PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal b tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-si. od 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 253 (13.484) Trst, petek, 3. novembra 1989 Kriminalka »Rimske volitve« se nadaljuje Začetek uradne sodne preiskave Mesta v občinskem svetu še nerazdeljena Končno prešteti tudi preferenčni glasovi RIM Kriminalka v zvezi z dokončnimi izidi rimskih volitev se hadaljuje in vse kaže, da bo treba se nekaj časa počakati, da bomo lahko izvedeli, kdo vse bo sedel v novem rimskem občinskem svetu, faradi vseh zapletov je rimsko državno pravdništvo včeraj tudi uradno začelo s preliminarno preiskavo, na bi ugotovilo, če gre pri vsej zadevi za kazensko odgovornost in morebitno kršenje volilnega zakona. Za zdaj je rimsko sodstvo prejelo sodne prijave rimske KPI, zelenih in predstavnika liste »proletarska demokracija za alternativo«, včeraj je zahtevo po sodni preiskavi vložila tudi republikanska stranka. Praktično vsi zahtevajo, da se po-fng računalniško obdelanih podatkov preverijo vsi. zapisniki, kot tudi vsi volilni lističi. Prav v zvezi z zapisniki je bilo že ugotovljeno, on so na posameznih voliščih popolnoma napačno seštevali glasove, nato napačno sestavili zapisnike in Pn kasneje popravljali. Vse to priča ? nesposobnosti zadolženega oseb-la na nekaterih voliščih, zaradi vseh teh napak pa bodo po končanem preverjanju zapisnikov vse podatke posredovali sodstvu. , Razdelitev sedežev v občinskem svetu je še povsem nejasna. Še včeraj smo pisali, da naj bi socialisti na račun misovcev pridobili svoj 12. sedež, zdaj pa si ta sedež lasti krščanska demokracija, ki bi v tem primeru imela v občinskem svetu 28 mest. Če še ni znana porazdelitev nekaterih spornih sedežev, saj se podatki iz dneva v dan menjajo, pa so včeraj, tri dni po končanih volitvah, končno našli še manjkajoče zapisnike z zadnjih desetih volišč. Tako je, če že drugega ne, vsaj znano število preferenc, ki so jih posamezni kandidati na različnih listah prejeli. Po teh podatkih (ob predpostavki, da vsaj tu ni napak) je največ preferenc dobil nosilec liste KD Garacci, za katerega je glasovalo 137.147 Rimljanov. Krepko čez 130 tisoč (133.437) preferenc je dobil tudi kandidat komunistov Alfredo Reichlin, tretji najbolj uspešen pa je bil socialistični kandidat za župana Carraro, ki je zbral 119.898 osebnih glasov. V Milanu priprava februarskega zasedanja vodstva v Ženevi Evrosocialisti o podpori spremembam na Vznodu Tudi madžarski socialisti želijo v Socialistično internacionalo Achille Occhetto ponudil sodelovanje italijanskih komunistov Tajnik PSI Craxi s španskim kolegom Gonzalesom (AP) MILAN Danes se bo s sprejetjem zaključnega dokumenta v Milanu zaključilo neformalno zasedanje Socialistične internacionale, katere se je udeležilo 24 voditeljev evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank. Srečanje, ki se je začelo včeraj, naj bi predvsem služilo kot priprava na februarsko zasedanje evrosocialističnega vodstva v Ženevi, največ pozornosti pa je bilo namenjeno obravnavanju reformatorskih procesov, do katerih prihaja v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Zasedanje vodi predsednik Socialistične internacionale Willy Brandt, ki je v svojem uvodnem posegu govoril predvsem o nujni podpori vsem reformam na Vzhodu, kjer se je še posebej zavzel za podporo politiki sovjetskega voditelja Gorbačova in za vsestransko pomoč ES in drugih mednarodnih organizacij nekaterim državam v Srednji in Vzhodni Evropi. O perestrojki je govoril tudi tajnik PSI Craxi, ki je dejal, da je Gorbačov s tem odprl pot novim idejam in predvsem novim možnostim za celoten proces obnove v vzhodnoevropskih državah. Na socialistično internacionalo je prišlo tudi pismo Madžarske socialistične stranke, ki je zaprosila za vstop v to organizacijo. O madžarski prošnji za zdaj še niso razpravljali. Tvorno sodelovanje z evrosocialisti pa je v posebnem pismu Willyju Brandtu ponudil tudi tajnik italijanskih komunistov Achille Occhetto. V zvezi s tem je tajnik PSI izjavil, »da Occhettovo pismo vsebuje politične ocene in usmeritve, s katerimi se v veliki meri strinjajo tudi italijanski socialisti, pozitivno pa je tudi to, da KPI ceni usmeritve Socialistične internacionale.« Prejšnji mesec inflacija spet ujela veter v svoja jadra Jim nerjavi — Oktobra letos so se cene v te) orilav* s septembrom zvišale za Mjfstotek, kar je največ od oktobra HeJ8®, ko so se cene v enem samem diCa'Cu zvišale za 1,2 dostotkar. Posle-yišja fake mesečne rasti cen je tudi iavj , , na inflacija, ki se je v primer-6,8 . , lanskim oktobrom povzpela na Pternk °lka, medtem ko je bila ~~ ^ fi.fi nHcfntna . : ?n=-ra 6,6 odstotna, oktobra lani pa TauSala 4.7 odstotka. Pogat, ,sk°k cen v oktobru lahko po merkih zavoda ISTAT v največji he e PriPlšemo zvišanju cen električ-Za Oo er9ije, bencina in tekočih goriv cije j eva.nje. Svoj delež k rasti infla-klajeja Prispevalo tudi trimesečno us-za obiJi.® stanarin. višje so bile cene fazne h u'- Podražile pa so se tudi letna inf?..116 in storitve. Poprečna Qdstotn tlacijska stopnja je rezultat 5,5 Falkov letne9a povečanja cen iz-d°loea; n storitev, za katere se cene he rasti administrativno, in 7 odstot-samezn;uen drugih proizvodov. Po po- fdašala fi?o/ktoriih Pa J® letna rast cen *a in 7 a o/ /o Za živila, 6,7% za oblači-____ ' ° Za elektriko ter goriva. Pred uradnim obiskom zahodnonemškega zveznega kanclerja Kohla v Varšavi Na Poljskem je Egon Krenz skušal preprečiti preveliko zbližanje med Bonnom in Varšavo Vzhodnonemški voditelj Krenz s poljskim predsednikom Jaruzelskim (AP) VARŠAVA — Po delovnem obisku v Sovjetski zvezi se je vzhodnonemški državni in partijski voditelj prav tako delovno za 24 ur zadržal v Varšavi, kjer se je sestal s predsednikom Jaruzelskim, s premierom Mazowieckim in s sekretarjem PZDP Rakowskim. Na teh pogovorih se je Krenz dotaknil dosti bolj konkretnih vprašanj kot v Moskvi. Varšava pričakuje namreč v prihodnjih dneh zahodnoneškega kanclerja Kohla in upa, da bo lahko z Zvezno republiko Nemčijo navezala prednostne stike. To seveda ni po godu Krenzu, ki se boji, da bi NDR ostala osamljena. Nič čudnega torej, da so v pogovorih načeli vprašanje mednemških odnosov in meje na Odri in Nisi. Krenz je ponovno poudaril, da so sedanje poljsko-nemške meje nedotakljive. S tem je Poljake posredno opozoril, da jih prav NDR varuje pred zahodnonemškim revanšizmom. Seveda se je Krenz v pogovoru z Jaruzelskim in s partijskim šefom Ra-kovvskim seznanil tudi s težavami sov-ladanja z nekomunistično večino. Glede notranjih dogajanj na Poljskem in v NDR pa je Krenz poudaril neobhod-nost reform, ki pa morajo biti uresničene glede na specifičnost posameznih držav. Vzhodnonemški voditelj nasprotuje torej poljskim rešitvam in vztraja pri vodilni vlogi partije. Taka njegova previdnost pa ne navdušuje Vzhodnih Nemcev, ki so po sprostitvi potovanj v vzhodnoevropske države ponovno začeli trumoma zapuščati svojo domovino. V zahodno-nemškem veleposlaništvu v Varšavi je trenutno 900 beguncev iz NDR, kakih tisoč jih je v veleposlaništvu ZRN v Pragi, včeraj pa je madžarsko-avstrij-sko mejo prestopilo kakih 400 Vzhodnih Nemcev. Vzhodni Berlin se več ne trudi, da bi zaustavil ta tok beguncev. Kljub medlim Krenzovim napovedim o skorajšnjih reformah pa je iz dneva v dan več Vzhodnih Nemcev, ki na Bavarskem prosijo, da bi se lahko vrnili domov. V zadnjih dveh tednih se je tako vrnilo v NDR že 200 Vzhodnih Nemcev, ki se niso vživeli v novo stvarnost in upajo, da bodo s svojo prisotnostjo pospešili reforme v NDR. ed spomenikom revolucije v Ljubljani občutena komemoracija žrtev nasilja na Kosovu ~ Jugoslovansl z»o ZVox agencija Tanjug je pi (e speciae,nPOSredovala vest.c *avnV\,alna enota Službe d herp h arn°sti včeraj po veču ^Ulancev l^Ia odP°r skupit Reko J' kl se je zatekla raH1skJ v Prištinskem stani vreq« v-J1 naselju »Sonči oborože_poroia Tanjug, n' P°Poldne " S,p°Pad trajal cel Panske 'n .ato pa naj bi »a ltnenujA eJstremiste«, kot ji n*agali 1 anlug, končno pri Jli ubit? JPnroča, da so pri tei Jki alhJjJ/nanj štirje pripat n81 bi Po trnu6 narodnosti, 1 PadaliPa°i trdUvah Tanjuga »pr J teror;,.anskim ekstremiste) 9°dku t , J.m.« O tragičnem dc Toča, Ur, Piug obširneje ne p< rž lahko n°- .sP°r°čilo pa na bes. 0 Pričakujemo šele d« Nove smrtne žrtve na Kosovu BOGO SAMSA LJUBLJANA — Pod policijskimi streli je na Kosovu padel 27-letni Albanec Bedri Sokoli, rojen blizu Podujeva, poročen delavec z enim otrokom. Do incidenta je prišlo v sredo ob 19. uri, ko so se demonstranti v Prištini v predelu Sunčani breg spopadli s policijo. Takrat je policijski agent, za katerega pravijo, da je še posebej znan po svoji surovosti, ustrelil najprej s samokresom v tla, nato pa proti demonstrantom. Krogla je zadela Albanca, ki je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Včeraj so se razširile vesti o še enem mrtvem, ki pa jih vsaj za sedaj pokrajinske kosovske oblasti niso potrdile. Po vsem Kosovu vre. Od povsod prihajajo razna sporočila o uporih, poskusih stavk, o manifestacijah, ki pa zajemajo relativno majhno število prebivalcev. To je razumljivo, saj milica takoj in izredno surovo nastopa. Ob najmanjšem znaku manifestacije miličniki uporabijo solzivec, nato pendre-ke in takoj aretirajo osumljence, katere po mnogih vesteh m pričevanjih takoj brutalno pretepejo. Po poročilu poročevalca Dela so včeraj pol ure pretepali v policijski postaji albanskega demonstranta. Vse vesti so soglasne, da odpor prehaja v drugo stopnjo, ko rii več masoven in ko dobiva vedno bolj obliko gverile, po vzorcu Belfasta ali Libanona. Prebivalstvo je odločno proti vsiljeni oblasti, ki jo ocenjuje kot okupatorsko, kot ribe v vodi pa se počutijo odporniške skupine, ki so maloštevilne, dobro organizirane in ki nastopajo zakrinkane, da jih policija ne more spoznati. Nasilje vedno poraja nasilje in gverile se z nasilnimi metodami ne more uničiti. O tem priča jugoslovansko osvobodilno gibanje in celotna povojna zgodovina. Vedno je bil odločilen politični, nikoli pa vojaški, ali policijski moment. Na Kosovu pokopavajo mrtve, ki jih je zadela miličniška krogla, v Ljubljani pa se je točno ob 17. uri zbrala pred spomenikom revolucije množica okrog 500 Albancev in Slovencev in se mirno poklonila »vsem žrtvam nasilja na Kosovu«. Mlad Albanec Naim Maloku je v lepi slovenščini povedal, da so se zbrali, da bi se poklonili vsem žrtvam nasilja na Kosovu. Nato je dejal: Ko polagamo cvetje se v mislih klanjamo pred grobovi vseh tistih znanih in neznanih žrtev, ki so ne glede na narodnost in vero, raso ali spol, svetovni nazor ali ideologije, padli kot žrtve nasilja, ki že leta neus-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Spet stavke rudarjev v SZ MOSKVA — Sklep sovjetske vlade, ki ga je osvojil tudi vrhovni sovjet, o prepovedi stavk v življenjsko pomembnih industrijskih in primarnih dejavnostih, je po vsem sodeč ostal le pobožna želja. V pečorinem premogovnem bazenu že osmi dan stavkajo rudarji vorkutskih premogovnikov. V sinočnjem moskovskem televizijskem dnevniku so navedli, da so zaradi stavke izgubili že milijon rubljev (dve milijardi lir). S precejšnjim poudarkom so navajali, da je bil včeraj v Donbasu in Kuzbasu normalen deloven dan. Seveda pa niso navedli, da so bile v prejšnjih dneh »opozorilne« stavke v skoraj vseh sovjetskih rudarskih revirjih. Položaj je po vsem sodeč že tako dramatičen, da je premier Riž-kov na vrat na nos odobril odlok o novih pokojninah, kar je bila tudi ena od zahtev rudarjev. Z odlokom pa nikomur ne bo uspelo napolniti praznih pultov v rudarskih trgovinah. • Žrtev na Kosovu NADALJEVANJE S 1. STRANI miljeno pustoši po Kosovu«. Komemoracija ni bila avtorizirana, vendar milica ni posredovala. V slovenščini so tudi prebrali izjavo, ki so jo dopoldne sestavili na zasedanju okrogle mize, ki združuje 21 organizacij, zvez in strank in torej celotno politično slovensko mavrico, med katero je seveda kot enakopravna, tudi slovenska Zveza komunistov. Izjava se glasi: »Državljani SR Slovenije smo v Izjavi "Proti uvedbi izrednega stanja, zg mir in sožitje na Kosovu", ki jo je podpisalo več kot milijon ljudi, izrazili svojo trdno odločenost in nepopustljivo voljo, da se bomo uprli vsiljevanju logike izrednih razmer v državi in uvedbi izrednega stanja na Kosovu, da podpiramo zagotavljanje in spoštovanje temeljnih človekovih, državljanskih in nacionalnih pravic in svoboščin v vseh delih SFRJ. Zavzeli smo se za uveljavitev dejanske enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, za spremembo Jugoslavije v sodobno pravno državo, kjer obstoječih političnih in drugih razlik ne bg več mogoče krimi-nalizirati in drugače mislečih ljudi preganjati na montiranih političnih sodnih procesih. Kljub temu je bilo uvedeno izredno stanje s tako imenovanimi posebnimi ukrepi