PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se jè tiskal v tiskarni t Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-$i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Ril je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ul. Montecchi 6 - PP 559 — Tel. (040) 764832 (4 linije) pnmorsfe ^-/se«"- i vi ii x* A** /-io /lotM Trst, torek, 13. maje S o ^ ^ PoBrim Abbi po«t«te 1 groppo Cena 650 lir - Leto XLII. št. 111 (12.436) Medtem ko že sprejemajo prve disciplinske ukrepe Po nesreči v Černobilu narašča število mrtvih C. Demokristjani se javno Razhajanja met1 glede jedrski! Priprave za refeiv* 'RI «■ rn MOSKVA — Sovjetska vlada je sinoči v daljšem sporočilu posredovala zadnje informacije o sanaciji posledic Po nesreči v černobilski JE in zadnji obračun žrtev in ra-njeaiih, moskovska »Pravda« pa je navedla prve disciplinske postopke proti odgovornim v poškodovani jedrski e-lektrami. Sovjetska zveza le počasi preboleva šok po najhujši nesreči v zgodovini miroljubnega izkoriščanja jedrske e-nergije. V zadnjem uradnem obračunu so včeraj navedli, da je zaradi opeklin in radioaktivnega sevanja umrlo še šest oseb, medtem ko je število težko ranjenih naraslo na 36. Iz tega sledi, da je nesreča do sedaj terjala življenje VČERAJŠNJI SKLEP ITALIJANSKE VLADE V srednji in južni Italiji dovoljena prodaja zelenjave RIM — Predsednik vlade Craxi je sinoči predsedoval sestanku o stanju radioaktivnosti v Italiji po jedrski nesreči v Černobilu. V Palači Chigi so predsedniku vlade o tem poročali ministri Capria, Degan, Pandolfi, Zamber-letti, podtajnik Amato, ter generalni tajnik Farnesine, Ruggiero. Po zadnjih analizah o količinah joda 131 v italijanskih Po vrtninah in mleku, so ministri sklenili, da odpravijo prepoved prodaje listnate zelenjave, kot so to že storili v Siciliji in Sardiniji, še v Toskani, Umbriji, Markah, Laciju, Abrucih, Moliseju, Kampanji, Apuliji, Bazilikati in Kalabriji. V ostalih, severnih, deželah pa bo listnata zelenjava verjetno v prodaji proti koncu tedna. osmih oseb, v glavnem osebja JE in gasilcev, ki so v prvi fazi skušali pogasiti požar na četrtem reaktorju černobilske JE. Še vedno pa je neznano število ranjencev, ki sd zdravijo zaradi posledic radioaktivnega sevanja. Moskovskim zdravnikom so v teh dneh priskočili na pomoč štirje zdravniki iz ZDA in en izraelski zdravnik. Vodja te tuje zdravstvene ekipe, ameriški strokovnjak Robert Gale, je včeraj sporočil, da so končali vse presaditve kostnega mozga in da jih sedaj čaka najtežje delo, ohraniti pri življenju poškodovance. V sinočnjem komunikeju je sovjetska vlada tudi sporočila, da upada radioaktivno sevanje v Ukrajini in v Belorusiji in da se z izjemo območja 30 kilometrov od poškodovane elektrarne življenje postopoma normalizira. V zadnjih 24 urah so tudi okrepili dt kontaminac i j ska dela ob elektrarni, bistveno pa napreduje tudi betonska izolacija poškodovanega reaktorja. V temelje reaktorja vbriz-gujejo beton, da so že odpravili nevarnost pogrezanja reaktorja in kontaminacije podtalnih voda. Po vsem sodeč jim je tudi uspelo v dobršni meri obraditi sredico reaktorja, da ni več nevarnosti jedrske verižne reakcije. Te vesti potrjujejo tudi v krogih Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju, saj so njeni strokovnjaki še vedno v Sovjetski zvezi. Partijsko glasilo »Pravda« pa je včeraj poročalo o prvih postopkih proti odgovornim, ki so zagrešili vrsto napak takoj ob nesreči kot pri evakuaciji prebivalstva. Za sedaj so iz partije izključili le tri vodilne krajevne funkcionarje, eden pa je dobil opomin. Bržkone bomo v prihodnjih dneh priča novim ukrepom, saj je na dlani, da so bile v Černobilu storjene hude napake, ki so med drugim škodovale tudi sovjetskemu ugledu v svetu. RIM — Vprašanje jedrskih central še dalje razdvaja vladne zaveznike, posebno pa socialiste in republikance, ki imajo glede tega povsem nasprotna stališča. Tako eni kot drugi se sicer strinjajo, da je treba v vsakem primeru preveriti in če je potrebno o-krepiti varnost italijanskih elektrarn, ne soglašajo pa pri nadaljnjem izvajanju energetskega načrta (PEN), ki predvideva takojšnjo gradnjo treh novih atomskih central. teh dneh posvečajo skoraj izključno pozornost svojemu bližnjemu kongresu. Molči KD, ne molčijo pa katoliške organizacije in tudi uradna Cerkev, ki pripravlja dokument o miroljubni uporabi jedrske energije. Na sobotni rimski manifestaciji je sodelovalo mnogo mladih katoličanov, predvsem iz naprednih vrst, medtem ko je in-tegrahstično gibanje »Comunione e liberazione« ubralo le ozko pot kritike na račun Sovjetske zveze. PRI trdovratno vztraja, »da se je treba izogibati neracionalnim in čustvenim odločitvam po nesreči v Černobilu« in da je treba nadaljevati na poti tehnološkega napredka in energetske neodvisnosti, tako da Italija ne bo zaostala za drugimi državami. Nasprotnega mnenja pa je socialistični podtajnik Martelli, ki predlaga prekinitev gradnje novih central, vse dokler ne bodo strokovnjaki preverili varnosti sedanjih. PSI se torej podobno kot KPI zavzema za »pavzo razmišljanja« in istočasno zahteva takojšnjo zaporo stare jedrske elektrarne pri Latini. Ob tako različnih stališčih res ni videti, kako bo vlada lahko sprejela enotne ukrepe in to tudi zaradi molka demokristjanov, ki v Radikalci, demoproletarci, ki so včeraj potrdili Capanno za tajnika, in predstavniki ekologistov ter zelenih pa bodo danes dopoldne uradno predstavili referendum proti gradnji novih jedrskih elektrarn, ki so ga že podprli mladi komunisti. Referendum o tem delikatnem vprašanju vsekakor ne bo lahka stvar, tudi zato, ker je treba ljudem pred tako pomembno preizkušnjo nuditi jasne in objektivne informacije, brez manipulacij, ki v teh dneh prihajajo tako iz vrst pristašev kot iz vrst nasprotnikov novih central. Vsedržavno vodstvo KPI je vsekakor včeraj dalo uradno vedeti, da je pripravljeno na soočanje s pobudniki referenduma. SANDOR TENCE V nedeljo na javni manifestaciji na Pomorski postaji v Trstu V besedah Natte poziv k sporazumevanju in sodelovanju za ohranitev miru v svetu TRST — »živimo v svetu, kjer po-usoda ljudi vse bolj skupna in kjer se nihče ne bo rešil brez skupne j^lje in truda po dosegi miru, osvo-^nditve in pravice«: tako je med ^gim dejal Alessandro Natta, glav- ni tajnik KPI, na nedeljski javni manifestaciji na Pomorski postaji v Trstu, ki jo je priredil deželni komite KPI. Bil je to prvi javni nastop komunističnega tajnika po florentinskem kongresu, zaradi česar je za njegov govor vladalo veliko zanimanje. Sicer pa gre takoj dodati, da je Natta pritegnil v Trst veliko število komunistov (in ne samo njih), ki so prišli iz vseh krajev dežele. Kongresna dvorana je bila nabito polna, veliko število udeležencev je njegov govor poslušalo v drugih prostorih Pomorske postaje, ki so bili povezani s konferenčno dvorano z notranjo televizijsko mrežo. Bila je torej manifestacija za mir, za popuščanje napetosti in za mednarodno sodelovanje, ki so prav v sedanjem mednarodnem političnem življenju močno ogroženi. Sicer pa so te misli s posebnim poudarkom na ožjo krajevno in deželno stvarnost odjeknile tudi v začetnih posegih pokrajinskega tajnika Polija, deželnega tajnika Viezzija in slovenske predstavnice v centralni nadzorni komisiji KPI Aleksandre Devetak. NADALJEVANJE NA 4. STRANI Tajnik KPI sprejel delegacijo Unije iz Istre in z Reke TRST — Generalni tajnik KPI A-lessandro Natta je v nedeljo v okviru svojega obiska v Trstu sprejel delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki jo je vodil predsednik Silvano Sau. V daljšem in resnično prijateljskem vzdušju je delegacija Unije posredovala glavnemu tajniku KPI vse osnovne informacije o stanju i-talijanske manjšine v Jugoslaviji in svoja prizadevanja, da bi ta manjšina poleg narodne zavesti ohranila tudi svoj jezik. Predsednik Sau je v tem okviru med drugim opozoril, kakšno je stanje v posameznih obči-nah do vseh teh manjšinskih problemov: Unija ugotavlja, da je v nekaterih res najboljše, v drugih manj, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob ukrepih EGS V Jugoslaviji zaskrbljeni BEOGRAD — V Beogradu menijo, da je sklep Evropske skupnosti o prepovedi uvoza jugoslovanskih kmetijsko - živilskih proizvodov, da bi zaščitili prebivalstvo pred radioaktivno onesnaženostjo, ogrozil temeljna načela sporazuma o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo. Ta neutemeljeni in nedvomno izrazito diskriminacijski ukrep bo Jugoslaviji povzročil velike gmotne izgube. Predstavniki držav EGS ob prepovedi uvoza svežega mesa in klavne živine — enako se obeta tudi za zelenjavo, sadje in drugo hrano — v države članice skupnosti iz vzhodnoevropskih držav in Jugoslavije zatrjujejo, da gre izključno za »tehnično stvar iz zdravstvenih razlogov« zaradi radioaktivne onesnaženosti po nesreči v jedrski elektrarni Černobil, Kot dokaz za to, da ne gre za »politično« ravnanje, navajajo dejstvo, da gre za »kratkotrajen ukrep«. Toda zaradi diferenciacije držav, za katere velja embargo je več kot o-čitno »kam pes taco moli«. »Iz spiska držav, za katere velja NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vzhodnoevropska živila ne smejo v EG8 Nesoglasja o stopnjah radioaktivnosti BRUSELJ — Gospodarska skupnost je včeraj znova podala, kako šibak je njen odločitveni mehanizem; zu-anjim ministrom ni uspelo najti skupnega imenovalca 'a Poenotenje stopenj radioaktivnosti, ki naj bi urejale 'rSovanje s kmetijsko - živilskim blagom med članicami Enajsterice. Če je zadnjič sporazum preprečila Zvez-a republika Nemčija, je to včeraj storila Italija. Pan-,^ B je konec prejšnjega tedna očital Nemcem, da se aEaj° ie p0 trgovski računici, Andreotti je včeraj dolane rekel, da morajo ta problem rešiti tehniki in ne litilu, nazadnje pa so člani italijanske delegacije ena-° ravnali kot njihovi nemški kolegi. Spor med^ dele-’ nijama zadeva, kot znano, vrhnjo mejo radiološke o-j-fnaženosti sveže zelenjave: ZRN zagovarja stopnjo bekerelov za kilogram, Italija pa se zavzema za BXX) bekerelov, ker je pač izvoznica tega blaga, ,rierri. ko Nemce zanima seveda predvsem mleko^ Stro-Ejaki EGS, ki so včeraj zaman skušali priskočiti na ■■"b zunanjim ministrom, bodo problem znova proučili jutri. Do sklenitve sporazuma ostanejo za posamezne države v veljavi sklepi, ki so jih sprejele njihove vlade. Zunanji ministri so se vsekakor obvezali, da nobena članica skupnosti pri uvozu iz druge države EGS ne bo uvajala strožjih kriterijev od tistih, ki veljajo v državi izvoznici. Z druge strani so ministri dosegli popolno soglasje glede prepovedi o uvozu kmetijsko - živilskega blaga iz SZ, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije, ki so to dvoumno odločitev obsodile ter jo označbe kot protekcionistično in politično. Prepoved velja za povrtnino, mleko in mlečne izdelke, klavno živino, sveže ribe, kaviar, lupinarje, mehkužce, polže in žabje krake (uvoz svežega mesa in drugih živinorejskih izdelkov je prepovedan že od četrtka), trajala pa bo do 31. maja, seveda, če je strokovna komisija EGS ne bo preklicala ali morda celo podaljšala na preverilnem sestanku dne 20. maja. (dg) Danes na naših športnih straneh Velik uspeh naših odbojkaric Slovo Jadrana Slovenska združena ženska odbojkarska ekipa Friulexport je drugič zaporedoma osvojila naslov deželnega mladinskega prvaka. Naša dekleta so namreč na turnirju v Spjlim-bergu zanesljivo osvojila prvo mesto. V finalu so (kot lani) premagala Sangiorgino s 3:1 in si tako priborila pravico nastopa v meddeželnem finalu državnega prvenstva under 18. Za velik podvig so poskrbele tudi Slogine odbojkarice, ki so na deželnem turnirju under 16 v Povolettu osvojile prvo mesto. Slogašice so v dveh nepozabnih tekmah najprej premagale Casarso, nato v finalu še moštvo Pav iz Vidma. Jadranovi košarkarji so se v nedeljo z visoko zmago proti Kidlandu z visoko zmago iz Padove (112:87) poslovili od svojih navijačev in od drugoligaškega italijanskega prvenstva. S hitro in učinkovito igro so jadranovci povsem nadigrali, sicer nezbrane goste, ki so že po začetnih minutah vrgli puško v koruzo. Jadranovci so sklenili prvenstvene boje na 12. mestu, z 8 zmagami in 22 porazi. V prvi dodatni tekmi za prestop v 2. amatersko ligo je Kras nerodno izgubil proti moštvu Giarizzole (1:2). Končali pa so se prvenstveni boji v 2. amaterski ligi. Kriška Vesna je v zadnjem kolu v gosteh premagala Domio (3:1) in je osvojila končno drugo mesto na lestvici. Zarja pa je izgubila v gosteh proti Fogliami (0 proti 2). • Tajnik KPI NADALJEVANJE S 1. STRANI v nekaterih pa povsem pomanjkljivo če že ne zavirajoče. Ob vsem tem je dodal, da je v o-kviru tega delovanja Unije velike važnosti prav sodelovanje z matično domovino, oziroma z njenimi institucijami; in v okviru tega sodelovanja ima vez med KPI in Unijo globok? korenine, ki so vezane z zgodovino; zavzel se je za nadaljevanje tega sodelovanja, obenem pa je dodal, da si Unija želi podobnih stikov tudi z drugimi strankami in tudi z osrednjo i-talijansko vlado. S svoje strani je glavni tajnik KPI Natta uvodoma ugotavljal, da stranka ni uspela uresničiti vsega tistega, kar bi sicer želela v odnosu do manjšine. Obenem pa je pristavil, da se v zadnjih časih v stranki vse bolj veča zavest in tudi zanimanje za vse te probleme; stranka vlaga v zadnjem času veliko naporov za krepitev teh odnosov, vendar pa je treba te napore še povečati z raznimi pobudami in novimi oblikami sodelovanja. Natta je delegaciji Unije Italijanov iz Istre in z Reke tudi zagotovil, da ji bo KPI vsekakor pristopila na pomoč za navezovanje stikov z drugimi italijanskimi strankami in institucijami, ki so italijanski manjšini v Jugoslaviji nujno potrebni. Na srečanju je delegacija Unije vsekakor poudarila, da je KPI že veliko naredila v korist Unije, kot na primer s senatorko Gerbec v pristojnih senatnih organizmih in s politično podporo na drugih ravneh. Obenem pa je ponovno podčrtala, da mora podobne stike navezati tudi z drugimi italijanskimi demokratičnimi silami, ki pa jih je doslej vzpostavljala ali vzdrževala z velikimi težavami in z nezadovoljivimi rezultati. Delegaciji Unije in KPI sta se vsekakor že v nedeljo dogovorili o nekaterih konkretnih pobudah, ki jih bo možno kmalu uresničiti. Srečanje je torej potrdilo dobre odnose, ki obstajajo med obema sogovornikoma, prispevalo pa je, da se bodo le-ti še utrdili. (A. S.) • V Jugoslaviji NADALJEVANJE S 1. STRANI prepoved — Jugoslavija, SZ, ČSSR, Bolgarija, Madžarska, Poljska in Romunija —, je več kot očitno, da osnova takega ukrepanja niso le strokovni razlogi, temveč so tu tudi politične primesi. Kajti, kot je za Ljubljanski dnevnik poudaril Stojan Jakopič, sekretar Gospodarske zbornice Slovenije za ekonomske odnose s tujino, bi potemtakem pričakovali, da to velja za vse države v določenem radiu-su okrog Černobila, ki jih je zajela radioaktivna onesnaženost. V ta krog bi tako prišle tudi skandinavske države, NDR in ZRN, Avstrija, Švica, Italija, Grčija in Turčija. Jakopič je to podkrepil s strokovno nelogiko, da ti ukrepi veljajo tudi za svinjino in piščančje meso, čeprav vemo, da le-to vzgajajo v zaprtih farmah in živali krmijo s posebej za to pripravljeno — in ne svežo — hrano, ki ni kontaminirana. Zahodnoevropske države so tako o-čitno izkoristile priložnost »ekonomsko«, da zaščitijo presežke domačih kmetijskih proizvajalcev, sicer je tudi denimo nesoglasje med Italijo (1000 bekerlov na kilogram) in ZRN (250 BQ) o zgornji meji radiološke onesnaženosti sveže zelenjave, povsem nerazumljivo. Nenazadnje pa predstavlja veliko škodo tudi propagandni učinek ukrepov, ki tako posredno odvračajo tudi turiste pred novo turistično sezono od Jadrana. Najmočnejši so namreč ravno pritiski jugoslovanskih neposrednih tekmecev na turističnem področju, kajti znano je, da je Jugoslavija cenovno najbolj konkurenčna med državami v Sredozemlju, (dd) Ob vse večjem nasprotavafiju javnega mnenja, predvsem pa mladine Previdnost zahodnonemških političnih sil Jedrska energija »srednjeročno potrebna« BONN — Zaradi nesreče v Černobilu se v ZRN nadaljuje velika razprava o jedrski energiji, ki kaže, da se čedalje več ljudi opredeljuje proti jedrski energiji. Ta razprava se prenaša tudi na stranke in politične predstavnike, ki očitajo nasprotnikom, da so bili v zadnjih štirinajstih dneh negotovi, nesposobni in neodgovorni. Taki očitki prihajajo predvsem iz vrst socialdemokratske in zelene opozicije na račun vladnih predstavnikov in strank, a tudi iz vrst liberalcev (FDP) in celo iz vrst mlade unije CDU. Zvezni predsednik mlade unije Christoph Boehr je ostro kritiziral notranjega ministra Zimmermanna, češ da v zadnjih dneh ni bil kos svoji nalogi. Najprej je govoril, da ni nobene nevarnosti, potem pa je ukrepal protislovno. Generalni sekretar FDP Haussmann je tako kot glavni socialdemokratski kandidat na Spodnjem Saškem Schroeder zahteval, da bi temeljito pregledali in presodili delovanje zahodnonemških jedrskih central, da bi videli, ali bi se dala izboljšati varnost. Pod vplivom nesreče v Černobilu se čedalje več ljudi v ZRN opredeljuje proti jedrski energiji in je že 70 odstotkov anketiranih povedalo, da odločno nasprotuje jedrskim elektrarnam. Toda politiki, razen zelenih, dajejo zdaj previdnejše izjave o jedrski energiji. Tako je glavni kandidat SPD na januarskih volitvah Johannes Rau dejal, da zdaj še ni mogoče napovedati, kdaj bodo v ZRN lahko začeli izklapljati jedrske centrale. Za zdaj je jedrska energija potrebna in bo srednjeročno še potrebna. Komentatorji se sprašujejo, kaj pravzaprav pomeni »srednjeročno«. Vendar ni dvomov glede osnovnega stališča SPD: nobenih jedrskih central več, hitri