe v nagonskem življenju, Tako brzina kakor trajanje takšnih učinkov tta odvitna od množine in vrste vbrii«ai)v-ga hormonskega preparata. Najbolj učinkovitega te Jt pokazal hormonski preparat v oljnaitl obliki. Ena sama injekcija 10,-000 učinkovitih enot v»«A>ujoče-»ga preparata Je sprožila do 65 dni trajajoč vpliv na nagonsko življenje. Seveda se ne dado takšni izsledki brez nadaljnjega uporabiti pri človeku, toda dr. Kun jih Je akušal praktično izkoristiti tudi tu, in sicer pred vsem za zatiranje znane ženske neobčutljivosti (frlgldltete). Ktkor poroča tam v nekem članku, so že dosedanji začetni poskusi v to smer pokazali upoštevanja vredne uspehe. Dihanje s pljuči se vrši v dveh fazah, z vdihavanjem in izdihavanjem. Pri vdihavanju te pljuča razAirljo t tem, dt prt-ne (dihalne) mišice razširijo prsni koš; pri izdihavanju te pljuča zaradi svoje prožnosti in poputtitve dihalnih milic skrčijo na minimum svoje prostornine. Tudi trebušna mrena ima pri dihanju veliko vlogo. Ce se po-grezne, se j/ljuča razširijo, in če te dvigne, stisne pljuča skupaj. Brez delovanja dihalnih mišic je razširitev pljuč nemogoče, pljuča se sama od sebe ne razširijo. Normalno dihanje Je sv«, zano z zdravimi pljuči in zadostno razvitimi dihalnimi milicami. Ni torej dovolj, da ti čuvamo pljuča pred vsemi škodami, temveč moramo krepiti tudi dihalno mišičevje. "carjevo za-| sicer vat draginjske doklade, U v bllM l^i' PROPADANJ K IIOTKIAKK OBRTI Zadnja statistika Je našteta v New Vorku »21» hotelov, od katerih sta danes dve tretjini brez |K>mena, ker iu» delujejo več ali pa imajo velike izgubo. Hipotekami upniki ao odpovedali hotelirjem kredite Ur postavlfr obrate pod nadzorstvo posebnih zaupnikov. Ta reč Je imela za potUdico, da so Izgubili zavodi, ki «o delničarji hotelskih podjetij, 20 milijonov dolarjev. Ta izguba zadeni* zojwt najmanjše štodltelje, kajti "velike ribe" so o pravem času poiegnil« kapital nazaj in eo se tako rešile. Tudi za bodočnost ima new-yorAka hotelska industrija sialic i oglede. Direkcije hottlov so trudijo samo toliko, da pokrijejo hipotekarne obresti, davke In t<*koč« Izdatke. O te»« da M prejemali delničarji kakšne dividend«, trenutno ni govora. Ker pa Imajo hotelska podjetja kljub temu Izgubo, so nekateri hoteli prišli na novo idejo. Postavili so v pristanišču, itHiizniči Itd, svoje "runnerae", t. J. a-gente, 1ii umejo s sladkimi besedami In vabami pripeljati goste v hoU'1. Cene za sol* ao ae znižal« za polovico. V hoU'lu "Waldorf- Astoria", ki J« «d«n prvih v N«w Yorku, atane soIm» 5 dolarjev dnevno, v hotelu "Roosevelt" tri dolarje, v drugih hotelih J« te na za nobo samo 1 dolar na dan. NekaU rl hoteli dobavljajo gostom zastonj čaaopise, drugI n« zaračunavajo nič po-strežb«, č« ae hrana s^rvira v sobah itd Hodi, ki «o pr«J silno pazili na do«tojno*t, dovoljujejo dam* goatom vaakolak« svobodščlnp, m«*d drugim tudi sprejemanje žensk. PROSVET« ^ Se v tej globini jih je bilo strah ovaduhov, kakor bi celo premogov! sloji prisluškovali z delničarskimi ušesi. — Mar mi je, je zelo glasno pristavil Chaval Izzivajoče. Oe bo ta svinja Dansaert tako govoril z mano, kakor je včeraj, mu zarinem kamen v trebuh ... *vaque in Chaval sta kljub temu jezno zamahnila; Maheu ju je s pogledom ugnal, a Caharija je posmehljivo skomignil z rameni. Najbolj je še menda vzdrhtel Štefan. Odkar je bil na dnu tega pekla, se ga je po malem lotevala upornost. Opazoval je Katarino, ki je bila krotka in sključena. Ali je mogoče, da se ljudje ubijajo s toli težkim delom v taki grobni temi, pa ne zaslužijo niti tistih bore beličev za vsakdanji kruh? V tem sta Negrel in Dansaert odšla, le-ta je venomer pritrjeval kimaje z glavo. Vnovič sta se začula njuna glasova: še enkrat stj} se bila ustavila in pregledovala podporje v rovu, ki so ga morali kopači oskrbovati še deset metrov izven odkopa. — Saj vam pravim, da jim je vse