in vsemi znanimi tragičnimi posledicami. V nasprotju s pozivi demokratične javnosti in sklepi Skupščine SFRJ, da se čim prej zagotovijo vsi temeljni pogoji za preklic ukrepov izrednega stanja na Kosovu in za uveljavitev ustavnega reda po demokratični poti, se uporaba represije stopnjuje in svoj vrh dosega v montiranem političnem procesu proti Azemu Vllasiju in soobtožencem. Vse to v sedanjih družbenih napetostih in mednacionalnih spopadanjih brezumno zaostruje obstoječe napetosti in konfrontacije ne samo na Kosovu, ampak v vsej državi. Podpisniki te izjave ostro obsojamo nadaljevanje brezumne represivne politike, ki pelje jugoslovansko državo in družbo v še hujše spopade, v vse večjo materialno in moralno bedo, v mednarodno izolacijo ter povzroča nevarno destabilizacijo združujoče se Evrope. Ta politiko ni naša politika. Podpisniki te Izjave: - pozivamo vse pristojne državne organe, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravnost države in demokratične odnose med ljudmi, narodi in družbenimi skupinam.i; - pozivamo demokratično javnost, naj se z vsemi možnimi legitimnimi sredstvi upre sedanjemu procesu v Titovi Mitroviči, ki odločilno vpliva na prihodnost Jugoslavije; - pozivamo predsedstvo SFRJ in pristojne državne organe, naj ustavijo kazenski postopek proti Azemu Vllasiju in soobtoženim; - pozivamo Skupščino SFRJ, naj z zakonom amnestira vse, ki so bili obsojeni ali pa so v postopku za nenasilna politična dejanja; - pozivamo Skupščino SRFJ, naj po hitrem postopku ukine 114. in 139. člen KZJ, kakor tudi vse druge člene kazenskega zakona, ki omogočajo, producirajo ali zakrivajo politično kriminalizacijo in sodno preganjanje legitimnega nenasilnega delovanja in svobodnega mišljenja državljanov. Mrzlične priprave na vseh ravneh za izredni kongres jugoslovanske partije Miloševič nujno potrebuje VHasijevo obsodbo če hoče ohraniti glavno vlogo v srbski partiji BEOGRAD — Po neuradnih vesteh naj bi bilo pred dnevi na zveznem predsedstvu razmerje sil za abolicijo 2:6. Za abolicijo procesa proti Vllasiju in tovarišem sta tokrat torej glasovali samo Slovenija in Hrvaška, ostale republike in pokrajine pa naj bi bile proti. Po uradnih vesteh pa so na zasedanju poleg osmih uradnih članov sodelovali še predsednik Srbije Miloševič, predsednik kosovske partije Morina, predstavniki armade in zveznega notranjega ministrstva. V bistvu naj bi šlo za strahoten pritisk srbskega vodstva proti aboliciji in za nadaljevanje represije z vsemi njenimi posledicami. Nikogar iz tega vodstva ni omajalo dejstvo, da je Srbija vendo bolj osamljena, da se ves svet zgraža in da proces Vllasi že resno škoduje Jugoslaviji. V zadnjem razdobju ni bilo nobenega mednarodnega sestanka jugoslovanske diplomacije ali državniškega obiska, ki se ne bi pričel z Vllasijem in vprašanjem človekovih pravic. Odločenost, naravnost histerično vztrajanje na obsodbi, ki je bila izrečena na zloglasnem beograjskem mitingu, je povsem razumljiva, saj je to -gledano iz srbsko-nacionalističnega zornega kota -edini Miloševičev uspeh. Rahman Morina se lahko obdrži na oblasti samo s silo, pretežni del Juga pa je pod tem strahotnim pritiskom in bojaznijo. To je oni drugi del Jugoslavije, ki hoče imeti izredni .kongres ZKJ in ki se boji, da bi lahko pri- šlo do ponovnega odlaganja ali morda celo, da v doglednem času kongresa sploh ne bi bilo. To je realna opcija in o njej se v Beogradu govori. Po teh informacijah so v osrednjem srbskem vodstvu spori, toda glede ključnih vprašanj drže med seboj, Miloševič je še vedno "bog i batina" in odloča o vsem. Je možno, da je bolan, je možno, da ima res težave s svojo ambiciozno soprogo, toda to so le obrobne stvari, v vodstvu Srbije odloča njegova beseda, čeprav njegova popularnost strmo pada. Drugo novost pa predstavlja nastop armade v prvi osebi. Mnogo smo že poročali o stališčih in opozorilih generalov, ki se izrekajo za enopartijski sistem, za trdno enotno državo, za demokratični centralizem. Toda to navajajo kot mnenje, menda pa so že izdelali predloge za novo organizacijsko strukturo, ne postavljajo "veta" proti političnem pluralizmu slovenskega tipa in v slovenskem primeru. Resen problem pa je tako imenovana 'majorska liga", ki je drugače in mnogo bolj centralistično usmerjena. Tudi zanje ne bi mogli reči, da so na strani Miloševiča, toda so na centralističnih pozicijah brez Miloševiča. Projekt je jasen: na kongresu s pomočjo delegatov armade ustvariti v partiji novo večino in 15. maja prevzeti predsedstvo jugoslovanske republike ob pogojih centralizirane stalinistične partije. Toda na vidiku so tudi resne težave. Predvsem se že pričenja spopad s srbsko inteligenco, ki je nacionalistična, toda tudi demokratična. Volitve so do kraja stalinistične, Srbija zaostaja, inteligenci pa to ni všeč. Prav zato pa Miloševič potrebuje krvav spopad na Kosovu, da opraviči svoj obstoj in opozicijo utiša, češ kdor ni z menoj, je z albansko kontrarevolucijo. Vedno bolj pa se utrjuje nova, tretja sila, ki j° predstavlja zvezna vlada. Rušili so jo in rušili, vlada pa je v resnici vedno močnejša. Miloševič je razpisal "posojilo za preporod Srbije" in zbral od obljubljenih tisoč komaj 20 milijonov dolarjev. Markovič je šel k Italijanom in ZDA in prinesel milijardo dolarjev, ki bo služila za sanacijo bank in torej predvsem skrahiranega srbskega bančnega sistema. Naslednji problem predstavlja spopad med Srbijo in Hrvaško in zapleteni odnosi z vsemi ostalimi republikami. Skratka, v Srbiji se nekaj premika, toda srbska partija in oblast sta vedno bolj stalinistična, vedno manj je primesi demokracije, to pa predstavlja izredno nevarno eksplozivno mešanico, saj temelji na istočasnem čustveno nacionalističnem naboju. BOGO SAMSA Gibanje za republiko Kosovo obsoja nasilje v domovini BONN — Ljudsko gibanje za republiko Kosovo je v Bonnu včeraj sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je sporočilo, da je odpor albanskega prebivalstva na Kosovu vse bolj organiziran, s čimer naj bi se ukvarjala tudi druga konferenca tega gibanja od 6. do 8. oktobra. Konferenca je bila ilegalno v Jugoslaviji, udeležilo se je je 64 delegatov, na njej pa so sprejeli statut in politični program. Med sklepi konference sta tudi širjenje organiziranosti v Jugoslaviji in na tujem in pa krepitev nenasilnega odpora zoper sedanjo srbsko politiko na Kosovu, politiko, ki so jo sklicatelji tiskovne konference krstili za »klasično kolonialistično politiko z vojaškim in policijskim nasiljem«. Podatki, ki so jih ob tej priložnosti objavili o razmerah na Kosovu, se še nadalje močno razhajajo s podatki, ki jih objavljajo uradni jugoslovanski viri. Tako predstavniki gibanja še nadalje trdijo, da je bilo v demonstracijah v začetku leta ubitih več kot 200 Albancev in ne 22, kot trdijo uradni viri. Težave pri izračunavanju natančnega števila žrtev naj bi nastale zato, ker policija trupel ne vrača svojcem, dokler ti ne podpišejo izjave o naravni smrti ubitih v demonstracijah. Število takšnih, ki so izginili, gre še vedno v tisoče, pa tudi »izoliranih« naj bi bilo več kot tisoč in ne četrtina tega, kotso objavili uradni viri. Azem Vllasi naj bi bil le primer v tisti čistki, ki skuša odvzeti Albancem na Kosovu vse politične pravice. Po podatkih gibanja naj bi bila tudi sinoči med demonstracijami1 ubita dva Albanca, verjetno pa je število še večje, saj s Kosova prihajajo poročila o pogostnem streljanju. Predstavniki gi- Zavrnjena prijava TITOGRAD — Okrožno javno tožilstvo v Titogradu je kazensko prijavo Droti predsedniku predsedstva CK Črne gore Momiru Bulatoviču, ki jo je nedavno vložila skupščina občine Koper, zavrnilo, kot neosno-vano. Okrožno javno tožilstvo v Titogradu je na osnovi prvega odstavka 153. člena zakona o kazenskem postopku ocenilo trditve v prijavi in po dodatnih obvestilih sporočilo, da v govoru Bulatoviča na mitingu 27. septembra letos, zaradi česar je bila proti njemu vložena kazenska prijava, ni elementov kaznivega dejanja. banja vedo povedati, da so zdravniki zasebno nudili pomoč vsaj 16 ranjenim demonstrantom, ki ne morejo računati na pomoč javne medicinske mreže, ker jih sicer čaka aretacija. Tudi za rudarje, ki so stavkali v Starem trgu, vedo glasniki gibanja povedati, da so še vsi neznano kje in da svojci ne vedo nič o njihovi usodi. Sicer pa so predstavniki gibanja danes izrekli očitke tudi na račun slovenske in hrvaške ‘politike, češ da sta dolgo časa mižali ob naskoku srbskega nacionalizma na albansko avtonomijo na Kosovu, v upanju pač, da se bodo apetiti srbskega nacionalizma polegli in da bodo z žrtvovanjem Albancev rešili svoj mir. Gibanje, ki zahteva za Kosovo status republike in ki se sklicuje na samoodločbo narodov, je mnenja - tako je dejal Ibrahim Keimendi, ki je vodil tiskovno konferenco - da je republika edina možnost, da si Albanci v Jugoslaviji zagotovijo enakopravnost. »Če bo v Jugoslaviji vladal demokratični federalizem«, je dejal Keimendi, »smo vedno pripravljeni živeti v takšni jugoslovanski federaciji; če pa gre za državo, ki jo držita skupaj le vojska in policija, so zadeve povsem drugačne.« Ljudsko gibanje za republiko Kosovo bo v soboto v središču Bonna priredilo demonstracijo. MARJAN SEDMAK Za Grke usoden uvoz koruze iz Jugoslavije ATENE — Grška vlada se je odloči' la, da bo Evropski skupnosti vplačala sredstva, ki jih je protizakonito dobila s preprodajo koruze, uvožene iz Ju' goslavije. Gre za 402 milijona drahe®1 (en dolar je 260 drahem), kolikor je Grčija leta 1986 vzela, potem ko je do' bila dotacije od Evropske skupnosti saj je preprodala 9000 ton jugoslovanske koruze kot da bi bila grška. Vlada v Atenah je bila v to primorana, da bi se izognila plačevanju obresti na ta sredstva. Grčija je aprila leta 1986 iz Jugoslavije uvozila 9000 ton koruze. Sedaj trdijo, da so v Solunu ponaredili dokumente, tako da je bilo videti, da je 10 domača koruza, ki je bila preprodana neki firmi iz Belgije, s čemer so velik0 zaslužili. ... Grški parlament se je letos odloči. da bo sprožil sodni postopek proti akterjem tega škandala. Na obtožni klopi pa se bo znašel nekdanji Pasoko namestnik ministra za finance Nik° Atanasopulos. Kot so nedavno sporočili, sta su: va še dva nakupa koruze iz Jugos. je, ki sta bila ravno tako izvedena ffllji' ilavi' leta 1986. Preiskava je odprta in njen raZ plet šele pričakujejo. Sredozemsko srečanje Bush-Gorbačov v luči hitrih sprememb na Vzhodu WASHINGTON, MOSKVA — Mesec dni nas loči od tistega prvega decembrskega konca tedna, ko bosta nedaleč od malteške obale dve križarki, ena s sovjetsko druga pa z ameriško zastavo, izmenično gostovali ameriškega predsednika Busha in sovjetskega državnega in partijskega voditelja Gorbačova. Že danes so prispeli na Malto izvedenci Bele hiše, ki bodo pripravili vse potrebno za nemoten potek tega srečanja, ali bolje rečeno generalke v pričakovanju pravega ameriško-sovjetskega vrha prihodnje leto v Washingto-nu. Vodi jih bivši politični in reklamni svetovalec iz Las Vegasa Rogich, ki ga je nedavno Bush imenoval za svojega izvedenca v pripravah na najvišja državniška srečanja. V Washingtonu nihče ne skriva pomena tega srečanja. Pomanjkanje dnevnega reda ne moti politologov, ki poudarjajo, da državnika ne bosta utesnjena v spone predhodno pripravljenih sporazumov in bosta lahko sproščeno načela vsa vprašanja, ki tarejo dvostranske in medblokovske odnose. Seveda v Moskvi upajo, da bosta Bush in Gorbačov v toplih vodah južnega Sredozemlja dosegla kaj konkretnega. Sovjetski glasnik Genadij Gerasimov je v intervjuju za neko ameriško televizijsko mrežo izjavil, »da bo to konec hladne vojne, katere truplo bodo pokopali v vodah Sredozemskega morja«. