Poštnina platana v gotovini. Štev. 27. V Ljubljani, dne 30 septembra 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. VSO Din. „NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 401— Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina.....10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. —Oglasi po ceniku. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresiratl le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja Je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467 Izredni občni zbor „Zveze drž. nameščencev in upokojencev“ za Slovenijo. V nedeljo, 25. it. m. se je vršil v Mestnem domu izredni otočni zbor »Zveze državnih nameščencev in upokojencev«, za Slovenijo. Udeležba članstva je bila naidnörmalna, z ozirom na maso u radništva pa, ki ga je samo v Ljubljani več tisoč, popolnoma nezadostna. Največ pažnje je bilo posvečene izvajanjem sekretarja Gl. Saveza, gosp. dr. Djordjeviča, ki je posetil otočni zbor. Glede revizije uradniškega zakona je sporočil, da je elaborat sicer neodgovorne komisije gotov in da ga proučujejo posamezna ministrstva, da povedo svoje mnenje. Dejal je, da bo novela uveljavljena morda že pred 1. aprilom 1928, da se pokaže efekt še predi novim proračunom za 1928-29. Glede stanovanjskega zakona se je izražal škeptično. Namere ministrstva za socialno politiko še niso znane. Gotovo pa je, da se novo ministrstvo, ki ga je zasedel naš človek, intenzivnejše peča s tem vprašanjem, kot prejšnje. Nova anketa o stanovanjskem vprašanju bo sklicana sredi oktobra. Glavni Savez bo na tej anketi zastopal težnje, da se zakon podaljša ali da se vsaj stanarine povišajo. O izgled ih tega nastopa je težko kaj reči. G. dr. Gosar se do-sedaj še ni izrazil ne v tej ne v.oni smeri; najprej mora slišati mnenje interesentov. Presija hišnih posestnikov in različnih zbornic je zelo velika. Borba med slabše’ situiranimi sloji in med kapitalom bode na konferenci težka. V Srbiji se uradništvo bore malo interesira za to vprašanje. Mesto Beograd *ma samo 30—40% zaščitenih stanovanj, od državnih nameščencev pa, ki so bili premeščeni v Beograd, -jih ni niti 5% itakih, ki jim ie pomagalo stanovanjsko sodišče do strehe. Ves sistem zakonov je samo paliativna mera, toda zavlačevanje pravega rešenja tega vprašanja. Država, občine, kapitalisti mora-idjSam^ zidati, zidati! G. dr. Djordjevič upa, da bo nastop Gl. Saveza uspešen, ker bi sicer t*üo osobito Vse naše uradništvo vrženo v največjo bedo. Za njim se je oglasil k besedi narodni poslanec g. dr. Kramer. (Zveza ni v,albila nobenih političnih osebnosti na občni zt>or.) Govoril je tudi on o reviziji ura.dni-^ega zakona ter zlasti opozarjal na opasnost, da še bo ž novelizacijo, že z oziropi ,na restrikcijo drž. proračuna, položaj državnih ^Peščencev prej še poslabšal. Dnevni red "9Čnega zbora je bil po štirih urah končan •*°drobno poročilo priobčimo v prlbodnjilt . ®vHkah. Ko je bil prečrtal zastopnik naj-. udruženih organizacij, t. j: za »Udruže-Je Jugoslovan, učiteljev, poverjeništvo Ljub-Jana«, 2a „Oblastno organizacijo poštnih I . eKrafskih in telefonskih uslužbencev a 1 Dijani« ter za »Sekcijo Saveza finančne kontrole v Ljubljani« Spomenico, ki daje navodila za ■ delovanje v »Zvezi«, je prebral edino kandidatno listo, po kateri je izvoljen sledeči upravni odbor: A. Člani odbora. I. 'Prosveta: Škulj Andrej, Primožič Ludvik, Hočevar Kuno. —II. Pošta: Čampa Joško, Zupanec Ivan, Gruden Martin. — 111. Finance: Kalašič Lovro, Bekš Joža, Pirc Josip, Ilovar Ivan. — IV. Pravosodje: Franetič Anton, Petrovčič Franc. — V. Politična uprava: Dr. Ferjančič Josip, Velikonja Narte, Rus Ignacij, — VI. Upokojenci: Svetek Anton, nadalje: Paternoster Milan, Matjašič Mirko, dr. Stegenšek Fran, Slavec Ivan. B. Namestniki. Ozimic Dinko, Tumpej Fran, Zupan Josip, Beguš Joško, Rainer Josip. C. Računski pregledovalci. Rostan Ivan, Grum Rado, Martinšek Fran. C. Namestniki. Jan Janko, 'Busfoach Alfred, Čeh Joso. Prečitano Spomenico, ki ji ni nihče ugovarjal, bomo tudi priobčili, ker vsebuje nekaj zelo važnih in odločilnih tendenc za nadaljnje delovanje Zveze. Zapisnik o rednem občnem zboru »DOMA«, stavbene zadruge državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z^ v Ljubljani, dne 9. jumija 1907 ob 19. uri 30 minut v salonu gostilne pri »Lozarju«, Rožna ulica 15, z dnevnim ’ redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo naidlzor-stva; 3. Albsolnltorij; 4. Dopolni tev načelstva; 5. Volitev 'nadzorstva; 6. 