oploditveni reaktor v Kalkarju ne bi smel začeti delati in tovarne za ponovno predelavo jedrskega goriva pri Wackers-dorfu na Bavarskem ne bi smele zidati. Medtem so se pojavili tudi komentarji o možnosti, da bi ZRN tožila SZ za odškodnino, in ko- mentarji o prerekanju v Bruslju o prepovedi uvoza zelenjave in mesa iz vzhodnoevropskih držav in tudi iz Jugoslavije. Glede odškodninskega zahtevka do Sovjetske zveze zaradi Černobila je še marsikaj nejasnega. Toda slišati je predloge, da bi v skrajnem primeru zaplenili sovjetske ladje ali kako drugo opremo, če Moskva ne bi hotela plačati škode zaradi okuženih posevkov. Kar pa zadeva prerekanje v Bruslju, je včerajšnji komentator zapisal, da se Jugoslovani, katerih ozemlje ni bolj okuženo od švicarskega, u-pravičeno sprašujejo, ali je Nemška demokratična republika, ki je izvzeta iz prepovedi uvoza, morda manj prizadeta od radioaktivnega sevanja kot Jugoslavija. In medtem ko Italijani, zaključuje komentator, ponujajo svojo zelenjavo in mleko s 1000 bjekuereli, se Zahodni Neimci križajo nad tako velikimi vrednostimi in se pridušajo, da je najvišja dovoljena meja 350 bekuerelov. BOŽIDAR PAHOR Rasistično nasilje ne pojenja Južnoafriška policija preganja temnopolte prebivalce z zdresiranimi psi (AP) Libija izgnala 36 diplomatov med njimi je 25 italijanskih MADRID — Libija je sklenila izgnati 36 zahodnoevropskih diplomatov, sicer 25 Italijanov, štiri Nemce, dva Španca in dva Belgijca ter po e-nega Francoza, Nizozemca in Danca. V domovino se bodo morali vrniti čez 10 dni. Tisti, ki ostanejo, pa odslej brez uradnega dovoljenja ne bodo več smeli iz okrožja mesta Tripolis. Libijska vlada je tako odgovorila na »zatiralne ukrepe, Id so jih e-vropske države sprejele proti libijskim ambasadam pod pritiskom Z DA«, kot je sporočil Radio Tripolis. Vseh 36 diplomatov je Gadafi obtožil delovanja, ki ni v skladu z njihovim statusom. Z druge strani je španska vlada na povedala uraden protest pri libijAi, češ da delovanje njene ambasade v Madridu ravno tako ni v skladu z njenim poslanstvom. To je že druga protilibijska poteza španskih oblasti v nekaj dneh, saj je bil v pgiek izgnan iz Madrida libijski generalni konzul Saed Mohamed Alsalam, hkrati pa aretiran »frankistični« polkovnik Meer de Ribeira, ki da je s konzulom dvakrat potoval v Tripolis prosit Gadafija, naj finančno podpre špansko skrajnodesničarsko prevratniško organizacijo. Polkovnik, ki je bil pomočnik vojaškega guvernerja v Avili, je Gadafija označil kot svojega velikega prijatelja in zaščitnika človeštva, je pa v zaporu zanikal, da bi njegov obisk v Libiji bil povezan s prevratniškimi namerami. Kot poroča ugledni »El Pais«, je polkovnik obtožen zarote in načrtovanja u-pora ter mu bodo sodili 1. junija (tvega 6 mesecev do 6 let zapora). Notranji minister Barrionuevo je demantiral vest, po kateri naj bi Meer de Ribeira bil povezan s teroristično skupino »klic Jezusa Kristusa« V Prištini se je začelo sojenje skupini albanskih iredentistov Protest ZZB Jugoslavije zaradi spomenika v Gorici ki kali dobre odnose BEOGRAD — Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOB Jugoslavije je z ogorčenjem sprejelo novico, da so 10. maja letos v Italiji v Gorici odkrili spominsko obeležje skupini pogrešanih pripadnikov italijanske fašistične vojske, ki imajo na vesti vrsto zločinov in od katerih so nekatere po koncu druge svetovne vojne deportirali v Jugoslavijo. V sporočilu predsedstva je še rečeno, da ta manifestacija, ki so jo pripravili v obmejnem območju, škoduje resnično dobremu sosedskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo in žali občutke jugoslovanskih in italijanskih protifašističnih borcev, ki so se skupaj bojevali proti fašizmu. Akcije, kot je bila ta v Gorici in katerih namen je oživeti in ohraniti trajen spomin na nekdanje pripadnike italijanske fašistične vojske, ki so sejali smrt po Jugoslaviji in Italiji so v nasprotju z načeli dobrososedskega sodelovanja, osimskimi sporazumi in sklepnim dokumentom KEVS iz Helsinkov, (dd) PRIŠTINA — Na okrožnem sodišču v Prištini se je včeraj začelo sojenje skupini 27 oseb, ki jih obtožnica bremeni kaznivega dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti. Vsi obtoženci so s Kosova in sicer iz Prištine, Gnji-lan, Glogovca, Vučitma in drugih mest. Med njimi je največ študentov (14), ostali pa so tehniki, inženirji, prvoobtoženi Džabir Morina pa je dokončal gimnazijo. Pripadali so lani odkriti, doslej največji iredentistični organizaciji »Marksistov in leninistov Kosova«. Njenim članom te dni sodijo tudi v nekaterih drugih mestih na Kosovu. Omenjena organizacija se je čvrsto povezovala z ekstremno albansko emigracijo, predvsem v Švici. Od njih so prejemali denar za nakup tehničnih sredstev in orožja. S sovražno dejavnostjo s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma so se pripadniki skupine začeli v glavnem ukvarjati spomladi leta 1984, ko so pripravili tudi platformo organizacije. Nadeli so si ilegalna imena ter sestavili program in statut organizacije, izdelali članske izkaznice ter na- pisali vsebino zaprisege. Politični sekretar organizacije je postal Morina, poleg komiteja in drugih organizacijskih oblik pa so določili tudi šefe za stike s podtalnimi skupinami po drugih mestih v pokrajini. Ko so se organizirali, so začeli s proizvodnjo letakov, pamfletov ter se začeli dogovarjati z emigranti v Švici. Med drugim so tam navezali tesne stike z organizacijo »gibanja za ustanovitev republike Albancev v Jugoslaviji«, od katerih so prejemali nadaljnja navodila in gradivo ter obilno denarno pomoč. Morina se je povezal tudi z albansko ambasado na Dunaju ter jih seznanil z načrti, prav tako pa je ilegalno »obiskal« Albanijo, kjer je predstavnike oblasti seznanil z dejavnostjo separatističnih skupin v Jugoslaviji. Na včerajšnjem zaslišanju Morina ni tajil omenjenih navedb iz obtožnice, rekel je, da naj bi republika Kosovo obsegala le ozemlje sedanje pokrajine, medtem ko je soobtoženi Hilmi Rečica to ozemlje »razširil«: šlo naj bi kar za veliko Albanijo, ki bi vključevala poleg Kosova še dele južne Srbije, Črne gore in Makedonije. kjer živi albansko prebivalstvo, (dd) Četrtkov sporazum s Confindustrio potrjuje obnovo sindikalne enotnosti RIM — Dramatične vesti o jedrski nesreči v Sovjetski zvezi in o radioaktivnem oblaku, ki je grozil Evropi, so prejšnji teden potisnile v o-zadje podpis sindikalnega sporazuma o spornih decimalkah premične lestvice in o poklicnem usposabljanju nezaposlenih. Sporazum, ki je kronal dolgoletna razhajanja in polemike med sindikati in industrijci, odpira sedaj novo obdobje družbenih odnosov v državi, polno neznank, a tudi polno novih upov, ki jih daje ugodnejši gospodarski položaj in stalni padec inflacije. Nekateri so ta dogovor že ocenili kot »zgodovinski kompromis« med delavci in delodajalci, kar je mogoče nekoliko prenagljeno, res pa je, da pomeni korak naprej v pričakovanju odločilnih pogajanj za obnovitev delovnih pogodb najpomembnejših strok, kot sta npr. kovinarska in kemijska. Nove delovne pogodbe bodo torej preizkusni kamen teh novih odnosov. Sporazum, ki so ga podpisali v četrtek Pizzinato, Marini in Benvenuto za sindikat ter Lucchini za Conjin-dustrio je izrazito sindikalne narave, ima pa velik politični pomen Zadnji podobni sporazum brez vladnega po- sega sta Confindustria in zveza CG IL - CISL - UIL podpisali leta 1975 (znani dogovor Agnelli - Lama o novi draginjski dokladi), od takrat do danes pa so bili vsi doseženi sporazumi sad političnega posredovanja a-li pritiska izvršne oblasti in zlasti nenaravnih pogajanj, ki so privedla do krčenja draginjske doklade in nato do razbitja sindikalne enotnosti. Craxijevemu dekretu, ki sta ga sprejeli le CISL in UIL, je sledil referendum s porazom KPI in s postopna osamitvijo Luciano Lame. Od dekreta in od žolčnih polemik, ki so dejansko čez noč razdvojile delavce v tovarnah in javno mnenje, se je do danes marsikaj spremenilo. Gospodarski položaj v državi se je medtem precej izboljšal in spremenile so se razmere tako v sindikatu leot med industrijci. Sindikalne organizacije so začele izgubljati konsenz in zaupanje med delovnimi ljudmi, doživele hud padec števila članov, ki so s časom začeli postavljati v dvom notranjo demokracijo ter očitali voditeljem, da izgubljajo stike z bazo. Sindikat je postal vse preveč spolitiziran in enotnost je imela le formalni videz, so se pritoževali mnogi delavci, njihove kritike pa so dolga leta naletele na gluha ali na nepozorna ušesa. Dogodki vezani na enostransko krčenje draginjske doklade in na referendum so kasneje marsikomu odprli oči, ne samo med sindikati, kjer se je počasi utirala pot samokritiki, a tudi med delodajalci, med katerimi je začela prevladovati zmerna in realistična Agnellijeva u-smeritev. Lama je pred svojim slovesom potrpežljivo postavil temelje za novo e-notnost. Marini in Benvenuto, ki ju je referendum nedvomno okrepil, da sta se zavedela, da bi bila nadaljnja osamitev CG1L škodljiva tudi za cilje in programe CISL in UIL, začelo se je tako delikatno in v marsičem tudi boleče obdobje zbliževanja, ki je rodilo prve sadove prav na bazi, kjer so se po razhajanju in po ostrih polemikah spet začeli ustanavljati e-notni tovarniški sveti. Verjetno najbolj spodbuden signal pa je prišel z januarskega kongresa CGIL, ki je po eni strani potrdil enotnost med komunistično in socialistično komponento, po drugi pa ponudil bivšima zaveznikoma roko sprave in novih odnosov sodelovanja. Luciano Lama je prepustil krmilo CGIL Antoniu Pizzi- natu, ki je že v namestitvenem posegu podčrtal, da se mora sindikat sedaj nujno vrniti med ljudi, v tovarne in na delovna mesta, kjer je bil preveč let pasiven ali celo odsoten. Četrtkov sporazum o spornih decimalkah je torej treba predvsem oceniti v optiki novih odnosov in nove sindikalne enotnosti, ki ni in tudi ne more biti tòsta iz prejšnjih leti je pa gotovo bolj stvarna in rekli skoraj bolj praktična, brez nepotrebnih elementov demagogije. Dogovof o decimalkah je pomemben, še boli pomemben pa je protokol o poklicne*1 usposabljanju nezaposlenih, za katere se bodo v bližnji bodočnosti odprla vrata tovarn. Confindustria bo namreč v roku nekaj mesecev zaposlila za določeno poskusno bodo (nap manj eno leto) več kot deset tisoč mladih brez dela, pri čemer bodo tovarne deležne cele vrste davčnih i*1 podobnih olajšav. Pred dvema lelf ma bi bil tak sporazum nemogoči danes pa odpira nove perspektive f težkem boju proti brezposelnosti, d zahteva napore in angažiranost vlade, sindikatov in industrijcev. SANDOR TENCE V TK Galeriji in na Opčinah V ČETRTEK DVE RAZSTAVI ROJAKA BOGDANA GROMA Izvoljeni so tudi bili novi vodstveni organizmi Deželni kongres SSk podčrtal skrb stranke za dosego zaščitnega zakona GORICA — Peti deželni kongres Slovenske skupnosti, ki je bil v soboto v Avditoriju v Gorici, je po obširni in mestoma tudi zelo živahni razpravi izvolil nove vodstvene organe stranke. Za deželnega tajnika je bil izvoljen Tržačan Ivo Jevnikar, ki je prejel 30 glasov (volilcev je bilo skupno 64) in z malenkostno razliko prehitel drugega kandidata za tajniško mesto, to je dosedanjega predsednika stranke Rafka Dolharja, ki je zbral 217 glasov. Za novega predsednika stranke pa je bil s 34 glasovi izvoljen Marjan Terpin, sedanji pokrajinski tajnik stranke na Goriškem, medtem ko je za Andreja Bratuža, dosedanjega deželnega tajnika stranke, glasovalo 20 delegatov. Izvoljeno je bilo tudi novo tajništvo, ki ga sestavlja po sedem predstavnikov iz goriške in tržaške pokrajine, dva zastopnika iz videmske pokrajine ter avtomatično tudi deželni svetovalec SSk in deželni tajnik mladinske sekcije. V deželno tajništvo so bili tako izvoljeni: za goriško Pokrajino Bratuž, Brešan, Frandolič, Branko Čemic, Paulin, Gradnik in Terpin; za tržaško pokrajino Dolhar, Jevnikar, Terčon, Harej, Maver, Tul in Gombač; videmsko pokrajino pa bosta v deželnem tajništvu zastopala Venosi in Prešeren. Rezultati volitev novega tajnika in predsednika so odraz pluralizma in ne razdvojenosti, je ob koncu ugotavljal novi tajnik Ivo Jevnikar, vendar je povsem jasno, da čaka novega tajnika veliko dela v takem stanju; ni namreč skrivnost, da ima stranka na deželni ravni določene težave, ki jih bo morala čimprej premostiti ; bližamo se deželnim volitvam, ki bodo važnja preizkušnja za novo vodstvo, ki je že napovedalo, da so potrebne določene organizacijske izboljšave znotraj stranke. Deželni kongres SSk je vsekakor potrdil primamo skrb stranke za dosego zakona o globalni zaščiti, vendar pa je bilo tudi na tem mestu slišati več pesimističnih glasov, da bi se položaj slovenske narodnostne skupnosti v kratkem lahko bistveno izboljšal. Zato je bilo v nekaterih posegih poudarjeno, da se je treba odločneje boriti za ohranitev že ob- stoječih pravic in pozicij, ki jih ima manjšina in ki se ji skušajo odvzeti. Tako v predsedniškem pozdravu kot v tajniškem poročilu je bil govor o enotni slovenski delegaciji; o tem vprašanju so se zaustavili tudi nekateri razpravljala; lahko bi ugotovili, da je SSk za akcijsko entnost, vendar pa ne v taki obliki kot doslej ; ugotovljeno je namreč bilo, da si enotna delegacija lahko šteje v korist le dva uspeha in sicer manifestaciji na goriškem Travniku in v Trebčah; po mnenju SSk je zato potreben drugačen način dela enotne delegacije, v okviru katerega je treba vsekakor posvetiti skrb konkretnim problemom in ne samo pismom in resolucijam, ki so naslovljene na razne ustanove in institucije. Naj še dodamo, da se je deželnega kongresa SSk udeležil tudi deželni tajnik Krščanske demokracije Longo, ki se zaradi strankarskih obveznosti ni mogel udeležiti začetnega dela zasedanja; prišel je pozneje in kot prej drugi številni gosti, tudi on prinesel pozdrave stranke, ki jo vodi na deželni ravni. Po številnih letih, natačno po sedmih, se bo vrnil v našo sredo z javnim nastopom umetnik someščan Bogdan Grom, ki od leta 1957 živi v Združenih državah Amerike. Slikar se je namreč zadnjič predstavil tržaški publiki leta 1979, vseeno pa je preteklih letih večkrat odpotoval v Evropo in ohranil stike z domačimi kraji. V četrtek, 15. maja bo Grom otvo-ril dve razstavi na Tržaškem. Popoldne ob 18. uri bo v galeriji Traaške knjigarne predstavil svoje novejše slike, medtem ko bo zvečer ob 20. uri v društvu Tabor na Opčinah predstavil tapiserije. Grom se je namreč vse od začetka svoje umetniške poti preizkušal v različnih tehnikah, od prvih črtežev s kraškimi in istrskimi pejsaii do olj in akvarelov vse preko kiparstva, grafike in tapiserije ter do njegovemu značaju mogoče najbolj ustrezni tehniki - kolažu. To je mogoče sad njegovih raznolikih poti, ki so ga privedle do tega, da je umetnost študiral na različnih likovnih akademijah, v Benetkah, Rimu, Perugii. Kljub različnim tehnikam pa je duhovni vzgib njegovih stvaritev vedno neka trdovratna navezanost na zemljo, na kateri se je rodil, na Kras in na nje- govo posebno življenjsko etiko. Niti med bivanjem v Združenih državah Amerike se ta vez ni zrahljala in je, nasprotno, potrdila njegovo ustvarjanje vse do danes. Seveda je pot, ki jo je umetnik prehodil od leta 1948, ko je prvič samostojno razstavljal v Trstu dolga. Realistično upodabljanje narave in človeka se je umaknilo sintezi podob, v katero sili spomin. In kljub temu, da je bil nenehno izpostavljen že od študijskih let številnim različnim vplivom spreminjajočih se likovnih tendenc, je Grom vedno trdovratno razvijal svoj »modus«, kar mu je verjetno tudi dovolilo, da se je v Združenih državah Amerike predstavil kot originalna osebnost in se uveljavil kot ustvarjalec javnih spomenikov (Extom, New York in drugje). In po drugi strani, »da Amerika ni v celoti prevladala, a ga je v najboljšem pomenu besede disciplinirala. Bogdan Grom je očividno eden od teh srečnih umetnikov, ki obdržijo svojo identiteto kljub vsem spremembam v ambienta v stilskih akcentih in jo predstavljajo vedno kot dominantno in presenetljivo (Janez Mesesnel) j® emocionalni element, ki podpre to osnovno iskrenost in njegovo nenehno univerzalno in optimistično ■videnje sveta in umetnosti. (B. G.) Srečanje v Vidmu o radioaktivnosti VIDEM — Na predstavništvu deželne uprave je bilo včeraj zjutraj srečanje med krajevnimi u-pravitelji in predstavniki sindikalnih združenj CGIL, CISL in UIL, na katerem so razpravljali o posledicah radioaktivnega sevanja v naši deželi. Sindikalisti so od krajevne uprave zahtevali, naj informiranje javnosti organizira tako, da bodo v javnost prišle čimbolj smotrne vesti, predvsem brez vseh protislovij, kot doslej. Slednja so namreč samo podpihovala splošno in neuteme-no paniko. Nadalje so sindikalisti predlagali, da Dežela sestavi teritorialno mapo z vsemi potrebnimi podatki o škodi, ki je prizadejala predvsem povrtninarje in kmetovalce. Predstavniki deželne uprave so s svoje strani zagotovili, da bodo to v kratkem uredili; prav tako so z navajanjem podatkov o stanju radioaktivnosti v naših krajih pomirili javnost. Skratka, po zadnjih podatkih je razvidno, da človekovemu zdravju ne preti nobena nevarnost, še za nekaj časa pa bodo v veljavi predpisi in higienski ukrepi glede uživanja listnate zelenjave. Nekoliko povečana radioaktivnost obstaja namerč samo še v vrhnjih zemeljskih slojih. Razumljivo je, da so predstavniki sindikalnih organizacij zaskrbljeni zaradi bodočnosti povrt-nin. Deželna uprava zato poziva vse potrošnike, naj mirno kupujejo zelenjavo, ki je v prodaji, kajti, če je že v prometu, pomeni, da je neoporečna. Glede podivjanih cen nekaterih poljskih Pridelkov pa so deželni predstavniki pojasnili, da je bila že imenovana znanstveno-tehnična komisija, ki bo temeljito nadzorovala vsako nihanje cen na vsem deželnem območju. 