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze pa je bolj kon- kretno izjavil, da bodo na sredozemskem vrhu bržkone postavili temelje za uresničitev 50-odstotnega zmanjšanja strateškega jedrskega orožja. Glede tem razgovora pa so v Moskvi do skrajnosti zadržani. Skoraj užaljeno so ocenili trditve, da bo to srečanje koristilo Gorbačovu in njegovi perestrojki, skoraj ogorčeno pa so komentirali časopisne vesti o morebitni ameriški pomoči Sovjetski zvezi. Nedvomno bo sredozemski vrh koristil tako Bushu kot Gorbačovu. Kot je včeraj napisalo glasilo nove madžarske socialistične stranke Nepszabadsag, je ameriški predsednik Bush spremenil svoje zadržanje do Sovjetske zveze med svojim obiskom na Poljskem in na Madžarskem. Bush je na lastne oči ugotovil, da politika Mihaila Gorbačova zagotavlja nove možnosti sporazumov, a je obenem spoznal, da ne bi preburni val reform v Vzhodni Evropi načel samo stabilnosti teh držav, temveč tudi ameriške interese. Prav zato je v interesu VVashingtona, da na Vzhodu ne pride do prehudih zapletov. Pragmatično gledano Bush pomaga perestrojki Mihaila Gorbačova, ker se boji nenadzorovanega vrenja v srednji in vzhodni Evropi. Gorbačov pa ima lahko od tega srečanja poleg političnih tudi konkretne koristi. Če bo utrjevanje medsebojnega zaupanja zagotovilo večje uspehe na poti razorožitve, bo lahko Sovjetska zveza preusmerila sredstva iz vojne na civilno industrijo in tako vsaj nekoliko zadostila zahtevam sovjetske družbe. O pomenu sredozemskega vrha pa zgovorno pričajo ocene, ki jih dajaj o tako zahodne kot vzhodne vlade. Vsi se namreč zavedajo, da Vzhod stopa v skrajno kočljivo obdobje in da mora Zahod poiskati pragmatičen in smot-ren odgovor za premostitev vzhodnoevropskih držbenopolitičnih težav. S takimi ocenami se strinja celo Peking, ki je zaželel, da bi bilo srečanje nadvse uspešno. Pretoria spet grozi s preklicem torkovih volitev v Namibiji NAIROBI Proces namibijske neodvisnosti bo očd' no ostal negotov vse do zadnjega trenutka. Le nekaj an, pred volitvami, ki naj bi se začele v torek, so ga nature resno vznemirile južnoafriške obtožbe, da ljudska or9a nizacija jugozahodne Afrike (SWAPO) spet zbira sv°/° čete na jugu Angole, ter da jih je nekaj celo prekoračit angolsko-namibijsko mejo. Predstavniki mirovnih sil 4 (UNTAG) v Namibiji pravijo, da nimajo nobenih de*0 zov, ki bi potrjevali te obtožbe in tudi SWAPO jih ^ odločno zanikal, toda posebni odposlanec generalneg sekretarja OZN za Namibijo Martti Ahtisaari in južnoa ^ riški generalni administrator za Namibijo Louis Pienaa sta se vseeno odpravila na sever, da bi na kraju same preverila, ali je kaj resnice v njih. Najnovejše vznemirjenje je povzročil južnoafriški z nanji minister Pik Botha s trditvijo, da so v Pretorii pr stregli sporočila, ki si jih med seboj pošiljajo eno UNTAG v Namibiji in iz katerih je jasno razvidno, da ^ borci SWAPO dejansko že začeli prodirati iz Angot ^ Namibijo. Poveljnik južnoafriških oboroženih sil po)' temu še dodal, da se borci SWAPO že nekaj časa z°,r vzdolž meje in da jih je že več tisoč južno od šestnal ga vzporednika, za katerega so se morali umaknit, se je njihov prvi poskus vdora prek meje konec °P(gf, sprevrgel v pravo katastrofo in bi kmalu ogrozil ce proces neodvisnosti. i-nre- Predstavniki UNTAG so ob teh obtožbah izrazi iP^0_ senečenje, češ da nimajo nobenih sporočil o kakrs li vojaških premikih vzdolž namibijsko-angolske endo grad' kar pa zadeva domnevna sporočila, ki so si jih pošiljali med seboj in na katerih Južna Afrika svoje obtožbe, trde, da gre za grobo poneverbo. hdhoeku ve/še južnoafriške obtožbe označil zo_ naivne iHrmesec oje obtožbe, trde, da gre za grobo poneveiuv. „ajno-Tiskovni predstavnik SWAPO v Windhoeku le , g(je-. „jše južnoafriške obtožbe označil za naivne m s6c Dodal je, da je vojaško vodstvo SWAPO že dobe cjjj v Namibiji in je tja prišlo po legalni poti ob reg 0j, v volilne spiske, kar je znano tudi Južni Afriki, ^enil° da je tudi laikom jasno, da še nobena vojska n v ofenzivo brez vojaškega poveljstva. Zato so g sVOj be, po njegovem, le nov dokaz, da ima Južna skrivni načrt za Namibijo. __ Pred štiristranskim sestankom v Budimpešti Zunanji minister De Michelis sprejel predsednike italijanskih dežel A-J Predsednik F-JK Biasutti o potrebah naše dežele RIM — Zunanji minister De Miche-s Je včeraj dopoldne na Farnesirii Predsedoval sestanku pred bližnjim tostranskim srečanjem v Budimpešti, akaterem se bodo zbrali podpred-edniki vlad in zunanji ministri Italije, r ac*žarske, Avstrije in Jugoslavije in Opravljali o delovanju delovne skup-, °„SB Alpe-Jadran. Sestanka so se ude-zrli predsedniki deželnih odborov °mbardije, Furlanije-Julijske krajine, ter Tridentinske-Gornjega Po-lzJa' ki so članice delovne skupnos-V Predsednik avtonomne pokrajine n ?nto ter podpredsednik avtonomne P krajine Bočen, funkcionarji zuna-st®9a ministrstva in italijanski amba-Qu°rji v Beogradu, Budimpešti in na PrStiHn/ČerajŠIlie?a SeSt?,n1ka J,6 kil ul-iti dejavnost, ki je bila doslej AlnaV^ena v okviru delovne skupnosti j, Pe'-tadran in to delo povezati s po-aami, ki jih nameravajo sprejeti na t v Budimpešti, ki bo 11, in 12. st ' Na tem sestanku si bo italijanska jnt n Prizadevala predvsem za večjo 0z Sracijo na območju, ki ga trenutno jn ®cujejo nova vrenja liberalizacije Va°. Prtosti, preko organskega sodelo-st* na področjih industrije, znanji Prevozov, telekomunikacij, oko-sjc *n kulture med štirimi državami, ki tj£nr Pripadajo štirim različnim poli-!m in ekonomskim ureditvam. na Unanji minister De Michelis je tudi staV?Vedal, da bo do podobnega se-ejan- s predstavniki deželnih vlad Priči1C del°vne skupnosti Alpe-Jadran 0 tudi po sestanku v Budimpešti, Gianni De Michelis ki bo v istih dneh kot zasedanje predsednikov članic A-J v Comu. V svojem posegu je predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti podčrtal, kako ta nov odnos med osrednjo vlado in deželami dejansko uresničuje dogovor iz Millstatta med zunanjimi ministri držav, katerim pripadajo članice delovne skupnost A-J in izrazil željo, da bi prišlo do stalnega sodelovanja, ki naj bi valoriziralo vlogo obmejnih dežel v mednarodnih pobudah. Ker bodo na dnevnem redu sestanka v Budimpešt številna vprašanja velikega interesa z< Furlanijo-Julijsko krajino, je predsed nik Biasutti opozoril ministra De Mic helisa na nekatere probleme prioritet ne važnosti za F-JK. V sektorju prevozov je omenil nuj nost okrepitve meddeželnih poletov ir čimprejšnje izgradnje avtocestnih po vezav iz Trsta in Gorice do Ljubljane Zavzel se je tudi za učinkovito in no vim potrebam prilagojeno železniške mrežo, predvsem v smeri proti Avstri ji. Predsednik deželne vlade je v svo jem posegu nadalje poudaril važnos' dokončne izgradnje železniške postaje v Červinjanu in podvojitve tabeljske železniške proge, ki terjata tudi druge vzporedne strukture. Po njegovem mnenju bi s takimi ukrepi lahko prispevali pri reševanju težav v prevozih ki so se še povečali po nedavnih ukrepih avstrijske vlade. Poleg tega je ur-giral izvajanje italijansko-madžarskih sporazumov, ki zadevajo uporabo tržaškega pristanišča. Nadalje je opomnil na še nerešen problem uresničitve sporazuma o skupnih ukrepih proti toči med Italijo in Jugoslavijo, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Zaustavil se je še pri razvoju mednarodne ekonSmske kooperacije in v tem kontekstu poudaril nujnost hitre odobritve zakona za obmejna področja. Ob koncu svojega posega je predsednik F-JK nanizal tudi nekaj problemov, ki zadevajo zaščito okolja, predvsem Jadrana in važnost dogovorov, ki sta jih na tem področju dosegli Italija in Jugoslavija. Grgičeva gostilna v Sežani tudi kulturni hram SEŽANA — Grgičeva gostilna je že dolga leta - še iz časov, ko so bili v Tomaju, znana po dobri domači hrani in prijaznih ljudeh, ki sprejemajo goste. Zato ni čtrdno, da tudi Kosovelova knjižnica že vrsto let zahaja s svojimi gosti v to gostilno na domačo joto pa tudi zato, ker gospa Nerina pogleda malo skozi prste, ko izstavlja račun, ker se ve, da knjižnica nima denarja. Ko se je pred leti gostilna preselila v Sežano v novo poslopje, je prav knjižnica lastnikom dala pobudo, naj v prostore vnesejo tudi kulturnega duha, glede na to, da tja zahajajo kulturni delavci. Tako je gostilna sprejela predlog in vrsto let odkupovala likovna dela umetnikov, ki so razstavljali v knjižnici in bili tudi gosti gostilne. Z leti so postali prostori dotrajani in bili potrebni prenove. Tako.je bila gostilna zaradi prenovitvenih del do pred kratkim zaprta, v petek, 27. oktobra, pa v novi preobleki ponovno odprta. V gostilni je na-ogled prava galerija umetniških del, najboljših slovenskih likovnih umetnikov od Avgusta Černigoja, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Iva Šubica, Janeza Boljke, Jožeta Spacala, Lucijana Bratuša, Polda Oblaka, Demetrija Ceja, Andreja Kosiča, pozabili pa niso tudi na domačega, čeprav že umrlega umetnika Ivana Varla. Tako gostilna odslej ponuja poleg dobre domače hrane tudi pravo kulturno doživetje. a.n. Zakaj in koliko so školjke res strupene? kanv k^OROŽ — Kaj se pravzaprav dogaja s školj-njb1' ki so jih inšpektorji že septembra prepovedali sir n6? !£ah m prodajati? Zakaj in koliko so res strupe-trV -rakaj so v notranjosti vijoličaste, oziroma rožna- jajQ * nenavadni pojavi, ki človeka ponovno opozar-m-: na njegov odnos do okolja, zdaj marsikoga zani-H j ‘ °d uživalcev školjk, do tistih, ki jih gojijo in $e J6 ta pojav že povzročil veliko škodo. Zato smo W,°govarJali z dr. Jožetom Štirnom z Morske bio- ftan Posebni znanstveni skupini, ki jo je ustanovila la pQ Ska vlada prav zato, da bi podrobneje raziska-šk0Uave v morju in vse pogostejše zastrupitve Krivj Velik" So dinoflagelati. To so plankton sorazmerno t>ička6.~ ^ mikronov (skoraj desetinko milimetra) -^Inonk al9e s trdo lupino. Gre za vrsto Dinophysys hrta ra h sys forti in Dinophysys acuminata). Ta maj-ie kot s 'nica vsebuje okadaično kislino, ta pa delu-ki p0vstru,P- Strup DSP (Diarrhetic Shellfish Pioson), salu, 2r°ča prebavne motnje, so včasih pripisovali Jap0n elam, odkrili pa so ga šele pred osmimi leti Pa ie5‘' v Sredozemlju pred dvema letoma, pri nas Pih, ^ s' Povzroča gastroenteritis, bolečine v skle-tlekat6|tlnevaj°' da povzroča trajne okvare jeter (kot Pevroi zastrupitve z gobami), starejši imajo lahko Primerih težave - pareze, amnezije, v naj hujših »Leteč P°V2;roča celo smrt. to, da ® ■le nenavadno (kot bi šlo za »hroščevo leto«) 20() r™° v morju našteli veliko celic Dinophysysa kajtj or' C na liter. To pa je po drugi strani malo, ■er* sed! standardni fitoplanktološki tehniki, pri ka-lej0 c . mentirajo 100 mililitrov vzorca in potem šte-sPloh n Ce' se lahko zgodi, da tega dinoflagelata r8?.laqfl ,0Pazijo, oziroma, da ga v vzorcu sploh ni,« fina vJc LJože Štirn. >>Po drugi strani pa je ta koliki je bji desetkrat večja od tiste največje količine, delu Jacp. znana pri dosedanjih raziskavah v našem ^*n°phv ana' ^ Povprečju pa je šlo le za nekaj celic "sysa na pet litrov morja. Ti dinoflagelati so torej običajni prebivalci našega morja, toda v bistveno manjših količinah. Kaj je povzročilo tak letošnji razcvet teh bičkastih alg, je težko natančno reči, vendar jaz ta pojav absolutno povezujem s poletnim cvetenjem kremenčastih alg in menim, da gre za določeno zvezo med obema pojavoma... Poleti se Dinophysys razmožuje vegetativno - deli se vzdolžno. Takrat je v njih malo okadaične kisline in malo strupov. Ko pa preide v spolno fazo razmnoževanja in ko se pripravlja na oblikovanje spor, takrat začne proizvajati veliko večje količine strupov. Takrat so lahko težave tistih, ki te zastrupljene školjke uživajo, izredno hude (celo take kot pri tifusu).« Pri Dnophysysu gre tudi za probleme dokazovanja strupov, ker teh alg ni mogoče gojiti v laboratoriji. Japonci so razpisali 20 tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki bi uspel laboratorijsko gojiti omenjene bičkaste alge. Zdaj so namreč prisiljeni jemati vsako celico posebej z mikropipeto iz vzorcev morske vode in zbrati kakih tisoč celic. Za to pa imajo na voljo le dve uri časa, kolikor celice preživijo v vzorcu. To natančno delo zmorejo le japonski strokovnjaki, trdi Jože Štirn. »Inšpektorji so pri nas ukrepali pravilno. Povedati pa moram, da so ta pojav najprej opazili v Italiji, ko so v analizah našli oporečne tudi naše (izvožene) školjke. Že tretjega septembra sem lahko v Cesena-ticu videl vzorce portoroških školjk, ki so bile oporečne. Pomembno je to, da vse školjke niso strupene. Ostrige in dondoli, na primer niso. Ostrige imajo drugačen sistem prehranjevanja in dinoflagelate enostavno odvržejo še preden pridejo v prebavni trakt. Najbolj ogrožene in zato nevarne so klapavice (pe-doči), ki dopuščajo dinoflagelatom vstop v prebavila. Podobno je s cape santami - jakobovimi pokrovačami. Dobil sem na primer strunjanski vzorec in že v želodcu školjke klapavice našel kot peska dinoflage-latov... Pojav je omejen na Severni Jadran (približno od Ancone do Rovinja), južneje - v Šibeniku, Dubrovniku... so tudi klapavice povsem užitne. Podobno je tudi z vijoličato barvo - te barve školjke iz južnejšega Jadrana nimajo. Ugotovili smo, da je ta barva posledica barvila, ki ga imajo dinoflagelati iz vrste Peridinium. Sočasno so se namreč v školjkah hotele naseliti praživali Strombidium. Školjke pa so se branile tako, da so pospešeno izločale biserovino, v kateri pa je bilo tudi barvilo prej omenjenega Peridini-uma. To je nesporno. V Franciji smo uspeli pojav opaziti v živo in ga tudi fotografirati. Ko bo temperatura morja nekoliko padla (verjetno pod 15 stopinj Celzija) bodo dinoflagelati začeli delati spore in školjke bodo v približno treh tednih za tem (take norme imajo Francozi) spet neoporečne.