Poštnina plači*a t gvtoriui Ljubljana, 12. julija 1940. — Leto IX. — St. 28. SLOVENIJA UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, 2A POL LETA "0 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNE! ŠTEV. 1 50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OOLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Politika in javna uprava »Gospodarnost z narodnimi močmi je železen življenjski zakon naše narodne samoohrane.« »Slovenija«, štev 18. 1.1940. »V tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinska žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne domovinske vdanosti in zakon hitrih odločitev.« Iz Prisege domovinske vdanosti slovenskega katoliškega dijaštva. Težko je slovensko življenje današnjega dne. Ne samo zaradi svetovne stiske in negotovosti naše narodne usode. Težko je, ker se zdi, da ni v nas nobene krepke življenjske volje. Kakor da je naše narodno telo ohromelo. Kakor da naša narodna usoda ni v prvi vrsti naša zadeva. Lahkomiselno trosimo svoje moči v malostnih sporih in bojih za košček oblasti. Čudno ravnodušni smo nasproti usodi svojih rojakov za mejo. Ne ganejo nas očitni znaki biološkega propadanja našega rodu. Nikjer ni sledu o načrtnem delu, nikjer sledu močnega zaleta in nikjer volje do resne tekme z drugimi narodi na katerem koli področju. Žalostno dediščino zapušča starejši rod naši mladini. Komaj, da se ta zaveda, kako težka naloga jo čaka. Lepo se berejo danes razne izjave vdanosti do domovine in verjamem, da so odkrite, a važnejši od njih so pravilni zaključki, so dejanja. Nravma sila naroda, od katere je v odločilnih trenutkih vse odvisno, se ustvarja s trdim, vztrajnim delom rodov, ne s preziranjem, ampak z doslednim uveljavljenjem načela narodne gospodarnosti. Gospodarnost z narodnimi močmi, torej njih premišljena, umna, načrtna uporaba mora majhnemu narodu nadomestiti to, česar mu število ne more dati. Ta gospodarnost se mora uveljaviti na vseh področjih, na duhovnem in nravnem nič manj kakor na biološkem in tvarnein. Zapravljali smo svoje moči, kakor jih ne bi smel najmočnejši narod na svetu. Zapravljali smo jih v politiki, gospodarstvu, na kulturnem in znanstvenem področju, zapravljali v vsakdanjem življenju, zapravljali smo jih, ker se nismo naučili delati, zapravljali smo jih z zanikrno izbiro ljudi za odgovorna mesta in s tem, da smo svoje tesne politične cilje istili z narodno koristjo. Debela knjiga bi se dala napisati o tem poglavju, a samo ene izmed mnogih bolečih ran na našem narodnem telesu se naj tu dotaknem. Mislim na našo javno upravo in na neizmerno škodo, ki so jo napravili razni v službi centralizma stoječi politični režimi s svojim protekcionizmom in svojo brezozirno izrabo oblasti. Slovenci smo se včasih ponašali nasproti južnim pokrajinam s svojo upravo, z vestnostjo, sposobnostjo in objektivnostjo svojega uradništva. Naše uradnike so klicali na pomoč pri urejanju raznih upravnih panog v našem državnem središču. Očitali so nam naš birokratizem, a dejansko je ta dokaj znosen. Slišali smo o razmerah drugod po svetu. Zgražali smo se, kako drugod stranke z uradniškimi mesti kupčujejo, da odločajo o namestitvah strankine pisarne in ne pristojne oblasti, da zahtevajo stranke za posredovanje javnih služb protiusluge, na primer v obliki prve mesečne plače, da strankine izkaznice pri napredovanju in pri oddaji odgovornih mest več zaležejo kot sposobnost. Neverjetno se nam je zdelo, da gre poseganje strank v javno upravo tako daleč, da predstojniki brez sramu izvajajo pritisk na urad-ništvo po strankinih navodilih, da se pri volitvah politični uradnik ponižuje v navadnega priganjača režima, da se iz