0 dvojezični vzgoji in izobraževanju v Prekmurju Raziskovalci Pedagoškega inštituta ljubljanske univerze so v narodnostno mešanem prostoru Prekmurja opravili raziskavo o dvojezični vzgoji in izobraževanju kot dejavniku osebnostnega razvoja in sožitja med narodi. Ugotovitve so zanimive in koristne, toliko bolj, ker bodo del projekta ponovili tudi na območju treh obalnih občin. V Sloveniji, kjer živijo na Obali in v Prekmurju tudi pripadniki italijanske in madžarske narodnosti, imata vzgoja in izobraževanje na teh območjih, poleg splošnih, še z zakonom določene posebne smotre in naloge. Ena temeljnih je prav gotovo usposabljanje za sožitje in sporazumevanje v obeh jezikih — večinskega in jezika narodnosti. Vzgojno izobraževalne ustanove v narodnostno mešanih okoljih morajo že od malih nog razvijati pri otrocih motivacijo za enakopravna rabo obeh jezikov; pri mladem človeku morajo vzbuditi in razviti ustvarjalen odnos do obeh narodnosti, ki živita v skupnem prostoru, do njunih jezikov in kultur. V procesu vzgoje za sožitje mladi oblikujejo svoj odnos do življenja in to na osnovi vednosti o sebi in drugih; o svojem in o narodu, s katerim živijo; o svoji kulturi in kulturi neposred-nega soseda in dalje z razvijanjem jezikovnih spretnosti v svojem in jeziku družbenega okolja. Šola jim pri tem pomaga in jih usmerja s pomočjo specifičnih izobraževalnih vsebin. Ne gre pa pozabiti na pomen organiziranega delovanja tudi drugih ustanov v narodnostno mešanem o-kolju in prav tako ne gre zanemariti učinkov družine, ki usmerja kulturno in jezikovno, s tem pa seveda narodnostno pripadnost posameznika. V Sloveniji sta na narodnostno mešanih območjih vzgoja in izobraževanje organizirana na dva načina: — V Kopru, Izoli in Piranu je v slovenskih šolah in vrtcih obvezen učni predmet tudi jezik narodnosti, torej italijanščina. V institucijah z italijanskim učnim jezikom potekata delo in pouk v jeziku narodnosti od predšolske stopnje dalje. Slovenski jezik je obvezni učni predmet z določenim številom ur tedensko, v vrtcih pa imajo otroci v okviru usmerjenih zaposlitev tudi program seznanjanja z elementi slovenskega jezika. — Drugi model je značilen za narodnostno mešano območje Prekmurja, kjer otroci in mladina slovenske in madžarske narodnosti skupaj obiskujejo oddelke v dvojezičnih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Oba jezika sta torej za vse, ne glede na njihovo narodnost, učna jezika in učne predmete. Ta model dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju je bil deležen posebne raziskave. Nosilka projekta je bila dr. Albina Nečak-Liik! Vpraš.: Za raziskavo ste se pri Pedagoškem inštitutu odločih na pobudo neposrednega okolja v Prekmurju. Ugotovitve so zdaj že znane. Katere so temeljne oziroma najbolj značilne? Odg.: Raziskovali smo- na treh populacijah: med predšolskimi otroci, ki obiskujejo dvoletno dvojezično pripravo na šolo, vključili smo učence sedmih in osmih razredov osnovne šole in u-čence vseh treh letnikov dvojezičnih usmeritev srednjih šol v Lendavi. Na predšolski stopnji z raziskavo ugotavljamo, da ti malčki ne zaostajajo v svojem psihofizičnem in intelektualnem razvoju. Nasprotno, celo dohitevajo vrstnike v enojezičnem okolju. Med osnovno in sredješolci smo proučevali različne vidike dvojezične šole, zmožnosti sporazumevanja, govorno dejavnost v obeh jezikih, stališča do dvojezičnosti v šoli in se nekoliko dotaknili tudi poznavanja elementov kulture obeh narodov — slovenskega in madžarske narodnosti. Vpraš.: Predpogoj celotne vzgoje in izobraževanja je poznavanje obeh jezikov. Kolikšna je lahko kvaliteta jezikovnega znanja v takem modelu dvojezične šole? Odg.: Ob ustreznih metodično didaktičnih pristopih je gotovo mogoče doseči primerno zmožnost sporazumevanja v obeh jezikih. Vendar smo opazili določene posebnosti, kot na primer to, da so Madžari- v rabi materinščine malo prikrajšani. Eden glavnih razlogov je najverjetneje večja motivacija za rabo slovenskega jezika, v katerem poteka nadaljnje izobraževanje v višji, visoki šoli, Prav temu vprašanju bomo v prihodnjih fazah raziskave namenili posebno pozornost. Vpraš.: Kolikšno je poznavanje obeh kultur v taki že 25-letni praksi vzgojnoizobraževalnega dela v Prekmurju? Odg.: To smo v raziskavi ugotavljali le deloma in moram reči, da nas ugotovitve parcialnega pristopa navajajo predvsem na razmišljanje o tem, da bi morali obe kulturi, zgodovini obeh narodov, posredovati bolj po primerjalni metodi. Tako bi si učenci lahko ustvarili celovito podobo o dogajanju na tem področju. To je sicer vprašanje o-ziroma pomanjkljivost tudi drugod po Sloveniji, ne samo na dvojezičnem območju. Vpraš.: V treh obalnih občinah imamo specifično dvojezično vzgojo in izobraževajne ter vzgojo za sožitje. Načrtujete v Pedagoškem inštitutu podobne raziskave tudi za ta narodnostno mešani prostor? Odg.: Dogovarjamo se, da bi tiste dele raziskave, ki bi bili po metodološki poti uresničljivi, opravili tudi na Obali. Gre predvsem za test, ki kaže določeno sliko sposobnosti sporazumevanja, nadalje preverjanje znanja slovenskega jezika in na predšolski stopnji ugotavljanje psihosocialnega razvoja otrok v mali šoli s slovenskim in' tudi italijanskim učnim jezikom. Dobljeni rezultati bodo služili učiteljem in vzgojiteljem pri njihovem praktičnem delu; koristna jih bodo lahko uporabili odgovorni za zasnovo in organizacijo dela v dvojezičnih vzgojnoizobraže-valnih ustanovah. In nenazadnje, ugotovitve raziskave bodo prispevale tudi uresničevanju enakopravnosti pripadnikov slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. MIRJAM MUŽENIČ Obletnica Pastirčka Mladinska revija Pastirček praznuje letos okrogel in pomemben jubilej: 40-letnico izhajanja. Jubilej so primerno obeležili v nedeljo, na prireditvi v Katoliškem domu v Gorici, kjer so otroci, bralci in dopisniki in sooblikovalci revije pripravih' prijeten kulturni program s pevskimi, glasbenimi, plesnimi in odrskimi točkami, v preddverju doma pa so si številni udeleženci lahko ogledali kar dve razstavi: zbirko štiridesetih latnikov Pastirčka in Pastirčkovih zbirk in razstavo izdelkov slikarskega ex tempore, pri katerem je v dopoldanskem času sodelovalo lepo število osnovnošolcev in dijakov. Glavni oblikovalci pestrega sporeda so bili otroci, nastopilo jih je okrog 170, iz Gorice, Trsta, Križa, Mačkolj, Bazovice, Opčin, Števerjana, Rupe, Peči in Sovodenj, ki so na domiseln in zelo prijeten način predstavili štiri desetletja dolgo pot revije, ki ima kot glavni cilj vzgajati slovensko mladino v narodnem in krščanskem duhu. Na slovesnosti je spregovorila tudi glavna urednica revije. Ljubka Šorli, podelili pa so tudi priznanja dosedanjim urednikom, najbolj marljivim sotrudnikom in nagradili sodelavce slikarskega natečaja. Maks Zadnik Partizanska bolnišnica »Zalesje« Štab odreda je 17. aprila postavil za komandanta bolnišnice zdravnika dr. Magomeda Gadžijeva - Mišo, Antonijo Trošt - Ljubico za administratorko, Stanka Vatovca za ekonoma, Jožeta Petkovška za njegovega Pomočnika, Dragici Ratkovič pa je naložil odgovornost ?a Politično delo med bolniki in osebjem. Pozneje se osebje bolnišnice večkrat menjavalo. Dalj časa pa opravljali dolžnosti: anestezista Dušan Dujc, poetičnega komisarja Stanko Vatovec in Marina Lenar-?lč. kurirja Franc Malečkar - Paliska, bolničarja Vlado Dušan Dobrila, pomožni delavec mizar je bil mmne Resimovič - Očka, pozneje Peter čemažar in dvard čuk ter kuharica Malka Krebelj. Od 5. no-embra pa je bilo za varnost bolnišnice dodeljenih j6 Ì2 borcev. 1. Drago Hrvatin, 2. Ernest Faravs, 3. ® o Po Id Ivančič, 4. Franc Prelc, 5. Jože Mezgec, 6. skar Glavina, 7. Leon Pavlič, 8. Milan Kalc, 9. Jan- ko Kovačič, 10. Rado Dobrila, 11. Ludvik Dekleva in 12. Franc Fuk. V posameznih obdobjih je bilo v bolnišnici naslednje število pacientov: 6. decembra 1943 8, ja- nuarja 1944 — 14, februarja 12, marca 21, aprila 12, v začetku maja 4, junija 8, julija 18, avgusta 16, 15. septembra 20, 20. oktobra pa največ — 33, 15. novembra 23, 15. decembra 3 in v začetku januarja 1945 — 10 ranjencev in bolnikov. Ranjenci in bolniki na zdravljenju v Zalesju so bili iz naslednjih enot ali organizacij (podatki so na voljo le za 207 pacientov): 1. največ — 110 ali 53% pacientov je bilo borcev Istrskega odreda, 2. iz hrvaške brigade Vladimira Gortana jih je bilo 19 ali 9%, 3. iz 5. bataljona 1. brigade VDV 24 ali 12%, 4. iz Prešernove brigade in drugih enot 30. divizije 12 ali 6%, ...... 5. iz komande istrskega vojnega področja in njenih komand mest je bilo 6 pacientov ali 3%, 6. razen borcev naštetih enot se je v bolnišnici zdravilo še 36 ali 17% aktivistov, civilistov in borcev drugih enot. Po narodnostnem ali državljanskem sestavu so bili našteti pacienti: 182 ali 87% Slovencev, Hrvatov, Srbov in pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, sovjetskih državljanov raznih narodnosti je bilo 11 ali 5%, 6 Italijanov iz drugih krajev Italije in 8 Tržačanov (Italijanov in Slovencev) ali 7%. Ker je bila bolnišnica »Zalesje« zlasti po 1. septembru 1944 stalno ogrožena, število hudo ranjenih, ki jih ni bilo mogoče v tamkajšnjih razmerah uspešno zdraviti, pa se je stalno večalo, je štab Istrskega odreda v dogovoru s poveljstvi drugih enot na brkinskem območju šestkrat organiziral prenose hudo ranjenih bocev iz Bkinov čez Pivko na Notranjsko, in sicer: 1. najprej so v začetku maja 1944 prenesli 5 ranjencev, 2. 7. septembra je bilo prenesenih 7 ranjencev 3. 12./13. novembra je bilo prenesenih 12 ranjencev 4. 27./28. novembra so bili preneseni 4 ranjenci 5. 6. januarja 1945 je bilo prenesenih 5 ranjencev 6. 17./18. januarja 1945 so bili preneseni 3 ranjenci SKUPNO — 36 ranjencev. Zdravljenje v bolnišnici »Zalesje«, ki ga je uvedel dr. Gadžijev - Mišo, kot sam trdi, po načelih sovjetske frontne kirurgije, je bilo navzlic težavnim razmeram, pomanjkanju zdravil, opreme in zdavniških pripomočkov ter stalni sovražni nevarnosti vendarle zelo uspešno, kar med drugim najbolje dokazuje le 5 umrlih ali nekaj več kot 2%. Poziv Natte za ohranitev miru v svetu NADALJEVANJE S 1. STRANI Zborovalce je pozdravila in svoje misli iznesla v slovenskem jeziku. Potem ko je med drugim dejala, da je boj Slovencev za dosego zaščitnega zakona sestavni del splošnega boja stranke v okviru njenega delovanja, se je predstavnica KPI zavzela, da bi naša dežela postala zgled prijateljstva in sodelovanja. Tajnik KPI Natta je svoj govor v glavnem osredotočil na oceno nedavnega vrha v Tokiu, na potrebo po ponovni proučitvi statusa vojaških o-porišč NATO v Italiji, na krizno stanje v Sredozemlju, na številne dileme, ki jih je odprla jedrska tragedija v Černobilu, na dramo palestinskega naroda in na nevarnosti, ki bi jih v svetu povzročil jedrski spopad. O notranjem pohtičnem položaju se je Natta zaustavil le bežno in pri tem ponovil, da petstrankarska koalicija ne ustreza nalogam, ki jih zahteva stanje v državi. Po njegovem mnenju obstaja na vladni ravni le oster spopad za dosego čim večjega števila oblastniških pozicij. Natta je vsekakor potrdil, da je prišel v Trst, ker ima mesto mednarodno vlogo in ker leži ob meji z Jugoslavijo, ustanovljiteljico gibanja neuvrščenih in ker ima kot tako posebno nalogo. Tukaj se meri vlogo, ki jo Italija in Jugoslavija moreta in morata prevzeti, da bi prisilila Evropsko skupnost in gibanje neuvrščenih, da bi odločno nastopili. Zato se KPI obrača na italijansko republiko, upa pa se tudi apelirati na prijateljsko beograjsko vlado z pozivom po čimprešnjem ukrepanju, predno bi vse bilo prepozno. Prišel je tudi, da bi izrazil zaskrbljenost in zaupanje, da bi urgiral tako politiko, ki bi združevala italijanske državljane. Pri tem je dodal, da je tukajšnja meja postala zgled, kakšni bi lahko bili odnosi med ostalimi evropskimi državami, zgled, ki ga lahko vsa Evropa predlaga vsaki drugi deželi in področju v svetu. Vsekakor pa ni vse rožnato in kristalno čisto tudi na tem področju, je dodal in nadaljeval, da ni nameraval poglobiti tistih še nerešenih vprašanj v Furlaniji- Julijski krajini v okviru i-talijansko-jugoslovanskih odnosov, katerih reševanje pritiče tukajšnjim neposrednim predstavnikom. Natta je ob tem pristavil, da se nedvomno postavlja potreba, da bi po desetih letih od podpisa osimskih sporazumov, italijanska država morala spoštovati obvezo o globalni zaščiti in to ne po »diferensiranih conah« slovenske manjšine v vsaki pokrajini dc^ žele; ta zaščita bi marala biti zasnovana na enakih demokratičnih kriterijih, ki so navdahnili italijansko republiko pri izdelavi tako imenovanega južnotirolskega »paketa«. Spoštovanje »drugega« je predpogoj, da bi ta »drugi« bil dober občan in celovito užival demokracijo. To je nauk zgodovine in stvarnosti, ki mora veljati na tej zemlji — je dejal Natta, ki je dodal — da komunisti v duhu lojalnega prijateljstva in torej odločno zahtevajo, da bi preko meje v Sloveniji in na Hrvaški italijanska manjšina imela enako in globalno zaščito, ki bi premostila vse kar omejuje ali kar ovira polno izvrševanje njenih pravic in njenih značilnosti jezikovne, kulturne in etnične manjšine. Natta se je nato obrnil na krajevne in deželne komuniste ter na jugoslovanske prijatelje z odkritostjo in spoštovanjem, ker prav po zaslugi obojih je možno premostiti vsa stara ali tudi sedanja nesoglasja; dodal je, da je možno ta nesoglasja premostiti prav na tej meji, s katere se dviga poziv k sporazumevanju in sodelovanju in za premostitev šovinističnih ozkosti in nestrpnih antagonizmov. Glavni tajnik KPI je govoril nekaj več kot eno uro, njegov poseg pa je bil večkrat prekinjen z aplavzi; tako je bilo tudi takrat, ko se je zavzel za čimprejšnjo odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. ALEKSANDER SIRK Publikacija o kraških hišah V okviru rednih pubhkacij je Deželni center za restavriranje v Pas-sarianu namenil svoj 17. monografski zvezek obravnavi kraških hiš. Študija obsega hiše iz celotnega področja tržaške pokrajine, poglavje o kmečki kraški arhitekturi pa je delo profesorja Milka Renerja. Dvojezična publikacija nedvomno predstavlja koristen pripomoček za restavriranje in vzdrževanje tipičnih kraških hiš. • Jutri ob 18.15 bo v časnikarskem krožku predstavitev del pesnika Maria Murrija. Prisotna bosta umetnostni kritik Sergio Brossi in novinar Bruno Natti, nekatere pesmi pa jih bosta prebrala igralca Mario Pardini in Ombretta Terdich. V devinsko-nabrežinski občini Krajevne skupnosti izvolile predsednike in podpredsednike V petek zvečer se je sestalo vseh sedem svetov krajevnih skupnosti devinsko - nabrežinske občine. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsednikov in podpredsednikov. Krajevne skupnosti so bile ustanovljene leta 1976 in nimajo pristojnosti za odločanje, ker so to krajevne skupnosti, ki jih imenuje občinski svet in niso direktno izvoljene s strani prebivalstva, saj je direktno glasovanje predvideno samo za večje občine. Kljub temu je uprava smatrala za potrebno, da ponovno obnovi te organe, ki služijo za spodbudo in nadzorstvo nad upravno dejavnostjo. Prve seje so bile namenjene izključno ustanovitvi in izvolitvi predsednikov in podpredsednikov, ki se bodo v prihodnjih dneh sestah na županstvu za boljše koordiniranje dela posameznih svetov. Izvoljeni so bili (med oklepajem je sigla stranke, ki je določila svetovalca) : — Krajevna skupnost za Devin predsednik: Ezio Medelin (KD) podpredsednik; Tiziana Feirluga (PRI) — Krajevna skupnost za Ribiško naselje, Štivan in Medjo vas predsednik: Ezio Medelin (KD) podpredsednik: Arduino Maizeni (PSI) — Krajevna skupnost za Sesljan, Vižovlje in Naselje sv. Mavra predsednik: Livio Manzin (KD) podpredsednik: Giuseppe Kravanja (PSI) — Krajevna skupnost za Mavhinje in Cerovlje predsednik: Josip Antonič (SSk) podpredsednik: Danica Medved Petelin (KPI) — Krajevna skupnost za Nabrežino Kamnolome predsednik: Ida Gruden Bortolotti (PSI) podpredsednik: Mario Balzano (KPI) — Krajevna skupnost za Nabrežino Center, Nabrežino, Križ in Slivno predsednik: Gregorio Pertot (SSk) podpredsednik: Boris Devetak (KPI) — Krajevna skupnost za Šempolaj, Praprot, Prečnik, Tmovco in Nabrežino Postaja predsednik: Armita Cosmina Cante (KPI) podpredsednik: Mario Semez (SSk) , Edini problem se je pojavil pri izvolitvi podpredsednika s verta krajevne skupnosti za Nabrežino Kamnolome. Pri zadnjem glasovanju sta predstavnik Krščanske demokracije Flavio Grossi in predstavnik komunistične partije Mario Balzano prejela vsak po štiri glasove. Na osnovi pravilnika je bil jato, med dvema, izvoljen starejši svetovalec in sicer predstavnik komunistov, ki pa je, v dvomu, da mu je četrti in odločilni glas dal svetovalec MSI, v soboto zjutraj podal ostavko. ZASKRBLJUJOČE STANJE ZDRAVSTVENEGA SEKTORJA Nameravana preselitev rurgijo opozorila na Zdravstveni sektor v našem mestu slabo deluje in marsikdaj ni kos zahtevam prebivalstva. O vzrokih sla-bega funkcioniranja in možnostih ra- cionalizacije bolnišniške službe je bilo veliko govora na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala člana upravnega odbora Tržaške zdravstvene enote Pessato (KPI) in Roton-daro (PSI) in ki so se je udeležili številni zdravstveni delavci in sindikalisti ter podpredsednik KZE De Rota. Povod včerajšnjega srečanja je bil sicer specifični problem urgentne kirurgije, ki pa je zgovoren pokazatelj sedanjega stanja zdravstvenega sektorja. Kamen spotike je predlog, o katerem bo moral odločati upravni odbor, da se oddelek za urgentno kirurgijo preseli iz glavne bolnice v bolnico na Katinaro, medtem ko naj bi se oddelek za prsno kirurgijo »vrnil« s Katinare v mestno bolnico. Pessato in Rotondano sta utemeljila, da ne gre toliko za tehnični problem — čeprav bi tehničnih težav pri u-resničitvi predloga bilo nič koliko — ampak predvsem za problem zdravstvene poh tike. KZE je namreč že pred dvema letoma zavzela stališče, ki ga je pozneje večkrat potrdila, da bo departma za urgentne zdravstvene posege, ki bo zajemal tako urgentno medicino kot urgentno kirurgijo, imel svoj sedež v stari bolnici. Preselitev oddelka za urgentno kirurgijo na Katinaro bi torej zadala močan udarec temu konceptu ter bi rušila v temeljih načrtovani departma, ki bi moral zaživeti v kolikor toliko kratkem roku. Odgovorni pri KZE sploh niso utemeljili predloga, ampak so se sklicevali samo na stališče deželnega upravnega sodišča TAR, ki je suspediralo ukrep zdravstvenega nadzornika o izvajanju delavnih izmen za kritje urgentnih primerov. Kot rečeno, je bil predlog o preselitvi odložen na današnji sestanek u-pravnega odbora KZE in predvidevati je, da bodo stališča v odboru vse prej kot enotna. Toda problem je širši in ne zadeva samo urgentne medicine. Gre za probleme odnosov med obema bolnicama, med KZE in Univerzo (že dve leti ni sestankov med odgovomimi medicinske fakultete in KZE), za probleme osebja, ki je predvsem v stari bolnici nezadostno ter ga skušajo še skrčiti. Prav glede osebja je zgovoren primer, ki je med včerajšnjim srečanjem prišel na dan, da so v prvem kirurškem oddelku glavne bolnice združih ženski in moški del, da bi »prihranili« tri bolničarke, kar je seveda izzvalo med samimi pacienti nemalo negodovanja. Drugi zaskrbljujoči podatek, ki je prav tako prišel na dan včeraj, je podatek o neustreznosti nekaterih struktur nove katinarske bolnice, ki oddelka za urgentno ki-dvomljivo politiko KZE je stala na desetine milijard in katere gradnja je dolga leta pogojevala celoten razvoj zdravstvenega sektorja v našem mestu. Kaže, da je razdelitev dveh stolpnic — kirurške in medicinske — preveč toga, kar negativno vpliva na kvahteto in učinkovitost storitev. Skratka, slika tržaškega zdravstva je dokaj zaskrbljujoča, in to v trenutku, ko nejasni politični položaj obremenjuje tudi funkcioniranje u-pravnega odbora KZE. Pessato in Rotondaro nista nakazala nobenih receptov za premostitev sedanjega stanja, razen tega, da je treba sklepe sprejemati sporazumno in ob najširšem posvetovanju vseh komponent, pa tudi, da morajo biti sprejete rešitve dolgoročne v okviru resnega načrtovanja. Gre torej za skoraj banalne napotke, ki pa doslej žal niso bili upoštevani. In posledice so danes na dlani. • Študijski center Ercole Miani prireja v petek ob 17. uri v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice okroglo mizo z naslovom: »Referendum proti lovu: da ah ne«. Proslava 45-letnice OF v Mačkoljah Kot drugod na Slovenskem so tudi v Mačkoljah, in sicer na pobudo KD Primorsko, proslavili 5. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, spomnih so se torej onega prelomnega dne v slovenski zgodovini, ko se je na' pobudo KPS in nekaterih pohtičnih tef družbenih organizacij slovenski nared uprl okupatorju in se lotil težkega boja za nadonalno svobodo in družbeno preureditev. 0 nastanku OF je spregovoril ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, ki je popeljal občinstvo v one žalostne, a hkrati zgodovinske dni pred 45 leti. Predavanju je sledil recital partizanskih pesmi, ki sta ga ob spremljavi kitarista Marka Ferija izvedla Kostanca Filipovič in Drago Gorup. Nastopil je nato domači mešani pevski zbor (na shki), ki je pod vodstvom Toneta Baloha zapel niz partizanskih in drugih slovenskih pesmi. Izvedel je Svobodno Slovenijo Radovana Gobca, Staro lipo, Rož Podjuna Žilo, Pimikovo Smrt v Brdih ter Gobčevo Bratje le k soncu svobode. Osrednji del proslave se je zaključil s podelitvijo brošur Mačkblje v boju za svobodo in značk »Novo slikanje v starih kamnolomih« Ob dvatisočletnici kamnolomov prireja devinsko kulturno združenje tečaj slikarstva pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine ter tržaške avtonomne turistične in leto-viščarske ustanove; tečaj se bo odvijal od 14. do 30. julija 1986. Interesenti lahko dvignejo posebni obrazec za pristop na županstvu devinsko-nabrežinske občine ah pa zanj zaprosijo po telefonu (štev. 200 421 int. 17). Zaradi didaktičnih in organizacijskih razlogov bo sprejetih samo 12 oseb. Urnik tečaja bo od 16. do 20. ure ob delavnikih; prvi dve uri bosta namenjeni individualnemu delu, medtem ko bo ostali čas rezerviran za vaje pod vodstvom Nina Pe-rizija ter za skupno razpravo o izdelkih. Vpisnina znaša 350.000 lir. Poletna središča za otroke Združenje ZŽI - UDI bo od 30. junija do 25. julija priredilo v nekaterih tržaških otroških vrtcih in osnovnih šolah poletna središča za italijanske in slovenske otroke. Središča bodo odprta vsak delovnik med 8. in 17. uro, interesenti pa lahko prijavijo svoje otroke vsako sredo, med 9. in 11. uro v Ul. del Toro 12, tel. 761618. Vpisovanja sprejemajo do 15. junija. Deželni odbornik Carbone si je ogledal Globojner Nacrt »Padriški hrib« čaka le še na sredstva Deželni odbornik za bilanco in programiranje Gianfranco Carbone sj je včeraj v spremstvu predsednika Gozdne zadruge v Padričah Karla Grgiča in nekaterih članov odbora ogledal območje Globojnerja, gozdnega kompleksa, na katerem naj bi uresničili načrt »Padriški hrib«. O njem smo v našem dnevniku že podrobno pisah, zato naj zamisel le na kratko opišemo. Gozdna zadruga je že pred tremi leti predložila tržaškemu občinskemu odboru idejni osnutek, ki ga je izdelala interdisdplinama skupina CLAK pod vodstvom arh. Marina Kokorovca, finansirala pa Kraška gorska skupnost. Občinski odbor ga je nemudoma odobril in ga poslal deželni upravi s prošnjo po ustrezni podpori na osnovi dežcilnega zakona o naravnih parkih. Načrt si za temeljni dlj zastavlja gospodarsko in proizvodno ovrednotenje gozdnega kompleksa, ki meri skoraj 350 tisoč kvadratnih metrov, in Mirati teži k zaščiti in ovrednotenju njegovih naravnih značilnosti. Gre namreč za tipični primer dragocenega kraškega okolja z značilnim rastlinstvom in živalstvom, ki pa so ga malomarnost slučajnih obiskovalcev, urbanizacijski posegi in premajhna nega načeh, tako kot marsikateri drug kraški kotiček. Padričarji in zlasti člani Gorske zadruge pa jusarskih območij in torej svoje zemlje ne ščitijo le z besedami, kar je včerajšnji ogled Globojnerja nadzorno dokazal. Očistih so že lep del navlake in podrasti, ki je dušila drevje, ves čas p«, tesno sodelujejo s protipožarno in gozdno službo ter z občinskim podjetjem za vodo, plin in električno energijo ACEGA, tako da so uspeli v kar največji meri ohraniti neokrnjen naravni videz gozdnega okolja, kljub nujnim urbanizacijskim pose'gom. Odbornik Carbone se je v spremstvu članov zadruge sprehodil po spomladansko dišečem gozdu, v katerem je bilo opaziti sledove srn in divjih prašičev, vse do dveh prelepih razglednih točk na obronku nad Sv. Ivanom. Predsednik Grgič mu je pojasnil koncept vzgojnega parka, vključenega v načrt »Padriški hrib«, ki se zgleduje po podobnih primerih iz ZR Nemčije. Parkirni prostor ob Trbi-ški casti in ob bodoči avtocesti naj bi služil obiskovalcem parka in Raziskovalnemu območju, mimoidočim turistom pa naj bi hkrati {»menil vabilo za ogled mesta, Devina, Kraške hiše, jame pri Briščkih in ostahh zanimivosti, ki jih na našem ob- močju ne manjka. Poleg parka s tipičnim rastlinstvom in živalstvom, naj bi obiskovalec dobil informacije in prospekte, ki bi ga odvrnih od takojšnjega nadaljevanja potovanja, in možnost prenočitve v kampingu. Meščan bi v gozdu našel možnost rekreacije in okrepčila, poseben prostor za pikinik, nadihal bi se svežega zraka in odpočil na bližnji klopci. Pri Gozdni zadrugi so si zelo natančno zamislili »opremo« za tak naravni park: lesene kažipote, klopi, mizice, kozolce, koše za odpadke, pokriti prostor za žar, lesene hišice za toaletne prostore, za kioske za informacije in prodajo spominkov, montažne in pravtako lesene gostinske prostore. Skratka, naravni park, neokrnjen z estetsko -naturalističnega vidika, vendar prilagojen potrebam človeka, tako domačina, kot gosta. Na videz skromni poseg, ki pa vendar zahteva obilico dela in sredstev, začenši s čiščenjem gozda in s krčenjem poti in stezic. Pridni Padričarji so si že krepko zavihali rokave: v prvi fazi bodo uredih dostopne poti, parkirišča, kažipote, vodno mrežo s hidranti ter razgledne poti. Vse ostalo p»a bo moč realizirati šele s finančnimi sredstvi, za katera se je Gozdna zadruga, tudi preko odbornika Carboneja, ki Je hkrati predsednik komisije Sklada za Trst, obrnila tako na deželno upravo, kot na sklad. Ob včerajšnjem ogledu je odbornik pokazal zanimanje za projekt in razumevanje za prizadevanja Padri čar je vj vsekakor pa gre ob pričakovanjih za dodehtev prispevka dodati, da slovenska narodnostna skupnost ne zahteva parazitske podpore, temveč pričakuje zahtevane protivrednosti za izgubo svoje zemlje nasploh, hkrati pa si po svojih močeh prizadeva pri) sp>evati v skupno korist in za uravnovešen razvoj teritorija, (vb) Radioaktivnost se čedalje bolj zmanjšuje narašča pa polemika o realni onesnaženosti Stopnja radioaktivnega osnesnaže-nja v naši deželi se čedalje bolj zmanjšuje. Tudi včerajšnje meritve strokovnjakov so pokazale, da se je radioaktivnost zmanjšala predvsem v zemlji in v vodi, medtem ko je ostala v zraku nespremenjena v primerjavi z dnevom prej. Pri tem je treba takoj poudariti, da je bilo onesnaženje zraka že nekaj dni dokaj nizko. V nedeljskem sporočilu je tehnično znanstveni odbor, ki že dobrih deset dni sledi radioaktivni ujmi, prvič omenil, da so v školjkah odkrili višje koncentracije radiodzotopov kot v morski vodi. Stopnja radioaktivnosti pa je tudi v tem primeru bistveno nižja od varnostne meje. V zemlji in na povrtninah je radioaktivnost bistveno upadla, zmanjšuje pa se radioaktivno onesnaženje mleka. Deželne oblasti še vedno opozarjajo prebivalstvo, naj se drži vseh varnostnih in higienskih predpisov. Medtem se je tudi v tržaških političnih krogih vnela polemika o verodostojnosti podatkov, ki jih priobčuje deželni urad za civilno zaščito. Komunistična občinska svetovalca Calabria in Monfalcon sta tako naslovila na tržaškega župana Richet-tija vprašanje, v katerem želita izvedeti, če so podatki pristojnih oblasti popolnoma verodostojni, nadalje, če so res v Trstu zabeležili višjo stopnjo radioaktivnosti in če je bila ta stopnja še v varnostnih mejah, in nazadnje, kako so v teh dneh delovali občinski uradi za civilno zaščito in kakšna je bila njihova povezava s službami prefekture in Krajevne zdravstvene enote. Tržaška občina je medtem včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem omenja mažnost, da bi se lahko zaradi prepovedi uvoza mesa iz Jugoslavije po avtonomnem računu, na Tržaškem zvišale cene mesa. Tržaški župan je v tej zvezi še posegel pri podtajnikih za zunanje zadeve in za zdravstvo, da bi pristojne oblasti pri EGS dovolile Italiji uvoz mesa iz Jugoslavije, seveda v spoštovanju zdravstvenih norm in predpisov. 0 černobilski katastrofi in nasploh o uporabi jedrske energije bodo danes ob 17.30 razpravljali člani Zveze komunistične mladine FGCI na srečanju v Ul. Madonnina 19. Srečanje, ki nosi naslov »Po Černobilu še jedrska energija?«, je odprto občinstvu, udeležil pa se ga bo tudi odgovorni za vprašanje okolja pri FOCI Nichi Vendola. POBUDA TRGOVCEV IN GOSTINCEV Za ovrednotenje tržaške srednjeveške kuhinje Združenje trgovcev in gostincev (A ČEPE) tl Trsta je sprožilo zanimivo pobudo, katere namen je ponovno odkriti in ovrednotiti tržaško srednjeveško kuhinjo. Letošnjega julija bo skupina gostiln in restavracij predstavila in ponudila svojim gostom jedi, pripravljene po receptih, ki so jih tržaške kuharice in kuharji uporabljali v 14. in 15. stoletju. Prireditev ima prav gotovo propagandni pomen, a ne samo tega. Uokvirimo jo lahko tudi v prizadevanja za ovrednotenje pristne in domače hrane, čemur ni mogoče zanikati širšega kulturnega pomena. Poseben odbor bo skrbel, da bodo gostinci, ki bodo sodelovali pri tej pobudi, pripravljali jedi natanko tako, kot so jih v srednjeveškem Trstu. Pri tem se bo opiral na izsledke zgodovinskih raziskav. Ugotoviti, kako so v našem mestu kuhali v 14. in 15. stoletju, ni ravno lahko, saj se je o tem ohranilo bore malo dokumentov. Zgodovinarji pa so vendarle našli dovolj podatkov, na osnovi katerih je mogoče z zadovoljivo stopnjo verjetnosti določiti, kakšna je bila tedanja tržaška kuhinja. Na prireditvi lahko sodelujejo vsi tržaški gostinci pa tudi organizacije, ki bi lahko kaj doprinesle k njenemu uspehu. Prijaviti pa se morajo do 15. junija na sedežu ACEPE, Ul. dei Rettori 1, tel. 68424 in 68658. Za gostince so predvideni tudi krajši pripravljalni tečaji. Sodelovanje med našimi vrtnarji za prevoz pridelkov v center A1MA pri Fiumicellu Radioaktivno onesnaženje je, kot znano, tudi na Tržaškem povzročilo posebno hude težave vrtnarjem, ki ne smejo prodajati širokolistnate zelenjave. Na pobudo Kmečke zveze so se sestali preteklo soboto na sedežu društva Ko-lonkovee, da bi obravnavali nastali položaj ter ukrepe, ki so jih sprejele pristojne oblasti, da bi omilile škodo. Srečanja se je udeležilo kakih 50 vrtnarjev, vodila pa sta ga podpredsednik KZ Lojze Debeliš in njen tajnik Edi Bukavec. Slednji je poročal o stopnji radioaktivnega osnesnaženja v naših krajih in še posebno na Ko-lonkovcu, kjer je večina vrtov. Orisal je ukrepe oblasti in še posebej delovanje centra AIMA v Fiumicellu, ki odvzema okuženo povrtnino. Kot znano, bodo vrtnarji na osnovi tamkaj oddane povrtnine prejeli odškodnine. Seveda predstavlja prevoz v Fiumicello za marsikoga precejšen problem, zato je bdi na sobotnem srečanju tudi govor o sodelovanju med vrtnarji pri prevažanju pridelkov. Na srečanje bi bil moral priti tudi dr. Sotlar iz Kopra, ki je že večkrat predaval tržaškim vrtnarjem, vendar se ga ni mogel udeležiti. Pomemben delež in uspeh SSG v okviru Cankarjevih proslav V okviru proslav stodesetletnice rojstva Ivana Cankarja je bil odmerjen pomemben delež Slovenskemu stalnemu gledališču. V petek, 9. maja, na predvečer pisateljevega rojstnega dne je SSG nastopilo na Vrhniki. V slavnostnem govoru pred Predstavo je pesnik Tone Pavček spregovoril o Cankarjevem pomenu za današnji čas in o treh sklopih njegovih misli, vezanih na problem miru v svetu, na odnos med slovenstvom in jugoslovanstvom ter na poslanstvo u-metnosti. v Uprizoritev Pohujšanja v dolini šentflorjanski' je bila nadvse toplo sprejeta, čeprav so jo precej utesnjevale dimenzije odra. Nedvoumen izraz resničnega zadovoljstva gostiteljev je izražena želja, da bi SSG odigralo na Vrhniki tudi vse svoje prihodnje uprizoritve Cankarjevih del. Tržaški umetniki pa so se še posebno razigrali naslednjega dne v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer ie bilo Pohujšanje kot osrednja prireditev spominskih slovesnosti prav na sam pisateljev rojstni dan. Prvo Priznanje, ki so ga doživeli, je bila Polna dvorana, kljub koncu tedna in številnimi prireditvam ob dnevu o-svoboditve Ljubljane. Visoko oceno njihovega nastopa pa je izrazil dolg, navdušen aplavz. Po tem uspehu so se člani Sloven-skega stalnega gledališča vrnili v Svojo nepraznično realnost. Te dni nastopajo po šolah na Tržaškem — in čakajo na izplačilo aprilskih osebnih dohodkov. Toporišič o Trubarju Med mnogimi obletnicami proslavljamo letos Slovenci tudi 400-letnico Trubarjevega rojstva. O Primožu Trubarju je bilo v zadnjem času že veliko napisanega in še obetajo strokovni zapisi o delu avtorja prve slovenske knjige. Pa tudi predavanja in razni informativni sestanki si sledijo kot na tekočem traku. O pomenu in delu Primoža Trubarja bo tako tudi v četrtek na Institutu za slovensko filologijo v Trstu (Ul. Università 7) nadvse zanimivo predavanje. Ob 15.30 bo namreč spregovoril o velikem Slovencu znani jezikoslovec Jože Toporišič. • Pro natura carsica iti naravoslovni muzej prireja drevi ob 19. uri v konferenčni dvorani slednjega, Ul. Ciamician 2, pogovor o izsledkih posebne deželne komisije glede gradnje termocentrale na premog. Prisoten bo tudi Antonio Bramati, direktor Geološkega inštituta tržaške univerze. • Jutri ob 20.