'Slučaljnosti. 'Gospod načelnik pozdravi navzoče zborovalce, I 28 po številu, konstatira sklepan ost v smislu § j 36 izaidirožtniih pravil ter otvori občni izbor, ki je bil lito § 33 zadr. statutov pravilno sklican Ob 20. uri, ker ob določeni uri ni Ibilo zbrano zadostno število zadružnih članov. Za zapisnikarja imenuje tajnika 'Matka Klavora, za overovatetja zapisnika pa gg. Miroslava Köchlerja in Josipa 'Medveš ček a. 'Nato izvaja g. načelnik tako-!e: Preteklo poslovno leto nam žal mi prineslo ut-ipehov, k? bi bili v pravilnem' razmerju z našim tnudoim in ki bi pokazali našim članom vidne rezultate resničnega prizadevanja in požrtvovalnosti «adnižtie uprave. Absolutni Uspehi so neznatni: petero članom je zadruga pripomogla do lastnih hišic. Relativno pa smo storili mnogo, ako si predočimo žalostno detistvo, da ni zadrvgp užila podpore od nobene .strani in da so državni uradniki imed vsemi sloji •mordbiti najslabše situirani. 'Druge stavbene zadruge seveda lažje grade. Njihovi člani, obrtniki in trgovci vendarle laižje Odrinejo kak tisočak v gna'dlbene svrhe, 'uradnik pa ob normalnih razmerah toga ne zmore. Mreditna zmožnost naše stavbene zadruge ni inaUiŠa od one ostalih stavbenih zadrug in nam je Kreditno društvo Mastne hranilnice, IjaiM jamske otvorilo visok gradbeni kredit ob enakih in razmeroma ugodnih pogojih: toda 'uradnik, se v obče tega kredita ne more poslužiti, ker ne zmore za dosego gradbenega posojila to tega kredita potrebne tretjine gradbenih stroškov. Da se tedaj gradbena akcija naše zadruge ni. mogla razviti, kakor 'bi mi vsi to. želeli, ni krivda mijene uprave. Krive so žalostne gmotne prilike, s katerimi se uradnik bori, da se preživlja, kaj še, da bi mu preostajalo v droge namene. Krivi so oni kompetentni faktorji, ki nimajo smisla ne razumevanja za rešitev tega perečega in vele-važnega socialnega vprašanja. Nekateri člani so, nestrpni, ker se niso vresničila njihova pričako-vanlia, da bi jim zadruga iz nič postavila hišo ali jim vsaj preskrbela m dobna stanovanja, iz nje izstopili. Toda tudi ti morejo biti veseli, da ,so si z deleKlem prištedili polagoma tisočak, ki jim bo prav prišel. Načelstvo si je sv es to, da je storilo svojo polno 'doil/Jnost. Kako je vršilo svojo težko nalogo, bo razvidno iz tajnikovega poročila. 'Omenim irafi 'le* da nismo opustili prav nobene prilike, ki se nam je za dosego naših ciljev zdela primerna. Napravili smo razne korake, pirMlaigaHi prošnje, intervenirali. Vse je ostalo brezplodno. Pri' takih razmerah bi mogel človek postati malodušen ter izgubiti vsako veselje do d da. Toda kljub vsem zaprekam in težkočam cstonem optimist; kajti overjen •sem, da se bo morala slednjič tudi naša država intenzivno baviti s Stanovanjiskim vprašanjem, ki bi moralo sicer gospodom na odgovornih mestih zrasti čez glavo. Apeliram na vse naše člane, naj se že zaradi naravnost občudovanja vredne brezbrižnosti merodajnih činiteljev za odpravo stanovanjske krize ne vdajajo apatiji, marveč naj zberejo vso svojo energijo, da si kljub vsemu pomorejo z lastno silo. Je sicer skoro mogoče govoriti o čudežih, ako dulžavni nameščenec ali Upokojenec pri vsej mizeriji svojih službpnih prejemkov, vendar kaj prihrani — saj bi ist moral tildi inajneKnatncjši prihranek odtrgali pd ust ter od ust svoje žene in otrok — toda najbolj tstgiürnö vodi ta trnjeva pot do cilja. — Uprava zadruge je ponovno opolzorila članstvo na te vrste možnost prihrankov. Vis alk najmalnjši znesek se more nakazati s položnico, katere dajeta na razpolago tajnik in blagajnik, na naslov zadruge, ki bo vsak sprejeti znesek sproti naložila v Mestni hranilnici ljubljanski. Kot pred-pilalčalo za nakup stavbene parcele ali pa gradbenega materijala, oz. na račun gradbenih stroškov tako vplačani 'zneski so seveda članova last in so mu vsak čas na razpolago. Obrestujejo se taka ■predplačila ža pol odstotka niže, kaikor znašajo vsakokratne obresti Mestne hranilnice ljubljanske laa vezane vloge (za sedaj torej 6 in pol odstotka). Vplačila sc morejo vršiti pri vsaki pošti tudi s položnicami brez označi* imetnika ček. računa, le da se mora navesti uradniku pri sprejemni pošti 'številka