« Dr. Jože Štirn meni, da bi se morali za prihodnje leto veliko bolje pripraviti in poskrbeti za nekatere naprednejše analize morja. »Bolj bi morali v to vključiti biokemične analize. Test z mišmi lahko včasih vara - po nepotrebnem ubijamo miši in poleg tega je lahko pogin miši tudi posledica katere druge stvari. Zato predlagam, da bi vsaj v topli polovici leta na vseh školjčiščih vpeljali vsaj enkrat tedensko fitoplanktonsko analizo. To bi se izplačalo. Če bi videli, da se pojavljajo večje količine Dinophysysa, bi se znali obnašati. Te školjke bi pustili pri miru in bi uživali školjke od tam, kjer v morju ni takih količin omenjenih bičkastih alg. Če jih v morju ni, potem druge zapletene raziskave (kot preizkusi na miših na primer) niso potrebne. Te fitoplanktonske raziskave bi lahko delali na Morski biološki postaji rutinsko - zaposliti bi le morali raziskovalca, ki bi se med drugim kakih 60 dni na leto ukvarjal tudi s tem. Hkrati bi morali na Jožefu Stefanu razviti biokemične analize morja. Stroški za vse to še zdaleč ne bi bili tako veliki, kot je škoda, ki nastaja zdaj zaradi zmanjšanega ugleda školjk.« BORIS ŠULIGOJ Pokrajinski arhiv v nove prostore KOPER — Vse kaže, da bodo arheologi zaključili raziskovanje v cerkvi sv. Klare do konca novembra letos in prižgala se bo zelena luč za ureditev arhivskih prostorov v tem zgodovinsko zanimivem objektu. Kot nam je povedala ravnateljica Pokrajinskega arhiva Koper dr. Duša Krnel - Umek pričakujejo, da bodo z gradbenimi oziroma ureditvenimi deli lahko nadaljevali letos in do sredine prihodnjega leta prostor tako uredili, da bo možna selitev arhivskega gradiva v nove prostore. Pokrajinski arhiv Koper ima zdaj gradivo raztreseno na šestih različnih lokacijah in s štirih bo arhivsko gradivo »priromalo« na eno v Kopru, drugo pa - v skladu z odločitvami, ki so bile sprejete v piranski občini - pričakuje skorajšnjo prostorsko rešitev v Piranu, kjer hranijo obilo bogatega gradiva in ga želijo v primernih prostorih tudi ohraniti v kraju, kjer je gradivo nastalo. Po skoraj triintridesetih letih bo torej Pokrajinski arhiv Koper vendarle dobil ustrezne prostore (prvi del) za hranjenje gradiva, ki ga imajo okrog 1400 metrov, med tem pa je mnogo takega z neprecenljivo vrednostjo. Gre pač za del naše kulturne dediščine, zgodovine, ki je drugače kot s takim gradivom ni moč spoznavati in analizirati. Ko smo že pri zgodovini: v arhivu gradiva, pomembnega za posameznike in ustanove za obdobje po letu 1945 skorajda ni. Borih 160 metrov arhivskega gradiva državne uprave in javnih služb ter pravosodja je malenkost v primerjavi s s tistim, kar bi v arhivu morali imeti shranjeno. Kot pravijo imajo trenutno okrog 400 metrov urejenega gradiva do leta 1954, toda samo iz koprskega okraja na stotine metrov gradiva pa še čaka na ureditev in prenos v arhiv. Kdaj se bo to zdogilo? Odgovor je težko dati, saj zdaj sistematično urejajo gradivo le že v sežanski občini, v načrtu pa imajo še bistriško in postojnsko občino, kjer pa očitno - vsaj po dosedanjih odzivih na pobude o sofinanciranju pri reševanju prostorske problematike Ahiva - nimajo preveč velikega interesa (niti denarja), da bi sodelovali pri tovrstnem reševanju problemov. Najbolj zavzeti so pri tem v koprski občini, kjer so prvi korak naredili z dodelitvijo prostorov cerkve sv. Klare arhivu, prihodnje leto pa bo bližnje prostore izpraznilo tudi Komunalno podjeje, ki je že začelo graditi novo poslovno stavbo. Torej bo kmalu - če bo dovolj denarja za sanacijo starih objektov -ves arhiv na novi lokaciji. Prostora za sprejem gradiva bo dovolj, gradivo bo na varnem, pravilno urejeno in shranjeno, imelo bo torej povsem drugačen tratman. Do takrat pa bo desetine, stotine metrov arhivskega gradiva, ki ga zdaj v neprimernih prostorih hranijo ozdi, občinske uprave in drugi, ki morajo arhivirati gradivo, doživljalo usodo starega papirja. Morebiti se bo ohranilo, morebiti pa ne. Kdo ve? Gradivo, staro trideset in več let, pomembno za zgodovino in posameznike pa je sedaj domala nedostopno vskomur, ki ga kaj iz preteklosti zanima. Z novimi arhivskimi prostori naj bi se marsikaj spremenilo. DUŠAN GRČA Nočne vožnje Prepovedane nun a j Avstrij .. Avstrijski minis- ter jp prev°ze Rudolf Streic-^aterimCera] p°dpisal odlok, s *ežkih , Prepoveduje vožnjo Slavnih °Zl1 v nočnih urah na ih , avstrijskih avtocestah V<%v0°s nePreklicno stopil v Po n i decembrom, hja v JL*1 Predpisih je vož-dana vn„uenuh urah prepovedne n°Z1J0m' ki presegajo 6,5 tocestflb ,s,esNh avstrijskih av-d, Innkr Inntal' Brenner, Tau-ial). p kreis' Phyrn in Rhein-°d 22. f,P°Ved velja za vožnjo v°zila v° ure' ne P3 za tista a^hstičnfm °Premljena S pr°-d°loča z!™1 Predpisi. Odlok hieg uatUck nekatere izjeme, Prevažain ^ s.odii° vozila, ki sest mpl Z1vila in ki imajo 9°dijo l6Cev easa, da se prila- Pisom Brotiakustičnim pred- Koroška vse bolj na slabem glasu Zaskrbljenost zaradi naraščajoče dejavnosti ekstremističnega tabora let... dr. Otto Scrinzi, ki ustreza vsem merilom desnega ekstremizma.« Scrinzi je ne samo gostitelj Davida Irvinga na Koroškem, marveč — kot je slišati — tudi pokrovitelj njegove predavateljske turneje po Avstriji, katere postaje bodo med drugim Dunaj, Gradec, Salzburg, Bregenz in Innsbruck. Koroški socialistični deželni poslanec Peter Kaiser se je ne samo — kot več drugih javnih delavcev — zavzel za to, da bi Irvingu prepovedali nastop v Avstriji, marveč je izrazil tudi zaskrbljenost nad »naraščajočo dejavnostjo desno ekstremističnega tabora«. Združenje bivših internirancev v nacističnih taboriščih v izjavi govori o »sramoti za Avstrijo«. Scrinzi je na vprašanje Kleine Zei-tunga, kaj meni o takšni izjavi bivših internirancev, odvrnil: »Takšen odziv je za psihiatra razumljiv.« Za povrh se Scrinzi kot gostitelj že brani: »Ne spravljam jaz Koroške na slab glas, marveč tisk in drugi mediji.« • JOŽE ŠIRCELJ CELOVEC — Predavanje bo v soboto v neki celovški gostilni. Naslov: »Obdobje druge svetovne vojne.« Predavatelj: David Irving, paradni gost mnogih evropskih neonacističnih prireditev, za njegove pristaše prvo pero sodobnega zgodovinarstva, za njegove nasprotnike samozvani zgodovinar, neonacistom bližnji opravičevalec s tezami, da nacisti po taboriščih niso samo morili deset tisočev, predvsem Židov, v plinskih celicah, da nacistična koncentracijska taborišča pravzaprav niso bila tako slaba. David Irving, leta 1984 zaradi suma zagovarjanja in obnavljanja nacizma že izgnan iz Avstrije, je tokrat gost celovškega psihiatra dr. Otta Scrinzija. Scrinzi je nekdanji zvezni poslanec svobodnjaške stranke (FPO), nekdanji kandidat za avstrijskega predsednika, gost na prireditvah desničarskih, skrajno desničarskih in pronacističnih organizacij in nekdanji vodja koroških svobodnjakov. V knjigi Desni ekstremizem v Avstriji beremo: »Glavni eksponent nemškonacionalnega desnega krila FPO je bil celo vrsto AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA INDUSTRIJO SPOROČILO Deželni odbor je na zasedanju dne 20. oktobra 1989 s sklepom št. 4893 odobril dokument, ki ga predvideva 15. člen deželnega zakona št. 46 z dne 13.6.1988 in ki zadeva »Smernice načrtovanja in koordiniranja deželnega uporabnega raziskovanja v sektorju ribolova in vodnih kultur v morskih in lagunskih vodah«. Z istim sklepom je deželni odbor določil tudi okvirne kriterije za dodelitev prispevkov - v smislu 13. člena deželnega zakona št. 46/88 - za realizacijo projektov uporabnega raziskovanja v sektorju ribolova in vodnih kultur v morskih in lagunskih vodah. Interesenti si lahko oba dokumenta ogledajo na sedežu Deželnega ravnateljstva za industrijo - Služba za sektorialne posege, Trst, Ulica Trento 2. Morebitne prošnje za pridobitev navedenih prispevkov, o katerih govori 13. člen deželnega zakona št. 46/88, bo treba dostaviti istemu Deželnemu ravnateljstvu. Trst, 26. oktobra 1989 DEŽELNI RAVNATELJ Gioachino Tringale Tiskovna konferenca pokrajinskih upraviteljev Pokrajina zavrača obtožbe glede šol in poziva k realnejši oceni razmer V sodelovanju ZSKD, GM in godb na pihala Ustanovili so oddelek za pihalne orkestre »V teh dneh smo bili tarča upravičenih in nepravičnih ugovorov na račun našega upravljanja šolskih zadev, naš pristop k tej problematiki pa je bil zamišljen, načrtovan in ohranjen med programskimi halogami sedanjega odbora,« je za uvod na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Pokrajine dejal. predsednik pokrajinskega odbora Dario Crozzoli. Sklicanje srečanja s predstavniki tiska je postalo za Pokrajino nujno po nedavni dijaški stavki in demonstraciji pred pokrajinsko palačo ter še zlasti potem, ko so njen odnos do šolskih problemov v zadnjih dneh preko tiska močno ožigosali sami šolniki. Tudi v našem dnevniku smo v prvem od obeh člankov, posvečenih slovenskim višjim srednjim šolam zapisali, da je bila na skupnem sestanku ravnateljev in predstavnikov zavodskih svetov večine tržaških višjih šol izrečena ugotovitev, da je »Pokrajina popolnoma gluha za potrebe šolskega sveta, ki bi nasprotno potreboval stalno in skrbno pozornost«. - Pokrajinski upravitelji v osebah predsednika Crozzolija in pristojnega odbojnika Bernija so včeraj to ugotovitev oziroma obtožbo zavrnili in s podatki dokazovali nasprotno. Po njunih besedah pokrajinska ustanova ni nikoli doslej izkazovala toliko pozornosti problemom šole, ki so bili predolgo zanemarjeni, čeprav sta dodala, da je na reševanje teh (nemajhnih) problemov potrebno gledati z realizmom, saj jih ni mogoče odpraviti takoj. Pokrajina si je kot prvo zadala nalogo, da opravi neposredno preverjanje položaja na posameznih šolah in na tej osnovi so bila med počitnicami opravljena najnujnejša dela (v vrednosti več kot 100 milijonov lir), nekatera celo v rekordno kratkem času, ostala pa so morala čakati ali še čakajo po programiranem vrstnem redu. Iz ponujenih podatkov smo lahko razbrali, da so na primer na liceju Prešeren že izvedli redno vzdrževanje vodnih, ogrevalnih, sanitarnih in električnih napeljav oziroma naprav ter popravili sintetične pode, zunanja in notranja okna, opremo in drugo. Slovenski licej pa še čaka na načrtovano zamenjavo glavnega vhoda, ki ga morajo prilagoditi varnostnim normam. Na trgovskem zavodu Žiga Zois so prav tako izvedli redna vzdrževalna dela na šolskem poslopju, pri vodnih, ogrevalnih, sanitarnih in električnih napeljavah, opremi, oknih ipd. V načrtu pa je še notranje prepleskanje šolskih prostorov (za predvideni izdatek 50 milijonov lir) in zamenjava sintetičnih podov v učilnicah (20 milijonov lir). Kot vidimo, o večjih posegih na naših šolah (vključno s poklicnim zavodom Stefan) ni sledu in razlog je na dlani: klestenje finančnega zakona se nujno pozna tudi pri skladih za šole. Crozzoli in Berni sta povedala, da je razmerje med povpraševanjem po posegih za potrebe šol in razpoložljivostmi 10:1, kar pomeni, da bo mogoče zadovoljiti samo desetino vseh potreb. Pokrajina je bila tako prisiljena slediti podjetniški logiki in se - po posvetovanjih - najprej lotiti najnujneših del, tem pa bodo po programu in razpoložljivostih sledila ostala. Prav včeraj po- poldne so tako razdelili še dobro poldrugo milijardo iz sklada deželnega zakona štev. 10, iz katerega bo šla polovica sredstev Pokrajini, druga polovica pa občinam Trst (ki bo seveda dobila levji delež), Dolina, Devin-Nab-režina in Zgonik. Predsednik Crozzoli je včeraj izrazil obžalovanje, ker je tisk postal nekak zvočnik (ne vedno točen, kar zbuja neupravičeno napetost med dijaki) za probleme, o katerih ima pokrajinska uprava neposredni dialog z ravnatelji. Ob dijaški stavki, ki jo je sicer minimiziral, pa je dejal, da je njegova uprava oborožena z voljo in tudi z dejstvi in da se torej podobne manifestacije ne bi smele več ponavljati. Odbornik Berni je nato podal podroben seznam izvedenih in predvidenih del v pokrajinski pristojnosti, glede problema pomanjkanja pomožnega osebja na šolah pa je dovolj zgovoren podatek, da v organiku manjka 92 oseb, od katerih bi jih bil večji del namenjen šolam. Zadovoljili so potrebe zavodov Zois, Oberdan in Da Vinci, za ostale pa v tem trenutku ni praktično nobenih izgledov. r Morda bi za zaključek lahko rekli, da je tudi pri teh pomembnih vprašanjih potrebno upoštevati obe plati medalje. Po eni strani več kot upravičene zahteve in pritožbe šol, po drugi pa običajno premajhno odejo. »Razumemo, da je treba krčiti izdatke,« je za konec dejal Crozzoli, »vendar se ne strinjamo s slepim izvajanjem tega krčenja in se zato obračamo na Deželo in državo s pravim klicem v sili.