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost. Ul. S. Carlo 2, revija manekenov in manekenk šole, ki jo vodi Nora Gemelli. Prisotne bo pozdravil Giorgio Tombesi, predsednik Krožka za kulturo in umetnost. UMRU JE DUŠA KOSMINA Po daljšem bolehanju, Čeprav je še pred dobrim mesecemi, ko je prišla iz bolnišnice vse kazalo, da se ji je zdravje izboljšalo, je v nedeljo dopoldne nenadoma umrla zaslužna tržaška slovenska solnica in prizadevna družbena delavka na šolskem in mladinskem področju — Dušana (Duša) Kosmina, roj. Bertok. Pokojnica se je rodila 16. nov. 1907 v Čežarjih pri Kopru v družini šolnika Josipa Bertoka. Po opravljenem osnovnem šolanju se je zato tudi sama odločila za učiteljski poklic in obiskovala učiteljišče v Kopru, maturo pa je opravila konec leta 1926 v Trstu. Nato se je začela njena učiteljska pot po Slovenski Istri. V letih od 1926 do 1928 je poučevala na šolah poreškega šolskega okraja na Vrhu, v Klancu, Podgorju in Kotlah, želena lista proti Raziskavam o raku bani nedeljo zjutraj je Nenasilno gi- (te — Alternativna zelena lista pri-,®nUa protestno akcijo na Trgu Uni-[3 v Trstu proti prodaji azalej, ki je *a prav takrat v teku in s katero nameravali finansirati znanstveno piskavo proti raku. Predstavniki , ctenih« so vsakemu, ki je nameraval jPKi azalejo, izročili letak, v kate-C*1 je med drugim rečeno, da je tu tistično dokazano, da 85 odstotkov ojšT^iev Povzroča prav onesnaženo n 0 ie- Iz tega izhaja, da je znanstve-, raziskava povsem nekoristna in na ■le torej učinkovita le programira- ^hočlhVent*Vna °S* ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy , 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help!, vodijo Fabrizia Carminati in I gatti di vicolo Miraco- 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro in Chobin 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Occhi di gatto 20.30 Dokumentarec: Jonathan dimensione avventura, vmes nanizanka Ai confini della realtà 23.00 Film: Chisum (vestern, ZDA 1970, r. A. V. McLaglen, i. J. Wayne, B. Johnson) 1.15 Nanizanki: Cannon, 2.05 Strike Force nauiffg TELEPAPOVA 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi 15.45 Aktualnosti: D come donna 17.00 Risanke: Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron 19.15 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Risanka: Transformers 20.30 Film: L'isola del dottor Moreau (pust., ZDA 1977, r. D. Taylor, i. B. Lancaster, M. York) 22.20 Nanizanka: Alle soglie del futuro 23.20 Aktualnosti: Tuttoci-nema 23.30 Razne rubrike 24.00 Aktualnosti: Notte al cinema TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: La grande barriera 13.30 Nadaljevanka: Sonorità Andrea 14.30 Risanka: Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Dokumentarec: Le meraviglie della natura 19.00 Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Sonorità Andrea 20.30 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente 21.45 Nogomet: Vicenza -Triestina 23.40 Dnevnik 0.30 Svetovne vesti ^ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti 22.30 Nedeljska nogometna tekma (ponov.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12h, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Potovanje v Južno Ameriko (ponov.); 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazko; 18.00 Izvirna radijska igra: Grajski (Franjo Frančič). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska: Jure Jenko-klarinet; 21.05 Radijska igra: Sence (Franz Fiih-mann); 22.00 Našim po svetu; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 - 4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30- 20.00 Popoldanski spored; 15.45 - 18.30 Splash; 16.00 Radijski oder; 17.45 Evergreen; 18.32 Slavni pianisti. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L'altra Trieste), vodi Paolo Parovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Zaradi mrtvila v političnih krogih Novi predlogi za posodobljen sindikalne zveze zakon proste cone Sindikate upravičeno skrbi, kako bo s prosto cono. Kot je znano, so tik pred koncem lanskega leta v Rimu sedanji, deset let stari zakon, izjemno podaljšali za dobo enega leta. Niso takrat odobrili novega zakona, ki bi bil sodobnejši, prav zaradi sporov v Gorici. Enotna sindikalna federacija je zaradi tega včeraj priredila posvet o tem vprašanju. Pravzaprav, kot je povedal sindikalni voditelj Pini, ki je odprl zborovanje v dvorani pokrajinskega sveta, je enotna sindikalna zveza že v decembru 1982 priredila tak posvet in dala nekatere koristne predloge. Politiki in gospodarske organizacije niso takrat hotele poslušati, kaj imajo povedati sindikati s tem v zvezi. Sindikati so pravočasno, konec leta 1982, pričeli akcijo za posodobitev zakona. Tri leta jih nihče ni poslušal. Pa smo dobili sedanji enoletni podaljšek zakona. Kaj predlagajo sindikati? 0 tem je obširneje govoril član tajništva e-notne sindikalne zveze Vittorio Bran-cati. Nov zakon naj bi veljal do leta 2.000. Ni moč namreč privabiti industri jca, ki ne bi imel zagotovila, da lahko nemoteno dela najmanj petnajst let. Če teh zagotovil nima ne bo investiral. Enotna sindikalna zveza se dobro zaveda, da se je v goriškem primeru državna uprava odpovedala neki stopnji davka in carin. Te stopnje ni moč dvigniti. Zaradi tega je treba spreminjati kontingente. Ojačiti je treba kontingente v tabeli B, t. j. tiste kontingente, ki so namenjeni industrijski predelavi. Zaradi tega naj bi odpravili vse kontingente v tabeli A, t. j. tisti namenjeni potrošnikom. Izjema bi bila le bencin in goveje meso. To naj bi še nadalje dobili potrošniki. Vse drugo, kava, sladkor itd. pa naj bi izginilo. Ojačili bi se kontingenti za industrijsko predelavo. Tako bi bilo moč v tovarnah zaposliti več delovne sile. Sindikati menijo tudi, da bi bilo treba povečati kontingent bencina, da ga dobijo v večji kobčini uporabniki iz vse pokrajine. Spremeniti bi bilo treba tudi upravljanje Goriškega sklada tako, da se v njem ojači vloga pokrajinskega sveta. Sindikati hočejo imeti v tem skladu svoje zastopstvo. Poleg tega pa so sindikati v svojem osnutku zakonskega predloga izrazili mnenje, da je treba razširiti kontingent bencina tudi na Tržaško. Predvidevajo tudi nekaj drugih popravkov sedanjemu zakonu, takih, ki so jih sicer predvideli tudi parlamentarci in drugi, ki so svojčas o zakonu že razpravljali. Na posvet enotne sindikalne zveze, ki je bil včeraj v dvorani pokrajinskega sveta, so prišli senator Battello in poslanec Rebulla, deželni svetovalci Bratina, Padovan in Pagura ter odbornik Brancati, predsednik trgovinske zbornice Bevilacqua, predsednik pokrajine Cumpeta, zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtnih združenj, občin itd. Nekateri1 so segli v razpravo. Posvet je sklenil član sindikalnega tajništva Sniderò. Shod Zelenih Točno leto dni po izvolitvi občinskega sveta v Gorici prireja stranka Zelenih danes ob 18.30 javno manifestacijo na Pacassijevem trgu. Govorila bosta Pino Jeusig, svetovalec v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt in Piacuto, ter občinski svetovalec Renato Fiorelli. Podala bosta oceno enoletnih izkušenj v izvoljenih organih, sledila pa bo javna debata s prisotnimi. Na shodu bodo tudi zbirali podpise za referenduma proti lovu. Kulturne korenine so osnova za novo podobo našega mesta Ciklus srečanj o goriški kulturni zgodovini se je zaključil z okroglo mizo, katere namen je bil opraviti o-bračun letošnje pobude rajonskega sveta za mestno središče in istočasno nakazati možnosti za nadaljevanje in poglobitev načetega razmišljanja. Na tem zaključnem srečanju so sodelovali prof. Darko Bratina, prof. Edda Serra, prof. Fulvio Salimbeni in prof. Eraldo Sgubin. Razpravo je koordiniral sociolog prof. Bruno Tellia, nekaj uvodnih misli pa je izrekla prof. Laura Fasiolo, ki je v okviru rajonskega sveta nosila glavno breme organiziranja zanimivega ciklusa srečanj in razmišljanj o kulturnem pluralizmu v našem mestu. Samo po sebi je umevno, da so vsi sodelujoči izrekli pozitivno oceno o srečanju. Bila je to edinstvena priložnost za tako razčlenjeno poglobitev posameznih sestavin, ki dajejo Gorici svojstveno kulturno podobo. Kot je poudaril prof. Tellia, se je tudi s temi srečanji pričela uresničevati zgodovinska potreba, da se narodnostne ali širše kulturne skupnosti odpirajo navzven, da premagajo strah po neznanem, ampak iščejo pri drugih sebi sorodne, oziroma univerzalne elemente, ki lahko družijo ljudi. Nasprotno obnašanje, zapiranje vase, bi za vsako skupino predstavljalo samoob-sodbo na smrt. Nekaj je bilo tudi pripomb o možnosti za poglobitev te prve izkušnje. Prof. Bratina je na primer ugotavljal, Od včeraj tudi zelenjava precej manj kontaminirana Podatki o radioaktivni okuženosti na Goriškem, ki so nam jih posredovah včeraj iz fizikalnega laboratorija tržaške KZE, kažejo na zadovoljivo normalizacijo stanja. Prvič so, ob zmanjšanju v zraku, zabeležili tudi dokaj občutno zmanjšanje kontaminacije na travi in zelenjavi. Okuženost zraka, ki se je v nedeljo pod sicer šibkim vplivom vzhodnih vetrov rahlo- povečala, je včeraj ponovno upadla. V kubičnem metru zraku so včeraj izmerili 0,008 na-nokirijev joda 131. Zmanjšanje stopnje okuženosti v zraku potrjujejo tudi merjenja na postaji orožnikov v Romansu, ki je edina na Goriškem, ki razpolaga z dovolj preciznimi inštrumenti. Kot so nam povedali včeraj na prefekturi, so v Romansu izmerili 20,4 mikrorentgenov sevanja na uro. V petek so jih izmerih 16, čez soboto in nedeljo pa se je podatek povzpel na 21 oz 23. Še občutnejši je padec v podatkih za zelenjavo, na kateri so včeraj v povprečju merili po 150 do 200 nano-kirijev joda v vsakem kilogramu. Smo še vedno preko nevarnostne stopnje, toda daleč od vrednosti 400-500 in več nanokirijev, ki so jih beležili prejšnji teden. Pri mleku so včeraj še vedno beležili nihajoče vrednosti. Mnogi se v teh dneh sprašujejo, če bodo lahko brezskrbno jedli češnje. V laboratoriju jih doslej še niso analizirali, pač pa domnevajo, da bi kontaminacija na teh sadežih nikakor ne smela presegati vrednosti na paradižnikih in drugi dovoljeni zelenjavi, češnje bomo zato lahko jedli, svetujejo pa — vsaj v prihodnjih dneh — zmernost in skrbno spiranje. V zvezi z nedeljsko vestjo o 28 konjih, ki so bili zaradi prepovedi u-voza od 2. maja ustavljeni na goriški železniški postaji, smo včeraj lahko dobili celovitejše informacije. V soboto nam je dr. Milan Svilar, zvezni veterinarski inšpektor v Novi Gorici, povedal, da je ena od Živah poginila, druge pa so bile močno podhranjene. Po njegovem mnenju je to odviselo od nesprejemljivih pogojev, v katerih so Živah hranili na postaji, kjer nimajo hleva za živino. Italijanski obmejni veterinar dr. Antonio Brogna in njegov novogoriški kolega dr. Branko Sojer sta nam včeraj povedala, da stanje v resnici ni tako hudo. Ena od Živah je res poginila, kar pa ni posledica nehumanega ravnanja, ampak nekaj, kar se večkrat dogaja med tovrstnimi prevozi. Gre pač za zelo stare in shirane živali (konji so stari tudi po 18 let), ki so namenjene v zakol. Podhranjenost oz. slabotni videz živali, ki ga je ugotovil dr. Svilar torej od-visita od njihove starosti. Konje, so nam povedali, so v teh dneh redno krmih in pojih, v soboto pa so jih preselili v hlev na obmejnem postajališču v štandrežu. V zelo kratkem času bi sedaj morah rešiti vprašanje njihovega odca-rinjenja ah, če to ne bo takoj mogoče, povratka v Jugoslavijo. Zlata poroka dveh Doberdobcev Petdeset let je poteklo, odkar sta stopila na skupno življenjsko pot Ida Lavrenčič in Karlo Ferletič iz Doberdoba. Ida je po rodu iz Žurineve družine, Karlo pa Mihačeve. Poročila sta se 13. maja 1936 v Doberdobu. Kljub temu, da je bil ženin iz premožne družine, za zakonca življenje ni bilo vse rožnato. Ker je Karlo opravil študije v Ljubljani, so jih fašisti stalno u-strahovali. Kmalu po vojni se je družina izselila v Reko, kjer je tam preživela pet let. Po vrnitvi se je Karlo zaposlil v podgorski predilnici, v Doberdobu pa je upravljal domačo hranilnico in to dokler se ni z družino dokončno preselil v Tržič. V zakonu sta imela hčerko Flavio in sina Giannija. Po neozdravljivi bolezni je Gianni leta 1962 umrl. Ta nepričakovan dogodek je hudo prizadel družino in številne prijatelje, saj je bil Gianni zelo poznan in aktiven član v kultumo-političnem zamejskem življenju. Umrl med treningom V Koprivnem, kjer je živel že nekaj let in kjer si je tudi ustvaril družino in v Štandrežu, od koder je doma, je tragično odjeknila vest o smrti 37-let-nega Roberta Nanuta. Našli so ga mrtvega, ob robu ceste, na Prevah v števerjanski občini, v soboto popoldne. Pokojnik je bil navdušen in tudi aktiven športnik in se je redno ukvarjal s tekom. V soboto popoldne se je z avtom odpeljal iz Koprivnega proti Šte-verjanu, da bi, kakor je sicer redno delal, pretekel nekaj kilometrov na svežem in čistem zraku. Med tekom ga je, kot kaže obšla slabost; zgrudil se je ob cesti, kjer so ga tudi našh, ko je bilo za zdravniško pomoč že prepozno. Zdi se, da gre za infarkt, sicer pa bodo razlog smrti skušah u-gotoviti z obdukcijo. Nanuta bodo pokopah danes popoldne. Pogrebni sprevod bo krenil ob 16.40 iz goriške splošne bolnišnice. razna obvestila Na Koradi bo v nedeljo, 18. maja, tradicionalno planinsko srečanje novogoriških in zamejskih planinskih društev. Uradni del srečanja bo ob 11. uri. SSG bo v četrtek, 15. t.m., ob 20.30 gostovalo v Kulturnem domu v Sovod-njah z delom »Hudomušna prikazen«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. Nastopilo je okrog 170 otrok iz raznih krajev Proslava 40-letnice Pastirčka Pastirček, mladinska revija, ki je začela izhajati leta 1946 v Gorici, je dopolnil štirideset let. Okroglo obletnico so v nedeljo, s petjem, glasbenimi, odrskimi in plesnimi prizorčki pa tudi z risanjem proslavili Pastirčkovi bralci, dopisniki in sooblikovalci, otroci. Na 7. Pastirčkovem dnevu v Katoliškem domu, v okviru katerega se je odvijala tudi proslava 40-letnice izhajanja revije, jih je nastopilo okrog 170 iz raznih krajev na Goriškem in Tržaškem. Veliko jih je v Gorico prišlo že predpoldne, da so se lahko udeležih slikarskega ex tempore. Izdelke so udeleženci proslave lahko občudovah v preddverju Katoliškega doma, kjer so prireditelji postavih tudi razstavo štiridesetih letnikov Pastirčka in tudi Pastirčkovih zbirk. Glavni oblikovalci pestrega in scensko zelo prijetno zamišljenega programa so bili otroci iz Gorice, Križa, Trsta, Mačkolj, Bazovice, Opčin, šte-verjana, Rupe, Peči in Sovodenj, ki so na prikupen način predstavih štiri desetletja dolgo Pastirčkovo pot in svoj nastop nato sklenili s skupno Pesmijo primorske mladine. Ljubke šor-bjeve. Urednica Pastirčka, Ljubka Šorli, je ob koncu prireditve pozdravila številne udeležence in še zlasti otroke ter se zahvalila vsem nekdanjim sodelavcem, urednikom in dopisnikom, za trud in ljubezen, ki so jo v vsem tem času vložih, da je Pastirček iz skromnih začetkov v letu 1946 rastel, vsebinsko in oblikovno in da je dosegel vsak naš kraj v zamejstvu. Šorli jeva je povedala tudi, da so dosedanje obletnice, ker je bilo tudi na Pastirčkovi poti precej težav, šle skoraj neopazno mimo, da pa je prav, da se zato na primeren način obeleži vsaj 40-letnica. Čestitke je na nedeljski slovesnosti izrekel tudi glavni urednik Galega, Lojze Abram, ki je poudaril, kako bi moralo biti v šolskih klopeh prostora za obe reviji. Čestitke in želje za nadaljne uspešno delo so izrekli tudi predstavniki raznih ustanov. Sledila je podelitev prinzanj dosedanjim urednikom, najbolj marljivim sodelavcem in razglasitev zmagovalcev slikarskega natečaja. Smrtna nesreča v Beglianu Smrtna prometna nesreča se je pripetila v nedeljo, okrog 14. ure v Beglianu v občini Škocjan ob Soči. Žrtev je 66-lefni upokojenec Bruno Cragnolin iz Beghana, Ulica Verdi 61. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije je Cragndina, ki se je peljal na motornem kolesu, z avtom zbil 25-letni Giovanni Passadore iz Škocjana ob Soči. Nesreča se je zgodila v Ulici Verdi, v neposredni bližini Cragnolino-vega doma. Kljub takojšnji zdravniški pomoči, je ranjenec umrl na kraju nesreče. Menda je glavni vzrok za nesrečo v nespoštovanju prometnih predpisov. Passadore naj bi namreč, kljub prepovedi, vozil v nedovoljeni smeri. ifei SLOVENSKO > STALNO »/GLEDALIŠČE V TRSTU Noci Coward Hudomušna prikazen Režija DUŠAN MLAKAR v četrtek, 15. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. da je na vseh srečanjih vsak govoril o lastni kulturi, kar je bilo vsekakor koristno in zanimivo. V bodoče pa bi bilo prav, da se naredi kvahteten skok, s tem da več komponent razglablja o istih stvareh, pri čemer se dejansko ustvari dialog. Prof. Salimbeni je bil mnenja, da bi bilo treba več prostora posvetiti širšemu italijanskemu kulturnemu vplivu, prof. Sgubin pa je negativno ocenil nezanimanje šole za krajevno kulturo in zgodovino. Na vprašanje, kako naprej, da bi sedanja pobuda ne ostala na ravni nekega sterilnega razglabljanja, ampak da bi pustila konkretno sled v mestu, je prof. Bratina odgovoril s predlogom, da bi šolski mladini skušah nuditi nekaj osnovnih informativnih inštrumentov za spoznavanje tukajšnjih kulturnih komponent. To bi bilo treba opraviti z dobršno mero fantazije, ne da bi izključevali možnosti, da se mladim omogoči uporaba vsaj minimalnega besednjaka treh tukajšnjih še živih jezikov, italijanskega, slovenskega in furlanskega. Poleg tega je predlagal tudi poglobitev goriške šolske zgodovine s posebno pozornostjo na goriško gimnazijo, ki je dolgo let pomenil edinstven poskus sožitja in enakovrednosti treh jezikov in kultur. Ob šoli, je dejal prof. Salimbeni, gre posvetiti pozornost tudi sredstvom množičnega obveščanja, za katera so vprašanja sožitja in pluralizma kultur večkrat še tabu. Novih prijemov je potrebna tudi univerza, predvsem glede oblikovanja učnega kadra. S tem v zvezi je napovedal nekaj zanimivih pobud, ki jih bo jeseni uresničil inštitut za socialno in versko zgodovino. Prof. Sgubin je svoje zaključne misli posvetil predvsem (teritoriju preko Soče) in problemom ovrednotenja furlanske kulture, kar danes ni lahka stvar, vendar obstaja za Furlane upanje, da se bodo stvari premaknile z zaklonom za zaščito manjšinskih skupnosti. Desetine mladenk za mesto prodajalke O brezposelnosti mladih čujemo vsak dan, pišemo o njej vsak dan. Včeraj zjutraj so Goričani, ki so šli po Korzu, dobili pravo sliko kaj ta brezposelnost pomeni. V eni modni trgovini na Korzu hočejo zaposliti mlado prodajalko. Pred njo se je včeraj zjutraj gnetlo nekaj desetin mladih in prikupnih deklet, ki so ena za drugo vstopale v trgovino, da bi se pogovorile s trgovko. Tudi mesto prodajalke je danes zelo cenjeno. izleti Slovensko planinsko društvo priredi maja in junija naslednje izlete in pohode: 11. maja Breški Jalovec, 18. maja Korada (srečanje z novogoriškimi planinci), 25. maja Rombon, 8. junija Drežnica (srečanje zamejskih planinskih društev). Za izlet v Drež-nico bo na razpolago tudi avtobus. prireditve Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi v soboto, 17. t.m., ob 20. uri na družabni večer s predvajanjem filmov o društvenih izletih, ki ho v domu A. Budal v štandrežu. čestitke Ob današnji zlati poroki KARLOTA MIHAČEVEGA in IDE ŽURINOVE iz Doberdoba jima toplo čestitajo hči Flavia, zet Pino, nečakinji Martina in Giovanna, prijatelji Mario Fucci, Er-mano Gergolet in Gabrijel Peteani z družinami. V družino Sonje Nanut je prijokal prvorojenček MATIJA. Iskrene čestitke, malemu pa obilo sreče v življenju izreka OK Val. kino Gorica VERDI 21.00 Koncert filharmoničnega orkestra iz Sudetov Walbrzych (Poljska). CORSO 18.00—22.00 »Chi più spende, più guadagna«. VITTORIA 17.00—22.00 »La governante svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 19.00—22.00 »La mia A-frica«. COMUNALE 20.30 Beethovnov koncert; nastopa pianist Jeffrey Swann. Nota Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Smrtonosni laser«. DESKLE 19.30 »Zadnja vojakova naloga«. Košarka: v poslednjem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva proti Kidlandu Jadranovci so se poslovili s stotico Jadran - Kidland Padova 112:87 (58:34) JADRAN: K. Starc 5 (3:4), Žerjal 4 (2:2), Ban 16 (1:2), Zarotil 20 (6:6), Rauber 23 (1:2), Čuk 30 (3:5), Gulič 12 (2:4), Lokar 2, Sosič, I. Starc. KIDLAND PADOVA: Lovo 1 (1:2), Cesare 6, Lagana 26 (6:8), ravanello 14 (2:3), Battisti, Bonetto 14 (4:5), Flebus 6 (2:2), Sagnotti, Buccini 10, Campiglio 10 (4:4). SODNIKA: Contini (Varese) in Giorgetti (Milan). PM: Jadran 18:25, Kidland 18:24. ON: Jadran 24, Kidland 20. PON: Cesare (36), Zarotti (38), Campiglio (40), Gulič (40). 