našega ček. računa 139711. In tako si lahko vsakdo nabere čedno vsotico, s katero kupi najprej stavbeno parcelo, pozneje zopet nekoliko gradbenega materijala in tako naprej, dokler ne dosdže vrednost nakupljenih realitet tretjine gradbenih stroškov, nakar bo interesentu omogočeno najetje gradbenega posojila pri Mestni hranilnici ljubljanski. Pa če bi se tudi ne 'posrečila njegova namera, pride član, ki ima trdno voljo, po tej poti do malega kapitala, ki mu pride prav morda v trenutku največje potrebe. Ne morem zadostno poudariti važnosti tega nasveta. Kdor pa bo luvaižoval, bo že! za svojo žrtev bogate sadove. Se eno pot poznam, po kateri damah uradniki trase rešijo stanovanjsko vprašanje. To bi bila •vizaljemnost. Kologijalnast med držav, nameščenci bi morala teti tako mogočma in silnu, da bi nadi rije vsak drž. nameščenec in .upokojenec v Ljubljani ipTtotöpii k izadmigi ter podpisal po 1 delež, neglede na to, ali mu Ije pomoč zadruge trenutno potrdbna :ali ne. S 'tem ogiromnim kapitalom bi 'zadruga v dveh letih izgradila toliko stanovanjskih hiiš, ida ibi vsak član ,v kritičnem momentu našel v njih potrebno streho. Poleg tega bi «živela tako zdrava konkurenca in bi zaradi nje tudi oni člani, ki imajo udobna 'Stanovanja izven izadruge, s pritiskom na cene 'Stanovanj v kratkem času prido-ibili znesek, ki so 'ga pri zadrugi vplaičali kot deleži' Virim tega pa ostanejo deleži vedno njihova last, ki ise jim tuldi primemo obrestuljeljo. lin v tem smislu apeliram na vse one naše stanovske tovariše, ki stoje izven te človekoljubne institucije, da se postavijo brez obotavljanja, Ibrez sebične kalkulacije, vsi brez izjeme in strumno rv naše vrste. To bo i v našo i v njihovo lastno korist. iNato poroča tajnik tako-le: Dne 1. januarja 1926 je na'ša stavbena zadruga štela 150 članov. ITo število se je iz izstopom 37 + 1 člana ter pristopom 16 članov skrčilo do 31. decembra 1926 na Ii2l8 članov. — Zadruga je prejela v preteklem poslovnem letu 103, odposlala pa il60 'dopisov. —■ Načelstvo je imelo 21 lastnih sej, poleg teh je bilo pa 6 skupnih sej nadzorstva in načelstva. — Zadruga 6e lani pristopila kot članica k Zvezi stavbenih zadrug. (Na dan svojega preroda, dne '19. julija 1925, je naša zadruga .obetala svojim 130 članom mnogo dobrega in lepega. Živo nam je v spominu navdušenje, s katerim so mnogoštevilni prisotni zborovalci sprejemali potek tedanjega izrednega občnega izbora ter načrte, ki jih je za svoje delovanje prezentiral zadružnikom tedanji upravni odbor, ki je iz malo izjemo tudi sedanji. Saj si nihče izmed nas, dasi smo bili že tudi kot državni uradniki doživeli razna in telžka razočaranja v svojih nadah, ni mosel misliti, da bo vlada za omiljenje oz. odpravo stanovanjske bede pokazala prav tako malo brige, kakor ni imela nikoli srca za iz-boiljšanje položaja državnih uslužbencev. Svesti si, da iz ilastnimi silami in sredstvi ne bomo 'Ustvarili mnogo, smo si postavili kot osnovno točko svojega proginama dosego drž. podpore. Mi nimamo kapitala, nimamo bank, na katere bi se naslanjali, zato tudi ne moremo in ne smemo tvegati gradnje stanovanjskih hiš z dragim bančnim kapitalom. Morali smo zato sprejeti kot podlago vsake širše gradbene akcije: il. državno subvencijo, '2. državno brezobrestno gradbeno posojilo, ali vsaj dilžalvmo gradbeno posojilo po izredno nizki obrestni 'meri. Im šli smo na delo. Potrkali smo na vrata ministrov, angažirali za svojo človekoljubno akcijo g. vel. župana dr. iBaltiča, g. min. Puclja in g. nar. pasih Smodeja. Zaman. — Uvedli smo s pomočjo g. patra (Kazimirja Podkrajška akcijo za subskrip-cij'0 gnatib. posojila med našimi rojaki v Ameriki. Toda akcija se je db nezaupanju Amerike napram inozemstvu razbila. — Poslali smo v boj advokata g. dir. DruSkoviča, kakor tudi tedanjega predsednika Zveze drž. nameščencev za Slovenijo, g. Maksa Lileka. Vse brez uspeha. «Službene Novine« od il8. novembra il926 so po preteku il2 mesecev vendar srečno prinesle «Urddbo o .uporabljanju denar ja iz fonda za zidanje stanovanj državnim uradnikom«. Fond je bil ustanovljen Ižie v proračunskih dvanajstinah december 1926 — marec ,1926. Novi upi, isvetle nade. Pogoji so 'sicer težki, zlalsti je obrestna mera mnogo previsoka, vendar pa je 'bolje nekaj nego nič. Zbrali ismo iznova od samih neuspehov že :sko-iro «hromelo energijo ter poskusili od začetka. Naslovili smo decembra 1926 na ministrstvo za soci jalno politiko z vsemi, po Uredbi predpisanimi prilogami Opremljeno prošnjo za gradbeno posojilo v 'znesku 600.000 iDim. S tem zneskom, povečanim z 'razpoložljivo 'zadružno imovino, bi zadruga mogla zgraditi 'stanovanjsko hišo s ca 14 stanovanji. Napravljeni so bili že tudi projekti. A glej — od decembra il936 do danes še nimamo rešitve te prošnje in znano nam je, da so našo 'zadrugo »Dom« Izamemjali z zadrugo »Stan in Dom« ter da do aprila t. :t. prejšnji minister g. dr. Andrej Gosar o 'eksistenci naše prošnje sploh ni bil informiran. Na našo osebno intervencijo «b neki 'priliki v Ljubljani nam je g. dr. Gosar pozitivno rešitev naše prošnje skorajda 'zagotovil, a bilo je prepozno. Par dni za tem je izasedel njegov resor,t g. minister iMiovič. Sedaj čujemo, da se nameravajo 'iivaževati zgolj prošnje posameznih interesentov izmed državnih uradnikov ter da zadruge ne bodo deležne posojil iz tega fonda. Zelo modra odredba, ki je hkrati 'tudi v očitnem nasprotju z »Uredbo« od 18. novembra 1926! iPa to 'jih seveda ne moti. DOčiim bi naša zadruga s pomočjo posojila od samo 600.000 Din zgradila kar 14 stanovanj, sc bo zgodilo, da se iiz vsega dvaniajistmilijoniskega fonda zgradi v najboljšem slučaju komaj kakih 20 en od ruž inskih hišic. Izvemo pa, da dela »Odbor za podizanje činovničkih stanova« tudi posameznim prosilcem silne težkoče. — C eh os lov ašk a, sosednja Avstrija in tuldi ostale države grade na tisoče stanovanj, naše vlade pa so v vseh dolgih osmih letih po plreobratu votirale v gradbene namene borih 12,000.000 Din in še tb sc bo čim najmanj mogoče racionelno potrosilo. Nočemo delati krivice nikomur. Znano naim je, da ljubljanski mestni magistrat pod vodstvom sedanjega komisarja g. dr. Antona Mencingerja z vsemi možniimi sredstvi hvalevredno stremi za čim prejšnjo in 'enostavnejšo rešitvijo kočljivega stanovanjskega vprašanja. Toda rezultati in učinki Uspelega obligacij'Skega posojila se bodo čutili šele čez par Itet, ali v najboljšem' primeru deloma že imondu koncem prihodnjega leta. Ali kaj bol. novembra t. it. ako zakon o zaščiti najemnikov ne bo podaljšam in ibamo drlžavmi nameščenci na milost in nemilost izročeni hišnim gospodarjem, med katerimi so - ne prikrivajmo resnice — tudi oderuhi! To morerrio le slutiti. Gotovo pa; vemo to, Ida Še dolgo niso razmere normalne, ali oeto boljše od predvojnih, da bi mogli drž. nameščenci z niti 50 odstotnimi predvojnimi prejemki plačevati hajem-inime, ki bodo v premnogih slučajih znatno presegale celo višino predvojnih najemnin! In kaj nameravajo ukreniti merodajne oblasti, ki niso ničesar s svoje strani doprinesle, da bi hišni lastniki mogli brez škode za najemnike prosto razpolagati s stanovanji? Ati da sc zlasti položaj državnega nameščenca okrepi tako, da bo kos novim raz mera m? Kako morejo zagovarjati naši delodajalci in kovači naše službene pragmatike gorostasnost, da znaša stanarina državnega uradnika na višjem po-Idžajiu 150 Din mesečno? Ho je stanarina, ki naj bi zamenjala predvojno t. zv. aktivitetno doklado, od katere je nameščencu po kritju najemnine redno še kaj ostalo! Naj si mogotci obdnže beraške stanarine in naj nam za nje dado stanovanja. jEdino razveseljiv rezultat našega truda in neumornega prizadevanja je kakih 6 hišic, ki so jih zgradili nekateri naši okrni z lastnimi sredstvi ob podpori in s pomočjo naše izadruge iz dvamilSionskega gradbenega kredita, ki ga je zadrugi otvorila 'Mostna hranilnica ljubljanska z garancijo liub-Ijainske mestne občine. Poleg tega je zadruga še raznim drugim svojim članom pripomogla do nakupa stavbenih parcel, kar kalže, da bodo nemara še tekam te gradbene sezije zrastle iz tal še nadaljnje lične hišice, ki bodo pričale, da je pri trdni volji mogoč 'Uspeh tudi Ob majlbrezoibzinieij© pasivnosti odgovornih činiteljev. lm ako ni naše delo rodilo pričakovanih uspehov, opravičujejo vsi ti Učni in prijazni domovi Obstoj naše organizacije, ki v svojem prizadevanju ne bo omaihhila, marveč bo še nadalje z vsemi sredstvi Skušala pripraviti 'svojim zvestim članom za prihodnji redni občni zbor čim ugodnejše in razveseUjivejlše poročilo. 