ozirov do stranke prikrivajo poneverbe javnega denarja, da se ustanavljajo uradniška mesta po politični potrebi itd. Zgražali smo se in jasno nam je bilo, da mora taka zloraba politične moči razkrojevalno delovati na vso javno upravo, demoralizirati uradništvo, izpodkopavati ugled oblasti in netiti nezadovoljnost med ljudstvom. Medtem so se razmere v marsičem spremenile. Priznajmo: Zelo mnogo so centralistični režimi pri nas v tem pogledu grešili in malo po malem izpodkopali trdne osnove in zdrava izročila naše uprave. In pri tem niso prizanesli nobenemu področju javne uprave. So panoge uprave, kjer nobeno sklicevanje na katera koli načela ne opravičuje vmešavanja političnih 1 (Nadaljevanje na 2. strani.) Vkka$ misli Wdedh\iU -do^adkik (Dopis) Usod na 'borba za lepši, prostor pod son-*%), se čim dalje bolj zaostruje (na po-Jitiicneini im bojnem polju, in neizprosno logično se zaključuje nad mrtvimi trupli, Ila(l občutji iai najglobljimi prepričanji Posameznikov eden izmed največjih obračunov človeške zgodovine. v Bpj, ki ga je povzročilo vprašanje so-Z|tfa dveh milijard ljudi, ki mu je dal Svojo upravičenost izredni napredek teh-Hnke — saJ*so železnice, avtomobili, .zrakoplovi, radio osmešili katastrsko razdeljene celine —, 'ki ga je razvnela nevarnost pomanjkanja in lakote, ki sta erozi.li uiničiti cele narode, se bliža koncu svojega prvega obdobja. V krvavih krčili im mujkah minira stari svet in v strahotnih bolečinah se poraja nov družbeni red, :ld mu še mi mogoče ipredvide-Vftti: jasnih, črt in oiblilk, mogoče pa je slutiti njegove krepke, preproste obrise 111 podstave. vV: takih razdobjih ne vise rna niti le j^ljemja posauneznilkov, ampak tudi živ-Jenja jn bodočnosti celih marodov. Z 'Zgubljenimi bitkami na daljnih, nezna-11'h bojnih poljih izgubljajo biitike mno-8* 'posamezniki in narodi v ozadju, 'ki Jim je deset in desetletna vzgoja vcepila ahsolutne, nediferencirane kulturne, politične im ideološke vidike. 'Podirajo se t. im. svetovni nazori, podira jo se verovanja in trdila upanja. Potrebni so movi napori, nova razmišljanja, ki naj domo-ffocili meja opredelijo neizogibno stvarnost in iz tako pridobljenih izkušenj izbijejo čim večje tvarine ali duhovne (koristi. — Komur: ni mogoče, izluščiti se iz Osnega, po vzgoji in izbranem iknjištvu Pridobljenega olklepa, mora postati za-firenel .človek ali brezupno zaostal zamašen jak, ki se v odločilnem trenutku nc bo mogel okoristiti in bo na drugi straini ob vse trših udarcih sprejemal — Prepozno — nova spoznanja, nova odbitja, Ob tieh vprašanjih, iki so po svojem bistvu vprašanja človekovih duhovnih *valitet, t. j. vprašanja, koliko je ta ali °ni posameznik in v zvezi s tein inarod sf**&aben tekmovati z drugimi posamezni im narodi, Ikoliiko zna mekdo diale.k-misliti, se lomijo usode posamezni-°v in odločajo bodočnosti ljudstev, na-r°'ka železa in jekla. Nikdar se naim-iec to še ni zgodilo; če bi se, bi Slav-]°vu ne bil sledil Waterloo in Versail-Csu ne Dunquerqme ... Ta perspektiva 4 na,s ne more biti niti tolažba, ki daje Ivanjo, ni(i osvežujoče geslo, ki bodri , Pogumu, marveč nesentimentalna mgo-j^vitev stvarnosti, ki nalaga visalkomur vsem sikrajmih telesnih im duhovnih i ^orov, tiste enotne smotrne delavnosti Pridnosti, iki nam je bila doslej tako Ua!ljenu in tuja. — Prav Slovenci ni-1^Oio vzroka verjeti, da je človdku po . Jstvu usojeno do kraja živeti v ozrač-I ’ napolnjenem s hlaipovi tople krvi, da v 'Sulica in tamlk odločata o usodi člo-^stva. Dokaz za to nam je komaj ra-'nljivo dejstvo, da smo se tisočletnega s Z(;njfstva znebili, ne da bi se bili mogli .