3 TOČKE: Ban 3, Gulič 2, Čuk 1. GLEDALCEV: 800. Jadranovi košarkarji so se od letošnjega drugoligaškega in od svojega (v nedeljo, škoda, precej maloštevilnega) občinstva poslovili z visoko in prepričljivo zmago. Kar nadigrali so moštvo Kidlanda iz Padove, ki pa je, resnici na ljubo, dopotovalo v Trst brez vsake motivacije. Košarkarji iz Padove, ki so nastopili brez Zorzenona in tudi Battistija so že po uvodnih minutah povsem vrgli puško v koruzo. Po drugi strani pa so jadranovci začeli zelo poletavno in sproščeno. S hitro igro, točnimi meti z vseh položajev, z lepo izpeljanimi protinapadi in z dobro obrambo so povsem nadigrali demotiviranega nasprotnika. V 7. min. so tako že vodili z 21:10, v 10. min. z 29:13, da bi v 16. min. povedli celo za 28 točk (47:19). Klavdij Starc in Peter Žerjal sta želo dobro vodila našo ekipo, Ban, Zarotti, Rauber in Čuk pa so zadevali nasprotnikov koš kot za stavo in visoka prednost že po prvem polčasu je bila tu. Naši so nekoliko popustili v začetku nadaljevanja, tako da so gostje zmanj- šali izid »celo« na 17 točk. Čuk (predvsem) ter Gulič, Zarotti in Rauber so nadaljevali z uspešno igro v napadu in Jadran je zopet visoko povedel. Marko Ban pa v drugem polčasu sploh ni stopil na igrišče. Ne glede na demotiviranost gostov pa je treba naše pohvaliti za učinkovito košarkarsko predstavo, ki so jo ob koncu prvenstva postregli svojim navijačem. Škoda le, da so le-ti v nedeljo (lepo vreme je verjetno marsikoga zvabilo drugam...) udeležilo tekme v manjšem številu. Od gostov sta le Lagana (26 točk) in Ravanello igrala kot se spodobi, ostali so verjetno prišli v Trst le na izlet. Jadranovci so tako sklenili letošnje prvenstvo z osmimi zmagami in 22 porazi. Na dlani je,da bi bil lahko njihov obračun boljši. Treba pa je upoštevati, da so v tej konkurenci opravili krstni nastop in da so jih skozi vse prvenstvo pestile poškodbe. Sicer podrobnejšo analizo o Jadranovem nastopu v letošnji B ligi bomo podali v naslednjih dneh. (B. Lakovič) Naši stalno v napadu TAKO V B LIGI IZIDI ZADNJEGA KOLA Jadranovci so v nedeljo igrali zelo sproščeno, posebno v napadu. Krepko so namreč presegli stotico. Na sliki: Sandi Rauber (št. 13) v boju za žogo, v napadu so še Mauro Čuk (6), Fabrizio Zarotti (7) in Peter Žerjal (5). Victors - Faciba 106:79 Panapesca - Citrosil 96:88 Spondilatte - Čelana 92:79 Mauri - Nordica 98:87 JADRAN - Kidland 112:87 Ferrara - Maltinti 75:80 Teorema - Castor 82:66 Vicenza - Cagiva 76:96 KONČNA LESTVICA Citrosil 30 26 4 2861:2451 52 Cremona 30 22 8 2378:2188 44 Panapesca 30 21 9 2903:2641 42 Maltinti 30 21 9 2429:2350 42 Cagiva 30 20 10 2706:2478 40 Castor 30 20 10 2653:2457 40 Ferrara 30 19 11 2466:2333 38 Arese 30 19 11 2710:2671 38 Mauri 30 17 13 2501:2478 34 Kidland 30 12 18 2409:2479 24 Victors 30 9 21 2297:2372 18 JADRAN 30 8 22 2468:2671 16 Čelana 30 8 22 2408:2647 16 Vicenza 30 7 23 2420:2654 14 Nordica 30 6 24 2348:2620 12 Faciba 30 5 25 2341:2802 10 Valenti: »Vaši so nas povsem nadigrali« Jadran v številkah METI. 2 TOČKI: K. Starc 1:2; Žerjal 1:2; Čuk 12:14; Zarotti 7:13; Gulič 2:3; Rauber 11:15; Ban 3:4; Lokar 1:1. 3 TOČKE: Čuk 1:1; Gulič 2:3; Rauber 0:2; Ban 3:4. SKOKI: Starc 3 v obrambi, 0 v napadu; Žerjal 2, 0; Čuk 10, 0; Zarotti 6, 1; Gulič 4, 1; Rauber 9, 4; Ban 2, 1; Lokar 2, 0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 2, 0; Čuk 4, 0; Zarotti 4, 2; Gulič 5, 0; Rauber 1, 2; Ban 1, 0; Lokar 1, 0; Sosič 1, 0. ASISTENCE: K. Starc 7; Žerjal 4; Rauber 4; Ban 3; Sosič 1. Po nedeljskem srečanju je Jadranov trener Andrej Žagar dal naslednjo izjavo: »Menim, da sta na visoko zmago vplivala dva faktorja: naša sproščenost ob koncu prvenstva, saj so lahko vsi pokazali, kaj znajo, po drugi strani pa Kidland ni pokazal posebne motivacije v obrambi, tako da smo si lahko že v začetku tekme priigrali visoko prednost. Naše visoko vodstvo že ob začetku tekme je gostom odvzelo še zadnji ostanek volje.« Trener Kidlanda Frank Valenti se ni preveč razburjal po tako visokem porazu: »Bila je to tekma konca sezone. Fantje so igrali nezbrano, poleg tega smo nastopili brez Battistija, ki je bil zadnje čase naš najboljši posameznik. S tem pa ne bi hotel zmanjšati vrednosti Jadranove zmage. Jadran je zmagal povsem zasluženo in visoko. »Jadranovci so vas povsem nadigrali, kljub temu da imate lepo število točk na lestvici...« »Da, povsem so nas nadigrali. Sicer pa je bilo težko dobiti motivacijo v tej tekmi, ki je bila za lestvico za nas povsem nepomembna. Sicer pa moram pristaviti, da si Jadran zasluži višje mesto na lestvici. Tu bi predvsem omenil Bana, Čuka in Zarottija. Če bo Jadran ohranil isto postavo tudi v prihodnjem prvenstvu B lige, potem bo nevaren za vse.« (bi) Citrosil in Spondilatte napredujeta v končnico za napredovanje v A-2 ligo. Ecocementi Ferrara in Teorema Arese bosta odigrali dodatno srečanje za obstanek v B-l ligi. KONČNA LESTVICA JADRANOVIH STRELCEV Ban 706 (170:210); Čuk 451 (53:82); Zarotti 401 (71:120); Rauber 289 (42:63); K. Starc 160 (25:39); Žerjal 150 (43:63); Gulič 141 (28:61); Daneu 113 (30:53); Sosič 28 (6:17); Lokar 8 (4:4); Klobas 7 (1:4); L Starc 4 (2:2). A vtomobilizem: na nedeljski V N Monaka v formuli ena V znamenju McLarnovih bolidov V 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi Koper praktično izpadel MONTECARLO - Proti pričakovanju je Alain Prost na mclarenu tretjič zapored osvojil VN Monaka v formuli ena in izenačil rekord slovitega pilota Grahama Hilla, ki mu je ta podvig uspel v letih od 1963 do 1965. Že po poskusnih vožnjah je bilo jasno, da je niclaren kompetitiven tudi na relativno počasni mestni progi, a takega slavja — z drugim mestom Rosberga ni resnično nihče pričakoval. Pred začetkom letošnje sezone so vsi trdili, da je melaren sicer učinkovit na hitrih Progah, manj pa na počasnejših, kjer daj bi prevladovali williamsi in drugi. A že sedaj je jasno, da ni tako, in Pros- tu se ponuja možnost, da zopet seže po naslovu svetovnega prvaka. O tem, da je ta čas absolutno premočen, priča tudi dejstvo, da je v nedeljo vodil praktično od prvega do zadnjega kroga, da je bila dirka dokaj nezanimiva in da jo je žal »razživela« le spektakularna nesreča Tambaya, na srečo brez posledic za pilota. Popoln polom je doživel Ferrari. Al-boreto je odstopil, ko je bil četrti, Jo-hansson pa je na cilj prispel kot 10., s tremi krogi zaostanka za zmagovalcem. Med 12 uvrščenimi ni niti enega italijanskega pilota. VRSTNI RED VN MONTECARLA 1. Prost (Fr. - melaren), ki je 259 km prevozil v 1.55'4r'060, s povprečno hitrostjo 134,634 km na uro. 2. Rosberg (Fin. - - melaren) po 25"; 3. Senna (Br. — lotus) po 53"; 4. Mansell (VB — Williams) po ITI"; 5. Arnoux (Fr. — ligier) po 1 krogu; 6. Laffite (Fr. — ligier) po 1 krogu. LESTVICA ZA SP Prost 22 točk, Senna 19, Piquet 15, Rosberg 11, Mansell 9, Berger 6 itd. LESTVICA HIS McLaren 33 točk, Williams 24, Lotus 19, Ligier 10, Benetton 8, Tyrrell 7, Ferrari 3, Brabham 1. Triestini točka morda ne zadostuje Vicenza - Triestina 0:0 Vicenza: Mattiazzo, Bertozzi, Pasci-[dlo, Montani, Montani, Mazzeni, Mascheroni, Savino, Fortunato, Lucchetti (od 77. min. Filippi), Nicolini, Rpndon (od 62. min. Schincaglia), Dal bianco, Messaci in Cenili. Triestina: Bistazzoni, Costantini, “raghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, bis Falco (od 77. min. Orlando), Strappa. Cinedo, Romano, lachini (od 83. J5}n. Scaglia), Gandini, Bagnato in Di Giovanni. Nogometaši Triestine so se vrnili iz Vlcenze z dragoceno točko, a glede na lestvico, bi potrebovali ves izkupiček. Vrstni red na vrhu je povsem nespremenjen. Vodeči Ascoli je zmagal, točko je iztržila tudi Brescia, zmagal pa je še Empoli, ki je celo prehitel Triestino. Še dobro, da je ostala praznih rok Cesena, ki sedaj deli 5. mesto z varovanci Ferrarija. Izidi 33. kola: Arezzo - Catanzaro 3:0; Ascoli - Cremonese 1:0; Bologna -Sambenedettese 2:1; Brescia - Palermo 0:0; Campobasso - Pescara 1:1; Catania - Cagliari 2:0; Empoli - Genoa 1:0; Lazio - Perugia 0:0; Monza - Cesena 3:2; LR Vicenza - Triestina 0:0. Lestvica: Ascoli 45; Brescia 43; LR Vicenza 41; Empoli 38; Triestina in Cesena 37; Genoa in Bologna 35; Palermo, Cremonese in Catania 31; Lazio, Campobasso in Arezzo 30; Catanzaro, Perugia in Sambenedettese 29; Cagliari 28; Pescara 27; Monza 24. Prihodnje kolo (18.5.): Ascoli - Empoli; Cagliari - Bologna; Catanzaro -Campobasso; Cesena - Brescia; Cremonese - Monza; Genoa - Catania; Palermo - Arezzo; Perugia - LR Vicenza; Pescara —Lazio; Triestina - Sambenedettese. Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Zaradi tekme Zahodna Nemčija -Jugoslavija, tokrat ni bilo tekem v jugoslovanski prvi ligi, igrali pa so dru-goligaši. To kolo je bilo usodno za edinega slovenskega drugoligaša iz Kopra, ki je doma izgubil s Sparta-kom 0:1 in nima več praktičnih možnosti za obstanek. Koprčani so se sicer pritožili, toda nimajo nobene možnosti, da bi uspeli. "Modri" so v Bochumu zapustili zelo dober vtis v igri z ZRN. Igrali so tehnično bolj dovršeno kot Nemci, ki pa so bili bolj borbeni. Nedvomno bi bil vtis o igri "modrih" še boljši, če ne bi Škoro že v 6' dosegel vodilnega gola. Jugoslovani so potem igrali bolj umirjeno, toda tik pred odmorom je imel Jankovič sijajno priložnost, da bi povišal na 2:0, saj je bil povsem sam pred vratarjem Schumacherjem. Po izenačenju (Vóller) so bili Nemci boljši, toda po priložnostih Jugoslovani niso zaostajali. Naš trener Ivan Toplak je bil po tekmi zelo zadovoljen z igro, naše pa je hvalil tudi vzhodnonemški selektor Beckenbauer, ki pa je omenil tudi odsonost Rummeniggeja in poškodbo Vbllerja. V sredo bosta Velež in Dinamo v Beogradu igrala finalno tekmo za pokal, prvenstvo pa se bo nadaljevalo v nedeljo. Iz sedeža UEFA je prišlo sporočilo, da bo imela Jugoslavija zaradi Nogomet: v tekmi Italija - Kitajska totip totocalcio Odpovedal le Rossi lta|ija - LR Kitajska 2:0 (2:0) a.^TRELCA: Di Gennaro v 23. min. in Mtobelli v 33. min. (jJ^ALIJA: Galli (od 46. min. Tancre-q.' bergomi (od 82. min. Collovati), er k ni' Ba9ni (od 75. min. Baresi), Vi-chowod, Scirea (od 60. min. Tricella), 46 n,;M0h 62. min. Vialli), Ancelotti (od De Napoli), Rossi (od 46. min. 4fi . *si)' Di Gennaro in Altobelli (od • min. Serena). ska^ odhodom v Mehiko je italijan-la n°gometna reprezentanca odigra-2 z^njo prijateljsko tekmo pred 'mi navijači v Neaplju. Glede na dejstvo, da igrajo nogometaši LR Kitajske povsem enak nogomet kot Južni Korejci, je nastop izbrancev Bearzo-ta uspel. Končni izid je bil dosežen že v prvi tretjini srečanja po zaslugi Di Gennara (ki je povsem zadovoljil) in Altobellija. V drugem polčasu je prišlo do številnih menjav in igra ni bila več tako prodorna. Več ali manj je zadovoljilo vseh 18 nogometašev, ki so stopili na igrišče razen Rossija. Ker so bili italijanski nogometaši na višinskih pripravah ni bilo pričakovati boljše igre. Do prve tekme SP v Mehiki z Bolgarijo je ostalo nekaj manj kot 20 dni, prej pa bo še prijateljsko srečanje z Gvatemalo. 1. — 1. Està Bien X 2. Bericourt X 2. — 1. Donald Duck X 2. Danza Classica 2 3. — 1. Brentala 1 2. Caceres -X 4. — 1. Dardone 1 2. Beaming Ram 2 5. — 1. Balmon 2 2. Dadier X 6. — 1. Delicata Bru 2 2. Darriero X KVOTE 12 (10 dobitnikov) 61.989.000 lir 11 (272 dobitnikov) 2.270.000 lir 10 (3.426 dobitnikov) 175.000 lir Arezzo - Catanzaro 1 Ascoli - Cremonese 1 Bologna - Sambenettese 1 Brescia - Palermo X Campobasso - Pescara X Catania - Cagliari 1 Empoli - Genoa 1 Lazio - Perugia X Monza - Cesena 1 LR Vicenza - Triestina X Prato - Carrarese X Reggiana - Pavia 1 Varese - Parma 2 KVOTE 13 (241 dobitnikov) 19.610.000 lir 12 (5.655 dobitnikov) 834.000 lir Prihodnji stolpec Totocalcia (18.5.): Ascoli - Empoli; Cagliari - Bologna; Catanzaro - Campobasso; Cesena - Brescia; Cremonese - Monza; Genoa - Catania; Palermo - Arezzo; Perugia - LR Vicenza; Pescara - Lazio; Triestina -Sambenedettese; Pavia - Piacenza; Benevento - Messina; Civitavecchia - Pistoiese. odsotnosti angleških klubov tudi jeseni tri klube v pokalu UEFA, zato bo finiš še bolj zanimiv. Že dan po nedeljski tekmi, v ponedeljek - pa bodo "modri " v Bruslju igrali še z Belgijo. V drugi ligi so bili gledalci v Kopru tako razjarneni, da so hoteli fizično obračunati s sodniki, ki so jim po njihovem mnenju ukradli zmago. Obračuna ni bilo, pač pa so navijači skoraj povsem uničili dva avtomobila Milice. Koprčani so dobrih 20' pred koncem tekme dosegli regularen gol, sodnik pa ga je zaradi domnevnega off—sida razveljavil, malo pozneje pa so gostje dosegli zmagoviti gol. Že pred tekmo je bilo veliko govoric o podkupnini za sodnika, poleg Sparta-ka pa naj bi bila vmešana še njegova tekmeca, ki sta seveda želela spodrsljaj Spartaka v Kopru. Zgodilo se je drugače in Spartak bo najbolj verjetni prvoligaš. Zanimivo, da je imel Spartak lani incident tudi v Ljubljani, ko mu je nek drug sodnik pomagal k remiju, vendar pa tedaj tudi točka z Olimpijo Spartaku ni pomagala k uvrstitvi v prvo ligo. Letos Subotičani zakulisne igre očitno bolje obvladajo, zato bodo najbolj verjetno tudi postali drugoligaši. Rezultati 27. kola druge ZNL: Koper Spartak 0:1 (0:0), GOŠK Jug - Novi Sad 2:0, 0:0, Jedinstvo (BI) - Vrbas 2:0 (0:0), Jedinstvo (Br) - Famos 2:0 (:0:), Iskra - AIK 2:1 (2:0), Kikinda - Proleter 1:1 (0:1), Split - Zadar 2:1 (0:0), Rudar -Borac 1:1 (1:0), Leotar - Šibenik 2:1 (1:1). Vrstni red: Spartak 39, Leotar 38, Iskra 36, Proleter 31, Jedinstvo (Br) 30, Novi Sad, Rudar in Šibenik 28, Kikinda 26, GOŠK Jug 25, Vrbas in Split 24, Famos in Borac 23, Jedinstvo (Bi) in AIK 22, Zadar 20, Koper 19. Pari prihodnjega kola (18. t. m.): Novi Sad - Koper, Spartak - Leotar, Šibenik - Rudar, Borac - Split, Zadar -Kikinda, Proleter - Iskra, AIK - Jedinstvo (Br), Famos - Jedinstvo (Bi), Vrbas - GOŠK Jug. ZRN - Jugoslavija 1:1 (0:1) Strelca: Škoro v 6. min. ter Vòller v 62. min. ZRN: Schumacher, Buchwald (v 46. min. Berthold), Briegei, Forster, Au-genthaler, Eder, Herget (v 61. min. Littbarski), Matthaeus, Vòller, Thon, Hòness (v 61. K. Allofs). Jugoslavija: Ljukovčan, Miljuš, Ba-Ijič, Jankovič, Elsner, Radanovič, Škoro, Gračan, Šliškovič (v 61. Gudelj), Baždarevič in Zlatko Vujovič. D VA LEPA USPEHA NAŠE ŽENSKE ZAMEJSKE ODBOJKE V SPILIMBERGU IN POVOLETTU Friulexport (ekipa rekordov) vdrugič deželni prvak Naše odbojkarice zanesljivo najboljše v tej konkurenci precej težja od lanske, čeprav ji je nasproti stal isti nasprotnik v približno enaki igralski zasedbi. Sangiorgina je letos pokazala lep napredek v obrambi, nekoliko bolj sigurna je tudi v sprejemu servisa, boljša od naših je bila tudi v bloku, a napadalna moč je ostala enako šibka, igralke pa so mlajše in bolj neizkušene. V prvih dveh nizih je Sangiorgina pokazala veliko spoštovanja do naših igralk, ki so z občasno atraktivno, a nekoliko nepovezano igro in kljub določeni tremi brez večjih težav zmagale. V tretjem nizu so Furlanke takoj povedle s 6:0, vodile pa so tudi že s 13:7. Naše igralke se niso predale in so z nekaterimi dobrimi servisi Forausove skoraj v celoti nadoknadile zaostanek in se nasprotnicam približale na 13:11. S čudnimi odločitvami se je tedaj vmešal sodnik, ki je Friulexport oškodoval za dve točki, nasprotnicam pa podaril 15.. Veselje v Sangiorgininem taboru je bil nepopisno, med našimi je zavladala zaskrbljenost, a je bila k sreči odveč. V zadnjem nizu so slovenska dekleta stopila na igrišče bolj zbrano, odprlo se je tudi dotlej živčnhUkmar-jevi, Sangiorgina pa je popustila na celi črti. Očitno je, da se je furlanska šesterka, ki je v lanskem finalu zbrala vsega 13 točk, podzavestno zadovoljila z osvojitvjo niza, kar je več kot so same igralke pričakovale. Če potegnemo črto pod letošnji deželni finale, lahko rečemo, da je Friulexport potrdil svojo premoč v deželi. Nobena druga šesterka nima tako visokih igralk, zlasti se pozna, da razpolaga naša ekipa s štirimi enakovredno prodornimi napadalkami (med katerimi vsekakor izstopa Žerjalova), česar si nihče drug ne more privoščiti.Veli-ka razlika je tudi v izkušenosti (marsikatera ekipa bi se po tretjem nizu zmedla) in sposobnosti predvajanja atraktivne igre. Dvodnevno tekmovanje v Spilimbergu pa je tudi pokazalo, da čaka našo šesterko v prihodnjih dneh veliko dela, saj je ekipa precej neuig- rana in kondicijsko slabo pripravljena, pri čemer se verjetno poznajo napori dolge drugoligaške sezone, a tudi to, da je večina igralk letos bolj malo igrala. Na dlani je, da je visoka uvrstitev v vsedržavnem merilu v nevarnosti, a časa, da se težavam najde primerno rešitev, je k sreči dovolj. Nekaj besed zasluži tudi sojenje. Bilo je res pod kritiko. Sodniški delegati očitno mislijo, da mladinsko tekmovanje ne potrebuje zaslombe dobrega sodniškega kadra in pošiljajo na finale ljudi, ki očitno niso sposobni soditi tekem na takšnem nivoju, saj ne poznajo niti nekaterih osnovnih pravil, poleg tega pa svojo (plačano) nalogo izpolnjujejo neresno. IZJAVE Drasič (trener Friulexporta): »Igrali smo dobro, a nekostantno. Zgrešili smo preveč servisov. Najboljša je bila Žerjalova. Sedaj bomo trenirali petkrat na teden skupaj z ostalimi članicami Mebla, seveda pa bomo igrali tudi več tekem.