'Bilanca za poslovno leto '1926, ki jo je nato prečita! g. blagajnik .izkazuje čisti dobiček v znesku 10jS87 Din. 89 p, ki pa je glede ata postavko 4. na Istrani Aktiv, oz. postavko d) Računa izgube i» dobička z dne 31. decembra 1926 na strani Dobička likviden le 'do zneksa 2587 Din 89 p. Računski zaključek na koncu. G. načelnik da vsa tri ipordčila na glasovanje im jih izborovalci iSoglasmo sprejimejo. K drogi točki dnevnega reda referira g. pred-isednik nadzorstva, da je imelo nadzorstvo v poteklem poslovnem letu razen petih skupin tudi več lastnih :sej. Razen tega iso se člani nadzorstva redino 'Udeleževali sej načelstva. Ako uspehi niso zadovoljivi, ni krivda zadružne uprave. — Nad-, zorstvo je temeljito pregledalo delovanje načcl- Spomlnl na mednarodni uradniški kongres v Niirn-bergu. Nemiški narod je 'brezdvomno vzor delavnosti, 'žilavosti in discipline; poleg tega se pa vse njegovo delovanje in nehanje osre-diotoičuje v neomejeni ljubezni do domovine, ki se zrcali v vsaki najmanjši gesti tega naroda. — Alko torej uvažujemo vsa ta nemško narodna svojstva, bodemo takoj razumeli, zakaj so določili Nemci za mesto mednarodnega uradniškega kongresa starodavni Nürnberg. Mesto Nürnberg je nekako žarišče srednjeveške nemške kulture, katero si je ohranilo do danes, oziroma jo je vedelo prilagoditi modernim zahtevam. Nürnberg! Kakor pravljica iz starodavnih časov se razprostira nekdanje prosto državno mesto pred tujčevimi očimi. Starodavno mestno zidovje s stolpi in obrambnimi hodniki, visoke gotske cerkve, stare, gradovom podobne hiše s stolpiči, balkoni, vogali in raznovrstnimi madonami, prostrana mestna hiša in nad vsem tem tisoč-letoii kraljevi grad! Nürnberg ni mesto kakor stotine drugih: to. mesto ima strogo izraženo samo- niklost, ki korenini globoko v staroslavni prošlosti, polni bogastva, moči in umetnosti. In vse to, kar so ustvarili predniki pomembnega in znamenitega, vse to so ohranili poznejši rodovi skoro docela nespremenjeno in nepokvarjeno. — Pač je zahteval moderni razvoj tudi od starodavne »Noriš« marsikako spremembo; toda meščanstvo je umelo varovati z vso pijeteto to srednjeveško romantično sliko, ki kiubuje vsem neokusnim novotarijam in katero je vrhutega Obdarovala razkošna narava z obilnim vencem najbujnejšega rastlinstva. Taka je torej v splošnem slika mesta Nürnberga; ne more si človek misliti lepše in umetniško bolj dovršene. Tej frzijonomiji pa odgovarja v vsem in popolnoma tudi notranja vrednost. Povsod zgodovinski spomini! Peterokotni stolp gradu, ki kraljuje nad mestom, so zgradili že Rimljani; poleg stolpa je stal nekdaj grad Hohenzollern, last istoimenskih grofov, ki so se od tod preselili v provinco Brandenburg. Cesarski grad, ki stoji še dandanes, je zgrajen deloma od Friderika Rdečebradca. Cesarica (Kunigunda je ■lastnoročno zasadila lipo na grajsko dvorišče, katera zavzema danes velikanske dimenzije, Skoro vsi nemški cesarji so tu stanovali in zbirali tu okrog sebe svoje velikaše na posvetovanje o državnih poslih. Mogočni stolpi, trdno in močno zidovje okoli gradu, jarki in mostovi, vse to priča o mogočni, zmagoviti obrambi minulih stoletij. Ako se šetamo po mestnih ulicah, zade-mo ne redko na hiše, o katerih pričajo vzidane spominske plošče, da so služile temu ali onemu umetniku ali literaturi kot bivališče, oziroma da je bil ta v eni ali drugi rojen. Povsod pa spomini na mogočno preteklost in na marsikakem prostoru se nas poloti občutek, da smo v sredini med ponosnimi patriciji in v marsikaki ozki ulici se nam dozdeva, da nas obdaja skromni staromeščan-ski živelj in ona poštena srednjeveška udobnost. Or. Martin Luter se je izjavil o Nür»-bengu z besedami: »Nürnberg se sveti med vsemi mesti tako kot solnce med luno i*1 zvezdami. Nürnberg je oko in uho Nemčije«» dočim Ije pa Filip Melanchton cenil to mesto z besedami: »Nürnberg je nemška Flore«* ca!