« (vb) Godbe na pihala so v našem prostoru posebnost in opravljajo delo, ki je marsikdaj premalo poznano. Na Tržaškem in Goriškem deluje sedem godb in sicer Godbeno društvo Nabrežina, Godbeno društvo Prosek, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godba na pihala Vesna iz Križa, Godba na pihala Ricmanje, Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Kras iz Doberdoba. Vsako godbeno društvo in vsaka godba ima svojo zgodovino, svojo tradicijo in svoje značilnosti. V marsikateri vasi je bila godba, in to še vedno je, avtonomna enota s svojim odborom in s svojo organizacijo. Sodelovanje s kulturnimi društvi je seveda naravno, nekatere godbe so del teh društev, med godbeniki pa najdemo svojevrsten ponos, da so "posebna" skupina in ta ponos pogostokrat ni neupravičen. Godba zahteva nemajhen napor, saj je treba godbenike primerno izšolati, za kar ni dovolj nekaj vaj, potreben je glasbeni študij. V godbo lahko vstopiš le, ko znaš solidno igrati določen inštrument, kar seveda predpostavlja tudi solidno glasbeno kulturo. Dobrega godbenika pač ne moreš inprovizirati, mnenje strokovnjakov pa je, da morajo mladi vstopiti v orkester, ko imajo za to dovolj trdno podlago. Pihalni orkester pomeni tudi dokajšnjo finančno investicijo, saj inštrumenti stanejo, tudi po vgč milijonov eden, kar seveda ni majhen napor za posameznika in društvo. Član godbe si lahko le, če imaš za to veliko in vztrajno veselje, saj brez tega ne boš študiral, kupil V okviru deželnega zdravstvenega načrta Inštitut za medicino dela posodobil način delovanja Socialisti pozivajo k enotnosti V torek deželna konferenca o bodoči podobi našega mesta Pred približno mesecem je Inštitut za medicino dela pri Glavni bolnišnici, ki ga vodi prof. Ferdinando Gobba-to, eksperimentalno uvedel pomembno novost glede interne organizacije. Oddelek, na katerega so prej sprejemali paciente na večdnevno zdravljenje ali opazovanje, so spremenili v »day hospital«. To pa pomeni, da na tako zastavljenem oddelku skušajo opraviti vse izvide v 12 urah in da zato ne zadržujejo uporabnikov čez noč ali celo več dni. Takšen način poslovanja je povsem v skladu z osnovnimi značilnostmi Inštituta, kateremu deželni zdravstveni načrt dodeljuje pomembne naloge v zvezi z diagnozo in zdravljenjem poklicnih bolezni. Tako bi Inštitut lahko nudil zdravnikom pomožno strokovno službo, istočasno pa bi lahko učinkovito sodeloval z raznimi ustanovami ter organizmi, ki so zadolženi za nadzor nad delavci, ki so izpostavljeni raznim obolenjem, kot so razne službe za medicino dela pri krajevnih zdravstvenih enotah, interne zdravstvene službe v tovarnah, razni patronati in podobno. Ustanovitev dnevnega oddelka pri Inštitutu za medicino dela sodi v okvir pobud, ki jih je predsednik tržaške KZE Rossini vključil v svoje programsko poročilo. Smernice tega programa je predstavil na medobčinski skupščini, ki je bila 28. septembra letos. Med glavnimi postavkami poročila so navedeni prav večja skrb, ki bi jo bilo treba posvetiti varstvu narave, skrbnejša pozornost glede preventivnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati tako preko zdravstvene vzgoje kot tudi z budnejšim spremljanjem skupin, ki so izpostavljene raznim obolenjem, ter končno sklop socio-zdrav-stvenih pobud v korist ostarelih ter handikapiranih. Izvedba vseh teh pobud bi seveda terjala veliko sredstev, s katerimi pa javna zdravstvena struktura trenutno ne razpolaga. Zato pa je potrebno, piše v poročilu, poseči v notranjo organizacijo obstoječih struktur, medsebojno povezati njihovo delovanje, zato da bi bil učinek njihovega dela čimboljši. V poročilu je predsednik tržaške KZE izoblikoval dve organizacijski hipotezi: ustvarjanje posebnih struktur, ki bi delovale izključno na področju preventivne medicine, higiene, ekologije ter medicine dela; po drugi strani pa preverjanje možnosti, da bi ustanovili oddelke tipa »day hospital«, ki bi tvorili nekakšen vezni člen med bolnišnico in teritorijem, istočasno pa bi učinkoviteje zadostili potrebam uporabnikov. Glede prvega vprašanja namerava predsednik Rossini ustanoviti posebno strokovno komisijo, ki bi izdelala načrt o porazdelitvi omenjenih struktur na zaželenem območju. Prihodnji torek, 7. novembra, bo na Pomorski postaji deželna konferenca o storitvah z naslovom »Mesto ob morju -projekti za Trst«, ki jo v sodelovanju z Občino Trst in Avtonomno pristaniško ustanovo prireja dežela FJK. Gre za pomembno priložnost za razpravo o bodoči podobi našega mesta, za katero so nujne jasne izbire ekonomskega, urbanističnega in družbenega znača- Pobuda slovenske komisije Javno srečanje o predlogih PSI za Zahodni Kras Slovenska komisija PSI prireja v torek, 7. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje z naslovom »Predlogi PSI za Zahodni Kras«. Večera se bodo poleg članov komisije z Brankom Pahorjem na čelu udeležili tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone, pokrajinski tajnik stranke Perelli, tržaški podžupan Seghene, socialistični deželni svetovalec Tersar, predstavniki PSI v zahodnokraš-kem rajonskem svetu in drugi. ja. Namen organizatorjev konference je oceniti različne načrtovane iniciative in priti na tej osnovi do opredelitve usklajenih razvojnih smernic. Te iniciative bodo gotovo odločilno vplivale na urbanistično strukturo mesta oziroma na nekatera temeljna vprašanja, ki jih npr. zastavljajo promet in zveze, gospodarske dejavnosti, kakovost okolja in podobno. Po pozdravu predsednika Dežele Bia-suttija bo na torkovi konferenci najprej okrogla miza o gospodarski oživitvi pokrajine in o preureditvi obalnega dela med Miramarom in Sv. Andrejem. Sledili bodo referati župana Richettija, predsednika EAPT Zanettija in odbornika Car-boneja, nato pa bo na vrsti druga okrogla miza o vključitvi predvidenih projektov v obtoječe mestno okolje. Pred opoldanskim premorom bo posegel tudi minister za mestna območja posl. Carmelo Conte, v popoldanskem delu zasedanja pa so predvidena poročila Občine Trst, Pristaniške ustanove, pristaniškega poveljstva in Državnih železnic, ki se bodo lotila posegov v infrastrukturni sistem. Zadnji tematski sklop bo zadeval podobo mesta in urbanega okolja, predviden pa je tudi poseg predsednika družbe Generali Randoneja. Pokrajinski tajnik PSI Perelli je pred konferenco izdal tiskovno noto, v kateri poziva krajevne uprave in politične sile k solidarnosti in k usklajevanju lastnih teženj v imenu »modernega Trsta«, sposobnega ustvarjati in uporabljati predvsem človeški kapital. ter izkoristil prosti čas z° anje. Dobro učenje je torej inštrument vaje in igranje. , , osnova za kakovostno rast godbe, kakovost pa je največje jamstvo za us-pešno delo in pridobivanje novm učencev in bodočih godbenikov. Godbena društva in godbe mora]0 zaradi svoje "specifike" resno skrbeti za vzgojo novih kadrov in zato ima]0 prave glasbene šole. V njih se let°s uči približno 150 gojencev, zaposlujejo pa 20 učiteljev. Večina so to sposobni diplomirani glasbeniki iz nasij1 krajev in iz Slovenije. Hiba godb 10 šol pa je večkrat v tem, da so me° sabo premalo povezane, premalo Pa so bile povezane tudi z našo osrednj0 glasbeno šolo, to je z Glasbeno matico. Skupni interes vseh je, da skrbi] za glasbeno vzgojo, za kvalitete pouk in da boljšim učencem nudi] možnosti nadaljnjega šolanja in lin vzpodbujajo v smeri poglobljenega učenja. Zveza slovenskih kulturnih društe < v katero so omenjene godbe včlan]e ne, in Glasbena matica sta se dotne nili, da zaradi pomena, ki ga intflf godbe in šole, ustanovita skupaj * društvi oddelek za pihalne orkest°e^ Željo po povezovalnem organu s,^ godbe že večkrat izrazile in zato ] pobuda naletela na pozitiven odme Predstavniki godb, kapelniki ter pre stavniki ZSKD in GM so se prvič sre^ čali pred dnevi v Prosvetnem dot12 na Opčinah in se domenili za okviN program. Oddelek naj bi sestavijoU pedagoški odbor, v katerem bodo u° tel ji, in širši strokovni odbor, v kat ^ rem bodo zastopane vse godbe, Zvez in Glasbena matica. Cilji pobude s dokaj jasni, bistvene točke pa so izd lati skupni učni načrt, omogočiti njen življenjski smoter le stati ob strani m skrbeti za družino. Na splošno, nasilje nad z spolom ni smatrano za družbeni problem. tel6.' Kar pa zadeva načrte za bodočnost, bo K°. ravii1, fon skušal, tako na državni kot na deželni g jo' spodbujati javne up'rave, da ustanovijo P°se°0vi move - zatočišča za žrtve nasilja. Taki delujejo v nekaterih zahodnoevropskih saj s predvsem v severnih, pa tudi v Jugoslavi) . g{eb° podobna zatočišča na razpolago v Ljubljani, zr in Beogradu. V Italiji pa bo prvo tako zato čelo delovati v Bologni. Potrebno bo tudi pogodbo med Pokrajino in odvetniki, ki nal 0č. Z1", lovila žrtvam nasilja brezplačno pravno P01 j ravl‘ ven tega pa bodo Roza telefoni na vsedrza njev pritiskali na vlado, da bi poskrbela za izpr utiflku nje in informiranje sil javne varnosti, kar sjija, vito pripomoglo k uspešnejšemu zatiranju trža.co »Kar pa je bolj tesno v zvezi z delovanj Id , ga RT, bomo skušale povečati ure in d jvak namenjeni občinstvu, saj je sedanji ural „n pot,aj tedensko po dve uri - dejansko neu!ZL »po 5 pa bam,« so nam povedale predstavnice K pbujeiu°,‘g1 je sodelovalo približno 20 operaterk, Pot gjoverl|0-jih mnogo več. Predvsem dobrodošle bo -enSk 5 e saj smo prejele tudi telefonske klice o so venske narodnosti, pa tudi Jugoslovan , irnaj° preselile v Trst, nam telefonirajo. I e P pi precej težav z italijanščino. Vse te ose ^gtn®111 L(i in bolj sproščeno izrazile svoje težave pjla r ziku. Prav zato bi bilo zelo primerno, ovenk?! vsaki delovni izmeni prisotna tudi en sT-“' Odprto pismo rajonskih svetovalcev KPI županu Raba slovenščine možna v vseh rajonskih svetih Pravica do rabe slovenščine v izvo-J nih organih s posebnim ozirom na Jonske svete je predmet odprtega Pisma načelnikov svetovalskih skupin I v štirih rajonskih svetih tržaške-.N županu Richettiju. Po znanih doni l/'b v Skedenjski rajonski skupšči-' kjer je bilo slovenskemu svetoval-onemogočeno govoriti v materi-Q F1 jeziku, so se z javnim pismom sk h ^ naoeiniki skupin KPI v rajon- svetih za Vzhodni in Zahodni g^as, za Rojan-Greto-Barkovlje in za sin 1Van.' ^ teh rajonih je namreč raba ttjjFenščine že ustaljena praksa, kateri 2n ne oporeka (kljub nekaterim , nun epizodam, na primer pred ne-skn meseci v svetoivanskem rajon-hp]111 svetu). Predstavniki KPI Wil-r® (Vzhodni Kras), Štoka (Zahodni te sj' Giraldi (Barko vij e) in Canciani ■ Ivan) pa so se odločili, da se obr-nJ,. na župana, ker tega niso storili Brdniki rajonskih svetov, katerim p DPadai°- naitfl°nskt svetovalci KPI v pismu nal reI u9otavljajo, da so bile nacio-Sjn e manjšine v preteklosti sicer na traFe k°t element destabilizacije ite kot nosilke revanšizmov in sainetltizmov, danes pa ni več tako: -n0 ® manjšine želijo imeti povezovalcem v?° med narodi in postati ele-v oogatitve. V tem smislu, pravijo njCjS®u Richettiju, se je v svoji posla-dajj lzrazil tržaški škof Bellomi, v tem jatl F Pa je potekal tudi nedavni itali-»fjOjjugoslovanski vrh v Bujah, še r FCemo Trsta nacionalizmov,« je krai ecen,° v pismu, »želimo Trst kot srečanja jezikov in kultur, kot kraj miru in sodelovanja, obnovljene sloge na osnovi medsebojnega poznavanja, spoštovanja, izmenjave, omika-hega sožitja.« Pri tem pa predstavniki KPI poudarjajo, da slovenska manjšina še ne razpolaga s pravno zaščito v skladu z ustavnimi normami: vse, kar danes ima, je sad demokratičnih bojev, v zadnjih letih pa tudi tistih nekaj že pridobljenih pravic doživlja nenehne udarce in omejevanja. Najbolj zgovoren primer je prav 27. člen pravilnika rajonskih svetov, ki izrecno predvideva rabo slovenščine v teh organizmih. Odobren je bil že leta 1977, danes pa je spet postavljen v dvom. V pismu je glede tega rečeno, da je treba spoštovati obstoječe norme: po katerem kriteriju, se sprašujejo podpisniki, naj bi ločevali rajonske svete, kjer je slovenščina dovoljena, od drugih, kjer naj bi bila prepovedana? Poleg pravnega pa obstaja tudi politični aspekt vprašanja. Rajonski svetovalci KPI pri tem citirajo županove besede, po katerih naj bi priznavanje nekaterih pravic Slovencem lahko »motilo občutljivost« določenega dela prebivalstva. Toda za kateri del prebivalstva gre, se sprašujejo podpisniki in dodajajo, da gre samo za najbolj nacionalistični del mesta. Sile, ki delajo v interesu mesta za omiko, demokracijo in kulturno odprtje, se namreč prav gotovo ne čutijo užaljene, če slovenski svetovalec opravlja svoj politični mandat v materinem jeziku, in to ne glede na rajonski svet, v katerem deluje, zaključujejo pismo županu rajonski svetovalci KPI. Prestižno priznanje tržaških kronistov Prof. Gillo Dorfles dobitnik letošnjega zlatega sv. Justa Tržaški kronisti so sklenili, da podelijo letošnjega Zlatega sv. Justa 79-letne-mu profesorju Gillu DorfLesu. Nagrado bodo slovesno podelili na slovesnosti, ki bo v začetku decembra v dvorani tržaškega občinskega sveta. Zlatega sv. Justa podeljujejo od leta J 967, nagrada pa je namenjena Tržačanom, ki so se na različnih področjih uveljavili v Italiji in v svetu ter tako pripomogli k večjemu ugledu Trsta. Gillo Dorfles sodi prav gotovo med pomembne Tržačane, saj se je uveljavil doma in v svetu kot profesor estetike in kot pisec pomembnih študij s področja sociologije umetnosti, arhitekture in navad. Poučeval je v Milanu, Firencah, Cagliariju in v Trstu, kot gost je predaval na številnih tujih univerzah. Predmet njegovih