KciitUuanUeiiBote
Posamezna Številka RM 0,15
Uprava Klagenfurt, PostXaoh 11» / Uredništvo v Kiagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donažalce) / Odjavo aaročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno la le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 59.
Krainburg, 29. julija 1942.
Leto 2.
Mesto Bataisk zavzeto
Hitre skupine prodrle daleč proti jugu
Sovjetski napadi na mostišče Voroneš krvavo odbiti — Od 10. julija v odseku ene armade uničenih 751 sovjetskih oklopnjakov
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. julija 1942 objavilo:
Južno od Rostowa so nemške čete po dvodnevnem boju z naskokom zavzele močno utrjeno mesto J a t a i s k, ki so ga žilavo branili. Oddelki bojnega, rušilnega in bombnega zračnega brodovja so pri tem pehoti krčili pot. Se bolj proti vzhodu so hitre skupine napredovale daleč proti jugu.
V	velikem donskemlokuso nemške in romunske pehotne divizije ob ozkem sodelovanju s skupinami oklopnjakov in zračnega orožja porazile sovražnika in na široki fronti dosegle reko. Severnozahodno or. Kalaša so skupine oklopnjakov in hitre čete v težkem boju s sovjetskimi silami oklopnjakov in pehote, ki obupno poskušajo držati višinski teren zapadno od reke. Težkim zračnim napadom so bili cilj sovražnikov promet novih pošiljk na Volgi in železniški cilji severnozapadno od Stalin-grada.
Napadi na mostišče Vororieš so bili znova krvavo odbiti. V bitki severnozahodno od mesta so bili Sovjeti po uničenju obkoljenih bojnih skupin vrženi nazaj v njihove izhodne položaje proti severu. V teh težkih bojih je bilo od 10. julija samo v odseku enega armadnega zbora uničenih 751 sovražnikovih oklopnjakov.
V	srednjem frontnem odseku je bilo pri nekem napadnem podvzetju obkoljenih več sovražnih bataljonov.
Nemške skupine lovskih letal so včeraj pri treh lastnih izgubah sestrelile 120 sovjetskih letal. Povrh so italijanski lovci zbili tri sovražna letala.
V	Egiptu je bil v južnem delu položaja pri E1 Alameinu odbit sovražni napad. Število v obrambnem boju od 22. julija uničenih britanskih oklopnjakov se je povišalo na 146 in število ujetnikov na 1400.
Na letališčih otoka Malte je bilo z bombnimi zadetki uničenih več britanskih letal na tleh.
V	boju proti Veliki Britaniji so bojna letala včeraj bombardirala za vojno važne naprave na angleški južni obali in v Mid-landih.
Nad Rokavskim prelivom in nad nemškim
zalivom je sovražnik izgubil v zračnih bojih šest letal.
Po brezuspešnih motilnih napadih podnevi na zapadno nemško ozemlje je britansko zračno brodovje v noči na 27. julij bombardiralo mesto Hamburg in okolico z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo večje izgube. Skoraj izključno v stanovanjskih četrtih je bilo porušenih in poškodovanih mnogo poslopij. Nočni lovci, protiletalsko topništvo, mornariško topništvo in predstražne ladje so sestrelile 37 izmed napadajočih bombnikov.
Južno in vzhodno od Rostowa
Izsiljen prehod eez Don
Sovjetski topniški čoln potopljen - Boj v donskem loku - Sovražnikovi napadi
pri Voronešu izpodleteli
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. julija objavilo:
Južno in vzhodno od Rostowa je bil po hudih bojih izsiljen prehod čez Don. Sovražnikovi poskusi, da bi zgradil urejeno in nepretrgano obrambno fronto na južnem bregu Dona, so se izjalovili. Zračno orožje je v izlivu Dona potopilo nek sovjetski topniški čoln. Na Volgi so bojna letala v dnevnh in nočnih napadih zažgala dva tankerja s skupno 6000 tonami in potopila tri z blagom novih pošiljk natovorjene velike vlačilce.
V velikem donskem loku se nemške in romunske čete bojujejo s sovražnimi silami
Odpor v loku Doneča je zlomljen
Rostow zavzet z naskokom
Uničenih je 69 oklopnjakov - Protinapadi severnovzhodno od Voroneša razbiti -23. julija razdejanih 83 sovjetskih letal — Hudi boji pri E1 Alameinu — 33 britanskih letal sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. julija objavilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so čete nemške vojske, orožja ff in slovaške skupine, ki jih je izborno podpiralo zračno orožje, predrle močno utrjene in na globoko razvrščene obrambne položaje pri Rostowu na celi fronti in po hudih bojih zavzele mesto, ki je važno kot prometno in pristaniško središče. Čiščenje mesta od ostankov sovražnika je še v teku.
V	velikem donskem loku so pehotne divizije in hitre skupine zlomile odpor na novo pripeljanih sovjetskih čet. 69 oklopnjakov in 29 topov je bilo pri tem uničenih.
Severnozapadno od Voroneša so se v protinapadih razbili napadi sovražnika. Skupine bojnih in strmoglavnih letal so posegle v boje na tleh in prizadejale Sovjetom težke izgube.
Na fronti ob Wolchowu in pred Leningradom so se zrušili ponovni sovražnikovi napadi. Pripeljane čete so bile razkropljene po topniškem ognju.
Na fronti ob Ledenem morju je zračno orožje z dobrim učinkom napadlo zaklonišča podmornic in vojaške naprave vojne luke Poljarnoje.
Sovjeti so včeraj izgubili 83 letal; sedem lastnih letal pogrešamo.
V	Egiptu trajajo silni boji v položajih pri E1 Alameinu. Italijanske čete so zasedle oazo Siva. Skupine nemškega in italijanskega zračnega orožja so ponovno s posebnim uspehom posegle v bojna dejanja. V zračnih bojih nad puščavo, po protiletalskem topništvu in pri napadih na otok Malta je bilo sestreljenih 18 sovražnih letal.
V boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje v svojih napadih podnevi in ponoči zadelo v polno tovarne letalske oboroževalne industrije, letališča in druge za vojno važne naprave srednje in vzhodne Angleške. Na obali zasedenega zapadnega ozemlja je sovražnik včeraj izgubil devet letal.
Nek britanski motilni napad podnevi na nek kraj v zapadnem nemškem obmejnem ozemlju in sovražnikovi napadi v pretekli noči, predvsem na mesto Duisburg, so povzročili zgube med civilnim prebivalstvom. Nastali so požari in razdejanja zlasti v stanovanjskih četrtih in na javnih stavbah. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili šest izmed napadajočih bombnikov na tla.
Nekaj sovjetskih bombnikov je o polnoči podvzelo neučinkovite motilne napade na ozemlje v Ostpreuflenu. Pri tem je sovražnik izgubil eno letalo.
Kot poročajo egiptovski časopisi, so Indijske čete ujele v osebi stotnika Claytona »Specialista libijske puščave«. Clayton, ki že veliko let živi v Egiptu in obvlada vse dialekte Nilove doline, je baje zelo pomembno služIl angleškemu vojskovanju v severni Afriki.
Avstralski ministrski predsednik Curtin se peča po objavi »Tlmesa« iz Camberre v neki svoji izjavi z japonskim izkrcanjem na Papul. Gurtln je izvajal, da go ta japonska izkrcanja dokaz za njihovo Izredno žilavost ln da zato predstavljajo akutno nevarnost za Avstralijo.
Oddelek strmoglavcev je v 30.000 poletih nad sovražnika na vzhodni fronti odločilno posegal v boje na tleh ln Izborno odpiral napade Vojske pri velikih zmagoslavnih pohodih ln tudi pri težkih obrambnih zimskih bojih.
Zopet je nek portugalski oddelek čet v četrtek odplul iz Lizbone, da ojači posadko na Azorih.
pehote in oklopnjakov in so v svojih začetkih dosegle Don.
V prostoru pri Voronešu so tudi včeraj izpodleteli vsi sovjetski napadi ob izborni bojevitosti naših čet. Severnozapadno od Voroneša smo « združenim napadom skupin pehote, oklopnjakov in zračnega . orožja razbili v masah pripravljene sovražnikove čete. Sovražnikovi protinapadi so bili brez uspeha. Samo v odseku ene divizije je bilo včeraj uničenih 48 sovražnih oklopnjakov.
Na ostali vzhodni fronti je le krajevno bojno delovanje.
Na Malti smo dosegli nova razdejanja na napravah letališč v Lucci in Halfaru ter z bombnim zadetkom poškodovali pred Port Saidom neko večjo trgovsko ladjo.
Na angleškem vzhodnem obrežju je zračno orožje v pretekli noči ob dobrem vidu na tla bombardiralo z velikim številom raz-strelnih in zažigalnih bomb pristanišče Middlesborough. Po silnih eksplozijah so nastali obsežni požari.
Po podnevi brezsmiselno odvrženih bombah posameznih britanskih letal v ozemlju Rhein-Main je britansko zračno orožje v zadnji noči napadlo zapadno Nemčijo in predvsem zopet Duisburg, Homberg in Moers. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Zlasti v stanovanjskih četrtih so nastale deloma znatne škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili enajst izmed napadajočih bombnikov na tla.
Sovjetski bombniki so podvzeli brez-
uspešne motilne napade na ozemlje v Ost' preuBenu.
Sovjetsko zračno orožje je 24. in 25. julija izgubilo 128 letal; mi pogrešamo pet lastnih letal.
Japonsko izkrcanje v Severni Papui
Stockholm, 28. julija. Japonci so po daljšem prestanku začeli v Pacifiku nenadoma z novim delovanjem, namerjenim proti Avstraliji, čegar pomen hočejo Angleži in Amerikanci prikriti s svojimi že itak skrajno napetimi svetovnostrategičnimi načrti.
Predstavlja povečano ogrožanje Avstra« lije in je gotovo ozadje hitrih posvetovanj, ki jih vodijo Mac Arthur in avstralski politiki. Avstralci priznajo, da se je Japoncem posrečilo izkrcati se na severni obali Papue vkljub najmočnejši obrambi avstral-sko-amerikanskega letalstva. Je tb prvo izkrcanje na Papui. Izvršeno jfc bilo pod var* stvom japonskega letalstva iz smeri Lac. Avstralci označujejo to kot nastopajoče ogrožanje Port Moresbyja.
9 milijonov zaslradanih olrok v ISA
Beda množic v Rooseveltovi idealni državi Beli poljski dclavec v kočah sužnjev
Lizbona, 28. julija. V ameriškem časopis su »Pit« je 7. julija nek kongresni poslanec napisal zanimanje vzbujajoče ugotovitve o bedi širokih množic v Združenih Državah, kateri poslanec sc je več let temeljito bavil s socialnimi razmerami svoje dežele. Na podlagi teh raziskovanj je, kot obširno obravnava, prišel do ugotovitve, da se med naraščajem v Združenih Državah nahaja preko 9 milijonov popolnoma zastradanih otrok, katerih slabo zdravstveno stanje in izčrpanost v veliki meri ogroža celokupno narodno zdravstvo in narodno moč USA. Ta politik iz USA to pretresljivo dejstvo nesramno opravičuje s tem, da Zedinjene države ne bodo nikdar dopustile, da ne bi bila idealna država z idealnimi socialnimi razmerami. Ob enem pa obupno kliče na pomoč celo deželo in opozarja tako vlado kot tudi prebivalstvo na to, da je 9 milijonov lačnih otrok že v mirni dobi smrtna nevarnost za vsako državo, da pa mora to v vojnem času vesti do katastrofe.
Ne moremo si predstavljati posameznosti, ki jih prinaša new-yorški časopis »Look« o amerikanski bedi. Poleg tega piše ta časopis, da se je v zadnjih 10. letih okroglo I1/* milijona belih poljedelskih delavcev priselilo iz različnih držav USA v Kalifornijo in tam delajo in žive v razmerah, kakršnih ni v nobeni drugi civilizirani državi na svetu. Stanovati morajo s svojimi družinami v revnih kočah, ki obstoje iz enega edinega prostora brez oken in tal. Nimajo niti pitne vode, niti zdravniške pomoči, niti šol. Kakor živali žive skoro brez vsake civilizacije. Jetika in epidemije tifusa zahtevajo med njimi visoke žrtve, kot ugotavlja ta časopis. Otroški naraščaj je radi bolezni .in vsled pomanjkanja in radi okuženja za vedno popolnoma izgubljen.
Bos za prehod čez Don
Novočerkask v naskoku zavzet
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. julija objavilo:
V prostoru okrog Rostowa očiščuje-mo bojišče od razkropljenih sovražnikovih skupin. Vzhodno od Rostowa je bilo po težkem boju v hišah z naskokom zavzeto mesto Novočerkask. Pri Rostowu in vzhodno od njega je na široki fronti vzplam-tel boj za prehod čez Don. V velikem donskem loku zapadno od Stalingrada . se nemške in zavezniške čete približujejo ' toku reke.
Severno in severnozapadno od Voroneša je sovražnik poskušal še nadalje z močnimi silami pehote in oklopnjakov pro-
dreti našo fronto. Bitka še traja. Vsi sovražnikovi napori so v hudih bojih izpodleteli ob žilavem odporu nemških čet in ob visokih krvavih izgubah sovražnika. Uničeni so bili 103 sovjetski oklopnjaki.
Ob Wolchowu in pred Leningra-d o m je bilo odbitih več sovražnikovih krajevnih napadov.
V Egiptu sovražnik ni več ponavljal svojih brezuspešnih in zgubonosnih napadov.
Na Sredozemskem morju so nemški lovci sestrelili deset britanskih letal. Na Malti so bojna letala zažgala naprave letališča v Lucci.
Stran 2. — Stev. 59.
KARAWANKEN BOTE

Sreda, 29. luliia 1942.
Odgovor na H11II01/ lainiii govor
Dr. DletrlA: Reakcionarne demokracije so potisnile svet v volno
Berlin, 28. julija. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je v ameriškem radiu imel govor, ki ga je Roosevelt sam ponovno napovedal, ki je treba nanj zaradi njegove lažnivvosti in brezpri-mernega hinavstva točno odgovoriti. Nemški poročevalni urad je stopil takoj po sprejemu obsežnega govora v stik z Reichs-pressechefom dr. D i e t r i c h o m, da ga vpraša za njegovo mnenje o tem govoru.
Na vprašanje: »Kaj mislite o Hullovem govoru?« je med drugim odgovoril Reicha-pressechef dr. Dietrich:
»V trenutku, ko ves svet strmi ob junaškem bojevanju in gigantskem prodiranju nemških čet in njihovih zaveznikov v južni Rusiji, ae ne more več varati javnosti s farizejsko tirado praznih besedi. Kot vsi, ki ne morejo problemov sedanjosti obvladati, gradijo gradove v oblake za bodočnost, se ravno tako Hull peča v večjem delu svojega govora z organizacijo sveta po zmagi zaveznikov«. On samo mimogrede omenja, da je »za neposredno bodočnost najvažnejše vprašanje to, da dobe vojno in sicer tako kmalu kot je mogoče in odločilno«. O praktičnem načinu molči in se omejuje samo na grozečo ugotovitev, katere očividen namen je, napraviti na nas vtis in vliti Sovjetom novega pogiftna: »Naši sovražniki stoje nam s svojo oboroženo močjo v vsakem delu sveta nasproti. Te vojne ne moremo dobiti s tem, da stojimo na naših mejah in se omejujemo na to, da odbijamo napade. Napadi iz zraka, s podmornicami in z drugimi napadalnimi sredstvi se zamorejo uspešno pobijati, če oni, ki so napadeni, poiščejo korenine napada. Svojim hrabrim zaveznikom bomo stavili na razpolago vso razpoložljivo podporo. Poiskali pa bomo tudi naše sovražnike in jih napadli na vsaki točki te zemlje. Poznamo neii-mernost naše naloge, ki leži pred nami. Začasne reakcije ne smejo in ne bodo dale povoda za slabost ali nepogumnost«.