^ojimi valpti boriti z enakim orožjem, ,S(*1 y°jišču, ki so ga določali oni, ker so Joulih nad njim jjopolne gospodarje. t>f v i r*vin<>stno dejstvo so uresničile ne-ne ’n Jla pogled nejM>inembne J,iv p 6 roc^ov* k' ®° stoletja tfured nami 1 na tem koščku zemlje. Bile so to no usode, mogoče majhna junaštva, ki jih je narelkoval boj za obstanek, gonska navezanost na zemljo in pokra-jino, zraslost z narodnim ali celo s čisto osebnim, družinskim izročilom in mnogo kasneje visoko razvita zavest narodne pripadnosti redkih poedimcev, Iki so svojo usodo sprejemali mase z višem i nasledki, iki so iz tega izvirali, usode, ki vsaka zase in v ikratkem časovnem razdobju niso pomenjale mnogo, vse skmpaj pa so v uigodmem trenutku sprožile začetek boja za našo narodno osvoboditev. Res pa je, da se borbe, ki se v tem času začenja, udeležujejo neprimerno širše ljudske plusti, kot nekdaj, da so zgolj genski odnos do življenjskih vrednot zamenjali zavest, nazori posameznikov ter narodov, kar je nasledek izobrazbe, ki jo je bil po svetovni vojini deležen do neke mere vsak ipovprečen Evrcpee. Talko je danes do največje mere odvisna usoda .posameznikov in narodov ed višine te zavesti, od pristnosti nazorov, t. j. od nezlagano im nesenti- mentalne izobrazbene (izflasti politično izobrazbene) ravni. Povprečni evropski individualizem se utaplja v krvi. Naloge, iki nastajajo in ki silijo k rešitvi, so za poedinca že zdavnaj pretežke; poedinec se zavoljo svojega lastnega obstamka im varnosti umika ter išče zaslombe v zvezah s soljudmi, poed.inec pa mora to storiti tudi v dobro skupini, iki ji po svoji usodi, po svojem rojstvu pripada. Od narodne organizacije, od življenjske povezanosti im zraslosti pocdinea z narodom je odvisna njegova in narodna bodočnost. Izobrazba, predvsem korenita, stvarna im nesentimentalna politična izobrazba naj skrbi za pravilno pojmovanje domačih in svetovnih dogodkov, naj uravnava dejanja im nehanja naroda ikot usodno zgodovinske skupnosti, da si bomo v odločilnem trenutlku sposobni priboriti s svojimi sredstvi, s svojimi močmi prostor pod soncem in dvigniti našo dosedanjo .klavrno življenjsko raven. I Francija po polomu Svetoven škandal imenuje švicarski dnevnik »Basler Naehiiicten« pomorske boje med Angleži in Francozi. Ti boji in že zgolj mogooost teh bojev je res nekaj, da bi se prejel vsak človek za glavo, ko sliši o njih — če bi. se ne bil navadil v zadnjih letih še hujših in ne-verjetnejših stvari. A stvarno jiih 'bomo mogli presojati samo, če si pokličemo I dogodke zadnjih tednov v njih celoti in medsebojni povezanosti v .spomin. Francija lin Anglija sta šli 'v vojno kot zaveznici. Še posebej sta se dogovorili pred vojno, da se bosta vojskovali slku-.paj do konoa, da nobena me bo sklenila z nasprotnikom posebnega miru. lo obljubo sta slovesno, uradno in poluradno, med vojno večkrat ponovili in razglasili. iPrišel je poraz francoskih vojsk. Francija je začela 11118.1111 na poseben mir. V tej smeri je začela poizvedovati, kaj bi Angleži na to rekili. T;i seveda niso bili zadovoljim. Vendar pa so po pravici zahtevali, če bi Francija le vztrajala na posebnem miru, da je najmanj njena I dolžnost storiti vse, da ne bo Nemčija z njeno dejansko pomočjo in z njenim orožjem ogražala Anglije, njene zaveznice. Naj bi se torej v talkem primeru napotila francoska vojna mornarica v I angleška pristanišča, da jo tam razoro-že, 400 nemških letalcev v Franciji pa, ki so jih ujela angleška letalla, maj se izroči Veliki Britaniji. iReynaudova vlada, v kateri je bil maršal Petain podpredsednik, je na to pristala, toda besede ni držala. Če zaradi splošne zmede ali da se prikupi zmagovalcu, se bo šele pokazalo. Kdor opazuje francosko početje zadnjih dni, bi ■ se mu sploh utegnilo zdeti, kakor da je H Francija po zgubljeni vojni zgubila se H glavo. Dogodki in sklepi se pode brez glave im pravega načrta, da napravljajo vtisk, .kakor da se le zato nekaj dela, da se pač nekaj dela, iz golega strahu pred nedejavnostjo, pred pomanjkanjem smeri in ciljev, pred praznoto misli. iKakor prizadevanje bolnika se zdi, ki bi z nasilnim zdravljenjem, s čezmernim jemanjem zdravil hotel čez noč popraviti tisto, kar je zagrešil nad svojim telesom v dolgih letih. Razumljivo je, da v Londonu po prelomljeni zavezniški pogodbi, po tiik pred premirjem prelomljenih dveh obljubah, ne morejo zaupati Franciji, natančneje: Petainovi Franciji. Razumljivo je, če je imenovali Churshill 5. t. m. v spodnji zbornici početje francoske vlade brezvestno im morebiti celo zlohotno in pripravljal Angleže na najhujse. Razumljivo je, če so zategadelj Angleži odločeni preprečiti za. vsako ceno, da bi prišlo do včeraj zavezniško ladjevje v sovražnikove roke. Res, po pogodbi o premirju bi sicer ostale francoske vojne ladje še nadalje v nezasedenih francoskih pristaniščih, vendar razorožene, pod nemškim im laškim nadzorstvom. Toda tisoč povodov lahko da priložnost in mogočost, da se talka določila enostransko''razveljavijo. 'Podlegla Francija bi se ne mogla, podložna Petainova vlada hi se tudi komaj hotela upirati. Če so torej Angleži nezaupljivi, je razumljivo, če ta nezaupljivost mi postala manjša po pretrganih diplomatičnih zvejah in celo po grožnjah s francoske — res da ne-uradne — strani z vojno napovedjo, je dovolj naravno. In če hi kedaj Francozi potrebovali opravičila za mapad na Veliko Britanijo, ga bo zlahka našla tista komisija, ki so jo postavili, da preiskuje vzroke poraza. Najceneje bo, če ga naprti zavezniku, da tako opere pred lastnim narodom tiste ljudi, ki sedaj prevzemajo vodstvo nad njim in med (Nadaljevanje na 2. strani.) 2 — Št. 28 — 1940 SLOVENIJA Francija po polomu (Nadaljevanje s 1. strani.) katerimi ne manjka takih, ki so s svojo brezbrižnostjo in malomarnostjo v 'dobršni meri pripomogli k porazu. Angleži so medtem svoje delo opra-viiU z veliko odločnostjo in doslednostjo. Do prave bitke is francoskim ladjevjem je prišlo samo pred OraJnom v Alžriru in pred Dakarjem v Senegaliji. Večina iladij pa se je vdala brez boja, ponekod so celo francoski mornarji stopili naravnost v službo francoskega narodnega odbora, ki sklenjenega premirja ne priznava. Tudi ves način ‘bojevanja kaže, da se Francozi niso upiirali, kakor bi bili to gotovo storili nasproti pravemu sovražniku. Iznenadenje ali slaba vest? Morebiti vsakega .nekaj. A gotovo jih je še danes 'v vrstah francoske vojske veliko takih, ki čutijo oseb- no tragiko zaradi izdanega zaveznika in ki so s srcem 'še zmeraj pri njem. Tudi mirna poravnava med poveljnikoma francoskega in angleškega ladjevja v Aleksandriji bi bila znamenje v tej smeri. Medtem pa hiti Firancija. Francija Petaina in Lavala, zatajevati svoje stopet-desetletno izročilo svdbode, enakosti in bratovstva, hiti izdajati do včeraj slovesno razglašena načela, da so je lahko totalitarci na vsem svetu veseli. Preobrat je to, ki ne more prihajati iz prepričanja, s katerim more največ upati, da doseže hipne koristi. Če le ne bodo šle nazadnje te hipne koristi na škodo tisliih trajnih vrednot človečnosti, iki jih je Francija zastopala in iki jih ne morejo nadomestiti nobeni zunanji uspehi. ZAPISKI MotI udje slovenske Akademije za znanost in umetnost iNa slavnostnem občnem zboru »Akademije znanosti in umetnosti« v Ljubljani dne 6. t. m. so bila prebrana imena novih rednih in dopisujočih udov Akademije. Novi redni udje so vseuč. prof. dr. Stele v