« Zampieron (pomožni trener Sangi-orgine, lani glavni): »Lani so bile vaše igralke bolj hladnokrvne in so bile zelo uigrane, letos so se morale mnogo bolj spotiti. Mi smo izboljšali sprejem in obrambo, a smo zanemarili napad. Ponavadi zgrešimo dva, tri servise, tokrat smo servirali katastrofalno.« NEDELJSKI IZIDI Finale za 3. mesto Itas — Canon 3:1 (9:15, 15:9, 15:13, 15:9) Finale za 1. mesto Friulexport — Sangiorgina 3:1 (15:6, 15:7, 12:15, 15:2) FRIULEXPORT: Foraus (k), Pertot, Vehier, Ušaj, Umek, Ukmar, Žerjal, Garbini, D'Ambrogio. TOČKE: Friulexport 41 na 57 (Žerjal 12, Ukmar 8, Venier 7, Garbini 5, Pertot 4, Foraus 1); Sangiorgina 13 na 30. ZGREŠENI SERVISI: Friulexport 16, Sangiorgina 14. TRAJANJE SETOV: 15, 19, 23 in 15 minut, (ak) Slogašice s srcem do prvega mesta Lajris Žerjal SPILIMBERGO - Združena ženska odbojkarska ekipa Friulexport, šesterka rekordov, je drugič zaporedoma vpisala svoje ime v seznam osvajalcev naslova deželnega mladinskega prvaka, potem ko je v pokrajini že tri leta nepremagana. V nedeljski finalni reprizi lanskega spopada s Sangiorgino je v Spilimbergu zasluženo zmagala s 3:1 in si priborila pravico do nastopa v meddeželnem finalu državnega prvenstva under 18 (letnik 1968 in mlajše), ki bi moral biti na sporedu čez dva tedna v Veroni, dasiravno to še ni gotovo. Pot proti samemu vrhu vsedržavne odbojke se je torej za braniteljice naslova državnih viceprvakinj 85 uspešno začela. V nedeljo smo bili v lepi športni palači v Spilimbergu priča agonistično zelo privlačnim finalnim dvobojem. Letošnja zmaga naših igralk je bila POVOLETTO — Sloginim dekletom so se vsa upanja uresničila. Z briljantnim nastopom na deželnem finalu so namreč segla še po eni lovoriki, po deželnem naslovu. Mirno lahko trdimo, da so naša dekleta odigrala dve nepozabni srečanji, in so poleg tehničnega znanja vrgle v boj za točke še nenavadno ognjevitost, borbenost, skratka veliko voljo in željo po zmagi. In mogoče tiči ključni del tega uspeha prav v tem, v tej mešanici izpiljene tehnike, že velike rutiniranosti in izkušenosti in igranju predvsem s srcem. Pot do naslova nikakor ni bila lahka. Že v polfinalnem srečanju z ekipo Casarsa so morale slogašice potegniti na dan vse svoje znanje, predvsem pa udarno moč na mreži, saj so se Pordenončanke žilavo upirale in se predvsem postavljale Slogi po robu z odlično obrambo. Vendar je v končnicah obeh nizov le prevladala boljša igra slogašic in vstop v finale je bil zagotovljen. Veliki finale je prav gotovo navdušil številno občinstvo, ki resnično ni štedilo s ploskanjem. Obe ekipi, tako Sloga kot videmski PAV, sta zaigrali na višku svojih moči in sposobnosti. Gledali smo res lepo, borbeno, navdušujočo odbojko, kjer je prišla do izraza velika izenačenost sil na igrišču. Po prvem težko izbojevanem nizu so v drugem naša dekleta vodila vse do dvanajstine, tu pa se je nekoliko zataknilo in PAV je, tudi z dobro in učinkovito pomočjo prvega sodnika, izbojeval niz v svojo korist. V tretjem odločilnem setu pa so se slogašice zagrizle v boj, se borile za vsako, tudi nemogočo žogo in kočno le strle odpor predstavnic iz Vidma. Prvo mesto in nova afirmacija slovenske odbojke torej, predvsem pa zaslužena nagrada za dekleta, ki že nekaj let vestno in navdušeno vadijo. Po tekmi je trener Sloge, prof. Ivan Peterlin takole komentiral srečanje: "Čestitati moram predvsem dekletom, ki so me s svojo zagrizenostjo in veliko željo po zmagi resnično presenetila. Mislim, da je naslov zaslužen in je nedvomno krona triletnega dela, ki sem gN z dekleti opravil s pomočjo pomožnega trenerja Pavla Morpurga. Je pa nagrada za vse naše društvo, ki v delo z mladino vlaga veliko energije in truda." Predsednik pokrajinskega odbora FIPAV iz Vidma Zanasi pa je takoj po tekmi takole dejal: "Čestitati moram Slogi za zmago, a obenem tudi ekipi PAV. Takih tekem, tako razburljivih, tehnično tako dobrih, ne vidimo vedno. Res sem zadovoljen nad takim nivojem igranja. Vsekakor iskrene čestitke slogašicam in njihovim trenerjem. Res so dobri." Rezultati: POLFINALE: Mossa Gorica - PAV Udine (Videm) 0:2, Sloga - Junior Casarsa 2:0 (15:8, 15:8): finale za 3. mesto: Mossa Gorica - Junior Casarsa 2:1; finale za 1. mesto : Sloga - PAV Videm 2:1 (16:14, 12:15, 15:9) LESTVICA: 1. Sloga, 2. PAV Videm, 3. Mossa Gorica, 4. Junior Casarsa Pordenon SLOGA: Vidali, Sosič, Susič, Milkovič, Guštin, Maver, Drnovšček, Križ-mančič, Lupine, Miot, Fabrizi. (Inka) »Izgubili smo proti najboljšemu« Sanje Kontovélovih košarkarjev, da bi napredovali v D ligo, so se razblinile po samih dveh tekmah končnice promocijskega prvenstva. Naši košarkarji so namreč z 0:2 (88:93 in 95:112) izgubili proti Alabardi, ki je po regularnem delu lige osvojila prvo mesto. Tudi izredno vzdušje, ki so ga ustvarili Kontovelovi navijači v soboto v repenski telovadnici, ni bilo dovolj, da bi naši fantje premagali odlično Ala-bardo, ki je taktično igrala zares brezhibno. To je po sobotni tekmi priznal tudi Kontovélov trener Igor Meden: "Svojim fantom čestitam za veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali v obeh tekmah končnice prvenstva. Moram pa priznati, da je Alabarda zasluženo zmagala. To moštvo je tudi tokrat dokazalo, da je daleč najboljše v promocijskem prvenstvu in da bo s tako igro lahko uspešno nastopalo tudi v višji kategoriji. Izgubili smo proti najboljšemu." (Na sliki: Kontovelovo moštvo s trenerjem Medenom pred sobotnim srečanjem z Alabarde). C-2 liga: le malo upanj V 24. kolu ženske odbojkarske C-2 lige je padla končna odločitev glede samega vrha končne lestvice. Ekipa Sangiorgine je namreč sredi Maniaga premagala neposrednega tekmeca Celimo in ima sedaj 2 točki prednosti, ki bosta, glede na ugoden razpored v zadnjih dveh nastopih, zadostovali za končno zmago. Odprt pa ostaja boj za drugo mesto, ki še omogoča napredovanje v višjo ligo med Čelinio in Colori Latisana. Razsodnik končnega vrstnega reda bodo zastopnice Bora Friulexporta, ki bodo v soboto gostile najprej igralke iz Latisane, teden dni kasneje pa Celinio. Glede na to, da imajo Ceramiche d -Arte v zadnjih dveh nastopih dokaj ugoden koledar in so v nedeljo prepričljivo zmagale v Trstu s skromnim Killjoyem, je usoda Sloge vse bolj dramatična, tudi v primeru, da nazadujejo samo štiri šesterke. Izredna bitka se obeta tudi za 8. mesto, ker ima Liber-tas iz Krmina samo 2 točki prednosti in za nameček v soboto počiva. Izidi 24. kola Sovodnje Centralsped-Libertas Kr-min 2:3; Pastificio Crisci-Virtus Vigo- novo 2:3; Killjoy Trst-Ceramiche d'Arte 0:3; Celinia-Sangiorgina 1:3; Foce Colori Latisana-Angelella Fontanafredda 3:0; Gorian Tržič-Bor Friulexport 2:3; (Sloga ni igrala). LESTVICA Sangiorgina 22 20 2 64:15 40 Celinia 22 19 3 58:23 38 Colori Latiš. 22 18 4 58:22 36 Bor Friulexp. 22 16 6 54:35 32 Pastif. Crisci 22 12 10 47:46 24 Gorian Tržič 23 12 11 49:39 24 Virt. Vigonovo 22 11 11 46:41 22 Liberi. Krmin 23 10 13 38:50 20 Ceramiche Arte 22 9 13 36:43 18 Sloga 22 7 15 31:53 14 Sov.Centralsp. 22 5 17 26:57 10 Killjoy Trst 22 3 19 19:58 6 Fontanafredda 22 2 20 17:61 4 Prihodnje kolo (17. 5.) Sloga-Gorian Tržič; Bor Friulexport-Foce Colori Latisana; Angelella Fontanafredda-Celinia; Sangiorgina-Killjoy; Ceramiche d'Arte-Pastificio Cris-ci; Virtus Vigonovo-Sovodnje Central-sped; (počiva Libertas Krmin). Soča Cerimpex že prva SOČA CERIMPEX — OLYMPIA 3:0 (15:13, 15:3, 15:12) SOČA: Malič, Černič, Battisti, Ferfo-Ija, Cotič, Tommasi, Pahpr. OLYMPIA: Marassi, Špacapan, Fello, Ciglič, Komjanc, Battisti, Terčič, Jarc. S to zmago si je Soča že zagotovila končno prvo mesto na lestviciu. Tekma se zaradi slabosti Olympie ni razživela. V soboto bo na sporedu zadnje kolo. UNDER 14 MOŠKI SOČA — VAL 1:2 (15:5, 12:15, 15:17) Pred številno publiko je bil v sovo-denjski telovadnici derbi v prvenstvu Under 14. Tekma je bila zelo važna, saj sta bili ekipi še nepremagani in sta si delili prvo mesto na lestvici. Igralci obeh postav so zaigrali zelo nervozno in so preveč grešili. Valovci niso pričakovali tako močnega odpora domačinov, ki so igrali zelo dobro in so zmagali prvi set. V ostalih dveh setih pa je prišla na dan boljša tehnična priprava gostov. V zadnjem nizu so "plavo-rdeči" že vodili 14:7, ko jih je-zajela trema, tako da'jih je nasprotnik ujel in tudi prehitel. Z odločilnim ser- visom Petejana so valovci le pospravili važni točki in so tako sami na začasnem prvem mestu na lestvici . Za prikazano igro pa je treba pohvaliti obe ekipi, (zip) PRIJATELJSKA TEKMA VAL — KANAL 3:1 (13:15, 15:13, 15:6, 15:11) VAL: Micheli, Plesničar, Allesch, Faganel, Petejan, Lavrenčič, Černič, Mervič. KANAL: Vidič, Slapernik, Testen, Tomšič, Kovačič, Berdon, Jerončič. Val in Kanal, ki sta uspešno zaključila vsak svoje prvenstvo, sta se pomerila v prijateljski tekmi v štandrežki telovadnici. Igra je bila zelo napeta in izenačena, predvsem sta bila borbena prva dva seta, v katerih smo videli zelo kakovostno igro. Prvi niz so osvojili Kanalčani, drugega pa valovci. Od tretjega seta dalje pa je nastal preobrat. Prišla je na dan boljša pripravljenost domačinov, ki so povsem nadigrali nasprotnika. Kanalčani so nastopili brez poškodovanega Sirka, valovci pa so potrdili, da so na domačem igrišču res nepremagljivi, (zip) Teden počitka za mlade nogometaše Iz previdnostnih ukrepov je ZSŠDI, organizator medšolskega turnirja, sklenilo, da se bo to tekmovanje nadaljevalo prihodnji teden. Naši mladi nogometaši bodo torej ta teden počivali. Na slikah: levo: začetniki Ribičiča od SV. Jakoba, desno: cicibani Trubarja iz Bazovice. KOLESARSTVO: po prvi etapi dirke po Italiji Santimaria pripravil presenečenje Kotalkanje: na deželnem prvenstvu Poletovci v ospredju SCIACCA TERME — Na kilometer dolgi predetapi na kronometer posamezno se je brez težav uveljavil Švicar Urs Freuler, ki je tako prvi oblekel roza majico na letošnji 69. kolesarski dirki po Italiji. Freulerjev uspeh verjetno ni nikogar presenetil, saj je Švicar specialist v sprintu (med drugim je v dirkališč-nih vožnjah osvojil dva svetovna naslova). Zato pa je toliko bolj presenetil 28-letni Sergio Santimaria, ki se je zatem uveljavil v 140 km dolgi etapi od Palerma do Sciacce Terme. Etapo je vsekakor označeval pobeg Danca Worreja, ki je po 18 lan poskusil srečo. Nihče mu ni sledil in je tako ostal sam kar 82 km. Tedaj sta ga dohitela Gaggido in Švicar Schmutz, a prebudili pa so se še ostali. Prišlo je tudi do hudega padca, v katerega je bilo vpletenih 40 kolesarjev, od katerih jo je najhujše skupil Enrico Gal-leschi, ki se je moral zateči po zdrav- niško pomoč. Izredno resno pa je zdravstveno stanje Emilia Ravasia, ki je padel 10 km pred ciljem, a je nadaljeval pot in dirko zaključil, vendar ga je zatem obšla slabost in je padel v nezavest, tako da so ga nemudoma prepeljali v bolnico. Pet kilometrov pred ciljem je glavnina dohitela ubežnike in je zgledalo, da se bo etapa odločila s sprintom. Dva kilometra pred ciljem pa se je Santimaria pognal naprej in srečno prvi prišel skozi cilj, tako da bo v današnji 2. etapi (Sciacca - Catania, 252 km), prvič v svojem življenju nosil roza majico. VRSTNI RED PREDETAPE NA KRONOMETER: 1. Freuler (Švi.), ki je 1 km poti prevozil v 1’08” s poprečno hitrostjo 52,728 km na uro; 2. Saronni (It.) po 1”; 3. Milani (It.) 2”; 4. Bontempi (It.) 2”; 5. Moser (It.) 2” VRSTNI RED 1. ETAPE: 1. Santi- maria (It.), ki je 140 km od Palerma do Scdacce prevozil v 3.34’35” s poprečno hitrostjo 39,145 km na uro (odbitek 20”); 2. Rosola (It.) po 1” (odbitek 15”); 3. Bontempi (It.) (odbitek 10”); 4. Van Der Velde (Niz.) (odbitek 5”); 5.. Pedersen (Nor.) 6. Cavallo (It.); 7. Lammerts (Niz.); Troì IQ.f'l ^ SKUPNA LESTVICA: 1. Santimaria (It.) 3.35’33”; 2. Rosola (It.) po 2”; 3. Bontempi (It.) 3”; 4. Freuler (Švi.) 11’; 5. Saronni (It.) 12”; 6. Moser (It.) 13”; 7. Allocchio (It.); 8. Gaggiolo (It.); 9. Pirer (Avs.); 10. Grimani (It.) vsi po 14”; Dirka po Španiji JEREZ DE LA FRONTERA — Na 20. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Francoz Gomez, na skupni lestvici pa še vedno vodi domačin Alvaro Pino. Danes bo na vrsti zadnja etapa, in sicer na kronometer v Jerezu (20 km). V nedeljo je bilo v športni palači v Pordenonu prvo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju in sicer za kategoriji začetnikov in seniorjev. Sodelovanje na deželnem prvenstvu si je na osnovi rezultatov pokrajinskega prvenstva priborilo tudi nekaj Pole-tovih tekmovalcev, ki so se — upoštevajoč nemogoče razmere vadbe v zimskih mesecih — kar dobro o-drezah. Med začetniki je bil Peter Ražman 6., Robert Cossutta pa 7., medtem ko je bila Elena Prelec, ki je tekmovala v skupini 21 deklic, 9. Zadovoljiv rezultat torej, ki bi bil lahko boljši, če bi otroci imeli pozimi na razpolago prostore, kjer bi lahko nemoteno vadili tudi v mrzlih in deževnih dneh. Vsekakor velja omeniti, da sta oba fantka perspektivna, zlasti pa to velja za Eleno Prelec, ki bi se z več vadbe lahko uvrstila mnogo bolje. Lepo presenečenje so pripravili Po-lefovi tekmovalci v kategoriji seniorjev. Nicoletta Sossi je bila v obvez- nih likih 2., v prostem programu 3. in je v skupnem seštevku zasedla odlično 3 mesto. Damjan Kosmač, ki je letos bolj malo treniral, predvsem zaradi bolezni, se je po ponesrečenem pokrajinskem nastopu oddolžil trenerju in vodstvu društva z najboljšo u-vrstitvijo, saj je tako v obveznem kot prostem programu zasedel prvo mesto in osvojil naslov deželnega prvaka. Roberto Seri, ki je nastopil tudi v tej kategoriji, je bil 6. Oba, Nicoletta in Damjan, sta si priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu. To je bilo prvo deželno prvenstvo, druge kategorije bodo tekmovale v naslednjih tednih. Vsem tekmovalcem, ki se jih bodo udeležili, bi priporočili, da izkoristijo lepe dneve in se kar najboljše pripravijo na zahtevna prvenstva, kar še posebej velja za tiste, ki so si in ki si še bodo priborili pravico do udeležbe na državnih prvenstvih. Košarka: v prvem polfinalnem srečanju Tanjevićev Mobilni presenetil Potem koi je v soboto turinski Bertoni pripravil veliko presenečenje, s tem, da je v Milanu premagal moštvo Sdmaca, je tudi v nedeljo v Can-tùju, v prvi polfinalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva prišlo do nepričakovanega razpleta. Mobilgirgi iz Caserte, ki ga trenira jugoslovanski strokovnjak Bogdan Tanjevič, je namreč po podaljšku s 114:110 (61:59, 100:100) premagal domače moštvo Arexonsa. Moštvo iz Caserte ima tako lepo priložnost, da si že po dveh tekmah (jutri bo igral doma) pribori pravico nastopa v finalu. Po nedeljskem srečanju v Cantùju je prišlo do hudih incidentov. Razkačeni gledalci so namreč obmetali sodnika s kovanci. Sodnika Vitolo in Duranti sta nato morala še več časa ostati v slačilnicah. Ko pa sta se končno podala na cesto, ju je skupi- na navijačev pričakala in napadla. Italijanska košarkarska zveza je zaradi teh dogodkov prepovedala nastop Arexonsu na njegovem igrišču za tri kola, Tenis: Italijani slabo začeli RIM — Domači tekmovalci so slabo startali na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije, saj jih je že prvi dan izpadlo kar šest. Nekaj izidov: Česnokov (SZ) - For-get (Fr.) 6:4, 7:6; Jelen (ZRN) -Arrese (It.) 7:5, 7:5; Wilander (Šve.) - Brown (ZDA) 6:2, 6:2; De La Pena (Arg.) - Mezzadri (It.) 4:6, 6:2, 6:2; Miciel (Meh.) - Aprili (It.) 6:1, 6:3; Lavalle (Meh.) - Cierro (It.) 5:7, 7:5, 7:5; Šmid (ČSSR) - Panatta (It.) 1:6, 6:2, 6:0; Wostenholme (Kan.) -Colombo (It.) 1:6, 6:4, 6:2. Kolesarstvo:po nedeljski zaključni 7. etapi dirke Alpe Adria r% |*v I *1*1 I ** I * LJUBLJANA — Jugoslovanski državni reprezentant, 23-letni kolesar ljubljanskega Roga Jure Pavlič je zanesljivo drugič zapored zmagal na jubilejni 20. mednarodni kolesarski dirki Alpe Adria. V zadnji, 7. etapi od Borovelj do Ljubljane je bil najhitrejši Čehostovak Glajza, ki je v zaključnem sprintu za las prehitel prav Pavliča, Čehoslovaka Letawaya in obetavnega Novomeščana Glivar-ja. Ta četverica se je že med vzponom na Ljubelj odlepila od glavnine in ves čas do Ljubljane diktirala razplet. Škoda, da je v skupni razvrstitvi Letaway zaradi nekaj sekund bonifikacije z drugega mesta spodrinil prav Glavarja. Na skupni ekipni lestvici je prepričljivo zmagala Jugoslavija. VRSTNI RED: 7. ETAPE: 1. Glajza (ČSSR), ki je 112 km od Borovelj do Ljubljane prevozil v 2.50’05” s poprečno hitrostjo 39,510 km na uro; 2. Pavlič (Jug.); 3. Letaway (ČSSR); 4. Glivar (Jug.) vsi isti čas; 5. Ku-lenkov (SZ); 6. Smole (Jug.) oba po 38”; 7. Kornelson (Av.); 8. Zamana (Polj.); 9. Papež; 10. Kostel (Avs.) vsi po 39”. KONČNI VRSTNI RED: 1. Pavlič (Jug.) 18.21’33”; 2. Letaway (ČSSR) po 1’21”; 3. Glivar (Jug.) po 1’31”; 4. Papež (Jug.) po 2T8”; Tonetti (It.) po 2’20; 6. Polanc (Jug.) po 2’51”; 7. Ž. Pavlič (Hrv.); 8. Bojane (Slov.) oba po 2’52”; 9. Glajza (ČSSR) po 4T4”; 10. Kostel (Av.) po 4’26”. EKIPNI VRSTNI RED: 1. Jugoslavija 55.53’46”; 2. Inter Bratislava (ČSSR) po 4’59”; 3. Avstrija po 13’04”; 4. Poljska po 15’17”; 5. Srbi- ja po 19’29”; 6. Slovenija po 24’45”; 7. Rog po 25’25”; itd; uvrščenih je bilo 17 ekip. Corsi naj ne bi bil vpleten v afero o črnih stavah TURIN — Tudi včeraj se je nadaljevalo zasliševanje Armanda Carbo-neja, enega od domnevnih glavnih organizatorjev črnih stav. Kaže, da je Carbone zanikal, da bi bil glavni me-nežer Udineseja Tito Corsi kakorkoli vpleten v afero. Rokometašem Metaloplastike naslov evropskih prvakov ŠABAC —• V povratnem finalnem srečanju je Metaloplastika iz šabca premagala poljsko moštvo Gdanska s 30:23 (15:9) in tako osvojila naslov evropskih rokometnih prvakov. NOGOMET: v nedeljskem zadnjem prvenstvenem kolu 2. amaterske lige Vesna se je poslovila z zmago, Zarja s porazom Domio — Vesna 1:3 (0:2) STRELCI za Vesno: v 1. min. Potasse, v 30. min. Jerman, v 70. min. Guštin. VESNA: Negrini (Tretjak), N. Sedmak, Pisani, Verbich, S. Sedmak, Penco, Švab (v d. p. Guštin), Potasse, R. Candotti, Jerman, Pichierri. Kriška Vesna se je od letošnjega prvenstva poslovila z lepo igro in zasluženo zmago. Križani so bili vidno boljši od domačinov, ki so nastopili z zelo mlado in perspektivno ekipo, ki pa se je res srčno borila. Gostje so domače igralce spravili v škripce že v prvi minuti, ko je Verbich poslal na sredino kazenskega prostora natančen predložek in žogo je Potasso z glavo preusmeril v mrežo. Igra je bila sproščena, saj obe ekipi nista imeli večjih ambicij glede rezultata. V prvem polčasu je Vesna dosegla še en zadetek po zaslugi iznajdljivega Jermana, ki je po osebni akciji potisnil žogo v mrežo. V drugem polčasu je kriški trener Petagna zamenjal mladega Švaba z Guštinom ter standardnega vratarja Negrinija s Tretjakom. Guštin je med svoje vrste vnesel nove svežine, njegov trud pa je bil tudi poplačan z lepim osebnim golom. Križani so tako pristali na drugo mesto razpredelnice, čaka pa jih še 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 30. KOLA C. E. Prisco — Arrigosport 0:0 Muggesana - San Luigi 3:0 Domio - Vesna 1:3 Fogliano - Zarja 2:0 Libertas - Begliano 0:0 Stock - Fortitudo 1:3 Opicina - Isonzo 3:1 San Sergio - Vivai Busa 0:0 KONČNA LESTVICA Fortitudo 30 18 8 3 41:19 46 finalna tekma za deželni pokal in v primeru zmage bi lepo kronali letošnjo uspešno sezono. (A. Kostnapfel) Fogliano — Zarja 2:0 (0:0) ZARJA: Racman, Golti (v d. p. Grgič), Tognetti, Franco, Borelli, Terčon (v d. p. Kailc), Fonda, Ražem, Piscianz, Castelli, Sossi. STRELCI: v 53. min. Celante in v Vesna 30 14 11 5 44:24 39 Muggesana 30 13 11 6 36:20 37 Vivai Busa 30 11 10 9 39:30 32 Opicina 30 12 6 12 45:42 30 Zarja 30 12 6 12 28:35 30 Stock 30 11 7 12 35:35 29 San Luigi 30 10 9 11 35:41 29 Libertas 30 11 7 12 27:34 29 C. E. Prisco 30 9 10 11 30:32 28 San Sergio 30 8 12 10 30:32 28 Fogliano 30 8 11 11 30:32 27 Begliano 30 6 15 9 26:35 27 Arrigosport 30 10 6 14 40:52 26 Isonzo 30 7 8 15 24:33 22 Domio 30 5 9 16 30:43 19 89. min. Gabrielli. Bazoviška Zarja je zadnji nastop v letošnjem prvenstvu sklenila s porazom. Zarjam so si ga tudi zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo slabši nasprotnik. Domačini so takoj pokazali, da startajo na zmago in so že v začetnih minutah večkrat ogrozili Racmanova vrata. Toda Bazovci so le u-redili svoje vrste ter začeli uspešno zaustavljati neorganizirane napade gostov. Tako je prvi polčas stekel brez večjih priložnosti za obe ekipi. V drugem delu so domačini pospešili ritem ter izvedli nekaj lepih akcij. Že v 53. min. so prišli v vodstvo s strelom Celanteja. Po golu so zarjam reagirali ter imeli lepo priložnost s Piscianzem, vendar je žoga po njegovem strelu le za las preletela vrata. Kmalu so se domačini prebudili ter nekajkrat nevarno zaposlili Racmana, ki se je vsakokrat dobro izkazal, toda v 89. minuti je Fogliano podvojil in postavil tako rezultat na varno. (Big) KOŠARKA: VSEUČILIŠKE IGRE Jadranovci pripomogli k velikemu uspehu tržaške reprezentance Košarkarji tržaškega CUS so na državnem vseučiliškem prvenstvu v Salsomaggioreju osvojili prvo mesto, kar je nedvomno velik uspeh. Da je tržaško moštvo osvojilo zlato kolajno, je tudi velika zasluga štirih Jadranovih košarkarjev, ki so nastopili v tržaški vseučiliški ekipi. Marko Ban, Fabrizio Zarotti in Štefan Gulič so vseskozi igrali, medtem ko se je tržaški peterki v finalni tekmi pridružil tudi Mauro Čuk. Tržaški CUs je v kvalifikacijah premagal univerze iz Modene, Firenc in Benetk, v polfinalu je odpravil Pavio, v velikem finalu pa Genovo s 104:92 (47:46). Vsi Jadranovi košarkarji so se izkazah. Rossi ne gre k Moneeu MILAN — Pri enajsterici Monaca, ki nastopa v francoskem prvemstvu, so sklenili, da ne bodo kupili Paola Rossija. ^Nogomet: v prvi dodatni tekmi za napredovanje v 2. amatersko ligo Cm dan in zvrhana mera Jadranje: v Tržiču in Marini di Ravenna Sirenini predstavniki solidni Giarizzole — Kras 2:1 (1:1) STRELCI: v 20. min. Košuta, v 28. rnin. Roici, v 93 min. Mezzavilla (avtogol). KRAS: Mezzavilla, Sugan, Gnezda, pnrič, Škabar, Cinque, Terčon (v 60. toto- Puntar), Villalta, Demeglio, Vi-cali in Košuta. V prvi kvalifikacijski tekmi za prestop v drugo amatersko Ugo je Kras tol ostal praznih rok. V nezanimivem srečanju je na igrišču na Vrdelski cesti podlegel Giarizzolam in bo tako to od vsega začetka prisiljen zasledovati ekipe, ki so bile v tem prvem k°lu uspešne. 1 ržaška ekipa je bila tokrat vse prej kot nepremostljiva ovira. Če bo tudi v PreostaUh srečanjih prikazala tako i-to'° kot jo je v nedeljo proti Krasu, toia sploh nobenih možnosti za napredovanje. Kraševci pa so tokrat na-etoli na res črn dan, povrhu se jih je držala zvrhana mera smole, saj so domačini zmagoviti gol dosegli v 93. minuti po neverjetnem spodrsljaju doslej vedno soUdnega Krasovega vratarja Mezzaville. V glavnem pa je tekma potekala na sredini brez večjih preobratov, dokler ni Košuta v 20. minuti prvega dela igre po odlično izpeljani kombinaciji z Demeghom z zelo lepim zadetkom povedel svoje moštvo v zasluženo vodstvo. Krasova prednost je trajala le 8 minut, ko je Roici s prav tako lepim golom izenačil. Spomladanska vročina je verjetno omrtvičila Krasove igralce, saj niso našU pravega ritma. Vsekakor so imeli nekaj več od igre in Demeglio je v drugem polčasu, potem ko je preigral kopico nasprotnikovih branilcev, zapravil neverjetno priložnost, saj je žogo podal Košuti, namesto da bi iz ze- smole Krasa to ugodnega položaja sam sprožil strel na vrata. Upajmo, da bodo odločneje zaigrali v prihodnjih dveh zaporednih domačih nastopih, ko bodo morali iztržiti vsaj tri točke, če hočejo še upati na napredovanje. (Z. S.) V okviru deželnih mladinskih iger je bila v nedeljo v Tržiču jadralna regata v razredu optimist, veljavna za uvrstitev na zaključnem državnem tekmovanju, ki bo jeseni na jezeru Brazzano. Vseh udeležencev je bilo 45. V poštev so prišh letniki 1972, ’73 in ’74, vendar so nekateri nastopili izven konkurence. Ob ugodnem vremenu so izpeljali dva piova. Pomorski klub Sirena je sodeloval s štirimi jadralci, ki so se kar dobro odrezali. Končna lestvica: 1. Paoletti (SVBG) izven konkurence; 2. Boldrini (SVBG); 3 Chiandussi (Pietas Julia); 5. Karlo Ferfolja (Sirena); 8. Andrej Ferfolja (Sirena); 11. Miran Guštin (Sirena); 25. Certa Meucci (izven konkurence). V razredu laser je bito 9., 10. in 11. t.m. v Marini di Ravenna državno prvenstvo. V številni udeležbi (120 tekmovalcev iz vse Italije) je Sirenin jadralec Maksi Ferfolja zasedel solidno 30. mesto. Na prvo mesto se je uvrstil Denoth (Circolo Velico Livorno) . vTJipatlo TRST - Ul S Maurizio 16 (Trq Ospedale) Tel 794669^ POMLADANSKE MODNE NOVOSTI ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje izredne cene na vseh artiklih Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno. 500.-, letno nedeljski 1.200,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska M™ član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 13. maja 1986 Pred osmimi leti so Vietnamci vdrli v Kampučijo Tudi »janičarji« proti okupatorjem BANGKOK — Osmo leto kampučijske vojne se ni pričelo z novo vietnamsko ofenzivo kot v lanskem letu. Opustitev velikopoteznih frontalnih napadov na sile kmerskega osvobodilnega pokreta poznavalci tukajšnjih razmer prisujejo predvsem partizanskemu načinu vojskovanja in taktiki oboroženih sil koalicijske vlade demokratične Kampučije, razočaranju vietnamskih vojakov, slabemu gospodarskemu stanju v Vietnamu in vedno bolj odkritemu sodelovanju krajevnih oblasti z gibanjem odpora. Gre za vsebinsko spremembo položaja v tej državi, ki ga je še proti koncu prejšnjega leta napovedal voditelj najmočnejšega kmerskega gibanja, Ljudske armade demokratične Kampučije (NADK) Sampan, ki je spoznal, da Kampučije! ne želijo bratomorne vojne, ker so spoznali, da je njihov resnični sovražnik vietnamska vojska. »Večina vasi in manjših mest v notranjosti države je pod nadzorstvom naših sil«, je s prepričanjem izjavil Sampan. Dodal je, da vse vojne akcije načrtujejo samo na podlagi podatkov prebivalcev, krajevnih uradnikov in milice. Resničnost teh trditev je pred dnevi posredno potrdil predsednik narodnega sveta tako imenovane združene fronte za obrambo in obnovo dežele, Chea Sim, ko je terjal od »širokih množic hitre, odgovorne in stvarne ukrepe proti vsem tistim, ki se trdovratno borijo proti revoluciji«, beri proti politiki Vietnamcev. Chea Sim ne navaja, kakšne ukrepe bi morali sprejeti proti »neposlušnim«, vendar opozarja prebivalstvo na »prisotnost reakcionarjev, ki v državi opravljajo sabotaže in subverzije.« Deset dni pred pozivom množicam je šef »države« Heng Samrin poslal vsem članom partije podobno, vendar veliko bolj natančno okrožnico, v kateri z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so »sovražna dejanja povzročila škodo in zapletena vprašanja v raznih delih dr- žave. Voditelj marionetnega režima je zahteval od partijskih kadrov, naj bodo učinkovitejši v nadzorovanju podeželskega območja in da so »bolj podjetni pri mobilizaciji prebivalstva v boju proti sovražniku države«. Nezadovoljstvo zaradi ravnanja prebivalstva, zaradi »premajhne podjetnosti« svojih varovancev izkazujejo tudi Vietnamci, ki vedno bolj izgubljajo zaupanje v kampučijsko »armado« in skrbno pazijo, da je v oddelkih vedno več vietnamskih kot kampučijskih vojakov. Kljub takšnim varnostnim ukrepom so se v zadnjih mesecih povečali upori v vrstah tako imenovane vojske Renda Samrina. V uporu mobiliziranih kampučijskih vojakov konec lanskega leta v Pursatu z vietnamskimi »zavezniki« je izgubilo življenje doslej še neugotovljeno število uniformiranih kmetov in vietnamskih oficirjev 339. divizije v Batambangu. Po nekaterih podatkih so zaradi tega primera odstranili namestnika obrambnega ministra marionetnega režima, vedno več Samrinovih oficirjev pa so razrešili. Ta primer ni preprečil novih izbruhov neposlušnosti in nezadovoljstva pripadnikov »armade« v drugih delih države. Vojaški analitiki pravijo, da okupacijsko poveljstvo že dolgo ne računa več na borbeno pripravljenost režimskih vojakov in da zato večino »prostovoljcev« z orožjem brez municije pošilja gradit barikade in rove na meji s Tajsko, nič več pa jih ne pošilja v boje proti njihovim sonarodnjakom. Proces narodnega utrjevanja Kmera je v teku, pravi predstavnik Sampano-ve patriotske fronte v Bankoku. Vietnamci vedno težje uresničujejo svoje civilne cilje, ker se domačini nočejo ravnati po navodilih okupatorjev. Vsem je postajo jasno, da kmerskemu narodu preti nevarnost iz Hanoja, ne pa od patriotske fronte koalicijske vlade Demokratične Kampučije. Isti viri navajajo, da so v prejšnjem mesecu pripeljali iz Hanoja nekaj stotin mia- Otrok z dvema glavama dih Kampučijcev, ki so kot sirote živeli v Vietnamu, da bi po zamisli vietnamskih upraviteljev v Kampučiji opravljali prevajalsko službo, bili visoki uradniki in vohuni v vrstah uporniškega pokreta. Toda kaj se je zgodilo? Ti »janičarji« niso sprejeli vietnamske zamisli in se po njihovem begu povečujejo skupine, ki se pridružujejo Sampanovim borcem. Obstaja tudi poskus vietnamizacije Kampučije z množičnim priseljevanjem Vietnamcev, ki jih je po nekaterih ocenah sedaj v tej državi že okoli 700.000. Priseljevanje vietnamskih državljanov zaskrbljuje voditelje kmerskih patritskih gibanj, ki v tej sistematični akciji Hanoja vidijo namero Vietnama, da za trajno ostane v Kampučiji. HANOJ — V nasprotju s Kitajsko in Sovjetsko zvezo v Vietnamu niso nikoli izvedli nobene čistke. Vse odločitve sprejemajo s konsensom. Kjub temu pa se prav v zadnjem času vztrajno govori o zamenjavi starih voditeljev na partijskem kongresu, ki bo konec tega leta. Med prebivalstvom se veliko govori o potrebi pomladitve partijskega vodstva in vključitve mlajših kadrov na vodilna mesta. Za čisto Tibero RIM — Človek se vedno bolj zaveda, da si reže vejo na kateri sedi. Zadnja jedrska nesreča, tista v Černobilu, mu je še posebej pokazala, da brez mednarodnega sodelovanja ne bo preživel. Na sliki vidimo Rimljane, ki so se z gumenjaki peljali po Tiberi in zahtevali čisto reko. Od tod in tam POSADAS (Argentina) - Televizija je včeraj prenašala reportažo o kmetovalcu, ki pri svojih 41 letih brez problemov živi s tremi nemškimi sestrami in 24 otroci, ki so mu jih povile te ženske na posestvu v severovzhodnem delu države. Ana, Erika in Luisa Dec-herinks, njihovi otroci in Juan Rosas (brez ljubosumja) živijo v dveh hišah. Ana ima 10 otrok, Erika 6, Luisa pa 8. MANILA — Med predstavniki nove filipinske oblasti in komunističnimi voditelji so v teku pogajanja o ukinitvi sovražnosti v nekem tajnem kraju na otoku Luzon. Obe stani ohranjata celo vrsto pripomb in se bojita, da bi bili izigrani. Vlada se boji, da bi v času premirja komunisti okrepili svoje položaje, komunisti pa se prav tako bojijo, da bi jih v tem vlada poskušala uničiti. BRUSELJ — Veliko negotovosti je še okoli nadaljnjega razvoja, vendar pa vse kaže, da se bodo vsaj francosko govoreči belgijski »zeleni« formirali kot stranka na kongresu »Ecolo«. »Ecolo« so bili prvi evropski »zeleni«, ki so prevzeli upravo nekega velikega mesta kot je Liegi. »Ecolo« in drugo ekološko gibanje »Agalev« sta za socialisti, krščanskimi socialisti in liberalci četrta najmočnejša politična skupina v državi. KAIRO — Raziskava nedavno odkrite mumije v Sakkari je pokazala, da je vanjo položeni človek umrl med 60. in 8o. letom starosti. Za dr. Mah-mouda Abdela Razega, ki jo je pregledal, je ta ugotovitev precej čudna, kajti znano je, da je znašala povprečna starost takratnih Egipčanov od 30 do 35 let. Evropsko leto varne vožnje CARACAS — V bolnišnici v kraju Ciudad Boliavar se je konec aprila rodil fantek Peter - Jesus, siamski dvojček, kakršnega ne pomnijo. Otrok ima dve glavi in dva samostojna živčna sistema, dve srci in dve hrbtenici, toda tri pljuča. Lani je bilo evropsko leto glasbe, letos je leto posvečeno varni vožnji na cestah. Italija ni med državami z največjim številom mrtvih pri prometnih nesrečah; vendar pa je krvni davek, ki ga daje vsako leto na tem področju, izredno visok: na tisoče in tisoče mrtvih, na stotisoče teže in laže poškodovanih. Kdo so v glavnem žrtve prometnih nesreč? Strokovnjaki ali zdravniki so ugotovili, da gre v glavnem za mlade osebe, od 18 do 45 let, ali pa za starejše osebe, ki se v manjših krajih poslužujejo za prevoz koles ali manjših motorjev. Ranjenci, ki jih po takšnih nesrečah sprejemajo v bolnišnice, je povedal eden od zdravnikov, so v tako obupnem stanju, da včasih ne vedo, kje, kaj in kako bi začeli zdraviti. Nekateri imajo tako močne poškodbe, kot bi stopili na mino, ali pa bi jih izvlekli izpod kakšnih ruševin. Težko je gledati mlade, je še nadaljeval, ki jih morajo potem pošiljati na rehabilitacijo, na nadaljnje zdravljenje, pa vedo, da bodo ostali za vse življenje invalidi. Kje so vzroki tako velikemu številu prometnih nesreč, je bilo vprašanje, ki so ga poslušalci ene od radijskih oddaj, namenjene tej tematiki še postavi-li. Človeška neprevidnost, je bila prvi odgovor. Mladi se vozijo z motorji, ki lahko razvijejo velike hitrosti, pa za takšne hitrosti niso bili niti načrtovani, niti grajeni. Ceste tudi ne ustrezajo takšnim hitrostim in že majhna nepazljivost, trenutna neprevidnost ali šo- ferjeva objestnost lahko povzročijo hude nesreče. So varnostne čelade kaj zmanjšale število smrtnih primerov in okvar na možganih? Težko bi bilo že sedaj dajati otiplji-vejše zaključke, je bil odgovor strokovnjaka. V manjših krajih, ker je manj nadzorstva prometne policije, je smrtnih primerov še vedno veliko, v mestih pa nekoliko manj. Vedno govorimo, da so rakasta obolenja in obolenja srca in ožilja glavni vzroki smrti. Zadnji podatki pa so pokazali, da so prav prometne nesreče tiste, ki pobirajo v mnogih razvitih državah največ življenj: Kaj torej storiti? Biti previdni zase in tudi za druge, je bil odgovor. Po 20 letih spet skupaj CANNES — Na sliki so (od leve na desno) režiser Claude Lelouch, igralka Anouck Aimee in igralec Jean Luis Trintignan, vsi Francozi, ki so leta 1966 prejeli »zlato palmo« za film En moški ena ženska. Včeraj so ti trije izven konkurence predstavili novi film Vingt ans déja (Po dvajsetih letih). Dočakajmo sezono, ki prihaja, z veseljem in prvovrstnimi oblačili trgovine LINEA. Z njimi boste elegantni ob vsaki priložnosti. Z oblačili LINEA vedno v korak z modo. LINEA — TRST — Ul. Carducci 4