Nujnost takega ropotanja in tako vsiljivega pojasnjevanja amerikanskemu narodu o resnosti položaja, pri čemer govori Hull »celo o obupnem boju« je izredno značilna
letargijo širokih mas in njih malo zanimanje za Rooseveltovo vojno. V ostalem je govor eden izmed onih številnih govorov demokratičnega osrečenja ljudstva, kakor so jih evropski narodi že navajeni slišati od hinavcev in frazerjev iz Bele hiše že dolga leta. Govor, ki naj bi danes po triletnem vojskovanju učinkoval na javnost, mora biti opremljen z uspehi in dejanji. Samo govori polni morale teh političnih jadiku-jočih starčkov po vplivajo kot nagrobno petje potapljajočega se sveta.«
Vprašanje: »Kaj pravite k Hullovi izjavi«: »Mi nismo izzvali, mi Amerikanci stojimo danes v boju, ker smo bili napadeni?«
Odgovor Reichspressechefa: »Ne niso bili neizzvano napadeni, ampak so nas in obrambo naših zaveznikov neprestano in na
neznosljiv način izzivali. Oni se niso na odkrit in časten, temveč na strahopeten in zahrbten način, s politiko podpiranja Velike Britanije, kot je izjavil sam Hull, vmešali v naš boj«.
Vprašanje: »Kaj pravite o stereotipnem načinu Hullovega govora o svobodi človeške dostojanstvenostl in civilizacije«?
Odgovor Reichspressechefa: »Ti so nek način političnega bogokletstva, kakršnega sta Churchill in Roosevelt uvedla v politično življenje. V svoji nesramni demagogiji se spozabljata ti mesiji preživelega sveta nad najvažnejšimi čustvi človeštva. Toda pleme, ki je moralo tako povaljalo v blato, kot je to storilo anglosaško, naj se nikar ne spozabi, bojevati se z orožjem morale. Združili so se z vse razrušujočim boljševizmom zoper one civilizacije in kulture, katerim se morajo zahvaliti za njihov obstoj in življenje. Vsled tega greha zoper duh in razum bo tudi današnja Amerika propadla.
Ruska delavka poročaš
Slrojnicarka i rudarskem rovu Kriiof-Roqa
20-urna delovna doba - Beda otrok pod sovjetskim bičem
Med stotinami delavcev in delavk je bila avgusta 1941. tridesetletna žena Marija Glaskova po dnevu strojničarka v rudarskem rovu Krivoj-Roga. S kladivom je enako kot možje morala razstolči rudne klade in obvladati teže do 50 kg na tekočem traku iz roke v roko. štiri ure se jo lahko odpočila v svojem stanovanju na cesti komunalnega rova. Njenega moža je milica leta 1940. zaprla. Ni ji preostalo nič drugega, kot da je prijela za delo, da ne umrje od lakote. Pred nekako 5 tedni je prišla v Nemčijo, ki ji jo je sovražna agitacija kar najbolj črno orisala. Po pripovedovanju komisarjev se baje nemškim ženam še slabše godi kot njej. Samo delo, nobenega sprehoda, nobenega nedeljskega počitka, šikane policije so baje na dnevnem redu. Medtem je pa Glaskova videla, kako se v Nemčiji dela in nam je razliko zelo nazorno pripovedovala.
Dan za dnem pod strahovanjem mojstrov.
Po dnevu niso bili zaposleni v rovih Krivoj-Roga samo možje in žene, temveč se je pogosto slišalo tudi stokanje in vzdihova-
Jemskili armad ni moči zadržali"
Priznanju Moskve - Sovjcli so bili z najtežjimi izgubami vrženi nazaj
Bern, 28. julija. Sovjetsko poročanje o bojih na južni fronti postaja v zadnjem času po veliko obetajočem načinu opisovanja zopet vedno bolj in bolj vznemirjajoče in skrajno zaskrbljeno. Samo med vrsticami uidejo froptnim poročevalcem sedaj priznanja o najtežjih krvavih izgubah, ki so jih imele sovjetske čete, in o udarni moči nemških armad, ki neubranljivo prodirajo dalje in jih ni moči zaustaviti. Tako poroča Reu-ter, da so se morali Sovjeti v ozemlju Ro-stowa še nadalje umakniti. Sovjetske čete, da so podvzele razne protinapade, da bi zadržale prodiranje motoriziranih nemških kolon, toda po večurnem boju, v katerem so imeli Sovjeti precejšnje izgube, da so se umaknili na nove postojanke. Položaj je tukaj še nadalje težak. Medtem ko so poskušali prikazati, da se Timošenko zmeraj zna baje dobro umikati, se sedaj smatra že za uspeh, da se je maršalu v vzhodnem delu kotline Donecu sploh posrečilo, da se je še nadalje umikal.
Medtem ko se trdovratno molčeče uradna poročilo na široko razpisuje o dozdnev-nih aktivnih bojih pri Voronešu, priznavajo angleški in ameriški frontni poročevalci, da je položaj Rostowa skoro obupen, in da je položaj Stalingrada zelo resen. Reuterjev poročevalec potrjuje popolnoma poročilo nemškega OKW in pripominja, da dva močna nemška oddelka oklopnjakov stalno prodirata proti Stalingradu. Nadalje priznavajo, da je sovjetsko vladno glavno mesto Kujbyaev imelo v sredo dvakrat zračni alarm.
Majsky zopet pri Churchillu
Stalin zahteva vedno nujnejSe razbremenitev Stockholm, 2«. julija. Čimbolj stiskajo Tl-mošenkove armade v donskem polkrogu in ovirajo hitre nemške divizije »drseči umik« sovjetskih armad na južnem krilu fronte, tembolj sa pojačava pritisk Moskve na London in Washington, da razbremene položaj Timošen-' rovih - ' ki postaja vsak dan bolj kriti-■n.	'< MniMty je vnovič obiskal
Churchilla, da ga prepriča o tem, da nI izgub-
Vi'rlnt umi Dnn'k V* ' J -i •rvcrlnir «n<1 I >r>i,»k<*r«l Karmen (iiuliHk. KliiKeiilurt. — Verlnusleiter: Dr. Emil Heitian. — Hauptschriftleiter: Friedrleh Horstmann. - Zurzeit ist Anzeigenliste Nr.l siliti*.
ljati časa, da se takoj začne od Stalina ponovno zahtevana razbremenitev. Churchill je Maj-skyju rekel, da bo bo razgovoril z Roosevel-tom, kateri bo sedaj dokončno odločil o prevzemu vrhovnega poveljstva vseh oboroženih sil zavezniških narodov.
V Bosni čistijo po načrtu
Berlin, 28. julija. V Bosni so čistili tudi v pretečenem tednu po načrtu in z uspehom. Komunistični banditi in poklicni cestni razbojniki so poskušali nadalje napadati v samotnih dolinah in daleč od prometnih cest in potov oddaljena selišča. Ti spopadi so čisto krajevnega značaja in končajo na posameznih krajih z uničenje ali ujetjem ban-ditov. Čiščenje ozemlja na ovinku Una-Sana se nadaljujejo po načrtu. V gorskih dolinah, Kozare so bila osvobojena nadaljnja ozemlja od banditov. Odpor v savski nižini severno od Prosare je sedaj zrušen. Preostali ostanek 500 banditov se je predal. Uplenili so mnogo pušk in avtomatičnega orožja. Čiščenje, ki se ga udeležujejo nemške in hrvatske čete, se še nadaljuje.
nje otrok, ki so jih odvzeli staršem v starosti 14 do 15 let. Komisarji so obljubili, da bodo ti otroci kasneje enkrat prišli v višjo šolo, morebiti bi jih celo dali študirati. Toda pogled na te bosonoge, raztrgane otroke, ki so morali opravljati enako težko delo kot odrasli, je pokazal vso laž. Podnevi ni bilo pri strojih nobenih zavarovalnih naprav, niti urejenih delovnih prostorov. Tega vsega ni. Ce pa delo ni bilo izvršeno, so vsakega ozmerjali z ruskimi psovkami. Akc je prišel kdo prepozno na delo, je bila prva kazen ta, da so skozi pol leta odtegovali 25% zaslužka. Ce je kdo prišel v drugič prepozno, je bil kaznovan s pol leta zapora, Izostati se je smelo, samo če je bil kdo težko bolan. Leta 1941. je bil delovni čas znižan na 20 ur. Samo štiri ure se je moglo odpočiti v stanovanju. Prazniki in izprehodi za ženske sploh niso prišli v po-štev, južine so kmalu odpravili. Jedlo se je med delom ali spotoma. Pridružilo se je še nasičevanje vedno delujoče agitacije in strah, da si zaradi slabega dela postavljen pred sodišče. Mojstrov, ki niso nič delali, so se vsi bali in ženske so se tresle pred kaznimi.
In sedaj nasprotnp Nemčija Glaskova dela sedaj v Nemčiji. Živi v nekem taborišču in dela tako, da je prosta od 17.30 do sledečega jutra. Ni še videla, da bi kako žensko tepla policija. Našla je mojstre, ki so jo obzirno priučili k delu in sami delajo. Je vsa presenečena, da so stroji zavarovani z raznimi zaščitami, da se opozori na vsako nevarno delo. Njeno delo — ona brusi in gladi kozarce — je telesno igranje in če se tudi roke umažejo, jih lahko v topli vodi zopet umijejo. V rudo-kopu so imele pri 30 stopinjah mraza za umivanje in kopanje samo mrzlo vodo na razpolago. Sedaj ima svoj red in je oskrbovana ter' prepričana, da se bo tembolj v to deželo vživela, čim dalje bo tu delala. Kajti prišla je v skrbeh, da jo čaka v Nemčiji enako težka usoda, kot jo je morala prenašati v _ sovjetski Uniji in je veselo presenečena, da lahko svojim rojakom v Ukrajini brez olepšavanja pove: »naše bojazni so nepotrebne«. »V Nemčiji bi lahko lepo delali, Vi dobite gotovo lažje delo, kot ga morate tam izvrševati in se vam bo, ravno tako kot meni, dopadlo.«
Rostov v strateškem in gospodarskem pomenu
Nemške in slovaške čete so po hudih bojih zavzele Rostov ob ustju reke Dona. Ro-Btov je eno izmed najpomembnejših mest na jugu Sovjetske zveze. Šteje približno pol milijona prebivalcev. V strateškem pogledu predstavlja važno ključno postojanko. Preko Rostova vodi važen petrolejski vod iz petrolejskih središč na severnem Kavkazu, odkoder se dovaja petrolej v doneško kotlino. Tudi pristanišče ima zelo živahen promet, saj je mesto komaj 50 kilometrov oddaljeno od Azovskega morja. Rečno pristanišče ob Donu je povsem moderno urejeno. Pristaniške naprave segajo na obeh bregovih Dona v dolžino 800 metrov. Luka služi v glavnem za žitni promet. Po Odesi in Ba-tumu je Rostov na tretjem mestu med črnomorskimi pristanišči.
Rusi so naredili v Rostovu veliko središče za strojno in mlinsko industrijo; strojna industrija je bila zlasti v zadnjem času primerno preurejena m groiavodnjo
vojnih potrebščin. Tu so proizvajali razstrelivo, granate, mine, bombe, plinske maske itd. V Rostovu so tudi tvornice poljedelskih strojev v katerih je bilo zaposlenih 27.000 delavcev; v zadnjem času so bile prav tako spremenjene v tvornice za oboroževanje. Rostov ima tudi velike tovarne za lokomotive, avtomobile, nekaj železarn, tovarne za izdelavo bronastih izdelkov, cementarne, železolivarne itd. Pomembne so tudi tovarne za živilske izdelke, topilnice, tovarne za lesne izdelke in podobno.	_
Vprvič od začetka pnoifiSke vojne je bilo napadeno severno-avatralsko mesto Towns-ville na obali Qu^ mlanda po japonskih bombnikih Nadaljnji Japonski napad Je veljal Port Darwinu. Prvi napad na precej daleč na Jugu ležeči Townsville je napravil na Avstralce, ki so že po novem japonskem izkrcanju na Novi Gvineji alarmirani, zelo vznemirjajoč ytia.
ca;
Ftihrcr Je Oberleutnantu Clausenu, vodji nekega letalskega oddelka podelil Eichenlaiub zum Ritterkreuz dea Eisernen Kreuzes ln mu pisal.
Ftlhrer Je poslal pesniku Brunu Brehmu
za njegovo 60-letnico v prisrčnih besedah se glasečo voščilno brzojavko. Tudi Reichsmi-nlater dr. Goebbels Je sporočil pesniku Brehmu k njegovi 60-letnici radi hvaležnega priznanja njegovega velikega pesniškega delovanja v prisrčnih besedah voščilno brzojavko.
Stabschef SA Viktor Lutze je v spremstvu šefa glavnega urada vrhovnega SA-vodstva, Obergruppenfiihrerja JUttnerja, dne 23. julija poročal Fuhrerju v FUbrerhauptquartieru o delovanju na delu SA v vojni.
Da bodo čete oslSča v Egiptu »na novo urejene, na novo oborožene ln vedno enakega navdušenja« začele drugi del bitke, potrjujejo uradna poročila o obisku Duceja v Bevernl Afriki, Mussolini je prispel 29. junija, na dan ko je padla trdnjava Marsa Matruk, v operacijsko ozemlje v Marmarlko ln se je mudil tam do 20. julija.
Italijansko letalo za dolge proge tipa Sa-voia-Marchetti je letelo Iz Rima v Tokio in nazaj. Letalo je vodil podpolkovnik M ose a« t e 11 i, ki je že 22 krat preletel Atlantic. Preletel je po načrtu 26.000 km dolgo pot iz Evrope v Azijo ta nazaj brez radijske zveze ln brez vremenskih poročil in pristal v nekem letališču v srednji Italiji. Domovina
Sovjeti spopolnjujejo vrsto prekrSitev Švedske nevtralnosti z bombnim napadom na neko švedsko mesto v noči na petek.
V	Teheran Je dospela severnoameriška vojaška misija, ki naj reorganizira iraSko armado.
Zbirka starega železa v Angliji Je zajela
sedaj tudi dele vojske. Angleški konjeniški polki oddajajo svoje sablje zbirki starega železa.
Admiral William Leahy je odstopil kot veleposlanik Zedtajenih držav v Vichyu,
V	Kairu Je prišlo zopet do protianglešklh demonstracij, pri katerih so imeli govore, ki pozivajo Angleže, da izpraznijo Egipet.
Mali slovar NSDAP
ff = Schutzstaffel Pot Schutzstaffel (varnostna četa) se prične že v zgodnjih dneh zgodovine Nationalsozia-listischen Deutschen Arbeits-partei (NSDAP) ali krajše re-čeno: v prvih dneh pokreta. Ze marca 1923. je nastala celica kasnejše ff — »Die Stabs-wache« (štabna straža); ki Je bila ueatnv-ljena iz posebnih izbranih brezpogojno zanesljivih strankinih pristašev. Že ti možje so nosili na svojih čepicah mrtvaško glavo in črno obrobljeni trak na rokavu. Ta »Stabswache« se še istega leta spremeni v StroGtrup Hitler, ki koraka brez strahu in zvesto kot živi branik Fuhrerja do žalostnega konca 9. novembra 1923. Po obnovi stranke leta 1925. je Filhrer zapovedal, da se postavi nova mala zelo gibljiva organizacija z nalogom, da ga brezpogojno zavaruje ob mnifestacljah in na njegovih propagandnih potovanjih, in da stranki zajamčl na znotraj ono varnost, kakor jo daje policija državi. Stroga izbira daje mali organizaciji stalno udarnost. Geslo se glasi: kakovost ne število. Zaradi tega so se ustanovile v vseh krajih najprej samo varnostne čete, ki so imele vodjo in 10 mož. S temi četami je izvedel mladi pokret leta 1925-26 vse manifestacije. V letu 1926. je bila razveljavljena prepoved SA ter v naslednjih letih stopa ff nekoliko v ozadje, toda to leto je višek za ff, ker ji je Fiihrer na strankinem dnevu v Nurnbergu izročil krvno zastavo z dne 9. novembra 1923. Za Reichsfiihrerja ff je bil v letu 1929 imenovan Heinrich Himmler, ki je na povelje Fuhrerja iz dotedanjih 270 ff mož ustvaril veliko varnostno organizacijo, elitno četo pokreta, torej Nationalsozialistischen Deutschen Arbeitspartei. S tem se prične prav za prav zgodovina Schutzstaffela. Heinrich Himmler je začel zbirati vse one može okrog sebe, ki so bili krvno in zna-čajno najboljši, kar jih je premogel narod. »Način izbora se osredotoči na izbiro onih, ki so telesno najbolj odgovarjali želji, da se zbere samo nor3iskega človeka.« Ti zakoni bi bili pa popolnoma brez smisla in samo prehodni in minljivi, če bi se omejili samo na pretres ff mož samih, ne da bi se pri tem mislilo na njih bodoče žene in družino. Zato je ReichsfUhrer ff dne 31. decembra 1931. izdal eden izmed najodločil-nejših in najdalekosežnejših ff zakonov, namreč »Heiratsbefehl«, ki zahteva od vsakega ff moža odobritev njegove zaroke in poroke. To dovoljenje se Izdaja ali zavrača samo iz rasičnih in dednozdravstvenih vidikov. Kdor se kljub Izrečeni prepovedi poroči, mora izstopiti iz ff. Na dan prevzema oblasti, torej 30. januarja 1933., je bilo v Reichu že 52.000 ff mož.	>
-i-i
KIIRH E.SSEIV, dm. „^
Jfurhessi, pleme čvrstih, močnih in viso-JL i- kih ljudi, so potomci starih Hatov, ki se je poleg Frizov kot edino pleme stalno naselilo.