modroslovno-jezikovno-zgo-dovinskem oddelku, vseuč. profesor dr. Škerlj v pravnem, vseuč. prof. dr. M. Samec in vseuč. prof. dr. M. Vidmar v prirodoslovno - matematičnem, kas. svetnik Ant. Lajovic v umetnostnem oddelku. Novi dopisujoči udje so pa slavisti gimn. ravn. dr. Anton Breznik, gimn. prof. dr. Iv. Grafenauer, predst. slov. instituta v Pragi in vseuč. prof. dr. M. Murko, vseuč. prof. dogmatike dr. Fr. Lukman, naravoslovec dr. 1. Regen na Dunaju, gimn. profesorja geolog Ferd. Seidl in botanik Al,f. Paulin, vseuč. prof. v Zagrebu zgodovinar Lj. Hauptmann in vseuč. prof. zemljepisec dr. Ant. Melik. Novi redni in dopisujoči udje Akademije so bili izbrani torej samo iz profesorskih vrst (z majhno izjemo). O vseuč. profesorju dr. Lj. Hauptmannu je znano, da je že leta 1915. v »Mitheillungen des Institutus fiir osterr. Geschichtfor-schung« v sestavku »Politiische Umwiil-zungen der Slowenen vom VI. bis zum IX. Jahrhumlert« postavil trditev, da so Slovencem na Koroškem (v Karantaniji) gospodovali in jih rešili oberskega jarma priseljeni Hrvatje in da je v »Časopisu za slovenski jezik in zgodovino« priobčil sestavek »Staroslovenska družba in njeni stanovi«, v katerem je povzel svoje trditve iz prej omenjenega sestavka ter obenem priredil trditve iz študije graškega ibibliotektarja J. Peis-kerja, ki je postavil tezo, da so bili stari Slovani sužnji Turkotatarov ter je apliciral to tezo na Slovence. V študiju »Kroaten, Gothen und Sarmaten« je pred 5. leti v časopisu »Germanoslavica« svoje prejšnje trditve preformuliral ter trdil glede Hrvatov na Koroškem, da naj bi bili kavkaški Kasogi '(Kosezi = Ed-linger). Te vrste trditve so opustili že celo nemški znanstveniki, na primer slavist Max Braun iz Gottimgena v svojem delu o ruski zgodovini. V slovenskem zgodovinopisju pa so bile pobite prvie že pred 17. leti, lansko leto pa v posebni knjigi. Kas. sodnik in skladatelj Anton ‘ Lajovic, sodelavec »Jutra«, je pa še pred nedavnim priobčil v jugoslovenskem ljubljanskem »Jutru« znani sestavek o »soju jugoslovanstva«. A. O. Mednarodna pogodba v slovenščina »V italijanskem uradnem listu »Gaz-zelta ufficiale del reg.no d’ Italia« štev. 128-3 VI. 1940, str. 2022 je objavljena konvencija, ki je bila sklenjena v Benetkah dne 18. julija 1939-XVI1I zaradi premoženjskih koristi bivših dežel Kranjske in Goriško-Gradiščanske. Mislimo, da je to prva mednarodna pogodba, ki je sestavljena tu/tli v slovenskem jeziku. Imena krajev na italijanski strani, ki so sicer naseljena s slovenskim prebivalstvom, so naznačena z italijanskimi imeni kot na primer Circhina, Piiedicolle itd. To je še nekako razumljivo, ker ležijo ti kraji v okviru italijanskih meja. V konvenciji pa so navedena imena krajev v Jugoslaviji, na ozemlju Slovenije. Vsa ta imena so v konvenciji naznačena s tujimi imeni kot na primer Scirizza, Tertenico itd. Pri nais konvencija še ni bila objavljena. Osemdesetletnica frfotal«:*!; e v e družbe Dne 5. julija t I. je obhajala Dražba sv. Mohorja v Ceilju osemdesetletnico svojega obstanka, ‘ko jo je ustanovil slovenski Škof A,n ton Martini Slomšek v Celolvcu. DMa je zares dolgo dobo edina založniška ust- ;:>va za slovensko ljudsko k n j i št vo. Njen pcimen je biil pred desetletji, ko je lahko delovala |k> v som slovensikem ozemlju za zibu jan jo nurodno zavesti in ljmdike izobrazbe, še veliko večji kot je dandanes, iko je njeno področje zaradi izpremenjemih ipol i ti>cin i h razmer :-ikieeno skoraj za 'dve .petini. Še pred 25 leti je ibila Družba sv. Mohorja središče im steber naše 1 jud,ske knjige. Seiznaim m jenih udov v Koledarju je bil vseslovenski na*alav.niik. Pri nji so sodelovali tako rekoč vsi