«, Rückert pa nazivlje to mesto naravnost »(Zakladno skrinjico Nemčije«. Po vsem fern nam je torej popolno«'11 jasno, zakaj $o povabili naši nemški tovariši inozemske zastopnike uradniških organizacij baš v mesto Nürnberg. (Nadaljevanje sledi)- stva tar ugotovilo, da je njegovo ipos lov atije v naljtopšem iti vzonnem ^rediti. Pireidlagia izato, da izreče dbütti zbor načelstvu absoLmorij in (priznanje. Soiglasno sprejeto. iG. iprödlsctdnik nadzorstva predlaga 'dalje, da se 10 odstotkov čistega dobička, :ki ga izkazuje ra-čunislkd zaključek za leto 1936, pridane k splošnemu rezerivitemu zakladu, kakor to (določa § 19 za-dndiSnih pravil, ostanek pa naj ise porabi za poseben rezervni fond, ki |je nlstanovljen zaradi even-tuelnih izgub pri posojilih. Predlog se sprejme soglasno z dostavkom, ki ga predlaga g. Kam e nš ek, da se deleži (kakih 10 po številu), ki so bili dne 31. decembra 1935 Iže popolnoma vplačani, obre-stujdio v preteklem poslovnem latu s 4 odstotki. Načelstvo se na soglasno «(prejeti predlog g. Strnada dopolni z gospodoma iRajkom Kamen-šekom in Ignacijem Finkom. Ravno tako se na predlog g. Strnada soglasno izvoli staro nadzorstvo. Na mesto iZstdpivšega g. Jur e a se izvoli g. Srečko Vodopivec. Na izvajanja g. Kamenska ,da zadruga med letom SVdjih članov zadostno ne informira, naglaša g. načelnik, da so uspehi zadruge tako (minimalni, da bi ne bilo Oportuno trositi denarja iz njih objavo v ljubljanskih dnevnikih, kakor smo v to zavezani po zadružnik Statutih. Vendar pa bo načelstvo na svoji prvi seji skušalo najti izhod, kako bi se na n ali cenejši način priobčil članom zaenkrat potek današnjega občnega zbora, iz česar bodo o stanju in delovanju zadruge zadostno poučeni. Važnejše sklepe bomo v bodoče priobčevali v »Našem glasb«, oz. jih litografirali in razpošiljali po •uradih. Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi g. načelnik' lepo uspelo zborovanje ob i31.30 uri. V Ljubljani, dne 9. junija 1937. Aktiva * Pasivai 1. Stanje blagajne. Din P Din P a) Razpoložljiva gotovina . . 316 57 1. Deleži zadružnikov .... 147.040 40 b) Imovina pri ljublj. p. hranil. 2. Rezervni fond 2.004 58 ček. rač. št. 13971 rac. Izp. št. 156 1.613 11 3. Upniki: c) Kontra knjižica Kred. društva a) Kred. društvo Mestne hranil. Mestne hran. Lj. List 280 št. 36.200 ljubljanske 69.505 — 463 b) člani na vlogah za parcele 14.333 83 2. Dolžniki: c) članom obresti na te vloge 517 49 4. Neizdlačane nagrade zal. 1926 3.0C0 — a) člani za nakup stavbišč . . 177.981 65 5. Čisti dobiček 10.587 89 b) „ na tekočih obrestih . c) „ na provizijah in drugih 9.233 68 / stroških 3. Delež zadruge pri Zadružni 1.395 19 / zvezi 4. Delež pri Kreditnem društvu 100 / Mestne hranilnice ljubljanske 8.000 — 5. Stavbišče, last zadr. „Dom“ 12.148 99 j/ 246.989 19 246.989 19 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1926. Izguba * Režij» : Din P a) tiskovine in pis. potrebščine 1.025 b) upravni stroški: (figurant, parcelacija: 228 53 c) nagrada tajniku in blagajniku za leto 1925 in 1926 . . . 5.000 — 5) manipul. stroški p. hran. . . 137 13 d) dr. Druškovič za informacije 505 25 e) stavbeni načrti (Jenko, Rožman) 800 — f) prirastkarina ljubljan. mag. 2.485 90 g) davki za zadružno parcelo 14 60 h) obresti na vloge članov za nakup parcel . . ... . 517 49 1) Čisti dobiček 10.587 89 — 21.301 79 Žena in zadružništvo. (Nadaljevanje) Naše gospodarsko Ävljeiyei je ibolfio, bolno pri korenini. Mi sicer eksperimentiramo m poizkušamo odstraniti od zgoraj ne zdrave pojave (konkurenčni boj, pre-izfcuševališča cen, komore konzumentom). Delamo zaman. Od spodaj, pri korenini mora naše gospodarsko življene ozdraveti. Nazaj moramo k ideji skupnosti v narodnem gospodarstvu, nazaj moramo k gospodarski obliki, katere prva zapoved je občni blagor; zato se mora okrepiti zadružna misel. Ne radi materijelnega dobička, ampak radi ideje zadružništva same morajo tudi ženske v zadružni pokret. Zadružna misel jim mora postati jasna, mora biti njih pomočnica in zvezda vodnica. In do tega spoznanja moramo Ženskam pripomoči. Dobiček« Din P a) Vpisnina 600 — b) pravila 60 — c) višek obresti pri Mestni hran. ljublj. in poštni hran. . . . 2.012 92 č) člani na tekečih obrestih in provizijah 10.628 87 d) delci pri kreditnem društvu Mestne hran. t|ubl)anske 8.000 21.301 79 Veliko bolj pametno je, da ženske vzamemo resno, kakor se je-že pred 20 leti izrazila neka Marg. Behm o sodelovanju žensk pri zadružnem pokretu. Danes je z ženskim pokretom drugače kot pred 20 leti; duševne struje prežemajo ženske vrste hitreje kot nekdaj; čas je ugoden, da mis^l vsejemo. Pa še nekaj. Doba industrijalizacije je gospodinjo potisnila nazaj. Poklic gospodinje pa se je cenil malo, delo malo uvaževalo. Danes pa vidimo, da se delo gospodinje ceni vedno bolj in bolj, kajti naučila so nas tega leta stisk in nadlog, ko se je