Hesškega značaja ne moremo enotno formulirati. Kurhess se je že od nekdaj odlikoval po zvestobi in hrabrosti. Že njegove prednike, stare Hate, so topogledno spoštovali i prijatelji i sovražniki. Njihov pogum, ki jim je dal naziv »slepi Hessi«, je celo v
Ob srebrno čistih rekah leže mesta, ki so zmerom privlačljiva. Svetovno znane so umetnosti, gradovi in zanimivosti glavnega pokrajinskega mesta K a s s e 1 a. Veličastna Wilhelmshohe z gradom Herkulesom in kaskadami vabi vedno znova. (»Karawan-ken-Bote« bo kasneje v člankih »Nemška mesta« kot že o Dresdenu tudi prinesel poročilo in slike Kassela.) Skozi stari Katten-gau gremo mimo Homberga v Fritzlar, v
današnje čase ostal prislovičen. Če se jim je bližal sovražnik, so branili svojo domovino s svojim življenjem. Z zaničevanjem smrti so se Hati bojevali celo zoper rimsko vojsko, ki je prišla do vhodnih vrat pri Mattiumu med Altenburgom in Felsbur-gom. Veliki sovražnikovi premoči so se vsekakor morali umakniti, svoje domovine pa niso zapustili. Na bojnih poljih so najboljši vojaki, v domovini pa najboljši poljedelci.
Hessi so kot nasledniki Hatov ponesli vojaško slavo prednikov daleč po svetu. Pogosto, če so bile države Anglije, Severne Amerike, Španske ali Nizozemske v vojni, so v prvi vrsti zahtevali hesških polkov, ki so bili sestavljeni iz visokoraslih, medvedje močnih in pogumnih vojakov. Bili so se divje kot obsedeni s sovražnikom. Vsled tega so jih najprej v Angliji imenovali »slepe Hesse«.
Povezanost kurhesškega plemena posebno kaže način zidave hiš. Sicer se dobi v severnem ozemlju še saško kmečko hišo, vendar najdemo v srednjem in južnem delu povsod lepo irankovsko hišo z očarljivimi lesenimi predeli, ponekod — kot v Oberhes-senu — pa z grobim ometom. Kurhess je stalno naseljen. Z vso dušo ljubi svojo domovino. Pa vendar rad potuje. Rodovitnost zemlje je različna. V splošnem pa je tako plodonosna, da iz Hessena celo izvažajo žito. Najbolj rodovitna so ozemlja okrog Fulde, Schwalma, Edera, Ohma in Lahna, kjer kmet po žitni žetvi lahko še vmesno
N* -
če gar stolnici so nekoč kronali nemške cesarje in kralje. Gori v Lahntalu nas pozdravlja lepo rudarsko in vseučiliško mesto Marburg, nad katerim je stari grad deželnih grofov, ki nas molče spominja na ne-
koč tu vršeče se reformačne razgovore dra. Martina Luthra. V njem je državni arhiv in v njegovih vijugastih cestah se razlegajo vesele dijaške pesmi. V neposredni bližini stoji ljubko mestece Biedenkopf.
Nato zagledamo v Edertalu lepo mestece Frankenberg z mnogostolpno mestno hišo (glej sliko) in dospemo v prekrasno okolico: Waldeck z zajezitveno napravo na Edru. V tem ozemlju doživljamo malomest-no življenje, krasne vasi, gozdnata pobočja, zdravilne vrelce, gozdno samoto in jezero, nastalo vsled zajezitve in Edersee, ki je 27 km dolgo. V svetovnem kopališču Wildun-gen, ki ima 3 zdravilne vrelce, doživljamo od blizu svetovno kopališko življenje. V Arolsenu, očarujočem mestu sredi gozda, smo pred starim knežjim gradom ter dospemo kmalu v lep Upland z Usselnom in Williengenom, kjer je tako čist zrak. Tu je idealen svet za zimski šport s slalom-pro-go zapadne Nemčije. V bližini stoji slikovito mestece Korbach.
V osrčju Kurhessena se dviga iz doline Schwalm pogorje Kniill. Razprostrani, senčnati gozdovi, stari gradovi, gozdni mlini in jezerca dajejo pokrajini poseben izraz. V dolini stoji mestece Ziegenheim, okrožno mesto in središče Schwalma, čegar prebivalci ohranjujejo že stoletja v neginljivi zvestobi od svojih očetov podedovano narodnost in navade v strogih šegah in pisanih nošnjah, žene in dekleta, možje in mladeniči, da celo otroci so oblečeni v raznobarvnih oblekah, ki jih nosijo tudi pri delu. Tu spoznamo, da ne pretiravamo, če govorimo v nemških deželah o tisočletni narodnosti in navadah v Kurhessenu.
Tam se razprostira gozd Reinhard, čigar Stari hrasti in jelke pritegnejo v dušo potnika občutek sreče in moči. Kot zeleni venci se razprostirajo doline rek Weser, Diemel, Esse, in Fulda okrog tega najlepšega strnjenega gozdnega ozemlja Kurhes-
sena. Preko slanične kopelji Karlshafen in slikovitega mesteca Hannowersch-Mundena dospemo v romantično dolino Werra, kjer nas pozdravijo kopališča Sooden-Allendorf s svojimi izvrstnimi zdravilnimi vrelci, dalja mikavna vseh vrst strok polna mesta W itzenhausen, Eschwege in Waniried. Kvišku nas povzdignejo gradovi Ludwigstein
Mestna hiša v Rosenthal
in Hanstein. Podajmo se še gori na razvodje Rhona pri Gersfeldu, kjer se vadi nemška mladina v jadralnem letenju. Gremo skozi baročno Fuldo v svetovno kopališče Salzschliri, čegar zdravilni vrelci so zelo znameniti. Ne smemo pozabiti kopališča Orb v Spessartu, ki zmerom bolj slovi, kot tudi kopališče Sooden-Salmunster.
Domov grede skozi lepo dolino Fulda, nas vabijo prava okrevališča kot kopališče Hersfeld z dvema zdravilnima vrelcema, Bebra, Rotenburg a. d. Fulda in Melsungeu, Ob vsakem letnem času bo bogata pokra' lina Kurhessena napravila najgloblji vtis.
Marburg-Lahn — Pogled na Philippovo vseučilišče in mestno hišo — Mestna hiša v Frankenbergu — K našim zgorajšnim slikam: Levo pogled na Kirchheimt desno Flachsbachmiihle z Ludwigheimom in Hausheimom.
mdm m	msm*
Pogled v L o s s e t al
Selte 4. — Nr. 59.
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch, 29. Juli 1942.
„Unser Land In Gelahr"
Aufruf dea Moskauer Nachrichtendienstea
Stockholm, 27. Jul!. Der ungestfime Vormarach der deutschen and verbiindeten Truppen lm Sfidabschnltt der Ostfront veranlafite laut Rcuter am Freltag nach-mittag den Moskauer Nachrichtendienst zu elnem leidenschaftlichen Aufruf u die Bevolkerung der Sowjetunion.
„Unser Land 1st ln Gefahr, der Felnd hat alle seine Krttfte zusammengezogen, urn seinen VorstoB durch-zufiihren. Wir rufen alle Patrioten auf, aua Ihren Lelbera ein Bollwerk gegen den Felnd zu bilden." Der Aufruf schlieBt mlt der Aufforderung an die Be-vBlkerung, durch Taten uud durch Arbeit Ihre Bereit-schaft zu beweisen.
Mcxikaner als Kanonenfutter
rd. Stockholm, 27. Juli Die mexikanlsche Reglerung beglnnt, die BevSlkerungr darauf vorzubereiten, dafl mexikanlsche Truppen auf Befehl dea groflen KriegaverdlenerB lm WelBea Hatw in absehbarer Zelt ihren B1 u t z o 11 filr die plutokratlschen VerbUndetem zu ent-rlchten haben. Wle daa skandinavlsche TelegraimmbUro aua Buenos Aires drahtet, lelst der mexikanlsche Senator Garcia zur Zelt lm Lande umher und erklfirt, es sel beeser, wenn vlele hunderttausende mexlka-nischer Soldaten auf jedem beliebigen Kriegs-echauplatz derErde k&mpften, als daB Mexiko einer Invasion (!) ausgesetzt werde. Da die Verbreltung dieser Erkl&rung von der mexi-kanischen Regierung nachdrilckllchst gefSr-dert wird, sind sich politlsche Kreise in Mexiko darilber klar, dafl der Vater dea Gedankena ln Washington zu flnden 1st.
Die mexikanlsche Armee, die gegenw&rtig aus 70.000 Mann aktiver Truppen und 65.000 Mann Reaerven besteht, wird Ende dieses Jahres auf 250.000 Mann verstftrkt warden. Der mexikanlsche Generalstab prtlft auBerdem die MBglichkelten einer Verstilrkung der Ver-teidigungsanlagen in den wichtigsten Hafen de« Golfea von Mexiko.
Engllsdier Terror audi lm Sudan
Ankara, 27. Juli. Nadi Mitteilungen aui Kairo wurde in Chartum, der Hauptsudt del anglo-agyptischen Sudans, eine Reihe von Perjonen ver-haftet, die trotz englischem Verbot versudit batten, eine „Sud«nesische Kongrefipartei" nach indischem Muster zu griinden, deren politische* Programm 'inter dem Zeidien „Der Sudan den Sudanesen" auf die sudanesische Unabhingigkeit nach dem Kriege zielt. Die Verhafteten haben vor mehreren Wodien vom britischen Gouverneur in Chartum die offizielle Anerkennung ihrer Partei verlangt, was abgelehnt wurde. Seitdem haben lie sich im geheimen gegen das britische Regime bctiitigt, wie es in einer britisdien Mit-teilung heiGt. Die Verhafteten »ind vor ein Kriegsgeridit gestellt worden.
Der Duce besudite Nordafrlka
hn. Rom, 27. Jul!. DaB die Truppen der Achse in AgYPten, „neu geordnet, neu ausgertlstet und in stets gleich vorzllglichem Gelst" dem zweiten Abschnitt der Schlacht entgegenbllcken, bestStl-gen die amtlichen Verlautbarungcn Uber den Aufenthalt des Duce ln Nordafrlka. Mussolini traf am 29. Juni, dem Tage des Fallea von Marsa Matruk, im Operationsgebiet in der Mar-marica ein und blieb dort bis zum 20. Juli. Er hielt dabel taglich Rapporte am Sitz des italie-nischen Nordafrika-Oberkommandos ab, inspi-zierte Truppenverbiinde, Flugplatze und Flotten-stUtzpunkte, besuchte deutsche und itallenlsche Militarlazarette sowie Versorgungslager, Trup-peniibungsplatze und italienische Siedlerddrfer und verteilte an Angeh8rige des 5. Luftgeschwa-ders, die sich hervorragend bew&hrt haben, Aus-zeichnungen.
Auf dem Ruckflug machte der Duce einen Ab-stecher nach Athen, wo er mehrere Stunden blieb.
30.000 Feindflilge elnes Stukagesdiwaders
Besondcre Anerkennung fiir den Kommandeur
Berlin, 27, Juli. Ein Sturzkampfgeschwader hat auf 30.000 Feindflugen an der Ostfront entschei-dend in die Erdkampfe eingegriffen und die Angriffe des Heeres bei den gewaltigen Sieges-ziigen, aber auch, in den schweren Abwehr-kampfen des Winters hervorragend unterstiitzt.
Der Oberbefehlshaber der Luftwaffe sprach dem Kommandeur Oberstleutnant Graf Sdionborn und seinen bewShrten Stukafliegern fUr die beispiel-hafte Einsatzfreudigkeit und zu den Erfolgen seine besondere Anerkennung und seinen Dank aui.
Weil nach Suden vorgesto/jen
Badaisk genommen
Im groflen Donbogen In breiter Front den FIuR erreldit - Sowjetisdie Angriffe auf den Briiikenkopf Woronesdi blutig abgewiesen
Aus dem FUhrerhauptquartier, 27. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
SUdlich Rostow wurde die stark befestigte und «8h verteidigte Stadt Badaisk nach zweltBgigem Kampf von deutschen Truppen lm Sturm genommen. Kampf-, Zerstorer- und Schlachtgeschwader bahnten hierbei der In-fanterie den Weg. Weiter ostwarts stieBen schnelle Verb&nde weit nach Silden vor.
Im groBen Don-Bogen warfen deutsche und rumiinische Infanteriedivisionen im engen ZusamnienwirWen mit Panzer- und Luftwaffen-verbanden den Feind und erreichten in breiter Front den FluB. Nordwestlich K a 1 a t s c h stehen Panzerverbande und schnelle Truppen im schweren Kampf mit sowjetischen Panzer-und Infanteriekraften, die verzweifelt das Hohengeliinde westlich des Flusses zu halten versuchen. Schwere Luftangriffe richteten sich gegen den Nachschubverkehr des Feindes auf der Wolga und gegen Eisenbahnziele nordwestlich Stalingrad.
Angriffe auf den Bruckenkopf Wo rone sc h wurden erneut blutig abgewiesen. In der Schlacht nordwestlich der Stadt wurden die Sowjets nach Vernichtung eingeschlossener Kampfgruppen uber ihre Ausgangsstellungen nach Norden zuruckgeworfen. In diesen schweren Abwehrkampfen sind seit dem 10. Juli allein im Abschnitt eines Armeekorps 751 feindliche Panzer vernichtet worden.
Im mittleren Frontabschnitt wurden bei
einem ortlichen Angriffsunternehmen mehrere feindliche Bataillone eingeschlossen.
Deutsche Jagdfliegerverbande schossen gestern bei drei eigenen Verlusten 120 sowje-tische Flugzeuge ab. AuBerdem brachten italienische Jager drei feiAdliche Flugzeuge zum Absturz.
In Agypten wurde im Siidteil der El-Alamein-Stellung ein faindlicher VorstoB abgewiesen. Die Zahl der in der Abwehrschlacht seit dem 22. Juli vernichteten britischen Pan-zerkampfwagen hat sich auf 146 und die Zahl der Gefangenen auf 1400 erhoht.
Auf Flugpliitzen der Insel Malta wurden durch Bombentreffer mehrere britische Flugzeuge am Boden zerstort.
Im Kampf gegen GroBbritannien bombardierten Kampfflugzeuge am gestrigen Tage kriegswichtige Anlagen an der Siidkuste Englands und in den Midlands.
Im Kanalgebiet und an der Deutschen Bucht verlor der Feind in Luftkampfen sechs Flugzeuge.