slovenski vidmejši .pisatelji preteklih časov, eden več, drugi man j. Odkar se je 'morala preseliti iiz svojega rojstnega mesta Celovca i.n se je udomačila v Celju, je .pričela izdajati zraven knjig za ude tudi raz- lične zbirke in je založila celo vrsto leposlovnih, gospod ains tv en ih im znanstvenih knjig, ki ibi sicer ne ibile zagledale belega dneva. Družba sv. Mohorja jo danes ,največje slovensko založništvo. V 80 letih, odkar obstoji, je spravila med Slovence okoli 21 .milijonov slovenskih knjig in knjižic. Dve meri »Obzor« piše glede na preureditev države, da bi osnovanje slovenske samoupravne enoto no delalo Holbeinih težav, ker imajo Slovenci svojo narodno in atam,č no omejeno ozemlje. Ko se ho osnovala, ibo treba samo vrinilti Hrvaški 'tisti dve ali tri občine, ki so ji bile vzete za časa avtoritativnega režima in prideljene dravski banovini. Mi ismo sevoda zadnji, ki bi hoteli zadr-žaivati hrvaške občime (pri Sloveniji. Toda nekaj se mam zdi 'pri vsem tem več kakor čudno, da namreč ne omenja »Obzor«, ne omenjajo tudi dragi hrvaški listi miti z besedico tistih Slovenskih oihčim, ki so 'bile vzete Sloveniji za časa avtoritativnega režima in iprideljene savski banovini. To ne more hiti slučaj niti ine -zmota ali pozabljivost, tembolj, ker srno jih Slovenci na stvar že dovoljkrat opozorili. Zato sodimo po pravici, da stoji za vsem ineka imperialistična miselnost, ki holče imeti dve meri, eno zase, eno za druge. Hrvatje so pod njo že dovolj trpeli, zato bi bilo tudi že zgolj praktično vzeto malo priporočljivo, če bi odstopili od načela, ki so ga sicer zastopali. Tudi hrvaško politično vodstvo je zimeraj stalo na stališču, da ne zahteva za Hrvaško drugih kakor hrvaških krajev. Zato se nam zdi, da bi bil čas, če bi tudi ostala hrvaška javnost popustila v svojih imperialističnih prizadevanjih. Cinizem Po sto kilometrov novih železnic narede v Jugoslaviji na leto, pripoveduje »Jutro«, na Slovenijo ipa pridejo samo trije kilometri. Im za primero še navaja, da se je do leta 1918., to.rej do časa, ko je zavladalo jugoslovenstvo nad mami, napravilo na leto 20 krni novih želenzic. Zdaj, ko je sad jugoslovanstva očiten in ko prav talko očitno prihaja čas, ko bo njegova doba kljub viseim časti- in denarjahlep-nim vodičem nacionalne morale pri kraju, so še jugosloveni inorčujejo: »Dali smo vas pa lle, vais Slovence!« Prenehanje »Nove riječi« Glasilo samostojnih demokratov na Hrvaškem tednik »Nova riječ«, je s 4. letošnjim julijem prenehalo izhajati, začasno, kakor piše samo. Med razlogi navaja čedalje večje cenzurne omejitve im »dogodke, ki so iizven nas in nepodikupno delujejo na nas«. Očitno so torej še ineki raizlogi, ki jih list danes ne more ali ne sme povedati. »Nova -riječ« im njeni izdajatelji so ves čas diktature dosledno izastopali stališče demokracije in sporazuma. Za vladino mizo niso hoteli sesti, četudi so bili večkrat povabljeni. Po tehtnosti im mnogovrstnosti svoje vsebine jo stal (list na visoki ravni. Ulični napisi v Pragi Kakor poročajo nemšiki listi, bodo v Pragi odpravljeni sedanji ulifini napisi, ki da so času (neprimerni. Ponekod boa« imele ulice celo različna ozinamenila za Nemce in Čehe. Napisi bodo na prvem mestu nemški, bodo torej nemško-češki. Neprostovoljen humor »Slovenski gospodar« (list ljudstvu v pouk in zabavo) v Mariboru je v svoji 27. številki z dne 3. julija 1940. objavil 26. nadaljevanje im obenem konec podliistkarsikega romana »V rdečem ,raju‘...