KAPELICA V ZAHVALO ZA ZDRAVJE Pri Zakojč v Brezjah sloji pred hišo lepa bela kapelica, ki sta jo leta 1990 v zahvalo sveti Mariji za povmjeno zdravje postavila zakonca Zakojč (na sliki). Brezje pri Lipoglavu je razloiena va-sica na jugovzhodni strani 587 m viso-kega Pugleda, med hribovjem v dolini Breške vode. Nekaj hiš je raztresenih ob vodi, kjer so včasih mleli trije mlini, ne-kaj pa jih je stisnjenih v strmi breg, ki se pne proti Povšniku, Pugledu in Lipo-glavu. V krajevnem leksikonu iz leta 1971 beremo, da so bile ob Breški vodi tri hiše, tri pa v bregu na vzhodni strani. Tedanjo podobo te majhne vasice so od tistih let dodobra spremenili, nekaj domačini sami, najbolj lastniki vikendov in še zlasti zasebnik, kije v sončni breg nekako sredi razloiene vasi postavil razseino stavbo, ^ ki z bahavo arhitekturo »vpije«, da je tu 4 le ona, vse drugo pa je nič. Menda bo gostišče za izbrance ali nekaj podobnega. Iz Podlipoglava do vasi je še makadam-ska cesta, v vasi pa je ie lepo asfaltirana, in se pne vse do zadnjih vikendov in novega vodohrama nad vasjo. Na vrhu vasi je domačija s kapelico. Preostali del vasi je s pogledom obrnjen proti Repčam, od tu pa se razgled razširi tudi proti Ljubljani. ' Štefan in Frančiška Zakojč sta začela skupno življenje v Brezjah 5 leta 1958. Tedaj so bili še težki časi. Ni brlo ne elektrike in ne pitne vode, pot pa komaj prevozna. Veliko udarniških ur sta nare-dila na cesti, da je bila uporabna, poleg vsega drugega težkega dela, se spominja mama Frančiška. Štefan je nekaj časa hodil na »šiht« v Papirnico, potem pa sta kot prva delavca še s sestro in bratom začela delati v novem peskolomu v Sadi-nji vasi. To je bilo leta 1960. Ležišče odličnegadolomita za gradnjo hiš in cest je odkril Štefan, ki je imel za to nos, kot se reče. Tudi na svojem svetu sta odpria peskolom. Štefan jih je raziskal in odprl le več tudi tistega na Orlah. Medtem, ko je Štefan iskal pesek, je Frančiška v bre-geh nad vasjo kopala in iskala izvir vode. ki bi se jo dalo zajeti in speljati do hiše. Kajti ko je v vodnjaku zmanjkalo dežev-nice, je bilo treba vodo nositi iz doline. Majhni otroci pa so zahtevali veliko vode. Njuno življenje je bilo od malega po-vezano s trdim delom in velikimi teles- nimi napori. Delo v peskolomih je bilo tudi nevarno. A sta mela srečo, vsa dolga leta ni bilo nobene nezgode. Pred petimi leti pa bi mama skoraj umrla. Nenadoma je hudo zbolela. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je bila osem dni v neza-vesti. Roki in nogi ji je zvilo pod telo. Ko se je spet ovedela rok in nog ni več čutila. Zdravniki so ugotovili okužbo z meningitisom, ki jo je s pikom povzro-čil klop. Moža in otroke so zdravniki opozorili, naj bodo pripravljeni na naj-hujše. Če bo mama preživela, ne bo več hodila. so rekli. Koliko strahu je bilo tedaj v hiši, se ne da povedati. In koliko strahu je občutila šele mama, ko ji je sestra povedala, da je velik uspeh, ker je ostala pri življenju, da pa se njenih mr-tvih nog ne bo dalo obuditi. Hujših be-sed (v življenju) (še ni slišala). Tal res ni čutila pod salbo. telo je bilo brez moči, vendar se s tem, da bi nikoli več ne hodila, ni hotielasprijazniti. V vročičnem blodenju je mičkolikokrat pretekla vse svoje poti, w breg, navzdol. pa spet v breg, po traivnikih, gozdovih, stezah in kamnitih poteeh. Vmes pa jje molila in prosila sveto Marijo mater božjo, naj ji povrne moč in zdravje, da b