Nach wirkungslosen Storangriffen am Tage auf westdeutsches Gebiet wurde in der Nacht zum 27. Juli die Stadt Hamburg und Um-gebung von der britischen Luftwaffe mit^ Spreng- und Brandbomben belegt. Die Zivil-bevolkerung hatte starkere Verluste. Fast ausschlieBlich in Wohnvierteln wurden zahl-reiche Gebaude zerstort und beschadigt. Nachtjager, Flakartillerie, Marineartillerie und Vorpostenboote schossen 37 der angrei-fenden Bomber ab.
Mabky ununterbrodien in Whitehall
Tlmosdienko will den Don verteldigen - Zweite Front mit Risiko
hw. Stockholm, 27. Juli. Englnnder und Sowjets haben noch immer nicht den Fall Rostows zugegeben, sind aber immerhln jetzt bel elnem grofieD deutschen Ansturm auf Rostow und dem Eingestandnls neuer Durchbriiche angelangt. durch die es zu Kampfen in den SuBeren StraBen der Stadt und einer Einkrei-sungsgefahr filr 'die dortigen Truppen gekommen sei. Englisdie und amerlkanlsche Meldungen ver-zelchnen dariiber hinaus heftige Stofie in Rlchtung des auBersten Don-Bogens. Eine UP-Darstellung spricht von ..unwiderstehlicher Kraft des deutschcn Vordringens", hofft aber noch auf sowje-tische Reserven. Die Englandcr messea dem sowletl-schcn ElngestSndnls fatale Wirkung bel, daB es den Deutschen gelungen sei. nicht nur vlele Obergiinge liber den Don zu erzwingen. sondem sich auch auf dem siidllchen Ufer festzusetzen. Der Stand der DInge in RuBland sel so ernst wie nle zuvor. In Berlchten schwedlscher Korrespondenten fiber die eng-lisdi-amerlkanlschen Verhandiungen wird die (etzlge Lage als die krltlschste de^ ganjen Kriegea betrach-tet. Malsky stehe in standiger Verbindung mlt den englischen Kabinettsmltglledern und USA-Delegier-ten. er beflnde sich ununterbrochen lm Reglerungs-viertel.
Hrokodllstrgneii des Herrn Cripps
„EdIes Gesdiwatz" Uber die Nadikrlegszelt - Zu spate Erkenntnisse
rd. Berlin, 27. Juli. Nach Eden und Hull hat sich nunmehr auch Cripps in die Reihe Jtner GroB-redner begeben, von denen selbst der ..Daily Herald" sagen muB, daB sie unter den gegebeneu Umstand-en nichts anderes als ..edles Geschwatz" von slcb gaben. Es 1st auch ganz sonderbar, dafi gerade jene poli-tlschen Vertreter plotzlich von der Gestaltung der Nachkriegszelt zu reden beginnen, die blsher nichts als Nlederlagen auf das Konto ihrer Nationen zu setzen hatten. Das engllsche und nordamerikanische Volk wurden im Augenbllck ganz andere Themen als aktuell ansehen, z. B die Feststellung der amerika-nischen Zeltschrlft ..Fortune", die nunmehr bekannt-gibt, daB die Verhiltniszahlen der Sdilffsversenkungen und Schiffsneu-b a o t e n auf Grund amtlicher Zahlen 4:1 betragen,
USA nur slegreldi In den Sdilagieilen
Bezeidinendes ElngestSndnls einer amerlkanlsdien Zeltsdirlft
Genf, 27. Juli. Die amerlkanlsche Zeitschrlft „Llfe" schrclbt ln einem Kommentar u. a : Die Amerlkaner hatten in dlesem Krieg auf den Schlacht-feldern noch so gut wle g a r n 1 ch t s g e I e i s t e t. geschwetge denn eine Schlacht gewonnen. Wenn auch manchmal in der amerikanlschen Presse von Siegen die Rede sel, dann selen es nur Siege auf dem P a p i e r gewesen. Ja, man mfiase sogar sagen, daB die Schlachten der grofien Zeltungsiiberschrlften stets siegreich fOr die USA verlaufen selen. Man mfisse ein Gefilhl der Scham empfinden, wenn man daran denke, doch liege die Schuld nicht ausschlieBlidi bei den Zeltungsverlegern, denn cs sel nicht leldit, eine der Wabrhelt entsprechende realistische Schllderung der milltarlschen Vorgange und vor allem der Nlederlagen zu geben, wenn jede der fiihrenden tmerl-lianischen Personlidikelten, bel Roosevelt angefan-gen. „vor lauter Optim'smw nnr so strahla". E« sel eine Tatsache. daB die erste Nachrlcht der furehtbaren Allilerten-Nlcderlage In der Javasee von der „New York Times" ihren Leseni mlt der Balkenfiberschrift onterbreltet worden sel: „Sechs Schlff« von amerl-Isaoischen U-BooUn torptdlert". Audi dlt Schladht
ln der Korallensee habe man als elnen grofien Sleg gefeiert.
Wiihrend die USA paplerene Siege felerten, um-geben die Achsenmachte die Verbiindeten mit einem stablemen Ring. Sie eroberten lmmer neue Stiitz-punkte dazu.
Trotz alien Anstrengungen, die die Sowjetunion gemacht habe, sei es ihren Truppen nle gelungen — auch nicht im vergangenen Winter —, auch nur eincn einzlgen der wlchtigen von den Deutschen aus-gebauten Stiitzpunkte zuriickzuerobem, im Gegenteil, die Deutschen hatten neue besetzen konnen. Auch hlnter den beunruhlgenden Schlagreilen Uber das Geschehen an der nordafrikanlschen Front verberge sich nichts anderes als ffir die Alllierten eine Nieder-lage nach der anderen. Unaufhaltsam schlage Rommel ln Agypten die EnglSnder in Stficke, aber das sei noch nicht' allca. W-nde man den Blidc nach Ostasien, dann mfisse man das glelche feststelien: die Japaner nehmen die Stiitzpunkte und Iiefien den Amerikanern ihre Sdilagzellen. Die Lage biete nicht lm geringsten Grund zur Beunruhigung oder Selbst-nnblt&ojult.
oder etwa das Thema, wie man die Sowjetunion retten konne und so fort.
Aber Herr Cripps weiB fiber diese sachlichen Dinge ]edcnfalls nidus zu sagen, deshalb schwatzt er von der Nachkriegszelt und setzt dabel selbstverstBndllch einen Sicg der Alliierten voraus, so wie etwa ein zum Tode verurteilter Verbrecher Zukunftsplane macht. Herr Cripps will eine ..Internationale Regu-licrung der Produktion mlt Vertellung der wichtigsten Rohstoffe vormachen, und zwar in Zusammenarbeit mit den USA. Abgcsehen davon, daB dlese Vertellung sich schon Roosevelt langst geslchert hat und England froh sein muB, wenn es dabel noch einen Posten als irgendein Lageraufseher erhalt, wird diese Vertellung zweifellos von |enen vorgenommen werden, die durch Jahrzehnte vergebens nach einer derartigen Neuord-nung gerufen haben. Sowohl Deutschland wle Itallen und Japan haben den Plutokraten immer wieder die unhalthare Lage vorgerechnet, daB sie allein fiber die wichtigsten Rohstoffquellen dieser Erde vcrffigen, wahrend sie die anderen. die heutlgen Achsenmachte, zu ewigen ..Habenichtsen" verurteilen wollen. Wenn man In England heute aus offensichtlichen Tauschungs-grfinden zu dieser Erkenntnls kommt, so hatte man sie schon langst aus den Reden des Ffihrers von 1933 bis 1939 herauslesen konnen. Dann ware aber auch der ganze Krieg Uberflfissig gewesen. Herr Cripps phantaslert weiter von einer „Maschinerle des wirt-schaftlichen Wohlstandes „fllr die Menschheit", ein Wunsch, den England zu erffillen schon durch Jahr-hunderte Gelegenheit gehabt hatte, genauer gespro-chen seit 150 Jahren, als es seln rlesiges Empire gc-schaffen hatte. Die rleslgen Relchtiimer, die England schopfte, kamen aber weder den einzelnen Volkern, die sle lleferten, zugute, sondem ebensowenig der brelten Masse des englischen Volkes. Denn Cripps selbst mufi zugeben, daB es den Englandern in der Vergangenheit nicht gelungen sei, elnen weisen Ge-brauch von diesen Hilfsquellen zu machen. „Wir mfissen neue Methoden der Organisation ins Lebea rufen. Wenn die Grundsatze, die wir |etzt aufgenom-men haben, zur Wlrkllchkelt werden sollen." Was das engllsche Volk anlangt, sagt Cripps ganz offen: „Wir haben vor dlesem Kriege auf wlrtschaftllchem und sozlalem Gebiete nichts zu lelstcn vermocht, wir werden uns jctzt aber Mtihe geben und dann alle Vol-
fat lli&M aa&aT...
..Sunday Times" melnt, das deutsche Vorrilcken In SfidruBland sel In elnem Tempo erfolgt, das darauf schllefien lasse, daB Tlmoschenko wenlg Widerstand geleistet habe, wahrend blsber der „hcldenmfitlge Widerstand" der Sowjets nicht genug gerfihmt werden konnte. Tiraoschenkos Strategle ziele wahrscheln-Iich auf Verteldlgung des Don, weshalb der rasche Rfickzug als Abslcht erschelne. Doch sind die Hoff-nungen auf Widerstand lings der Don-LInle durch die sowjetischen Meldungen fiber Forcierung des unteren Don zerschlagen.
Am Sonntag land in redit alnrm'erter Stlmmung am Trafalgar square die grofie, stark nnter kom-munlstischer Regie zustande gebrachte Kund-gebung ffir eine zweite Front statt. Der Vorsitzende der hlebel erstmals beteillgteu Metallarbeltergewerk-schaft, Tanner, erklarte, es sei schwer, vor den Nachrlchten aus RuBland nicht die Geduld zu ver-lieren.
Man kann sich nach allem ausmalen, wie es In den Krlegsraten von London und Washington aus-sehen mag, die gegenwartig Tag und Nacht vcrsam-melt sind.
Versdiwlegene Katastrophe
I	Die Methode des Schwetgens kann Ihri
I	guten Griinde haben, die Methode des Ver*
I	schweigens 1st die SpezialitUt anglo-amerU
=	kanischer Niederlagenvertuschung. Von
I	dem Untergang eines 38 Schiffe zdhlenden
I	Geleitzuges zwischen Nordkap und Bdren-
1	insel, der von stdrksten Kriegsmarineein-
1	heiten geschtitzt war, hat Winston Chur-
=	chill und haben seine Leute wie daš Grab
=	geschwiegen, um ihn zu verschweigen.
=	Dieser Erfolg deutscher V-Boote und
I	Flugzeuge, die aus ihren Stiltzpunkten V>e<<
I	in die unmittelbare Nachbarschaft der
I	Arktis vorgestopen waren, war von der
I	Welt als ein Fanal aufgenommen worden,
=	das die katastrophale Lage der anglo-
I	amerikanlschen Schlffahrt, damit der Ver-
I	sorgung ihres sowjetischen Verbiindeten
I	und somit schliefllich die Ohnmacht dea
I	Geleitzugsystems im Kampfe gegen I]-Boot
I	und Flugzeug grell beleuchtete. So wurde
I	dieses Ereignis auch gerade in England
=	und in den USA bewertet, wo man das JJn-
I	glttck auch bis auf den heutigen Tag einfach
I	verschwiegen hat. Ihre Hoffnung war offen-
=	sichtlich, dafi nach einer oder zwei Wochen
=	die Welt nicht mehr davon sprechen werde;
I	aber die Frage drdngt sich auf: Warum
I	schweigt das offizielle England noch immer
I	uber das Schicksal dieses Geleitzuges? 1st
I	der Grund darin zu sehen, daP die Mittei-
§	lung von dem Vmfang der Katastrophe
=	nach Ansicht der englischen Nachrichten-
=	politiker viel zu gefdhrlich ist, als daP man
I	auch nur eincn anniihernd wahrheits-
I	getreunn Bericht verdffentlichen k/innte?
I	Glaubt das heute maPgebende England
I	schliepiich ernsthaft, so schwere Nieder-
I	lagen wie diese durch eine billige Schweige-
=	taktik wettmachen zu konnen? 1st das die
E	Zuverldsslgkeit seiner Berichterstattung,
I	deren Churchill sich so oft geriihmt half
I	Am 7. Juli hiep es im Londoner Rund-
|	funk, in der englischen Hauptstadt seien
1	keine Einzelhciten zur angeblichen Ver-
I	nichtung des Geleitzuges bekannt geworden
I	und wilrden auch nicht bekanntgegeben
=	werden, bis die Aktion vorbei sei, Zwei
=	Tage spUter waren nach Eeuter in London
=	„noch keinerlei Informationen verfilgbar".
E	Wieder zwei Tage spiiter hiep es im Sender
1	London: „Ztf den angeblich versenkten
I	35 Handelsschiffen hat sich die britische
I	Admiralildt noch nicht geduffert, und sie
I	wird sich dazu auch nicht (iuPorn, ehe nicht
1	alle Berichte geprilft und den Tatsachen ent-
I	sprechend befunden worden sind und ehe
I	nicht die Sicherheit der nichtversenkten
I	Schiffe gewdhrleistet ist." Diese letzte
Š	AuPerung ist vielleicht der Schlilssel zum
I	Verstdndnis der britischen Schweigetaktik.
I	Da alle Schiffe untergingen, konnten auch
I	keine Berichte geprilft und „den Tatsachen
I	entspechend befunden werden", und an
1	Sicherheit gab es auch nichts mehr zu ge-
=	wShrleisten. So bezeichnend die SchiarM
I	selbst filr die Beurtellung der Frage nach
I	dem Wert und dem Unwert des. Geleitzug-
I	systems war, so charakteristisch ist ihr
I	Echo filr die vollkommene Unzuverldssig-
I	keit der amtlichen britischen Berichterstat-
I	tung. Die Erfahrung, die man bei dlesem
=	AniaP gemacht hat, wird auch filr die Zur
I	kunft eine wichtige Lehre sein.
aliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiMii
Damit bekennt Cripps, dafi das plutokratischt
System in selncm ganzen Wesen nichts anderes war als das, was wir von ihm lmmer behaupten und wai durch die Tatsachen bestatigt 1st, namlicb ein System der Ausbeutung der VSlker dieser Erde zugunsten einer lnternatlonalen jfidlsch-frelmaurerlschen Ober-schicht.
Lnngslreckenflug Rom - Tokio
hn. Rom, 27. Juli. Ein itulionisches »Savoia-Marchetti«-Langstreckenflugzeug 1st von Roin nach Tokio und wieder zuriickgeflogen. Das Flugzeug wurde von Oberstleutnant M o s c a-telil gesteuert, der 22mal den Atlantik Uberflogen hat. Es traf ntu'h rinem programm-mUBig durchgeftthrten 26.000 km langen Flug von Europa nach Asien und zuriick ohne Radioverblndung und ohne VVetterberlchte auf elnem Flugplatz in Mlttelltallen ein. Die Besatzung wurdo bel ihrer Ankunft vom Duce begrUBt, der Ihr selne Anerkennung aussprach.
Den erfolgreich beendeten 26.000-Kilometer-Flug einer ltalienischen Savoia-Marchetti-Maschine von Rom nach Tokio und zuriick sollen mlt grflliter Wahrschelnlichkeit weitere FlUge folgen. Diese Erkl&rungen machte Oberstleutnant Moscatelli einer Gruppe ita-lienischer und ausl&ndischer Journalisten. Die Reise vollzog sich, wie Oberstleutnant Moscatelli dem rfimischen Vertreter des Zeltungs-dienstes Graf Reischach mitteilte, fast stta-dig ilber der 4500-Meter-Grenze und ln noch groCeren Hohen, so dafi die Besatzung beinahe fortgesetzt die Sauerstoffmasken beanspruchen mufite. Nach langen sorgfaitlgen Vorbereitun-gen durch das itallenische Luftfahrtministe-rium erfolgte Mitte Juli der Abflug von Rom. Von elnem vorgesehobenen ltalienischen Flug-stUtzpunkt ging es in einem 30stUndigen Langflug nach einem japanlschen StUtzpunkt auf der Sildfront und von dort ohne Zwischen-landung nach einem Flugplatz bel Tokio. Der Gesamtweg wurde in vier Tagen bew&ltigt. Nach 12t£gigem Aufenthalt in Japan wurde auf der glelchen Route der RUckflug an-getreten.