raziskav je bila umetnost, pisal pa je o različnih raziskovalnih metodah. Objavil je nad trideset knjig, kjer obravnava teorijo informacije, jezikoslovje, semiologijo, simboliko in problem metafore. Njegova dela so prevedli v angleščino, francoščino, nemščino, španščino, romunščino, portugalščino, češčino in srbohrvaščino. Dorfles sodeluje tudi z dnevnikom Corriere della Sera, kjer piše o množični kulturi in komunikaciji. Nagrado zlatega sv. Justa so do sedaj dodelili iminentnim osebnostim, med katerimi je bil tudi slovenski slikar Lojze Spacal. Na področju literature in literarnih ved pa je prejel nagrado znani tržaški germanist Claudio Magris. Lani so nagrado dodelili zavarovalni družbi Assicurazioni Generali. Krožek Che Guevara začenja novo sezono s predstavitvijo knjige o Berlinguerju Z večerom, ki bo posvečen spominu na bivšega generalnega sekretarja Komunistične partije Italije Enricaf Berlinguerja, bo krožek za družbenopolitične vede Che Guevara v petek, 10. t. m., spet začel svojo dejavnost. V dvorani v Ul. Madonnina 19 bo novinar in senator Neodvisne levice Giuseppe Fiori predstavil svojo zadnjo knjigo o življenju komunističnega liderja, ki ji je dal naslov »Vita di Enrico Berlinguer«. Kot je znano, je Berlinguer umrl pred petimi leti. Na večeru bodo predvajali tudi film o Berlinguerjevem političnem udejstvovanju (»Berlinguer e la sua stagione«). Uvodoma se bodo člani spomnili dolgoletnega predsednika krožka Maria Gollija, ki je pred nedavnim umrl. Spominski večer se bo pričel ob 18. uri. V torek zvečer Seja skupščine Podjetja ACT kraji»°[ek se je sestala skupščina po-Na s^skega podjetja za prevoze ACT. z so sprejeli sklepe v zvezi cev in°V0 delovne pogodbe uslužben-Na lzPlačilom še neizplačanih vsot. Oijk r opščini so imenovali nadzorni obra.r' ki bo moral pregledati finančni ®cun za leto 1988. °cllok tork°vi seji so sprejeli tudi več Prej S°F' ki bi jih morali osvojiti že •ti itrip] niso' ker podjetje dolgo časa tiove 0 odbora in predsednika, saj so °ktobr pr?vRelje imenovali komaj 10. bil k0.a' ^a Predsednika skupščine je tijeg0v Znano izvoljen socialist Weber, dato pgstrankarski somišljenik Roton-F kato,Vocb uPravni odbor ustanove, RPl, Ppj6.111 ^sedijo predstavniki KD, ^bor »Illesberg« Vstopa na Rocolu V Q^_. tro Prireditev kulturnega cen- Zq Kjag:^uudeo prireja rajonski svet rst nasto00?1 y dogovoru z Občino Vaškega pevskega zbora *iccobon v vodj mojster Tullio berfoa,- , , Koncert, ki bo obsegal re-jutri r,/,Qnidne 'n folklorne glasbe, (bil. de w 2?'^° v palači Ferdinandeo fQ Po bo n cllesetti 6), izkupiček veče-niu krvodQy ^enIen tržaškemu združe- Neznanci pomazali nove enojezične smerokaze Nočna mazaška akcija v Križu "1 tli . T* Š. . -•«44 . Neznanci so preteklo noč v Križu izvedli vandalsko akcijo, ki je boleče odjeknila v vasi. Pomazali so v bistvu vse smerokaze, ki jih je s samo italijanskimi napisi komaj postavila občinska uprava (enega so celo odnesli), tablo pred vhodom v vas in tudi pročelja nekaterih vaških hiš. Ponekod so se neznanci podpisali z doslej neznano siglo KNAM, poškodovali pa so tudi poštni nabiralnik. Težko bo ugotoviti, kdo je pravzaprav avtor tega početja, ki pa pomeni objektivno provokacijo, posebno zato, ker so novi smerokazi brez slovenskih napisov naleteli na upravičeno ogorčenost domačinov. Če so hoteli vandali na tak način izraziti Večina trgovin bo odprta Trst praznuje , ->•.=, JV°jega Patrona ^ Občinska praznovali svojega patrona sv. Jus- i,aFes tugi nJ?razriik bodo primerno proslavili, čeprav so imČ' Naibolj vp°v deležnih manjših slavij, kot so bili ne-b Prost dan6 1 bodo seveda dijaki in profesorji, ki bodo „ uo deino (seveda samo v tržaški občini). Trgovine - “tuno V uzasK.1 ouciuij. ip?tVeseljuje na kar zvečina, odprte, saj lastnike te dni da Vinaini bodo jugoslovanskih kupcev. Tudi trgovine z SariP°Saineznim Povečini odprte, vsekakor odločitev pripadel 9 na debein Stmkom' ZaPrta bo tržnica zelenjave in suhcev v ostane113 ,Nabrežiu Ottaviano Augusto. Večina Ranimi urniv- sektorjih pa bo delalo normalno, ali pa s jo ^ ka5r“rniki-turik°, daroval1 ob 10. uri tradicionalna maša, ki ob ,delegaciia nu-kl s~of Bellomi. Maši bo prisostvovala bersfi'-15 Se bodo kU° bo v°dH župan. Popoldan, ska a lerjev v t,,./1? Pomo,u Bersaglieri spomnili prihoda avtnFPrava iZcj = i, ,7ar,adi omenjenih slovesnosti je občin-l°tii ?°bilov na n Ju °-k' s katerim prepoveduje parkiranje dr, ,_escheria n rezju med Pomolom Audare in Pnmo- 16. ripsfsssl alnega orkestr n -8' Url tradicionalni koncert mestne-PošL Stna uprava Giuseppe Verdi. vjcia ter mestni Dol!,POrOČa' da bodo danes zaprti osrednja <0 ,5ll*nu. Proseku Kr- '■ 0t ‘udi P°štni uradi v Bazo-eksprR Uzba za sor^i' K 5u ln na Opčinah. Na voljo bosta brz&9 Priporočena"1' °]aVk na UL V' Venet° in za pJaVk Po telefonu h P1Sma V,UL Flavio Gioia- Diktiranje Poko tna uprava b mozno ‘e od 8- do 14. ure. tioveJF'ne, ki bi jihPra^tak0 opozarja upokojence, da bodo •Pbra. Pn morali izplačati danes, plačevali jutri, 4. Spor s krožkom Miani Preiskovalni sodnik oprostil Tombesija Preiskovalni sodnik Gullotta je na predlog javnega tožilca De Nicoloja popolnoma oprostil predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, ki je bil osumljen zlorabe javne funkcije. Tombesija je v začetku leta prijavil sodišču predsednik kulturnega krožka »Ercole Miani«, ki ga je obtožil, da ni hotel dati krožku na razpolago konferenčne dvorane trgovinske zbornice. Fogar je v prijavi napisal, da je Tombesi v odklonilnem odgovoru krožkfu »E. Miani« zlorabil svojo funkcijo in da se je ravnal v nasprotju z obstoječimi zakoni. Preiskovalni sodnik je, kot rečeno, podpisal oprostilni odlok za Tombesija tudi na podlagi mnenja javnega tožilca, ki je ugotovil, da upravljanje konferenčne dvorane ne sodi med formalne pristojnosti krajevne Trgovinske zbornice. Nadaljuje se preiskava o aferi »javnega zelenja« Preiskovalni urad tržaške sodišča je včeraj izročil javnemu tožilstvu vso zajetno dokumentacijo v zvezi s"tako imenovano afero o javnem zelenju, v katero je vpletenih dvajset oseb, med njimi tudi nekateri občinski upravitelji in občinski funkcionarji, ki so osumljeni. Javno tožilstvo računa, da bo v roku nekaj mesecev pregledalo vse dokumente in preverilo sodne prijave, ki so baje prišle iz vrst nekaterih" podjetij, ki so bile v poslovnih stikih z Občino Trst oziroma so upravljala in skrbela za javne zelenice v mestu in v okolici. Upravitelji in funkcionarji, ki so vpleteni v ta škandal, so osumljeni vrsto nepravilnosti pri vodenju tega sektorja. Sodno preiskavo je doslej spremljala precej stroga preiskovalna tajnost, tako da ni jasno s katerimi konkretnimi elementi in morebitnimi dokazi trenutno razpolagajo sodni organi. ogorčenost in s tem opozoriti pristojna občinska telesa, da je bila slovenščina znova zapostavljena, so se zmotili. Podobne protestne akcije je treba izvesti ob belem dnevu, ob podpori prebivalstva, ki bi jih nedvomno podprlo, ter gotovo ne z brisanjem, črtanjem in mazanjem italijanskih napisov, katerim je treba dodati slovenske. Samo tako so lahko take akcije politično učinkovite, v nasprotnem primeru peljejo samo vodo na mlin tistih, ki nas zapostavljajo in nam od vedno odrekajo dvojezičnost. Zahodnokraška sekcija Slovenske skupnosti je sinoči izdala tiskovno sporočilo, v katerem z ogorčenostjo obžaluje dejstvo, da niso novi smerokazi, ki jih je postavila Občina Trst v prejšnjih dneh, dvojezični. To se je zgodilo potem ko je zahodnokraški rajonski svet odobril resolucijo za postavitev dvojezičnih cestnih tabel in smerokazov, zato se po mnenju SSk spet postavlja vprašanje kratenja manjšinskih pravic. Istočasno pa SSk obsoja vandalistično dejanje, s katerim so neznanci prejšnjo noč izmaknili oziroma pomazali nove občinske table. Prepričani smo, da taka dejanja -piše še v izjavi SSk - ne morejo pomagati pri vsakdanjem boju za dosego naših pravic. Podobno stališče so do vprašanja postavitve enojezičnih smerokazov, kot smo že poročali, zavzeli tudi kriški komunisti, ki so včeraj obsodili nočno vandalsko početje. O teh dogodkih bo tekla beseda na prihodnji seji krajevnega rajonskega sveta, ki bo v sredo. Njegov predsednik Renato Busetti (PSI) nam je dejal, da s takimi akcijami, s katerekoli strani prihajajo, ne bomo prišli nikamor in gotovo ne bomo prispevali k utrditvi s.ožitja in razumevanja med tukajšnjim prebivalstvom. »Občina bi morala seveda postaviti dvojezične napise na smerokazih kot je večkrat zahteval zahodnokraški rajonski svet. V takih primerih pa je treba izbrati pot civilnega protesta, ki bi gotovo naletel na podporo tudi našega sosveta. Take vandalske akcije samo škodijo in jih zato seveda ostro obsojam ter odklanjam«. S. T. Na sliki (foto Magajna) pročelje stavbe na kriški Kržadi, kjer je Občina v ponedeljek postavila smerokaze, ki so jih neznanci prejšnjo noč pomazali. Ob 7. obletnici smrti Mirota Benete se ga z žalostjo spominjajo žena Ida in otroci z družinami Boljunec, 3. novembra 1989 Za vedno nas je zapustil naš I dragi oče in nono dr. Danilo Brezigar Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 13. uri iz cerkve v Nabrežini na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo sin Bojan z družino ter ostali sorodniki. Nabrežina, 3. novembra 1989 Uslužbenci občine Devin-Nabreži-na izrekajo županu Bojanu Brezigarju iskreno sožalje ob bridki izgubi dragega očeta. Ob smrti dr. Danila Brezigarja izraža sekcija Slovenske skupnosti iz Devina-Nabrežine prijatelju Bojanu in družini iskreno občuteno sožalje. Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Bojanu Brezigarju uprava in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika. Ob izgubi dragega očeta Danila Brezigarja izražava prijatelju Bojanu, ženiViviani in otrokoma najino iskreno sožalje Alenka in Igor Tuta Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo izreka v imenu skupščine iskreno sožalje kolegu, svetovalcu Bojanu Brezigarju, ob nenadni izgubi dragega očeta dr.' Danila Brezigarja. Ob težki izgubi dragega očeta izrekata Bojanu Brezigarju in družini občuteno sožalje ŠD Sokol in SKD I. Gruden. Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Bojanu Brezigarju in družini občuteno sožalje Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin. Ob izgubi dragega očeta dr. Danila Brezigarja izraža deželno tajništvo Slovenske skupnosti globoko občuteno sožalje deželnemu svetovalcu in županu Bojanu ter ostalim svojcem. Ob izgubi dragega očeta dr. Danila izreka Srečko Colja iskreno sožalje Bojanu Brezigarju in svojcem. Upravitelji in osebje Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje gospodu županu ob bridki izgubi dragega očeta dr. Danila Brezigarja. Ob izgubi očeta sočustvujejo s kole-om Bojanom Brezigarjem novinarji rimorskeaa dnevnika, Agencije Alpe-Adria in Novega Matajurja Vlasta Bernard Danilo Bizjak Martin Brecelj Marko.Čubej Marij Čuk Nadja Filipčič Ivan Fischer Elio Fornazarič Eva Fornazarič Drago Gašperlin Barbara Gruden Rado Gruden Dušan Jelinčič Dušan Kalc Mirna Kapelj Marjan Kemperle Vlado Klemše Aleksander Koren Nadja Kriščak Branko Lakovič Tom Marc Marko Marinčič Ace Mermolja Jole Namor Breda Pahor Rudi Pavšič Aleksander Sirk Vojmir Tavčar Sandor Tence Marko VValtritsch Arh. Marino Kokorovec in ostali člani Studia CLAK izrekajo iskreno sožalje županu Bojanu Brezigarju in svojcem ob izgubi dragega očeta. Podjetje Švara-Masten izreka globoko sožalje g. županu Brezigarju ob izgubi dragega očeta. Tudi včeraj množično romanje na grobove in k spomenikom Tudi včerajšnji dan, ki je v Italiji posvečen mrtvim, se je nadaljevalo romanje na grobove, pa tudi k spomenikom padlim, čeprav so bile v glavnem uradne svečanosti že v sredo. Prav s sredinega polaganja vencev objavljamo danes še nekatere posnetke naših iotograiov M. Magajne in D. Križmančiča. Zgoraj poklon bazoviškim junakom, v sredi polaganje vencev k spomeniku na Colu, spodaj pa svečanost pri pred kratkim oskrunjenem spominskem obeležju pri Sv. Ani. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Danes ob 16.00 in ob 20.30 (reda prosta) bo 11 Piccolo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Battistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 5. novembra. Od 7. do 12. novembra bo na sporedu predstava Arthurja Millerja ERANO TUTTI FIGLI MIEI. Režija Mario Missi-roli, nastopa Gastone Moschin. V abonmaju: odrezek št. 3A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. V torek, 7. novembra, ob 21. uri koncert v korist Rdečega križa. Na sporedu: Dario De Rosa in Maureen Jones (klavir štiriročno) Trio di Trieste (Dario De Rosa - klavir, Renato Zanettovich - violina, Amedeo Baldovino - violončelo). Izvajali bodo Schubertove, Brahmsove in Ravelo-ve skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. V četrtek, 9., in v petek, 10. novembra, ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 11. novembra, ob 17.30 (red S) na sporedu Lisztova FAUST SVMPHONIE v treh delih za tenor, moški zbor in orkester. Prva izvedba v gledališču Verdi. Dirigent Zoltan Peško, tenorist Paolo Zizich. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. čestitke Danes praznuje lep življenjski jubilej naša draga IVA ŠČUKA. Da bi bila še dolgo let med nami zdrava in vesela ji želijo vsi njeni najdražji. Ansambel TPPZ Pinko Tomažič iskreno čestita svojemu rednemu članu LUCIJANU KRIŽMANČIČU za srečanje z Abrahamom in mu želi še veliko srečnih let. kino ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen- te, i. R. VVilliams. EKCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger. EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Furia cieca,. i. Rutger Hauer. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Ho sposato un'aliena, i. Kirn Basinger, Don Ayk-royd. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Sopranna-turale, i. Ben Cross, D NAZIONALE IV - 15.30, 22.00 La piu bella del reame, i. Carol Alt, D GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 15.00, 22.15 Turner e il casi-naro, i. Tom Hanks. EDEN - 15.30, 22.00 Giochi di fanciulla, pom., D □ CAPITOL - 15.00, 22.00 Le avventure del Barone di Munchausen, fant., i. Oliver Reed, Valentina Cortese. LUMIERE FICE - 16.30, 22.15 Donne sul-l'orlo di una crisi di nervi, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura. ALCIONE - 16.00, 22.00 Vampate di fuo-co, i. Dennis Quaid. RADIO - 15.30, 21.30 Eccitazioni collet-tive, porn., D □ Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □□ razne prireditve Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 6. novembra, na predavanje DOGAJANJE V SLOVENIJI V LUČI JUGOSLOVANSKE KRIZE. Predaval bo komentator ljubljanskega Dela Danilo Slivnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Slovenska zamejska skavtska organizacija sporoča, da bo v nedeljo, 5. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu predstavitev diapozitivov o SLOVENSKI PLANINSKI TRANSVERZALI, ki sta jo letos prehodila Mitja Ozbič in Martin Sosič ob priliki podviga Transkaut '89. SKD Slavec vabi jutri, 4. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanje na gostovanje Slovenskega stalnega gledališča s predstavo POVEST SLUŽKINJE ZERLI-NE Hermanna Brocha. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Izvaja Bogdana Bratuž Jutri, 4. novembra, ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH v nedeljo, 5. novembra, ob 18. uri v občinski hiši v MAČ-KOLJAH v četrtek, 9. novembra, ob 20.30 v dvorani J. Rapotec v PREBE-NEGU v petek, 10. novembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU razstave V TK Galeriji, Ul. sv. -Frančiška 20, razstavljata svoja dela AZAD KAR1M in HAMID TAHIR. Razstava bo odprta do 8. novembra. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius razstavlja slikar FOLCO IACOBI. Razstava bo na ogled do 9. novembra po običajnem urniku. V galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO. V galeriji II Tribbio bo do 17. novembra odprta razstava slikarja MARINA SORMANIJA. V galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bodo jutri, 4. novembra, ob 18.00 odprli fotografsko razstavo VITTORIA GRAZIANA z naslovom RUA. razna obvestila Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos TEČAJ TELOVADBE za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje. V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle. Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Novembra se pričnejo ure SODOBNEGA IZRAZNEGA PLESA pod vodstvom Milojke Garzarolli za mlade od 9. do 15. leta. Vpisovanje po tel. 213945 do ponedeljka, 6. novembra, ob 15. uri, ko bo v Prosvetnem domu sestanek s starši, gojenci in učiteljico. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Vsak četrtek ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljeni. Tečaj modernih in standardnih plesov. V četrtek, 9. novembra, se bo v telovadnici ŠD Polet začel TEČAJ MODERNIH IN STANDARDNIH PLESOV, ki ga bo vodil evropsko znani baletni ih plesni mojster ter koreograf Claudio Steiner. Podrobnejše informacije in vpisovanja v baru Prosvetnega doma na Opčinah med 9. in 20. uro. Tečaj je namenjen mladim in odraslim od 14. do 90. leta starosti. Mladinski odbor SKGZ vabi na 13. KONGRES ZSMS v nedeljo, 5. novembra, v Kulturni dom - Mala dvorana. Ob 17.30 bo konferenca na temo: KONGRES ZSMS IN REFORMIZEM NA VZHODU. Sodelujejo člani predsedstva ZSMS in delegati mladinskih organizacij na Vzhodu; Velika dvorana ob 20. uri: plesna skupina KAZINA iz Ljubljane. TPPZ Pinko Tomažič prireja v soboto, 25. novembra, v Lipici DRUŽABNI VEČER s kulturnim programom in plesom. Za vse informacije tel. na št. 226446 ali 226133 - Stanko Vodopivec. KD Rdeča zvezda obvešča, da se nadaljuje VPISOVANJE ČLANOV mladinske folklorne skupine. Vsem tistim, ki je všeč ples in petje naj telefonirajo na tel. št. 200878. Člani Slovenskega kulturnega kluba bodo jutri, 4. t. m., obiskali sejem sv. Martina na Proseku. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 18. uri ali na Proseku ob 18.15. Vabljeni! izleti Bi šel rad 23., 24., 25. in 26. novembra v Rim? Cena izleta 230.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 200150 od 19.00 do 20.30. SPDT vabi na tradicionalni avtobusni izlet vezan z martinovanjem, ki bo v nedeljo, 12. t. m., v Trnovem pri Lokvah. Cena izleta 15.000 lir, vpisovanje pri ZSŠD1. Dodatne informacije nudi Aleksij Civardi (tel. 415336). Odhod avtobusa ob 7.45 izpred sodne palače. Sindikat upokojencev SPI - CGIL Domjo priredi 11. novembra izlet - martinovanje v Vipavski dolini. Obisk vinske kleti v Vipavi z zakusko, kosilo z glasbo in plesom v Vitovljah na kmetiji. Vpisovanje v soboto, 4. t. m., od 9. do 12. ure v Partizanskem klubu v Boljuncu. ©IfiMšCE SLOVENSKO Gostuje Satirično gledališče "Jazavac" Zagreb Fadil Hadžič GOSPODA ^TOVARIŠI (Gospoda i drogovi) Režija Georgij Paro. Jutri, 4. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Vljudno vabimo vse cenjene odjemalce in prijatelje na OTVORITEV PRENOVLJENE TRGOVINE JESTVIN SONJA FROGLIA v Bazovici, Ul. Gruden št. 33 jutri, 4. novembra, od 17. ure dalje. včeraj-danes Danes, PETEK, 3. novembra 1989 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 19.45. Jutri, SOBOTA, 4. novembra 1989 DRAGOMIR PLIMOVANJE DANES: ob 0.04 najvišje 17 cm, ob 4.32 najnižje -2 cm, ob 10.00 najvišje 37 cm, ob 17.55 najnižje -46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI: RODILI SO SE: Valeria Falcone, Mat-teo Mumolo, Luca Pipolo, Martina Stiva-nello, Enrico Duranti, Giada Amadeo, Gabriele Giorgi, Alberto Pegan, Stefano Tabaj, Nicold Marini. UMRLI SO: 81-letna Adele Pividori vd. Capanno, 80-letni Mario Scuor, 84-letna Anna Zidarich, 70-letni Mario Zam-bon, 89-letna Sofia Iazbec vd. Braunizer, 80-letna Nella Giorgi vd. Stokel, 77-letna Maria Marchesan vd. Ulcigrai, 67-letna Anna Gherbaz por. Tiziani, 81-letni Giordano Cuberli, 54-letni Giorgio Mezzetti, 89-letni Alessandro Boliš, 57-letna Jolanda Saina, 75-letni Bruno Sambo, 83-letna Italia Giacomini vd. Goitan, 75-letni Ro-dolfo Zotti, 88-letna Maria Zaffnich vd. Pillepich, 73-letna Augusta Bassanese por. Capilla, 88-letni Adalberto Scuch, 83-letna Zorka Raičevih. OKLICI: elektromehanik Pietro Vin-centelli in uradnica Raffaella Spetič, šofer Maurizio Valle in uradnica Giuliana Stigliano, podčastnik italijanske vojske Giovanni Pascale in uradnica Marzia Chiummino, uradnik Massimo Calvino in univerzitetna študentka Antonella Bette, zdravnik Giorgio Pelos in inženir Cinzia Spagno, odvetnik Mario Capilun-go in državni funkcionar Flavia Sergi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. oktobra, do sobote, 4. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Petek, 3. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. koncerti VERD! 0 V ponedeljek, 6. novembra, ob 21M (red B) bo na sporedu koncert Simfoni • nega orkestra Slovenske filharmonije_ Ljubljane. Dirigent Milan Horvat, vi° lončelist Miloš Mlejnik. Izvajali boo skladbe: Uroš Krek Rapsodični P*6 (prva izvedba v Trstu), R. Schumann Koncert v a-molu za violončelo in orkeS ter op. 129, L. van Beethoven - simfonij št. 7 v A-duru opus 92. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti J v teku predprodaja vstopnic za prvi kon cert turneje GINA PAOLIJA, ki bo na sporedu v sredo, 15. novembra, ob 21. ut' Societa dei concerti - Tržaško k°D certno društvo - V ponedeljek, 6. n°. vembra, ob 20.30 bo v gledališču R055®1, nastopil FREIBURGER VOKALENSEN' BLE. BAZILIKA SV. SILVESTRA V TRSI" Jutri, 4. t. m., ob 20.30 bo na sporen koncert vseh nagrajencev V. mednaro nega natečaja Sergio Lorenzi. mali oglasi PRODAM akacijeva in hrastova drva- Tel. (0481) 884161 ob večernih urah. PRODAM majhno hišo: soba, kuhinj3, kopalnica in vrt. Tel. 228390. PRODAM fiat 500, letnik 1971, v dobre111 stanju. Tel. 228333. , PRODAM leseno otroško posteljo (z " zino) po ugodni ceni. Tel. 226196 uri kosila. PRODAM po ugodni ceni blizu postaj Tel- Trstu udobno stanovanje z dvejUf spalnicama, opremljeno ali ne. (0481) 391245 po 19. uri. e PRIVATNIK proda 126 bis bele barv, letnik '88. Tel. 226752 v večernih ura IŠČEM službo kot hišna pomočnica. 'e 200550. . IŠČEMO uradnika/co z referencam1 prakso na uvozno/izvoznem podro J ki želi izboljšati svoj položaj. Zame „ se znanje slovenščine, srbohrvašti1^ angleščine ali nemščine. Tel. od 1 oiiteti' do 17.30 na št. 411827. 21-LETNO dekle z opravljeno vzgoj sko šolo išče kakršnokoli zaposli Tel. 231819. m IZGUBIL sem na poti iz Mačkolj v B kardan plave barve za traktor s prl ^ lico. Poštenega najditelja prosim-tel. na št. 231857. j SUHA drva za kurjavo prodajam0-421508 po 20. uri. . „. MLAD PAR išče hišo z vrtom, tudi P trebno popravil. Tel. 911404. prispevki Ob 80-letnici daruje Slava Šemerl-^jj, šuta 30.000 lir za Društvo slovenss upokojencev. , pj- V spomin na VViljema Sirka daruje vard Vogrič (Nabrežina) 30.000 lir za P pravilo Ljudskega doma iz Križa. Za popravilo Ljudskega doma iz b„a. darujejo Angel Bandelj 50.000 lir ter nila in Wiljem Košuta 20.000 lir. mg Ob 9. obletnici smrti Rudolfa Ban ^ darujeta Sergij in Marinka 30.000 1 KD J. Rapotec. - gg- V spomin na pok. Djura Grljeviča ^ rujeta Zora in Gabrijela 20.000 h Sklad Mitja Čuk. . go- V spomin na Danico Starc daru]6 ■^ gomila Gerlanc 20.000 lir za sp°m padlim v NOB na Kontovelu. .^.gje V dragi spomin na ženo in hčer o 0. Josip Štoka 10.000 lir za vzdrževanj6 menika padlim v NOB na Kontovel ■ ^ V spomin na drago Pino Kravos- gjjO darujeta Anica in Drago Polduzzi lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na ljubljeno ženo P(n°,jf z3 vos-Rustja daruje mož Nino 50.000 ^ v vzdrževanje spomenika padlim vjitj3 Gabrovcu in 25.000 lir za Sklad Čuk. grata V spomin na očeta Karla in na pjc Dragota Bana darujeta Vojka in Iv ^ oW mar 25.000 lir za bolnico Franjo in£jjjr0 v lir za vzdrževanje spomenika Pa° NOB na Proseku. ke Namesto cvetja na grob Cvet -gO por. Žerjal darujeta Nevia in O Švara 20.000 lir za bolnico Franjo. v h stal’ - Namesto cvetja na grob dragm jpi-Pija, Ivana, Marije in prijateljev ka in Gizele darujeta Luciana in epiK# mir 50.000 lir za vzdrževanje spo padlim v NOB v Križu. Ob 4. obletnici smrti moža Ad°*^a gj£ lana daruje žena Marija 30.000 h Kras in 30.000 lir za KD Rdeča zvez ^ ^ V spomin na Bogomila Guštin Anico Milič daruje Zmaga Blasm lir za ŠK Kras. V spomin na strica Bogom113 Tamara darujeta Zvonko in 50.000 lir za ŠK Kras. Tamara Andrej3 Jir Namesto cvetja na grob An -čarja darujeta Štefanija in And ka 10.000 lir za ŠD Zarja. menjalnica 2-IL. 198^/J —-Tvc i TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN 9' Ameriški dolar .. 1356,600 1345. Japonski jen 9,453 836.750 104,266 195,550 210.750 8,561 11,600 1059,650 10^ Nemška marka .... .. 733,680 731,— Švicarski frank Francoski frank ... .. 216,280 214. Avstrijski šiling .... 193- Holandski florint . .. 650,050 647,— Norveška krona — 2()8- Belgijski frank .... . 34,966 34,50 Švedska krona 8- Funt šterling . 2125,900 2110. Portugalski eskudo ll- Irski šterling Danska krona . 1947,500 . 188,830 1935. -185,50 Španska peseta .... Avstralski dolar .... <0* Grška drahma 8,199 7,70 Jugoslov. dinar — 1504,250 Kanadski dolar .. 