skupaj vraga mar! je kričal inženir. Vi pa tudi, hi*-dič vas vzemi, ko da ste slepi! — Saj, saj, je jecljal višji paznik. Človeku že kar preseda, ko mora zmerom ponavljati eno in isto. Negrel je jezno zaklical: — Maheu! Maheu I Vsi so prišli dol. Govoril je dalje: — Tak tole mi poglejte, to naj drži? Kakor pet krav za en groš! Ta greda niti mačke ne bi držala, tako se vam je mudilo . ... Aha, stnela božja, zdaj se mi je šele posvetilo, kako da nas popravila toliko stanejo. Kajneda, dokler ste vi odgovorni, bo že držalo I A potem se seveda vse zruši; družba, ti pa le vzdržuj legijon delavcev, ki bodo samo popravljali. Kar tistole tam poglejte, saj je že zdaj vse v treskah! Chaval je hotel govoriti, pa mu ni dal. — Nič, vem, kaj vam je na jezflcu. Naj vam zvišajo mezdo, ah? Pravi Kar naravnost vam povem, da boste prisilili ravnateljstvo, da bo kaj ukrenilo. Nu, vam -bo pa plačevalo podporje posebej in bo sorazmerno znižalo plačo za hunt. Bomo videli, ali vam bo potem prav . . . Takoj mi še enkrat podprite! Jjitri pridem pogledat. Med ogorčenjem, ki ga je izzvala ta grožnja, se je oddaljil. Dansaert, ki je bil vpričo njega tako ponižen, se je za hip še pomudil, da se je sirovo zadri na delavce: — Tak vam na ljubo jih moram poslušati jaz, vi . . . O, jaz vam pa ne bom nalagal samo tri franke globe! Pazite se! Ko je odšel, je kar bušilo tudi iz Maheuja. — Krščenduš, kar je prav, je prav; zase pravim: človek naj bo miren, ker se morejo le tako ljudje sporazumeti; a naposled te spravijo v jezo ... Ali ste slišali? pri huntu znižati, podporje pa posebej! Spet nov način, da nam bodo odžrli plačo!... Hudič naj jih vzame! Iskal je nekoga, da bi nanj stresel svojo jezo, pa je zagledal Katarino in Štefana praznih rok. — Kaj ne bosta nosila lesa! Ali vama to kaj mar? . . . Brca, ne pa zijala! (Dalj« prihodnjič.) Ivan Kreft: Koncentracijski taborišča v Nemčiji manj vreden Schmausov sin, ki se je z nabitim samokresom postavil nasilnežem v bran. Mati ga je prosila, da naj nikar ne strelja, kljub temu je streljal, JkI , , , ko je S. A. vdrla v stanovanje. (Nadaljevanje in konec.) prj ^ je ^ napadaloa ran||. Vsak arestant »i lahko izraču- Tako so imeli za maščevanje nov na, koliko časa še mora ostati v p,,^ Schmausovega svaka zaporu. Po vsakem dnevu je fcakovskoga so kar pred hišo bližje odpustu. Jetnik v kon- ustrelili, Schmausa samegs so centracijskem taborišču pa ne obesili, njegovega sina pa do ve, za koliko časa so ga zaprli. amrti mUčlli. Mater, ki je sina Negotovost naj ga popolnoma rotila, naj ne strelja, so obdol-razkroji. K tem stotlsočlm jet- |||i, da ga je k streljanju huj-nikom je prišteti še tiste, ki se akala in so jo tako mučili, da je nahajajo v preiskovalnih in po- m.kaj dni pozneje umrla, licijskih zaporih. Teh je naj- Bivšega meklenburškeg« mi-nianj 20,(KM). nIstrskega predsednika Johanna Preiskovalni zapori so prena- Stelinga so s štirimi drugimi iz polnjeni. V celicah, v katerih iste naselbine prepeljali v sodne je zraka in prostora 7.a enega zapore. Pred zapori je čakala samega jetnika, jih je zaprtih nnhujskana množica, ki je na po pet in še več. Kdor nima jetnike navalila in Jih nečlove-■lamnice. mora letati na golih Jfeo maaakrirala. Kakor ho ho-tleh. Odkar Jim je pro«tora teli pred menoj vse prfkrltl. ta-imsnjkalo, Jih vse več "na be- ko so od svojega sistema z»pe-gu" poatrelijo. Celo A*-ntjernej- Ijani vendar večkrat delali stva-sko noč »o S. A.-jevci uprizorili ri. ki mejijo ns nemožnost. med 21. in 22. Junijem v berlln- Tako naša selitev is policijskem predmentju Koppenig. skega zapora v koncentracijsko Preiskali ao stanovanje tajnika taborišče. Policijske zaimre so strokovnih orgsnltsrij Se h ms u- za prvi april, ki je bil dan boj-«a K«?r orožja nlno našli nobe- kota proti Židom, izpraznili, da šega. so s« ma*v\al» radi ne- bi pripravili mesta za prizadete uspeha. Ponoči «