Neue kubanlsdie Provokatlon
ug. Buenos Aires, 27. Juli. In Havanna. der Hauptstadt Kqbaa. 1st der friihere apanische Gesandte Marquia von B a 11 e n verhaftet worden. Die kubani-
schen Bchfirden begrfinden dlese neuerliche Provokatlon Spaniens mlt der Bchauptung, der spanlsdie Diplomat habe „durch seine Jatigkelt die Achse
Breda, 29. Julija 1942.
KARAWANHEN BOTE
Stran 5. — Stev. 59.
Aus dem Kreise Kralnburg
Krainburg-Falkondorf. Falkendorfer-J1 so dobil članske Izkaznice KVB.) Ortsgruppa Krainburg-Falkendorf je del članskih pričakovalcev povabila v strankin dom v Kralnburg, da jim Izroči članske izkaznice. Organisationslelter Pg. Plchler je gworll o pomenu časa za prebivalstvo, ki je pripravljeno k sodelovanju ln ki so v posesti članskih Izkaznic kot zunanjega znaka svoje pripadnosti k nemštvu. Nadaljnje članske Izkaznice se bodo izdale v kratkem. Po glasbeni točki je govoril Ortsgruppenlelter Pg. Kofler. Njegova Izvajanja so rojaki sprejeli z živahnim odobravanjem. Po govoru Orts-gruppenlelterja so razdelili članske Izkaznice. Ta mala svečanost se je zaključila s počašče-njem FUhrerja ln pesmimi nacije.
Kralnburg. (škropljenje ceste v Kralnburgu.) V dneh, ko nI dežja, mestna uprava glavne prometne ceste razpraSl s Škropljenjem. Prebivalstvo je za ta vzorni ukrep zelo hvaležno.
Kralnburg. (Omrežje zvočnikov v mestnem ozemlju.) Dnevno slišijo Kralnburžanl po zvočnikih poročila nemškega radia. Na treh raznih krajih bo postavljeni Evočnlkl. Ko se dajejo poročila, stoji že vedno poprej veliko poslušalcev, da so podučenl o dogajanjih na fronti. Ortsgruppe NSDAP in mestna občina se poalužujeto teh zvočnih naprav za objavljanje posebnih novic ln razglasov.
Kralnburg. (Strankine propagandne omarice v mestu.) 12 takih omaric je postavljenih v mestu ln lahko se reče, da Imajo prebivalci za nje zelo veliko zanimanje kot tudi tujci, ki se mude v Krainburgu. Na eni strani pritegnejo v teh omaricah izstavljene vojne slike, na drugI strani pa so tam razvidni oglasi Ortsgruppenleiterja, kot tudi priključenih zvez DAF ln NSV. Te propagandne omarice NSDAP bodo v bodoče Imele Se več obvestil ln slik, tako da bo vsak rojak zmeraj pozoren na te propagandne omarice.
Kralnburg. (Kralnburg v sliki.) V Krainburgu se je slikarska umetnost sedaj naselila, kajti v neki poslovalnici z umetninami eo razstavljene oljnate slike ln akvareli, ki prikazujejo Kralnburg v svoji celoti ln poleg tega Se zelo lepe krainburške motive. TI slikarji so, nek mlad umetnik iz Wiena, nek Karatner ln nek Oberkrainer, katera se strokovno izobražujeta pri slikarju iz Wiena, Povpraševanje po teh res dobro posrečenih slikah, je veliko. Umetnost ljubeče prebivalstvo želi, da bi ti tukaj se nahajajoči umetniki razstavili svoja dela v mali razstavi.
Kralnburg. (Kopališko življenje at oživlja.) Komaj se prikaže sonce Izza oblakov, že je kopališče zopet polno kopalcev, posebno Šolskih otrok, ki imajo sedaj v počitni-caih zadosti časa, da se gibljejo v zraku ln na soncu ter se od časa do časa ohlade v hladni vodi.
Kralnburg. (Rodbinska kronika.) V drugem četrtletju obstoja Standesamta v Krainburgu je zabeleženih »5 rojstev ln 27 smrtnih slučajev. 72% vlSek rojstev nam priča o zelo zadovoljivih zdravstvenih razmerah med kranjskim prebivalstvom. — Zakonsko zvezo so sklenili: Ralmund Klewiachar in Rosa Dragar iz Kralnburga, Baldomlr Geiger ln Stanlslawe Engelmann iz Kralnburga, Kari Srakar in Vera Rutar iz Kralnburga, Alois Gusel In Maria Schlberle iz Kralnburga oziroma Ladla prl Zwischenwftssern, Johann Wa-lentschltsch in Anna Koren lz Kralnburga, Heinrlch Trautvetter ln Llselotte Horak lz BrUssel oziroma Kralnburga, Franz Waida In Hedwig Lackner lz Kralnburga, Silvin Malonschek in Marla Trpin lz Lendorf oziroma Krainburga,August Oman ln Jullane Betz lz Kralnburga, Karl Fischer in Maria Wldowetz
lz Kralnburga, Demeter Walentschltsch ta Maria Mazuch lz Kralnburga, Johann Maus-ser In Johanna Floriantschitsch lz Kralnburga, Fermta Nowak in Paula Jalen lz Kralnburga, Franz Supin In Maria Je'en iz Unter-draubUTg oziroma Kralnburga, Cyrlll Hudo-vernik ln Vlktorla Grobotek iz Kralnburga, Friedrich Pelz in Ludmllla Groschel lz Krainburga, Julius Klemenz ln Justine Gaberz lz Kralnburga oziroma Klagenfurta, Jakob Susch-nik ln Antonla Hafner iz Drulouk oziroma Krainburga, Karl Padjera In Anna Brgles 1* Kralnburga, Albin Oblak ln Antonla Hrlber-ochek lz Kralnburga. — StarSl se ponovno naprošajo, da za prijavo rojstev ln smrtnih Blučajev predlože rojstne ln poročne listine.
Kralnburg. (Razveseljiva ulična Bilka.) Na Gallenf elser-Strafle Imajo mimoidoči zelo lep razgled. Tu je otroško lgrlSče. če je lepo vreme, vidimo tam, kako se igrajo otroci s peskom ln na trati. Enotne igralne hlačke, ki so praktične ln lahke, povzdignejo v svoji barvni mnogoličnostl lepo sliko. Tu vidijo starSI, kako neprisiljeno se gibljejo v skupnosti otroci, ki ne vidijo starSev. To j«
Kreislelter Kufl ▼ Sairachtalu
prava naclonalsoclalistlčna vzgoja, ki ie pridne že pri malčkih.
Kralnburg. (Postavljen za Orts-gruppenpresseamtsleiterja.) Pg. dr. Buri an, ki je sodnik na Amtsgerichtu v Krainburgu, je bil postavljen za Ortsgrup-penpresseleiterja Ortsgruppe Krataburg-mesto.
Osslltz. (Službeni apel ln narodnostno delo.) Pred kratkim se je vrflil v ljudski Soli Sawoden mesečni apel političnih vodij. Pri tem je bilo Izvedeno politično šolanje. Ob 16. uri je Slngsplelleiterin zbrala svoje deklice in mladeniči, da jih vadi peti bojne ln narodne pesmi in jih v teh Izuči. Nazadnje so plesali lepe stare narodne plese. Bila je vesela ln posrečena vaška zabava, ter so se vsi okrepi za dnevno delo.
Hrels Radmannsdorf
ABUng: Dečki imajo prednost. V drugem četrtletju Je bilo v ozeimlju občine ABllng rojenih 44 dečkov in 26 deklic. Kot že v prvih treh mesecih tega leta se je tudi sedaj rodilo polovico več moških. Tekom treh mesecev je umrlo 44 oseb, med temi 31 moških ln 11 žensk.
Stranka dela v Sairachtalu
Krelslelter Kralnburga Je pred kratkim obiskal Ortsgruppen v Sairachtalu. Salrach sam ka4e pomemben napredek strankinega dela. Posebno Je Krelslelter KuB Ortsgrup-penlelterju M a 1 e r j u izrekel svoje priznanje za izvrešno delo v oddelku mladinskega vodstva ln športa. Godbeni vodja, ki Je Istočasno zborovodja pevske skupnosti, Je tudi pokazal pomemben napredek glasbenih prijateljev ln pevcev Sairacha. Po Izčrpnem razgovoru o bodočem delu so si ogledali strankin dom. Kleklarsko šole v Sairachu, ki dela v glavnem za Krntner Heimatwerk, Je Krelslelter tudi obiskal. Šolska voditeljica, ki se nahaja kljub počitnicam Se zmeraj tam, je lahko pokazala Krelslelterju zelo lepa kleklar ka dela domače umetnosti. Zadovoljivo se Je zaključil kratek razgovor z županom Sairacha zaradi bodočega Športnega prostora. Dela za to napravo, bodo čimprej začeli s skupnim delom.
Kot prihodno Ortsgruppe v Sairachtalu je Krelslelter obiskal Ortsgruppe Tratten, ki Ima svoj uradni sedež v Oberdorfu. Ortsgruppenlelter Pg. Ottltsch je Krelslelterju ob-
širno poročal in se posebno veselil dijakov ln dijakinj, ki mu kot dragoceni pomočniki pridejo ravno v pravem času za aktiviranje strankinega dela. Tudi tukaj Je Krelslelter lahko ugotovil, da je prebivalstvo zvesto Reichu, ki se hoče udeleževati obnovitvenega dela. Ortsgruppe PSlland ima v svojem Orts-gruppenlelterju Pg. Burgerju posebno aktivnega bojevnika, ki se z vso močjo zavzema za naloge, ki Jih Ima Ortsgruppenlelter. Strankino delo se bo v Sairachtalu strogo in brez kompromisa Izvedlo po naclonalsocialističnih vidikih.
Na povraku v Kralnburg je Krelslelter obiskal Se Ortsgruppo Safnitz. Ortsgruppenlelter Huber, ki je Istočasno vodja Sole v Safnitz, je poln ponosa pokazal .novo urejene šolske prostore, šola Je urejena ln opremljena na najmodernejši način ln je lahko razumljivo, da se otrokom v novo opremljenih razredih bolj dopada ln da Se enkrat rajši obiskujejo Solo. Se v počitnicah Je dnevno polno otrok v Soli, da se tam igrajo.
i Preprečujte škodo, ki nastane zaradi samovnet]a
| Znova in znova ze treba v poletju opo* 1 zarjati na nevarnost, da se more nakopi-| čeno seno samo od sebe vžgati. Škodo, ka* | ter o utrpi nemški narod zato, ker se krma | sama vžge, ali pa pokvari pri prehudem | vnetju, četudi se požar ni razvil, cenijo na 1 več kot 25 milijonov Reichsmark letno. | Skušnje uče, da je mogoče takšno škodo s | poučevanjem in s primernimi obrambnimi 1 odredbami znatno zmanjšati. Zelo važno je, 1 da uporabljamo preizkusne merilce, | s katerimi moremo zmeriti toplino v notra-1 njosti še tako globokih senenih kop itd. | Sumljivi pojavi so: 1. Duh po trohnenju, = tlenju in oster duh vobče; 2. opazna para | ali dim; S. delno vgreznjenje površine ali = pa kotanjaste luknje v senu; 4. zgorele udr-1 tine na površini, lise na senu. Ako se po-| kažejo navedeni pojavi, je treba kopo nujno | preiskati z zgoraj omenjenim merilcem. | Medtem imejte vrata zaprta in preprečite 5 vsak prepih. Domače gasilne priprave imej-| te pri rokah!
nuniniUuiiiiiniiiiiiiHiiiiitiiiuiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiu
vtisov polnimi slikami z afriškega bojnega pozoriSča in lz bojev pri Sebastopolu, na koncu pa po podučnem kulturnem filmu veseli Bavarla-film »Der verkaufte GroBvaterc (prodani stari oče) — res pravi kmečki film.
Pri gledalcih, ki so napolnili dvorano kina do zadnjega prostora, je zapustila lepa izdelava tega novega kina, nadalje čistost slik in dobro glasovno predvajanje zelo zadovoljiv vtis, kar se je pri vseh gledalcih opazilo.
V službi skupnosti
Kino »Wodieinertar v Wotficlner Feistritz otvorjen
V soboto popoldne je Kreislelter dr. Hoc h-b t e i n e r v prisotnosti Landrata Pg. dr. Hintereggerja in drugih zastopnikov stranke in države Izročil svojemu namenu novi kino v Wochedner Feistritz. Za AUgemelne Film-Treuhandgesellschaft, Zweig-
Pomagajte preprečiti gozdne požare!
stelle Veldes, je govoril Pg. dr. Z i p -p e 1 pozdravni nagovor in Je na kratko orisal nastoj tega novega v okrožju Radmannsdorf že tretjega filmskega gledaliSča.
Nato je spregovoril Kreislelter dr. Hoch-Btelner ln je pred vsem poudaril veselo dejstvo, da se je ta lepi, Izredno okusno opremljeni kino lahko ustanovil ob koncu tretjega vojnega leta, kar zopet priča o veliki ln najboljši nemški ustvarljivostl, ki vkljub vojni
ln tekom vojne Se narašča. Krelslelter je nato govoril o nalogah kina v Oberkrainu ln naj tudi ta novi kino v Wochelnertalu da svojim prebivalcem odpočltka, razvedrila ln pred vsem novih moči za nadaljnje naloge, naj bo vzgojno sredstvo stranke ln države ter naj predvsem prebivalcem Oberkralna prikazuje razmere in prilike v VellkonemSkem Reichu ln g tem sploh nemSko življenje v svoji mnogoličnostl in mnogostvranosti ter naj dokončno prebivalstvo seznani z nemškim bistvom in nemškim načinom življenja.
Kino »Wochelnertalc v Wochelner Feistritz naj bo resnično Izobraževalno ln kulturno središče, ki naj bo tudi v tem velikem času zvest pomočnik in naj s tem doprinese svoje za poglobitev skupnostne misli. Z željo, da naj to novo kulturno središče služi ljudski Izobrazbi, Je Krelslelter dr. Hochstelner izročil kino >Wo-chelnertal« svojemu namerni.
Nato so predvajali tedenski pregled z zelo
Gauleiter dr. Ralner v Feldkirdinn
Gauleiter Je govoril na veliki manifestaciji
Gauleiter dr. Rainer Je v soboto obiskal mesto Feldklrchen. Po pregledu strankinih uradov ln po sprejemu v sejni dvorani mestne hiše se je peljal Gauleiter v Himmelberg, kjer je obiskal razna podjetja. Med drugim so mu izročili pri tvrdki Knafl ln SuBmann različna poljedelska orodja za začetmške kmete.
Zvečer je govoril Gauleiter na Adolf Hitler-platzu na veliki manifestaciji, kjer je Imel globoko zasnovan govor. Nato se je vršila družabna prireditev v KdF dvorani. Ortsgruppenlelter Nau se je zahvalil Gauleiterju za njegov obisk ta obljubil imenom Feldkirchnerjev, da vzdrže v svoji bojni pripravljenosti do končne zmage.
Jilate gospodarske navite
Iz Rima Je dospelo v MUnchen odposlanstvo kr. Italijanskega poljedelskega ministrstva pod vodstvom predsednika italijanskega poljedelskega sveta, prof. Mariania. Po sprejemu, katerega so se udeležili zastopniki Italijanskega generalnega konzulata v MUnchenu in Reichs-ernfthrungsmlnlsteriuma, je odposlanstvo potovalo dalje v Regensburg, kjer bo Imelo v prihodnjih dneh razgovor z zastopniki Reichs-ernahrungministeriuma o sodelovanju obeh prijateljskih držav, posebno v vprašanju preskrbe semen.
r«
Dipl.Optiker
t.Jfirontup 1
H 111 e n i n r i,
Bannnoissrflffe is
Mostovi preko vso h ovir
14 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Toda Ffihnrich je bil vprav Fahnrich: mlad in svež in lep, kakor pač mora biti Fahnrich. In njega je bilo najprej zagrabilo.