stremljenje žensk za gospodarskim udejstvovanjem tako čvrsto uveljavilo. Zato mam je jasna priči vprašanje, ali naj se za izobrazbo ženske v gospodinjstvu vpelje posebno šolsko leto, v katerem naj bi se vzgajala dekleta za dobre gospodinje in pomočnice, pri gospodinjstvu. O teh vpraSa- njih se ravno sedaj mnogo piše in še več govori in razpravlja. Temu Pa se pridružujejo tudi stremljenja, da ozdravimo prasta-mico, zibelko našega ljudstva, t. j. našo družino. Kaj pomenijo številke ki bi jih lahko navedli o delu, ki se vrši na tem polju? Pri . vsakem koraku ga srečujemo, povsod slišimo o njem. Pri delu pa, ki ni namenjeno samo posamezni družini, ampak celokupnemu •narodu, čutimo, da se prav za prav borimo predvsem za narodnogospodarski temelj. Ta temelj je prvotna podlaga za vse drugo in nanjo zida potem gospodinjska sposobnost naših gospodinj. Ce dosežemo to, potem imamo tudi prosto pot za naša kulturna "stremljenja. Zato moramo našim ženam vcepiti krepak smisel za samopomoč v gospodarečem življenju. In ta smisel naj prešine njih srce in njih duha. Povejmo jim, kako lahko delujejo v tem pravcu tudi v najmanjši skupnosti, v družini. In kakor se gradi organizem iz tisoč malih stanic, tako se tudi Iz tisoč družin gradi nova gospodarska oblika. Pavel Brock er ‘pravi v svojem spisu »Razredni boj«: »Tisti narod bo stalno prednjačil drugim v svetovnem gospodarstvu, ki bo imel take žene, ki bodo znale najbolje nakupovati.« Konec prih. Vabilo Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, r. z. z o. j. maiznanja vsem (svojim članom, da se bo vršil v soboto, dne 8. oktobra 1927 ob 7. uri zvečer v restavraciji »Ljubljanskega dvora«, soba št. 4 — vhod (Pražakova ulica v Ljubljani izredni občni zbor z dnevnim redom: ll. Izprcmerriba pravil ; 2. Slučajnosti. Pripomba: (V slučaju nesklepčnosti se bo vršil •pol ure pozneje istotam za rešitev istega dnevnega ireda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Pojasnilo. Ko .so listi (prinesli' vest, ida se je začelo gibanje za samostojno uradniško listo, je neki list v zelo neakusmi obliki prinesel moje ime. Molčal sem k temu sredi voltlneigia boda, da bi nu kdo ne mogel očitati, da se vmešavam v volilni vrvež. Po valitvah pa moram popraviti mnenje, da tri bilo gibanje uradnikov klerikalna intriga in da bi bil imel govoriti na sestanku uradnikov, ki :so sklepali o samostojni uradniški listi, da pa nisem prišel zraven. i Izjavljam, da bi bil prišel prav rad na tisti sestanek. a sem (bil službeno zadržan, toda nisem se bil namenil govoriti. Naj odločnejše moram zavrniti domnevo, da je bila imetja namera klerikalna intriga, če sem večkrat priporočal samostojno uradniško kandidaturo. Ne, o potrebi in koristi samostojnega 'političnega nastopa naših vrst sem v dno duše prepričan, o slabosti te misli me nihče ni mogel Hirveriti. Trdim pa, da ugodnejlše prilike ne bo imel javni nameščenec nikoli več, nego je bila zadnja volilna doba. Dejstvo, da se «M. uslužbenci kljub tej Ugodni situaciji nismo osvobodili strankarskih spon, to dete tv o je najlžaiostnejše spričevalo našim vrstam. Treba je samo pomisliti, da bodo zdaj brez nas irjovelizlrale uradniški zakon stranke, da bdmo mi morali 'Svoje deputacije v IBeograd (drago plačevati, dočim bi bil imel izvoljeni uradniški (zastopnik — im izvoljen bi bil lahko — vsa sredstva, ne samo (denarna, temveč tudi moralna, zastonj, njemu bi bila vsa vrata na stežaj odprta, vse poti po državi, 'svobodne in mu ne bi bilo treba ne dopusta ne odškodnine. Iz Slovenije ven bi se začelo čisto novo uradniško giba-mje, organiziral bi ga nestrankar, naš posl In ec. In gorile stranki, ki Uri si upala delati uradniku krivico, če bi bili uradniki res strumno organizirani! (Da se to mi zgodilo, da se veselimo ali žalostimo nald porazi ali zmagami svojih dosedanjih strank, to je najslabše, spričevalo nas javnih nameščen-cdv. Ce me bi vedel, da je mnogo nas žalostni» nad našimi neuspelimi poizkusi, bi' obdpqt nad uradniško bodočnostio. UuMjana, dne 19. septembra 1927. Narte Velikonja. VABILO na izredni občni zbor Nabavljatne zadruge državnih nameščencev v Kočevju, ki se vrši y nedeljo, dne 9. oktobra 1927 ob 2. uri v «sinovim išoli. DNEVNI RED: 1. iPordčifo odboira; 2. Eventuelha likViidaciia. V isinčaijiu nezadostne udeležlbe se vriši pol ure . ipožinbjie 'drugi ,občni zbor, ki 'je sklepčen ob vsakem ištdviiu navzočih, kaikor pravila idoločaid. ODBOR. Vestnik. OPOZORITEV! iDahašnija številka izäfcljuöuje tretje četrtletje^ 1927. Piri lož Hi smo ji položnice za vse žg. naroč- nike, ki jih' uljudno prosimo, da nam nakažejo naroEmino. Višem, ki so kakorkoli v zamuldi, označili simo danes poleg naslova vsoto, ki je z dnem 30. septembra 1927 na dolgu. 