« (avtor mi navedem). Konec tega ramama se glasi: ».. . Mimo malega pristanišča je kmialu po polnoči jezdila nočna stra'ža kozakov. Ko je peketainje konjiških ikopit utihnilo v daljavi, se je na Dnjestrovi gladini za-izilnil čoln, ki se je vse bolj odmikal od ruske strani. Nekaj časa je plaval po sredi reke navzdol, potem pa je zavil proti romunski strani. V čolnu jo sedel Klavs Amdrejev, ki je bil sklenil, da se bo zatekel v Romuinijo Politiko m javno opravo (Nadaljevanje s 1. strani.) strank, kjer odločajo zgolj stvarne koristi. Mislim na zeleznico, pošto, na tehnične, finančne, gospodarske stroke, kjer l>i morala odločati predvsem strokovna sposobnost. Ali more kdo zanikati, da so ti režimi tudi v te stroke skušali zanesti svoj vpliv, da je politika razkrojevalno vplivala na poklicno odgovornost in na stanovsko zavest in solidarnost uradništva, da je pospeševala nezdrave pojave stremuštva in ovaduštva? Kes je, tako daleč se ti politiki še niso spozabili, da bi bili kdaj naravnost kupčevali s službenimi mesti in to se menda pri nas še ni zgodilo, da bi strankina pisarna mimo pristojnih uradov oddajala službe, vendar se je zlo pri nas že zelo razpaslo in močno omajalo trdna izročila, ki so jih prejšnji rodovi v vestnem delu ustvarili in brez katerih ni dobre uprave. Vse to so sicer znane stvari in morda ne bi pisal o njih, ko me ne bi morila skrb za našo mladino, ko ne hi bili ti režimi kvarili mladine s tem, da so jo uvajali v izrabljanje strankarskih zvez in strankarske moči. Ko obupujemo nad starejšim rodom, so vse naše misli pri mladini. Gorje nam, če bi bila tudi ta že okužena s pohlepom po oblasti, če bi tudi ta že sodelovala pri nečednih strankarskih poslih, če bi iskala pri javnem delu že svoje posebne koristi in mislila že danes na korita. Od vseli grehov naših politikov je največji ta. da zastrupljajo mladino s svojo materialistično miselnostjo. Če kdo, bi se morala mladina upreti vsemu zlu, ki duši nase narodno življenje. Velikanskega napora bo treba za to in le mladina, ki ima čiste roke. čiste namene, ki zna delati, trdo in nesebično delati, bo kos tej nalogi. Ko obračunavamo s centralizmom in njegovimi nasledki in mislimo na to, da s svoj dom sami uredimo, se nam postavlja vprašanje, kako smo zn to nalogo pripravljeni. Z majhnimi cilji in sredstvi ne bomo reševali naših velikih vprašanj. Kdor nima začrtane svoje jasne poti, in ni pripravljen kaj tvegati, žrtvovati in ni sposoben resno delati, ne bo soodloeeval pri urejevanju novega življenja. Nobena na videz še tako trdna posest oblasti mu ne bo pomagala, če ne bo moralna premoč na njegovi strani. Naša intelektualna mladina naj se tega zave, naj se otrese vsakega političnega varuštva in nnj se z vestnim delom pripravi za svojo nalogo. L. i. in tam pripravljal vse potrebno za veliko osvobodila« borbo proti boljševiškim rabljem ... Konec.« V isti številki z dne 3. julija 1940. za-' vizema vso širino prve strani masten naslov: »Rusija zasedla Besarabijo in severno Bukovino.« Istotam se bere: »... Sovjetska Rusija, ki ima sedaj v Besarabiji, Bukovini im okolici okoli sto divizij, bi se gotovo sama uprla .nadaljnji .okrnitvi Romunije s kake druge st rami.« ^ JCa j p ne jo listi Vrnitev Besarabije — naravna zahteva O zasedbi Besarabije piše »Neue Ziircher Zeitung«: Ostri način, s katerim jo soivjetska vlada prisilila Romunijo, da ji odstopi Besarabijo, so občutili povsod 'neprijetno. Napetosti^ pod katerimi 'trpi daines Evropa, se ne zmanjšujejo zaradi namenov, ki jih utegne imeti Rusija na Balkanu im za katere utegne postati Besarabija odskočna deska. Toda na saimo vrnitev Besarabijo k Rusiji, ki so jo zahtevale vso ruske stranke brez razločka, gleda tudi evropska javnost pred vsem kakor na inaravmo zahtevo, ki ji je bilo zdaj Ugodeno. S prisvojitvijo finske zemlje ali celo z .nasilstvom nad baltiškimi deželami so