Iz konzulove družine je pa bil istega dne vpoklican tudi Johann Heinrich mlajši, ki odhaja nemudoma na Westwall. Njegov literarni prijatelj Kari Heinz M811er gre z njim in zamenja svoj lirični peresnik s pio-nirjevo lopato, ne da bi svet pri tem trpel škodo.
Dekleta žalujejo za Fahnrichom.
Raz ven staršev, sorodnikov, žaluje za mladeničem šest deklet iz Ceste na brod, za mladeničem, ki ga še pravkar niso smatrale za resnega in ki je vendar že moral dati žrtev, najvišjo žrtev dolžnosti možev yseh časov in bodočnosti.
Zdaj, ko ne stoji več pokonci, ga ljubijo vsa kot da bi ga bile ljubile že davno in goreče. Sedaj je v njihovih sanjah vsak mož podoben Fahnrichu Heinzu Sonntagu.
Ampak sedaj ljubijo še prav posebno može iz Ceste na brod, ki stoje tam zunaj pri pionirjih. Skoraj vsak dan odpošljejo kakšno pismo ali zavojček, ki o njih ne vedo, kdaj bodo dospeli, ki o njih ne vedo, dali bodo našli še žive one, ki so jim namenjeni.
Grete Sonntag piše, čeprav z nekakšnim obotavljanjem, dopisnico Leutnantu Qui-storpu. Annemarie Sonntag Obermeierju in Wesenber »ovim sinovoma. Hauptmann a. D. piše dolgo pismo svojemu sinu, mestnemu tcidarskemu mojstru piše konzul in pripon koča afapt fo oba njegova sinova božji mi-
losti, ki je Sonntagovo hišo tako trdo zadela Ampak božja previdnost gre svoja posebna pota in se ne da v njih zmotiti.
Mi ljudje moramo trdno in mirno stati.
Najgloblje je pač žalovala Annemarie Sonntag za svojim bratom, ki ga je bila tako močno ljubila.
Tembolj jo je prevzelo pismo, ki jI ga je bil pisal Theo Wesenberg. Bataljon je bil po brzih selih skoraj vsak dan v stikih z domovino in je odpravil pošto, kadar je to bilo količkaj mogoče. Pismo Thea Wesen-berga je bilo prvo, ki je prišlo od pionirjev. Opisalo je natanko potek dogodkov.
Prihodnje dneve in noči se je bavilo dekle vedno znova s Theom Wesenbergom; morda mu je prej delalo krivico, ko njega ln njegovega brata nI jemalo za polnovredna.
Sedaj se je tudi on nahajal vsak dan v nevarnosti.
Smrt je naredila vzajemni nevidni most misli, ki bi se sicer ne bile porajale.
Se nikoli v zgodovini ni bilo in po človeškem prevdarku tudi v bodočnosti ne bo mogoče, da bi se veliki razvoji, ako naj bodo stanovitni, dosegli brez krvi.
Zato je dobro, če imajo starši več sinov, enega za dediča, drugega da rod ne izumr-je, ako kdaj vre na svetu. Vojaki so vsi. Kdo bo preostal, je v božjih rokah.
Po božji previdnosti prerašča rane tako naglo novo meso kakor se na granatnih lijakih razraste nova trava.
Ona hoče, da človeško življenje potratno vre in da je rodovitno, da eadobl moč za svoja podjetja, da ne oslabi, se ne upeha ln ne razžalostl.
Ona hoče veselje do življenja. [ Pra* posebno pri narodu, ki prebiva sredi
nemirne zemljine in ki se mora držati na vse strani.
Pionirji so onega dne potem le prodrli skozi gozd in še en gozd ln še skozi tri vasi naprej, potem skozi neko mestece in na večer dosegli neko vas, iz katere so se bili Poljaki ravnokar umaknili.
Neka vas, v kateri so prebivali Nemci, je gorela.
Vas, v kateri prebivajo Nemci, ne sme goreti.
Stotnija še ni bila čisto v vasi, pa je že gasila.
Hauptmann Zoch med prvimi. Stoji na neki že goreči strehi iz lepenke in gasi stanovanjske hiše.
Leutnant Hansen prihaja z druge strani ceste. Tam gori hlev ln živina mora iz njega.
Mestni zidarski mojster Wesenberg se je lotil uboge vaške cerkvice, sedi, kakor nekoč njegov rojak stari Nettelbeck, na strehi ln odbija ogenj, ki se razširja čez celo vas. Vsaka skupina ima po eno kmetijo v delu. Toliko, da je postavila nekaj straž, ker se nikoli ne more vedeti, iz katere smeri lahko pridejo Poljaki.
Pionirji so izučenl ljudje. Razumejo se na elemente. Tudi na ogenj. Stara vaška brizgalna stoka in cvili v rokah pionirjev. Toda ona še da od sebe, kar se lahko opravi. Neprestano dovažajo vozovi v diru in galopu vodo.
Kar je nemškega, mora priti k Nemčiji, toda ne v ruševinah in pepelu.
Tri kmetije ni več. moči rešiti.
Na vseh drugih pa je bil okrog polnoči pgenj pogašen.
Toda t« pionirjem m aadostuj«, *
Kdor je mogel rešiti svojo živino, jo mora tudi spraviti pod streho. In tisti, na čigar strehi je ogenj pogašen, mora imeti zopet novo.
Mestni zidarski mojster se je lotil stvari ln gre od hiše do hiše.
Cesa je treba tukaj, česa je treba tam? Kje se nahaja to, kar je potrebno za novo ureditev? Kam se lahko spravi pogorelčevo živino pod streho?
Pogorelce same so že davno spravili dobro pod streho. Kjer manjka postelj, jih naglo zbijejo. Kjer ni miz, se opravi mizarsko delo. Nemec ni Poljak in se ne zarije v umazano slamo, ampak naj živi kot človek. Kdor je vse zgubil, je boljše v poljski kuhinji kot je morda jedel prej.
Več kot enkrat so se Nemci selili na Vzhod in tam opravili neizmerno velika dela. Tokrat se je delo opravilo zelo naglo, velikokrat niti ne dovolj naglo, da bi bilo pomagano rojaku. Ce je pa pri roki, je treba takoj pomagati.
Hauptmann Zoch si preskrbi — in česa si ne preskrbi pionir, kadar je treba — šo.. v isti noči nekaj tovornih vozov in pošlje v. mesto po les, žeblje in lepenko.
Ko vzhaja sonce, je vas že gotova, kolikor je to mogoče ob takih prilikah. Rosa pada, tako hladno je. Kuhinja mora izdajati kavo. Povsod okrog ležijo in sedijo pionirji in jedo in pijejo; kmetje se zahvaljujejo onim, ki so jim pomagali. Kar se je živine moralo zaklati. je razrezano in cvre v kuhalnih posodah. Poljska kuhinja pripravlja jed, pri kateri se človek lahko odreče krompirju: sicer bi za meso v kotlu ne Imeli prostora.
»Dalja prlhodnjlčj J
ptran 6. — Stev. 59.
KARAWNKEN BOTE
Sreda, 29. julija 194^
Reidisfugendffihrer \ Kaminu
Ogled laborišC Hillerjugend - Podelilev Ganleilerievega glasbenega darila za zborni koncert v Jllusiksaaiu v Klagenfurlu
V	soboto zvečer je prispel v Klagenfurt RelchsjugendfUhrer Artur Axmann na kratek uraden obisk Reichsgaua Karaten.
V	nedeljo zjutraj se je uradno odpeljal RelchsjugendfUhrer s Stellv. Gaulelterjem T him e lom, Gebletsftihrerjem ln Geblets-UnterfUhrerin po Gauu, kar mu je dalo zanimiv vpogled v mladinsko delo Karatna. Najprej so si ogledali GebietsfUhrerschule v Vel-denu, kjer je ravno nek tečaj Fiihreranw&r-terjev oberkrainske mladine, ki je že pred meseci z uspehom v Landskronu prestal tečaj. UnterfUhreranw&rterjev, podajal pojem posebnih nalog za mladinsko delo v novih ozemljih Kftrotna. RelchsjugendfUhrer se je zanimal za vse posameznosti poduka in stavljal vsem mladeničem, ki napravljajo Izredno bister vtis, Številna vprašanja, na katera so zelo zadovoljivo odgovorili. V kratkem nagovoru je izrazil svoje veselje, da gredo oberkrainski mladeniči s tako očividnim navdušenjem na delo nemškega mladinskega gibanja in je dobesedno nadaljeval: »Priznati moram, da ste se tukaj zelo veliko naučili. Vi boste nekoč mladinski voditelji. Imejte vedno pred očmi, da od visi vrednost skupnosti od vrednosti vodje. Radi tega morate biti v vsakem oziru zgled, če hočete nekoč sami postati vodje. Najlepše je pri nas nerazdružljivo tovarištvo, ln ničesar ni, kar bi nas moglo razdružiti. Skrbite, da bo v Oberkrainu ravno tako kakor pri nas v Reichu!« Mladeniči so se s pesmijo zahvalili za besede ReichsjugendfUhrerja.
Nato so se odpeljali v Reichssportschule v Landskronu, kjer je nek tečaj za Unterfllhrer-anwarterje iz Oberkraina — to je že šesti v tem letu — pokazal ReichsjugendfUhrerju svoje znanje. Tudi tukaj je 110 mladeničev napravilo enako dober vtis.
Posebno ugoden vtis je napravil nato sledeči obisk velikega taborišča otrok lz Oberkraina in MleBtala, kjer so v prvič na temeljitem šolanju in utrjevanju. Taborišče je v Seebodnu ob Osslachersee in 50 belih šotorov, v katerih vse blišči od čistosti in reda^ je šolski primer za to, kaj zmore napraviti nemška vzgoja — pravilno zajeta — tudi lz mladine, ki poprej o vsem tem m imela nobenega pojma. Pod vodstvom HJ-FUhrerjev iz ozemelj K&rntna in Salzburga jih uče tukaj na vojaški način temeljnih pravil reda in discipline.
Veselo je gledati kako mladina lz MleBtala ki
Oberkraina vse to opravlja, ln kakšno veselje ima na tem, če more naiučene pojme podati dalje svojim tovarišem. Reichsjugendftihrer Axmann se je zelo veselili nad pionirskim de(-lom K&rntner Hitlerjugenda
Gebletsslngschar je dobila glasbeno darilo
Ob navzočnosti ReichsjugendfUhrerja se je v nedeljo zvečer razglasilo v velikem Wappen-saalu des Landhauses v Klagenfurtu svečano podelitev glasbenega darila in sicer prvič za leto 1942 Gebietssingscharu.
Pri tej podelitvi glasbenega darila se je v veliki dvorani vršil zborovni koncert Hitler-jugend Kftrnten pod vodstvom Hauptgefolg-schaftfUhrerja Anderluha, pri katerem so sodelovali Gebletsslngschar in Bannsingschare lz Vlllacha, Spittala an der Drau ,in St. Velta an der Glan.
Zrlev komunističnih zločincev
Pogreb župana Erhsta Lukanza
Dne 15. t. m. Je župan Lukanz postal žrtev po komunistih zasnovanega umora, ki je pretresel vso občino in daleč na okrog vse ljudi, ki so poznali tega dobrodušnega človeka.
Dne 18. t. m. ob deseti url so položili ranj-kega v grob na pokopališče v Kaieru, v neposredno bližino kraja njegovega delovanja ln dolžnosti. Tu počiva v duhu med nami, braneč svojo občino pred hudo kaznijo, ki jo je zakrivil s svojim zločinskim morilskim dejanjem podivjani soobčan.
Krsto pokojnika ln zid mrliške sobe je pokrila vrsta krasnih vencev z lavorjevim vencem našega Kreisleiterja in Landrata. Ob navzočnosti oddelkov H, H J in KVB, županov sreza, mnogoštevilnega ljudstva, godbe iz Neumarktla, ki so izkazali pokojniku poslednjo čast, je Kreislelter v spremstvu Landrata in zastopnikov NSDAP sreza Radmannsdorf položil venec. Po poslednjem pozdravu krsti
Mlado Sn staro se zabava v vodi
Kopališče Krainburg \ polnem obraln
Mestno kopališče Je bilo šele pred kratkim otvorjeno za kopanje, kar se je Izvršilo že vdruglč od njegovega obstoja. Lansko leto je bilo dovršeno. Veliko število kopalcev kaže na velik kopalni obrat, kakor ga Krainburg fie nI doživel.
»Dolgo pričakovano ln končno vendar u-resnlčeno«, lahko rečemo. Toda so globlji razlogi, zakaj kopališče že ni bilo poprej otvorjeno: rešiti je bilo namreč vprašanje poslujočega kopališkega mojstra. Sedaj so kopališkega mojstra dobili, ter se razvija kopanje pod strokovnim nadzorstvom, kar se bo vršilo leto za letom, s čimer bo obisk tudi naraščal.
Imamo sedaj priložnost, da kopališče nekoliko bližje ogledamo. Z veseljem smemo ugotoviti, da je plavalno kopališče v vsakem pogledu urejeno. To velja glede čednega zuna-nejga poslikanja kot tudi glede basenov in vseh pripadajočih naprav. Če slišimo, da se bo tudi to leto podučevalo v plavanju, smemo vsem, ki ne znajo plavati, svetovati, da to priložnost Izrabijo. Kajti kdor ne zna plavati, Ima samo polovico toliko od življenja...
Kdor si je ogledal terase, basene, ali sicer celotno napravo, je opazil samo vesele obraze. 2e zgodaj dopoldne se veselo smejijo novinci, kajti topla voda jih vleče, da hlastno skačejo v vodo; brez razlike, če so to odrasli ali mali otroci. Smemo javno priznati: ravno med najmlajšimi je mnogo dobrih plavalcev, ki se veselo zabavajo ob drogu, ob onem starem in vedno novem Izviru malih in veselih vodnih zabav. Tudi ne smemo pozabiti na sončno ko-pelj na terasah ln ostalih ležiščih, ter Je sonce v zadnjih dneh posebno močno sijalo ln jo vsem kopalcem dano upanje še za nadaljnje kopanje. Prva pordečelost, kot barva kuhar
Bild: Kiemeswenger, Klischee: NS.-Gauverlag
nega raka, je bila pri posameznikih občudovana in iz otroških ust se je slišalo, kot že od nekdaj poznamo: »lepo je da imamo počitnice in da smo lahko večkrat, na žalost staršev, cel dan v kopališču.«
Smemo upati, da bo kmalu mestno kopališče Kralnburga pokazalo daleko večji ln kopalni obrat kot v lanskem letu, ko se je kopališče šele odprlo.
Omembe vredno je tudi, da se bo dosedaj obstoječa naprava po dolgem in širokem še bistveno razširila. Med drugim se namerava Izgraditi 10 metrov visok skakalni stolp s posebnim bazenom, ter bodo tudi še razne druge naprave bistveno povečane. Da se bo poleg tega vzgledno napravljenega kopališča še nahajal v bližini največji športni štadion Oberkraina je že vsem znano, ter se vsi že sedaj veselimo na skorajšnji pričetek skupnega dela, da se izgradi ta najjužnejša naprava Veliko-nemškega Reicha.
Kopališču, v katerem je preskrbljeno za dobro nadzorstvo ln oskrbo, ne manjka nič drugega, kot vsak dan žarkega sonca, katerega z močnim — ahoj — kličemo, da nam še dolgo in toplo sije.
Herbert Arthur Koch.