'Nujno prosimo vse, ida izvolijo to 'vlpo'števati in nam dotične zneske čirttpreje nakazati. Oni gg. tovariši, ki imajo večje izaostamke in jih ne zmorejo naenkrat, naj nam polšljejo vsaij d d na račun, ostalo pa poravnajo pozneje. Na vsak način pa naj poskrbe,' da bo zaostanek padal, ne pa naraščal. Gg. tovariše, ki imajo naročnino že plačano preko 30. septembra t. L, pa vljudno prosimo, da porabijo položnice v svnho pridobitve novih naročnikov ali prispevkov za tiskovni sklad. Prosimo ponovno nujno vse gg. tovariše, da pri vsaki ipriliki agitirajo za list. Obstanek lista je odvisen od Vas, igg. tovariši. Naročajte ga sami in razširjajte povsod. Z ustno agitacijo od molža do moža se doseže. največ! Uprava. »Savez staleških organizacija državnih namještenika za Dalmaciju« javlja, da lje bila na letošnji 'glavni skupščini izvoljena nastopna nova uprava1: Predsednik prot. Marin iKotunarič; J. podpred-isddnik Manzoni Fvo, učitelj; HI. podpredsednik Bi-rimiša Bolžto, financ, svetnik; I. tajnik MacOko Karmel, kane. pristav. II. tajnik Sold ati ć Veseljko. tpolšt. činovnik; II. blagajnik Vlahovič IVinko, račun., svetnik; ill. blagajnik Pavlovič iRadasiav, poštni Činovnik. Nadzorni odbor: Ljubibratič, rač. svetnik; Alačei^ič, irač. svetnik; Barnardi Angjelo, rač. svetnik. Namestniki: Ljubič ilvo, pošt. činovnik; Vojković Božo, polic, činovnik. Naš podlistek. Opozarjamo na zelo zanimivi podliistek, ki ga priobčuje maiš načelnik Zveze, g. Mil. Paternoster. Nadaljevanje v prihodnjih številkah. Jtektografični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2 za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specijalni papir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir. L UD. BARAGA, LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6, I. ................................. f J M šamanu Vam nudi najsolidnejšl vir nakupa perila, opreme nevest, V« Sm nCBlliailllf novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Ljubljana Predtiskarija modirnih ročnih del. L. Mikuš WaM, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno Cenejše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg štev. 17. Ljubljana, Pred škofijo št. 14 Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. Najboljši šivalni stroji in kolesa znamk fitltzner In Adler ter švicaiski pletilni stroji .Dubied' za rodbino, obrt in industrijo Josipa Petelina Ljubljana Hill Prtitranega spomniti Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica za popravila. Ka veliko Telefon 913 Na malo Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. D Fran Iglič krojsiki atelje UUBUANA, Kolodvorska ul. 28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih, -h Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, Ljubljana Delikatese ..... špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. Razširjajte „Naš Glas“! Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. tii stroj JI“ nalmodernelie konstrukcije. The Res Co LJUBLJANA, Gradišče številka 10. Ustanovljena 1.1889 Telefon štev. 2.016 HESTNA HRANILNICA LJOBIJANSKA Ustanovljena 1.1889 Poštni ček 10.533 r'---------------------:—n Stanje vloženega denarja nad 277 milijonov dinarjev. (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA it-; .1 II , Prešernova ulioa rv" — Stanje vloženega denarja nad 1.108 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odptivedi v tekočem računu hajvišje mogoče obresti. !! .»ir lin v. W1 Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg • • lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav 'W V radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. ^ * Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. lila. orisintfosi rr a? tim j -oq gioni niij, lazim nnSinbuX -tairtou in^H! Izda)a Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni arednik Anten Adamič. Za Narodno tlakamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubija«*'