vsekakor pridružitev Besarabije k Rusiji ne da primerjati. Splošno prepričanje, da jo Romunija 1918. leta zasedla Besarabijo po krivici, je ostalo živo, in tudi v besarabskem prebivalstvu mi ugasnila zavest pripadnosti k ruskemu kultunneimu krogu, kakor ni morebiti navdušeno, da pride pod oblast sovjetsko vladavine. ... Komaj kdo bi mogel dvomiti o .notranji pripravljenosti Besarabije, da so loči od Romunije in položi svojo usodo v roke sovjetske vlade", pač zmeraj še v upanju na poznejšo demokratizacijo Rusije. »Besarab; sko vprašanje« bi moglo po človeški pameti samo 'takrat spet nastati, če bi bit ruske države same ogražali uničujoči usodmi udarci Delavci — davkoplačevalci Pod tem naslovom piše »Delavska poli: tika«: »Te dni jo bila objavljena statistika o plačanih neposrednih davkih v Sloveniji-Predpisano je bilo v mili j. din: zemljiškega davka 26.5, hišnega davka 35.8, pridobnine 32.2, remtnime 2.1, družbenega davka 40.6. prometnega davka po prijavah 13.7, luksuznega davka po prijavah 0.2 in davka na samice 0.1. V celoti je bilo predpisanih davkov 199.1 milijonov dinarjev, plačano Pa 146.8 imilijonov dinarjev. — Razen teh davkov je bilo plačani! v milijonih dinarjev: prometnega davika brez prijave 118.7, usluz-benskega davka 50.6, irentnine 5.2, dividendnega davka 5.2, pridobnine od .potujočih obratov im potnikov 0.5, vojnice 0.7, zamudnih obresti 3.8, davčnih kazni 0.2, eksekucijskih stroškov 2.3. Skupno jo bilo torej plačanih direktnih davkov 334.9 mi lijonolv dinarjev. Us Im/bernski davek znaša torej polovico več kakor zemljiški, ki ga plačuje kmet im eno tretjino več, Ikaikor anaša hišni davek, ki ga plačujejo hišni posesitniki. Delavstvo plača eno tretjino več davka 'kakor tlb rt n iki in trgovci ter za 10 milijonov dinarjev več ikaikor tovarnarji. Razen tega j° treba upoštevati, da se ta primerjava nanaša na davčni predpis prej omenjenih davlkoV-•Statistika pa pravi, da od 'teli davkov ni bn° plačanih 53 milijonov dinarjev, medtem ko je bil delavski u silil /bonski davek plačan do zadnje pare. Samo za 10 milijonov dinarjev plačata kmet in hišni posestnik več davika. kalkor pa ga plača delavstvo, toda še to pod pogoj cim, da bi billa izemljiiški in hišni davek v celoti plačana.« Demokracija in poraz Francije Ob polomu Francije in glede na očitke« češ da je demokratični sestav zahodnih držav ta polom zakrivil, piše »Slovenska rzem-lja«: Napačno in za nas Slovence nad vs® škodljivo je, če pri tem z vračamo kaj krivde na demokracijo samo. Kar so v teh državah zaradi zaslepljenosti, politične kratkovidnosti, lahkovernosti, napačne preračunljivosti ali lenobe in (nesposobnosti zakrivili predstavniki ljudstva, je zgolj osebna krivda teh predstavmikov in krivda tp°' ilitiično lenega in marodno premalo zavet*' nega ljudstva, nikakor pa ne krivda demokracijo kio.t političnega sestava. . To moramo poudariti inavzlic neizpod^ ibiitni resnici, da so diktatorske države da>'. danes na vojmo bolje pripravljeno in P vojskovanju uspešnejše, čeprav niso ime na razpolago takih zlatih zakladov ka nekatero demokratične velesile. Kakor J, pri demokratičnih državah polom <»6® krivda posamcziniikov, tako je pri diK tonskih državah sedanji uspeh i-^Tiid-izasluga posameznikov, ki so umeli ilj • stvio prisiliti, da jo izvršilo to kar so <> hoteli. Sposobnejši predistaviniki ibOlj '• y vodnega in politično delovnega ljudstva demokratični državi bi želi danes lan* iste ali še večje uspehe kakor diiktato J ker sa.m demokratični politični sestav f Ibi nikogar oviral pri izvršitvi tega, jo varnost državo zahtevala. večj krvi!« Človek, ki posuši le eno solzo, je je 5jo slave, kakor oni, ki je 1>r py^ri.