Vodoija \ Westpreufteim imajo več rib
Vsadili so milijone postrvi, belic in ščuk
Vodovja WestpreuBena so se odlikovala pred svetovno vojno po obilnem ribjem bogastvu, pri čemer losos iz Visle ni niti igral glavne vloge. Med poljsko dobo. so Poljaki tako izropali ribe, da je to komaj verjetno. Visla na primer, ki je bila nekoč tako bogata z ribami, daje danes sgmo neznatne množine rib. Ob zopetni priključitvi vzhodnih ozemelj je bilo najvažnejše, da se dvigne ribarstvo in da se obnove po Poljakih zelo zanemarjena ali pa opuščena gojišča rib in ustanove nova.
2e v kratkem času so dale vališča državne naprave za ribogojstvo kot tudi dva zavoda deželni ribiški zvezi in dve nadaljnji vališči večje množine dragocenih mladic. Na podlagi teh dobav so lahko spustili v [vodovja WestpreuBena v letih 1940 do 1942 500.000 ščuk; skoro 2,500.000 potočnih postrvi In prc"co Wr? mlWone belic. Poleg tega
in izraženem sožalju pokojnikovi vdovi, trem otrokom ln ostalemu sorodstvu, ln ob komandi >Stilgestanden« je zaigrala godba žalno koračnico v počastitev zadnje županove poti do groba.
Krelslelter Dr. Hochstelner je spregovoril sledeče globoko ganljive besede:
»Potrt v globoki žalosti čutim dolžnost ln čast, da se ob odprtem grobu poslovim od tebe, Ernst Lukanz, župan iz Kalera, in težko obsojam brezvestnega morilca in njegove pajdaše ter ti zagotavljam, da jih bo zadela zaslužena kazen. Mi poznamo morilca, ki nima ničesar skupnega z narodom prelepe ln blage zemlje Oberkraina. Narod s temi morilci ničesar skupnega imeti ne more, zato hoče Nemčija v tej pokrajini ustvariti mir ln srečo ln ne bomo prej odnehali, dokler ne bo zagotovljen popoln uspeh in zmaga.
V tem trenutku je potrebna jasna opredelitev vseh, da s svojimi dejanji dokažejo, da nimajo z zločinskim komunizmom, ki bega ln mori nedolžne ljudi po nalogu Moskve, ničesar skupnega.
Dokazano je, da nimajo ti zločinci do naroda prav nikakega usmiljenja ln pravijo, da jim nI mar, koliko žrtev tega naroda pade kot posledica njihovih zločincev, ter na ta način hočejo narod prisiliti, da se jim pridruži. BaS sedaj je trenutek, da se narod tem zločincem odpove in pokaže to tudi s svojim dejanjem. Ti, župan Ernst Lukanz, si bil eden najboljših za našo državo, s tvojo smrtjo je občina Kaler zgubila neutrudnega borca za lepšo bodočnost Evrope, tvoja občina pa svojega najboljšega prijatelja m očeta, ki je poznal le skrb in odgovornost pri Izvrševanju dolžnosti v korist m blagor tukaj živečega človeka. Najhujši udarec s tvojo smrtjo je prizadet tvoji ženi ln tvojim trem otrokom, ki so ostali
brez moža m očeta, ln naša sveta dolžnost bo,
da se bomo brigali za vse težnje njihovega bodočega življenja.
V tem trenutku, ko se od tebe poslavljam y Imenu stranke ln Reicha, se tebi, Ernst Lukanz zahvaljujem za vsa tvoja dela. Umrl si kot zaveden Nemec ln borec na polju tvojega neumornega dela, živel pa boš še dalje med nami v duhu kot sveta žrtev svojega prepričanja. Ker si s svojim delovanjem odvrnil od svoje občine veliko nesrečo, zahtevamo od vas občanov, da budno pazite na morilce, ki jih ml poznamo in ki utegnejo priti še k vam. Vaša dolžnost je, da najmanjše prestopke javit« oblastem, da se ta umor m vsi drug^ zločini malopridnih elementov maščujejo ln kaznujejo najstrožje po zakonu.
Ti pa Ernst Lukanz, župan v Kaieru, počivaj v miru; v duhu živiš med nami, kajti ml se borimo naprej do končne zmage.«
Zadoščenje tega umora lz zasede na župana Lukanza je bilo javno razglašeno. S tem je bil ta zločinski umor kaznovan, dalje Je pa tudi dokazano, kako brezvestno žrtvujejo komunisti za brezglave zverinske namene svoje ljudi. Županu Lukanzu pa Je bil s tem postavljen najlepši spomenik njegove plemenitosti, ker njegova občina ni bila s to kaznijo neposredno prizadeta in bo dala pobudo, da bodo vsi občani, kakor v sosedni občini Neu-marktl, z najostrejšimi sredstvi varovali morebitne nadaljnje napade komunističnih zločincev v našem kraju.
Obnoua vzhoda
Pomladansko ribarjenje v vodah Generalnega okraja Lettland je bilo kljub hudi zimi zelo donosno tako na morju kot tudi v celinskih vodah. Po neki objavi ribarske centrale so tekom šestih tednov ujeli 3,8 milijonov kilogramov rib. Največ je bilo trsk ln slanlkov, ki so okoli 20 cm dolgi. Razdelili so jih med civilno prebivalstvo ln Jih uporabili tudi za vojaštvo. Del so jih nasolill. Ribogojstvo vsled vojne ni trpelo. V tej jeseni bodo dali v vallšče kar največ iker.
V prvi polovici meseca julija Je dospelo za; obnovo poljedelstva v Belo Rusijo zopet nekaj pošiljk plemenskih bikov (temna nižinska živina) lz okolice Magdeburga, kot tudi plemenskih bikov lz Lettlanda (letska rdeča živina). V nadaljnjih pošiljkah so poslali različne črede svinj v Belo Rusijo, ki naj tvorijo podlago za izrejo dobre ln odporne svinjske rase. V bližnjem času pričakujejo čredo nemških podeželskih ovc, za katerih razvoj daje Belorusija posebne razvojne možnosti.
NSV Relchssemlnar Blumberg, Berlin, iz-obrazovališče Reichsleitunge fUr Volkspflege-rlnnen je bil to leto prestavljen v Oberschle-sien v svrho absolvlranja prakse. Učenke so bile prideljene za praktično družinsko pomoč pri družinah naseljencev v okrožju Sa.ybusch in bodo tam poverejne z odgovornim delom y Ostlandu.
Iz vseh krajev sveta
so dobili 80.000 potočnih postrvi in 185.000 morskih postrvi iz ozemlja stare države in jih vsadili v vodovja WestpreuBena. Nadalje so obdržala jezera in reke WestpreuBena samo v letu 1941 preko 100.000 jeguljnega nasada.
Na ta način se bo ribarstvo v vodovju WestpreuBena vključno Vislo že v dogled-
Poslani član der Nalionaisozialisti* schen Volkswohliahrl NSV
S tem izpolniš častno dolžnost. Noben rojak, ki se zaveda svoje odgovornosti, se ji ne more izogniti.
nem času znatno povečalo in bo v nekaj letih Reichsgau zopet postal tako bogat 9 ribami, kot je bil nekdaj v Nemčiji,
Med »lino nočno nevihto, ki je opustošila Kreis Rippin, kjer je tudi sicer največ neviht v osvobojenem Vzhodu, je strela udarila v neko kmečko poslopje v kraju Balinu ln usmrtila 21-letno hčerko nekega kmeta v postelji. Pri tem pa strela na kmetiji nI napravila nobene škode m tudi nI povzročila nobenega požara.
Od časa do časa daje zemlja od sebe vedno znova kaj od svojih mnogih zakladov, ki počivajo od pradavnih časov v njenih velikih globinah. Tako so pri Siebern (Kreis Wasser-mlinde) našli neki prebivalci v nekem okopu na vresišču, ko' so kopali šoto, v giobočinl 1.40 m dragocen starinski germanski zlati okras, ki je bil narejen iz enajst okroglih plošč lz čistega zlata. Plošče Imajo lepe okraske v sredini m ob robu po vzrocu pik in spletk. Doslej so v hanoverski provinci imeli samo dve taki najdbi, ki bi se mogle primerjati z ravnokar navedeno.
Štajerska dekleta DdM, ki lz zdravstvenih razlogov niso na delu pri žetvi, delajo med počitnicami šablone Igrač, ki jih odpošljejo na vse Banne v ozemlju in ki rabijo za vzorec pri akciji BdM glede božičnih Igrač.
Po 67 ln pol letih skupne življenjske poti je zakonska dvojica Philipp Mliller v Mllnstru (Westfalen) dne 13. julija lahko obhajala svojo »kameno poroko«, ki je sicer tudi prva v mestu MUnster. Zakonca sta stara 92 odnosno 89 let.
V peruanskem glavnem mestu IJml je toplomer, padel na 11 stopinj pod ničlo. Take zime tam ne pomnijo že celo četrtstoletje.
Zaradi požara istanbulske tovarne platna Bezlryag v mestni četrti Unkapanl ob Zlatem rogu je pogorelo tudi 34 hiš v neposredni okolici; večinoma so to bile lesene stavbe. Pozno v noč je bila požarna bramba zaposlena z gašenjem ogromnega požara.
Iz Buenos Alresa javljajo, da se je ponovni mrzli val razširil čez celo Argentinljo. Bojijo se številnih žrtev in primerov bolezni, ker v večini hiš zaradi močno raclonirane potrošnje premoga nimajo nobene kurjave ali pa morejo le malo ur podnevi ogrevati.
Jamajko je ©pustošil hud tornado. Zlasti v Kingstonu, glavnem mestu tega otoka, je bila škoda velika. Tudi lz Zedinjenih držav poročajo o katastrofah. V Nebraski so poplave, 5000 oseb je brez strehe, 30 jih je doslej utonilo. V nekem premogovniku pri Hazardu (Kentucky) se je pripetila eksplozija, pri kateri je Izgubilo življenje 30 rudarjev.
Iz tretjega nadstropja neke hiše v Troppauu je strmoglavil nek mal otrok lz okna in ob-vlsel na robniku. Neko 15 letno dekle je po-držalo predpasnik, v katerega je padel otrok, ne da bi se poškodoval.
Zgodovinsko znamenito mestece Neucrburg na zgornjem Rhelnu Je ob začetku vojnega obračunavanja s Francijo veliko trpelo pod sovražnikovim napadom m je bilo skoraj popolnoma razdejano. Pomogljive roke so bile med tem na delu, da bo kolikor mogoče od«
stranile škode. Zdaj se je mogel po obnovi razdejanega Neuerburga vseliti v svojo novo postavljeno dedno kmetijo prvi kmetovalec.
Izredno obilo otroškega blagoslova je bila deležna neka rodbina v Westfalenu. Ko je zakonska žena L. Braune še le pred pičlim letom podarila življenje dvojčkom, je sedaj postala mati trojčkov, treh zdravih deklet.
Na ne vsakdanji način si je pomagalo nekaj prebivalcev iz Neuenhofena (Kreis Haldens-leben), ki niso Imeli več potrebnega časa, da bi pasli gosi. Pripravili so nekaj večjih lutk ln jih postavili h gosem na travniku. Kakor so dognali, se gosi ne oddaljijo preveč od lutke, ampak tečejo takoj k njej, ako jim navidezno grozi kakšna nevarnost. Ta zgled sa posnemali tudi v nekaterih drugih krajih. Vprašanje je le, če ne bodo živali nekega dne vendar spoznale, da lutka ne more storiti ničesar ne za ne zoper nje.
Kakor poročajo lz Akrona (v državi Ohio USA), je velik požar opustošil velikansko zra-koplovno lopo Goodyear, ki je bila največja svoje vrste na svetu. Obseg škode in vzrok požara še niso mogli ugotoviti. Lopa je prej enkrat rabila za to, da so spravili pod streho severnoameriška letala »Acron« in »Macon«.
Japonsko vojaško upravo na Sumatri, ki obstoji tam od srede marca tega leta, bodo sedaj spremenili v civilno upravo.
Te dni je praznovala babica Minna Winter v Bellenrode (Kr. Gottingen) svoj 40 letni poklicni jubilej, žena, ki je vsakemu vedno rada pomagala ln bila zato priljubljena v kraju samem kakor v okoliških občinah, je mnogim otrokom pripomogla, da so zagledali luč sveta. Slučaj je nanesel, da je bil prvi otrok, ki se je narodil z njeno pomočjo kot samostojne babice, deklica, ki Je pozneje postala njena si-naha. Tako zgodaj si pač še nobena tašča ni ogledala bodoče Izvoljenke svojega sina.
V grajskem parku v Blsenzu stojita dve lipi, o katerih poročajo, da sta lz časov cesarja Rudolfa H. Ena izmed teh lip je prlrodoslovno čudo. Raste nad mogočno grajsko kletjo. Njene korenine so se prerile skozi strop kleti ln vise prosto v prostor kleti, čeprav torej ta lipa nima nobenega zarejališča, se blišči njen vrh v polnem krasu listnega zelenila, vsako leto poganja nove liste in stalno raste naprej.
Skrbnik planinske koče na vrhu Arosez WeiBhorna (2657 m nad morsko gladino) je nasadil na njivi krompir ln zelenjad. Krompir in neke vrste zelenjadi uspevajo.
Italija je pričela graditi dalmatinsko obrežno cesto, ki sicer uporablja en del že obstoječih cestnih prog, a jih vendar tako izgrajuje in razširja, da lahko govorimo o popolnoma novi cesti. Nova »Litoranea«, kakor pravijo tej obrežni cesti, bo znatno koristma ta*o splošnemu gospodarskemu kot tudi turistov-skemu prometu.
Pomorska blagajna skupno z Relchserho-lungswerkom DAF, Gaudienststelle Auslands-organisation se je odločila, da preskrbi mor* barjem na veliko zasnovan odpočitek, Odpo(
t

Sreda, 20. julija 1912.
KAKAWANKEN BOTE
Stran 7. — Štev. 59.
Cftka potrebni mornarji naj namreč dobe 14-dnevnl počitniški oddih, ki ga je načeloma vpoštevatl v redni dopust. Novo Je to, da se je AO od NSDAP Izjavila pripravljeno, da krije stroške za oddih družinskih članov. Pri tem jih je vodila misel, da naj vendar mornar, ki mora že vsled svojega poklica dolgo časa živeti izven družine, prebije svoj dopust skupno s svojimi družinskimi člani.
Da doseže Se večje sodelovanje med vsemi odgovornimi člani, je Kreisleiter v Goslarju sklenil, da v vsakem kraju pod vodstvom enega dostojanstvenika ustanovi »vaški svet«, v katerem sede med drugimi: župan, Orts-bauemfilhrer, Frauenschaftsleiterin, Leiter des Ortsheimwerkcs, zastopnik Relchsbunda nemških družin, Ortsobmann der Deutschen Arbaitsfront, Ortebeauftragter NSV socialnega skrbstva in zaslužni frontni vojaki. »Vaški svet« bo najmanj enkrat mesečno obravnaval in sklepal o vprašanjih, ki zadevajo splošne Interese vasi.
Muhe »o tako žrle vprežene konje nekega kmeta iz okrožja Hildeshelm, da so se konji splaSill in čez mal nasip zdlrjali v Innerste, Ikjer so utonili. Voznik se je le s težavo v zadnjem trenutku rešil na suho.
Ko je trgala rože na pokopališču na mag-deburškem neka 9-letna deklica, jo je ubil nagrobni kamen, ki se je prevalil. Otroka je
kamen pritisnil v neko ograjo ln tako težko poškodoval, da Je kratko nato umrl.
2ena ministrskega predsednika v državi Thai je bila imenovana za podpredsednika, kot to uradno poročajo. V državi Thai Je bila že poprej navada, da so žene visokih osebnosti, ki so bili posebno zaslužni za državo, dobile visoke častne vojaške nazive.
Jesetrl so najbolj redke ribe v severnem morju in na vzhodnih jezerih, jih pa ribiči radi lovijo zaradi velikosti in njihovih okusnih iker. Pred nekaj dnevi se je zopet ena teh veJiklh. rib težka 60 funtov ujela v mreže ribiča lz Rechtenflecha na spodnji Weseri. Velika in močna riba se je obupno branila ln Je s svojimi ostrimi hrbtnimi hrustanci ranila ribiča na glavi. Tekom zadnjih let so ujeli samo nekoliko jesetrov, vsekakor pa je bil med njimi en je-seter preko 250 funtov težak, ki so ga ujeli pri Norddelchu.
Plini, ki se tvorijo v gnojničnlh greznicah,
lahko smrtno delujejo. Tak nesrečni slučaj se je pripetil na kmetiji v Weenermooru. Ko je hlapec hotel zlesti v gnojnično greznico, so ga plini takoj omamili ln j« padel v nezavest. Tudi sodelavci, ki so hoteli hlapca rešiti, ao takoj omedleli ko so zlezli v greznico, mogli so se pa še rešiti. Ko so hlapca čez nekaj časa zvlekll na zrak, so morali na žalost ugotoviti, da je med tem že umrl.
Vsled poledice, ki je nastala vsled slabega vremena, je strmoglavilo na Golling-Modllng-ozemlju na Štajerskem 25 mul ln trije konji. Živali so se odstranile lz črede ln so padle 200 metrov globoko čez skale, kjer so obležale vse razmrcvarjene.
Šolski otroci v nekaterih krajih bavarskega gozda nabirajo v gozdovih borovnice, katere darujejo kot konzerve predelane afriškemu zboru. Preko 100 literakih steklenic. Zbirka se pa nadaljuje, dokler bo fie kaj borovnic v gozdu.
Enega Izmed najbolj redkih poukov daje
Gorsch-Fockschule v Blankenese-Hamburg. Tu se namerč zelo pečajo s sviloprejkaml, z opra* vllom, pri katerem se ne zadovoljujejo samo s tem, da globoko zamišljeno stoje pred valilnicami, ampak da tudi dejansko pokažejo u®pche. šola Je bila že v naprej srečnem položaju vsled tega, ker se nahaja v neposredni soseščini murve. Od svojega nastanka dalje radi obiskujejo to šolo, razumljivo, če se pomisli, da samo malo zavodov lahko podaja tako nenavadni pouk.
Kako velike zahteve se stavijo na gorske rešilne postaje nemškega alpskega društva, kaže pregled o delovanju »Salzburger Berg-wachU. Vkljub temu ,da vsled vojne primanjkuje v gorskem reflevaju Izurjenih gorskih reševalcev, so se reševanja v zadnjih letih še
pomnožila, kar ima vzrok v tem, da naprav-ljajo gorske ture nelzvežbanl hribolazcl brez vodnika, dočim Je bilo to v mirni dobi na>-sprotno. 8amo v zadnji zimi je »Salzburger Bergwacht« poslala 4470 mož v 745. »lučajih. Pri teh reševanjih je bilo 11 mrtvih najdenih in okoli 100 oseb s polomljenimi ln poškodovanimi nogami ln rokami spravljenih na varno. Ob poletnih mesecih mora, biti stalno ob koncu tedna 170 gorskih reševalcev na potu. Poleg reševalne službe pri gorskih nesrečah pazijo ti možje tudi na to, da se odredbe glede varstva narave spoštujejo. Tudi v tem pogledu Imajo veliko delovno polje, ker le prepogosto prihajajo »prijatelji narave« z izru-vantml gorskimi rožami v dolino,
24 verižnlkov lz Doulionsa v severni Franciji je bilo prepeljanih v koncentracijsko taborišče. V Montdidieru je bil zaprt inženir, ki se je opravičeval, da je lz človekoljubnosti za reveže shranil 30.000 kosov mila, 6000 ton moke, 6200 metrov blaga, in 117 naramnic. Dokazali so mu pa, da je verižni k.
Posebno čvrstost kmečkega rodu ob spodnjem Renu dokazuje najstarejša kmetica ia kmečke vasi iz Niederberg pri Mettmannu. Ona še zmeraj dela s svojimi 95. leti dnevno v svojem kmečkem gospodinjstvu na prvem mestu.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
(DuiiSjch metliediseh und praktisek
2.
93. STUNDE
Wichtige Worter in gebrauchlichen Sate-verbimdungen
1. Mein Hausarzt hat mir eine aus« gezeichnete Arznei verschrieben. Werfen Sie die Asche nicht auf den Boden; hier ist ein Aschenbecher. Atemlos kam der Bote in das Zlmmer und erzahlte das Ereignis. Die Luft ist hier herrlich; atmen Sie tief!
Der AttentSter wurde unmittelbar nach dem Attentat verhaftet. Ich bitte Sie, mir meine Koffer biB imorgen aufzubewahren. Auf den Bahnhofen gibt man das Gepack in die Gepacksaufbewahrung. Gestem mulJte ich wieder bis 2 Uhr frUh aufbleiben.
Wir brachen schon um 4 Uhr friih auf. Es ist nicht taktvoll, sich einer Gesell-schaft aufzudranRen.
6.
7.
9. 10.
11.	Der Inšpektor kam an zwei aufein-andeMolgenden Tagen in die Schule.
12.	Dean Preietreiher wurde eine schwere Geldstrafe auferlegt.
13.	Wer hat die ganzen Erdbeeren auf-gegessen? Natllrlich der Karli.
14.	Sein merkwiirdigea Benehmen ist mir schon lange aufgefallen.
15.	Zeigen Sie nicht so auffallend, daB Ihnen dieser Mensch unsympathisch ist.
18. Das Quellwasser wurde in grofien Beh&ltern aufgefangen.
17.	Meine Auffassung deckt sich leider nicht mit der Ihrigen.
18.	Wie fasscn Sie dieses Schreiben auf? Ich halte es fiir gunstig.
19.	Der von den Banditen ermordete Gen-darm wurde im Gestriipp aufgefunden.
20.	Ich fordere Sie zum letzten Male auf, die Wahrheit zu Bagen. Wenn Sie dieser Aufforderung nicht nachkommen, so haben Sie die Folgen selbst zu tragen.
21.	Es ist notwendig, alle Volksgenossen
iiber die Schadlichkeit des Bolschewis-mus aufzuklaren.
22.	Wir hielten uns 8 Tage In NUrnberg, der Stadt der Reichsparteitage, auf.
23.	Es ist Ihnen nicht unrecht geschehen, also brauchen Sie sich dartiber nicht aufzuhalten.
24.	Nachdem Beruhigung eingetreten war, wurde das Standrecht wieder auf-gehoben.
25.	Nach dem Gewitter heiterte sich der Himimel auf.
26.	Er war hergefallen, ich sprang zu ihm hin und half ihm auf.
27.	Da h8rt sich alles auf.
28.	Horen Sie doch auf! Das ist ja immer die gleiche Geschichte.
29.	Wer Bedarfsgegenstande in groBerer Menge, als er benotigt, aufkauft, ist ein Volksschadling.
30.	Haben Sie die Marken schon auf-
geklebt?
Worter
atemlos — zasopel
aufbleiben — bedeti
aufbrechen — odpraviti se
aufdrangen — vsiliti
aufeinanderfolgend — zaporeden auffallend — pozornost vzbujajoč, opozor-
Ijiv, očiten auffangen — ujeti
Auffassung (w) — pojmovanje, razumevanje
auffassen (etwas) — razumeti, pojmovati
auffinden — najti
auffordern — pozvati
aufhalten (sich an einem Ort) — bivati,
zadrževati se aufhalten (sich iiber etwas) — razburjati se zaradi česa, nejevoljen biti nad čim aufhelfen (jemandem) — pomagati, vzdigniti
aufkaufen — pokupiti aufkleben — prilepiti Bedarfsgegenstand (m) — potrebščina Beruhigung (w) — pomiritev herf alien — pasti Standrecht (s) — preki sod taktvoll — dostojen, obziren
Redewendungen
Unsere Auffassung — naše pojmovanje decken sich — ujemati se da hort sich alles auf! — sedaj je pa Se dovolj!
PiAMEN
Schmiedejjenossensehaft m b. H.
Bau- u. SchuhnSgel, Handelschrauben, Isola« torenstiitzcn, Sklbindungen, Kunstschmiede
KROPP-OBERKRAIN
Jekama ttqetsAetpet
GESCHIRft PORZELLAN H OLZ WAR E NEUMARKTL
ESSIG
Fabrik C.W««a«r Klagenfurl
Die Einschreibungen in die Staatliche Meisterschule des deutschen Handwerks in Klagenfurt, Strutzmanngasse 19 (friiher an der Staats-gewerbeschule in Villach), fiir das Wintersemester 1942/43 finden in der ersten Woche September statt.
Fachabteilungen:
1.	Meisterschule und Berufsfachschule des deutschen Holz- und Steinbild-
hauerhandwerks.
2.	Meisterschule und Berufsfachschule des deutschen Tischlerhandwerks (Raumgestalter).
3.	Meisterschule des deutschen Malerhandwerks (Maler, Schriftenmaler, Werbezeichner).
4.	Meisterschule des deutschen Schmiedehandwerks (Kunstschmiede und Metallbildhauer).
Vorbedingungen fiir die Aufnahme:
a)	Berufsfachschulen (8 Semester): Beendigung des 14. Lebensjahres im'
Jahre 1942.
b)	Meisterschulen (4 Semester): Mit Erfolg abgelegte Gesellenprilfung"
oder Abgangszeugnis einer Berufsfachschule. Aufnahme von Gastschiilern zulfissig.
N&here Auskiinfte erseheinen demnachst in der Tagespresse. Schriftliche Voranmeldungen sind elnzuschicken an das Berufs-erziehungtwerk dea deutschen Handwerks in Klagenfurt, Handwerks-
kammer (BahnhofstraBe Nr. 40).
Groljhandel In Textll, Bekleidung, Kurzwaren und Galanferie
M. u. R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
Adt II.H i I l«r-P < Hi

SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.

EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES
PAPIER- UND PAPPENFABRIK
J. fyuttatseft - &ohn
KOLITSCHOU BEI DOMSCHALE
Sammeli
Zbirajte
Alf papier! star papir!
Wir kanlen jede Meige! Knpajemo vsako mnotino!
KAFFEE ERSATZ
F a b r i k C.Wenger Klagenfurt
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenfurt
Salmstrafie Fernruf 1486
tisekpiefietei
Glocke
Sf.Veif a. d. Save
Stran 8. — Štev. 59.__KARA W A N K E N BOTE
Sreda, 29. julija 1942.
JW'
Franz Kregar
Mobel-Tischlerei Wisdimarje St. Veil a. d. Save
J)mtt>cfie& HaufdauA
KARL KOSCHEL'S NACHF. - NEUMARKTL
SPEZEREI, KIIRZ WAR EN, MANUFAKTUR, SCHUHMACHERZUGEntfRE, FAHRRADMXIVTEL SCRLAIJCHE, IIVIIS II \ LTG E KATE, SCHUL ARTIKEL
Sehaf-, Ziegen- und Kalbsleder, schwarz und far big fur Schuhe, Bekleidung und Taschner
cSpezialfmus fur 9Cerrenmoden
f&U,

polago. Hans I rn-nill(|Pr. Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
1799—7
I'oSlnc znamke
Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rab-Ijene.Poštnine pro ste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Briet-marken - Versand Briickl - Karnten, Postfach.
Ženitve
Fant, olirlnlk, srednjih let, želi spoznati gospodično, ki zna urejevati in delati na vrtu. Starost 2 5— let. Dota naj bo nežnost in dobrosrčnost. Dopise s sliko pošljite na Karaw. Bote Krainburg, pod
„Temnolaska".
Razno
Lisinali rezani les
bukov, hrastov, je senov, javorov, jel šev, orehov, kupim.' Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol ■ kermarkter Strafie Bahniibersetzung.
Čoln (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbepod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfun
Mali lotoqralskl aparal po možnosti LFICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt
liaiilsihllsih ItmloII /.immermaler umi insiretiher.Sairaih Sl.Harl 50, se pjrl* pOrOtfl. 1976—23
Ali ste že pregledali kleti in dvorišča ? Povsod še stojijo nepotrebne ropotije. „Mali oglas" Vas reši stare šare.
V vsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o sebi „Mali oglas"! Od tod tudi — uspeh!
Ne pozabite naročiti „Mali oglas"! Zamuda povzroča škodo!
„(Runo"
Xedenvecfte. Sen. mit 6e«cArdnft<er J€aftim$, JlCeuimmMl
Klagenfurt, Paradeisergasse 4, Ecke Domgasse 8 > Ruf 1245
Anton Wagner
Radmannsdorf Farberei
und
chemische Reinigung
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
I rizerskeqa vajenca ali vajenho
sprejmem takoj. Ogrizek, Friseur -Zwischenwassern.
1971—1
liamnoseškeqa vajenca sprejme
Iran/. Lenel/, Melnmelz. Mann.v-
bnrq 5. 197s—v
Nolerja
za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Biissing, samO prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlsdimied, Sagewerk Villach, St. Johannstr. 23.
Nloqralski vajenec (ka) se sprejme. — Predpoqoj dober risar. l:oio luq, liralnliurq.
1940 -1
liljufaviiicnrskcqa vajenca, zdravega in poštenega, takoj sprejmem. Kupim tudi klnviaturslio otroško harmoniko, — javiti pri Markitsch Franz, Schlosserei, Wart Nr. ill bei Krainburg. 1957—1
Iščem za svojo 15 letno hčerko, učenko trgovske Šole, sta.novanie In hrano v hrain-tlUrqil od septembra naprej proti plačilu ali pomoči pri delu v hiši — event, pouk nemščine otrokom. -
Peter Gorkin, Veldes, Seebach 74
tionllni motor
z istosmernim tokom - 240 woltov -kupim. - Gonilna moč 4-7 konjskih sil in uporabnost, pogoj. - Ponudbe na Karawanken— Bote, Krainburg, pod „Motor".
Nekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na raz-
Karl Schilling
eUU^edmisckes Krainbur®
UnUcHtUftittt
Elnlge 100 KuWhmeter Flchten-
schnlttholz, trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder sagefallend kauft gegen sofortlge Kasse. Erwilnscht ware Versandm6glichkeit mehrerer Waggons von elner . Verladestatlon. Bezugscheine vorhanden.
HANS TRANINGER Klagenfurt, Volkermarkter Str. 1	Bahniibersetzung
?)u'žbo dobi
(fyruder WerGiUcft
H	LEDERFABRIK
Glemiiarktl
Mkwiatswak /_
AfLAAK-
y UMGEBUNOŠ.
T® I il SCHUHFABRIK
B BI1U
NEUMARKTL* OBERKRAIN
DRAHTANSCHRIFT; TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 J
1
Friedrich Jungbauer
Lebensmittel - GroBhandel
Klagenfurt, 10.-Oktober -Strafee 28 Fernruf 17-73
Lager in: Klagenfurt, Klihnsdorf ■ ===== Villach, Friesach
"flflfllf
Kralnburg: Verkaufssfellen:
B S B Ki HI	Fernruf 127 Galle Johann. b. Alter Post
Mi ESI Ml Bi	PoBtfach 18 Trelz Maria, Adolf-Hitler-Platz
Zupane Kerol, Bergstralje
e. G. m. b. H.	Wodnow Maria, Falkendorf
4SAa A i • i)	b Mm Omersa Maria, Falkendorf
WMkmi-fymMseumafl ^^
KRAINBURG • OBERKRAIN ZenUale/Velsendorf
fooiMscke Od- md fkmfakik «*. i. H.
erzeugl 1
Rizinusol
Leinkudienmehl Freithof bei Krainburg
Kadar hočete kaj kupiti, dati v najem ali v zakup, ako hočete kaj menjati ali se celo poročiti, povsod je
»MALI CCIAS«
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
pri vsem tem je pa tako poceni.
Vsaka beseda stane
6 Rpf
In debelo tiskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii
NS.-Gauverlag Karnten, Klagenfurt, Bismarclcring 13 NS--Gauverlag Karnfen, Zwelgverlag Kralnburg, Veldeserstr. 6
BRG DER
Lederwaren-
Okt&tUut
W	lalb«cfiei Slrafje 55
Obeihiln