1158,300 1100. ECU Neprijetne praznine med fotelji v Scali Tudi v milanski Scali včasih med Parterskimi fotelji zevajo nerodne Praznine. Občinstvo, ki se posebno ob opernih premierah in odmevnejših koncertih niti slučajno ne odpove ugledni priložnosti, je zatajilo ob nastopu tokijskega baleta. Še tako kvalitet-na predstava očitno ni dovolj vabljiva odi za milansko publiko, ki jo ocenju-lojo kot zelo razgledano. Občinstvu, ki se je udeležilo nastopa tokijskih gostov, pa prav gotovo ni bilo žal časa in denarja. Nastopajoči so namreč kar dvakrat presenetili: s kvali-leto predstave, tehniko in umetniško zrelostj0 kar je bilo morda tudi pred-vidljivo, in z izbiro koreografij. Za nastop v Scali se je tokijski balet odpovedal vsem koreografijam, ki bi nosile orientalsko oznako ali ki bi Se naslanjale na gledališko tradicijo “no« ali »kabuki« (pred tremi leti je lupina namreč predstavila v Milanu Prav koreografijo Mauricea Bejarta -kabuki), kar je občinstvu na Zahodu običajno težko razumljivo, in predstavil romantični repertoar. Predstavili f° se s Silfido v koreografiji, ki jo je •eta 1832 postavil Filippo Taglioni nalašč za svojo hčerko in ki jo je sodobno obdelal Pierre Lacotte, baletni moj-j er v pariški Operi. Glasba, ki jo je zvajal Filharmonični orkester varšavskega Radia pod vodstvom Miche-a 0uevala, je delo skladatelja Jeana ačnneitzhofferja. Suvereno sta nasto-Pda solista Monigue Luodieres kot očarljivi zračni duh in Manuel Legris v vlogi zaljubljenega Jamesa. Na odru je tako ponovno zaživela zgodba, ki sloni na starih legendah in pripovedkah o rusalkah, škratih in vilah, o protagonistih nočnega in nadnaravnega življenja, kar je istočasno metafora skritih želja in strahov sodobnega človeka. Zgodba, ki sloni na škotskem ljudskem izročilu, pripoveduje o mladem Jamesu, ki ga tik pred poroko očara nadnaravno bitje - vila ali silfida. Samo on vidi to zračno bitje, zato ga vaška skupnost zasmehuje. James želi, da bi postala silfida človek, in dobi od čarovnice šal, ki pa povzroči smrt zračnega duha. Po smrti ljubljenega bitja Jamesa zapusti tudi zaročenka Effy, ki jo je varanje užalilo. Monigue Luodieres, tenkočutna plesalka drobne postave je s svojim izvajanjem popolnoma osvojila občinstvo, saj je uspela podati lik nezemeljske ženske, breztelesne in poduhovljene figure. Manuelu Legrisu, ki je očaral z dovršeno tehniko, bi lahko očitali, da je učinkoval »prezdravo« in se je morda zato lik, ki ga je podal, nekoliko oddaljil od mladeniča, razpetega med sanje in tragedijo. V naslednjih dneh bo tokijski balet predstavil v Scali še Bejartovi koreografiji Ognjena ptica in Bugaku ter Seven Haiku of The Moon Johna Meu-meierja. Nov natečaj za sanremski festival Da bi rešila letošnji jubilejni festival, je Občina Sanremo sklenila razpisati nov natečaj za organizacijo prireditve. To je tudi edini način, da se župan in odborniki izmotajo iz zadrege, v katero jih je pahnila razsodba deželnega sodišča. Verjetno bodo tudi vložili priziv na držav-{** svet, vendar bo ta postopek trajal leto dni ali še več, festival pa je (ako rekoč na vratih, saj se februar naglo bliža. Franco Catullč, ki je s prijavo sprožil postopek ligurskega TAR, si skupaj z družbo International Artist mane roke, saj je dosegel, kar je ~eJ®l. Aragozzini tokrat previdno molči. Dejansko bo organizacija le-rošnjega festivala stekla v trenutku, ko bodo posamezni organizatorji 911 družbe predložili svoje predloge za letošnjo prireditev. ___________ filmske premiere_________ Carpe diem na Weirov način Pred približno petnajstimi leti si je avstralski režiser Peter Weir utrl pot v svet s filmom Piknik v Hanging Rocku. Prav s tistim filmom, ki pripoveduje o skupini sošolk (med šolskim izletom skupina deklet nenadoma izgine v divjirio pri Hanging Rocku), bo Avstralija odprla dobo »novega vala« in pritegnila nase pozornost širšega občinstva. Čeprav je bilo v tem avstralskem valu mnogo izredno zanimivih filmov in kar precej perspektivnih avtorjev, je le Peter Weir ostal zapisan v našem spominu, vendar najbrž ne kot »Avstralec«, saj je kaj kmalu zapustil domovino in se posvetil Američanom. Njegov zadnji film Dead Poets Socie-ty, elegantna verzija domačega Društva PGC (v pestrem italijanskem prevodu Attimo fuggente) bo prav gotovo postal mejnik v VVeirovem filmskem opusu. Avtor je, ne vem, če načrtno ali podzavestno, realiziral film, v katerem se vrača na vsebinsko svežino Piknika v Hanging Rocku, obenem pa pokaže vse svoje režijske karte. Kot bi nam hotel posredovati sporočilo: »Tu sem. To so moje korenine, tega sem se pa naučil.« Tistim, ki se še spominjajo Piknika, bo takoj padla v oči sorodnost z Dead Poets Society. V obeh primerih gre za analizo mikrosveta, v katerem prevladuje odnos med najstniki-šolarji in od-raslimi-pedagogi". V Pikniku so bile to gospodične avstralske visoke družbe ter njihove stroge vzgojiteljice (z izjemo mlajše in že zaradi tega sumljive profesorice), tokrat pa gre za skupino bodočih ameriških managerjev, ki obiskujejo elitno šolo VVelton Academy, kakih šestdeset let po piknikovanju v avstralskih pragozdovih. Tudi v »ameriškem« primeru pa gre za skupino do-raščajočih fantov, ki bodo prestopili prag življenja s pomočjo profesorja Keatinga (Robin Williams). Keating je seveda izjema, ki jo lahko premore le film. VVelton Academy ga ne bi nikoli vzela v službo, saj je že na prvi pogled »premoderen«, da bi smel stopiti v kraljestvo mumij, to je z lesom in fotografijami okrašeno zbornico. Vendar je prav, da pedantne predmete (metriko in poezijo) poučuje človek, ki je poln modrosti, a obenem vesele narave in pripravljen celo na nogometno tekmo s trenerskimi obveznostmi vred. Ko bi imeli take profesorje na šolah, bi najbrž kdo od nas prišel do univerze z večjo ljubeznijo do stihov in manjšim odporom do, denimo, matematike. To pa so povsem akademska razmišljanja, ki jih ne smemo uporabljati tudi za film. Dead Poets Society je namreč spretno izkoriščanje šolske fabule za posredovanje višjih moralnih lekcij. Dve uri sijajno režiranega filma (čeprav občasno nepoštenega do gledalcev, ki so že po prvem polčasu v škripcih zaradi solz, ki jim kar same vrejo iz oči) so dejansko priprava na asimilacijo režiserjeve osnovne misli »carpe diem«. Ni obvezno, da se pri tem zgledujemo izključno po Epikuru. Bo že dovolj, če bomo upoštevali osnovno modrost »priložnost zamujena, ne vrne se nobena«. Kar velja vedno in očitno tudi povsod, (ef) današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 12.05 J3'30 J4.00 q Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Santa Bar-in, bara 10 zn 3u*ranji dnevnik li'Variete: Ci vediamo 5 vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo Dnevnik - tri minute 14 In f",ubi"ika: Fantastico Bis Glas. oddaja: Tam Tam 15.00 Tllia?e 16.00 t L'Aquilone 17 cs [ladinska oddaja: Big! is« N.S”kr*sin„r.'5B., 19 m bara Nanizanka: E proibito 19.40 ballare 20 3n^cl\anab' in dnevnik Film: Robin Hood Lanlm'. ZDA 1973, r. ojfgang Reitherman, 2155 m,. 22.25 n COck Presenta 11 teu 2J» NoPJS 89 »miomi Mez“nol,e e °'35 Tenis °pen de la Ville 9.00 Akt zia 15.00 Ak 0.50 1.00 B---9ETE4 '3° vahaia - n passi 30 Nadaljevanke: 1 aa vivere, 10.31 RAI 2______________ 7.00 Risanke 8.15 Film: II chiromante (kom., It. 1941, r. Oreste Bianchi, i. Macario) 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.20 Film: II colosso di Roma (zgod., It. 1964, r. Gior-gio Ferroni, i. Gordon Scott) 17.50 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Una donna tut-ta sbagliata (r. Mauro Severino, 4. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Zabavna oddaja: Si fa per ridere 23.05 Nanizanka: II brivido dellimprevisto 23.30 Dnevnik, horoskop 23.50 Film: Teachers (dram., ZDA 1984, r. Arthur Miller, i. Nick Nolte) tando domani, 11.20 Cosi gira ilmondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Den-ny, Milly un giorno dopo 1'altro in Orchidee selva-tiche 13.40 Nadaljevanka: Sentieri 14.50 Nanizanka: California 15.55 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nadaljevanka: Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet 20.30 Film: II tormento e l'esta-si (VB 1965, r. Carol Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison) 22.45 Tedenska rubrika o filmu: Ciak 23.55 Aktualno: Money - takse in investicije 0.45 Film: Sangue al km 148 (dram., Jug. 1958, Jadran Film Zagreb, r. Nikola Tanhofer) 2.05 Nanizanka: Ironside "7^- RAI 3 | 12.00 Gledališka predstava: Šest oseb išče avtorja (Pirandello, 2. del; v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattua-da) 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis - Open de la Ville (evrovizijski prenos) 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri - Un impiegato di tutto ripo-so, 17.45 Vita da strega -Sfera di cristallo 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualno: Telefono giallo - Ko mafija umori otroka, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Giorni perduti (dram., ZDA 1945, r. Bil-ly Wilder, i. Ray Mil-land, Jane Wyman) 0.45 Dnevnik - v kiosku I I ITALIA 1__________________| 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.35 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Košarka NBA 2.10 Deejay Television ODEON________________ 10.30 Nadaljevanka: Signore e padrone 11.30 Igra: La spesa in vacanza 12.15 Nad.: Marcia nuziale 13.00 Variete: Sugar in risanke 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie- RTV Ljubljana 1 10.10 Mozaik. Tednik 11.00 Mostovi 11.30 Nadaljevanka Sofija Kovalevska (D. Vasiliu, 2. del) 12.35 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Mostovi 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Ostržek (1. del) 18.35 Nanizanka: Pika Nogavička (7. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB) 21.00 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Mal-den, 1. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.15 Film: Kesanje (dram., SZ 1984, r. Tengiz Abulad-ze, i. Avtandil Makha-radze, Iia Ninidze) tra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: II elan dei Parker (dram., ZDA 1970, r. Ro-ger Corman, i. Šhelley VVinters, Robert De Niro) 22.30 Šport: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih TMC____________________ 8.30 Doki o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Tris di cuore 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Whisky, cognac e liberth (kom., VB 1951, r. Derek Twist, i. Richard Burton) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: 2000 - la fine del-1'uomo (fant., VB 1970, r. |~pP| TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 14.45 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Bezbol - prvenstvo Major League 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - mednarodna tekma 21.45 Rubrika o košarki: Sot-tocanestro (urednik Luca Corsolini) 22.30 TVD Novice 22.45 Rubrika: Veliki tenis (ured. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Koncert Slovenske filharmonije na Bemusu 22.30 Skupščinska kronika 22.50 Satelitski programi Cornel VVilde, i. Nigel Davenport) TELEFRIUU____________ 11.30 Nanizanka: Sguadra Segreta 12.00 Rubrika: II salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nad.: I ragazzi di cellu-loide, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La piovra II (i. Michele Placido, Giuliana De Sio, 4. del) 22.00 Nan.: Orson VVelles 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: II grande te-atro del VVest 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.15 Rubrika: II salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar, 8.30 Ekologija; 8.45 Orkestralna glasba; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Revival; 10.00 Mladinski oder: V mestu pa ptičice ne pojo; 10.30 Koncert v Marijinem svetišču na Vejni; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Naši zbori: moški zbor Vasilij Mirk s Proseka; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: Akademija Glasbene matice; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Novembrski večer; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Volitve v razredne in zavodske svete na slovenskih višjih srednjih šolah Volili so tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko V izvedbi Stalnega gledališča FJK Drama Rihard III za uvod v italijansko gled. sezono V prejšnjih dneh so bile na nižjih in višjih srednjih šolah volitve predstavnikov staršev in dijakov v razredne in zavodske svete. Na tehničnem industrijskem zavodu Galilei niso še pregledali vseh glasovnic, na ostalih šolah pa so bili izvoljeni sledeči predstavniki: G1MNAZIJA-LICEJ TRUBAR ZAVODSKI SVET (dijaki): Peter Černič, Elizabeta Tomšič, Aleš Feri. RAZREDNI SVET (starši): IV. gimnazija - Sonja Šuligoj, Karlo Bressan; V. gimnazija - Danijel Čotar, Jožef Bednarich; 1. licej - Lojzka Kristančič, Boris Pintar; 2. licej - Ernesto Ouinzi, Darko Bratina; 3. licej - Tatjana Mo-setti, Neva Budal. RAZREDNI SVET (dijaki): IV. gimnazija - Katjuša Štekar, Milko Di Bat-tjsta; V. gimnazija - Daria Pavio, Erika Černič; 1. licej - Monika Osvald, Anita Breganti; 2. licej - Erika Jazbar, Ines Orel; 3. licej - David Coceani, Peter Stefanovič. TRGOVSKI ZAVOD CANKAR _ ZAVODSKI SVET (dijaki); Silvan Škorjanc, Bogdan Ciglič, Valter Ban-delli. RAZREDNI SVET (starši): 1. razred -Silvan Ferletič, Bogomila Marvin Antoni; 2. A razred - Marija Pavšič; 2. B razred - Simon Komjanc, Anamarija Tuniz Devetak; 3. A razred - Hilarij Pelicon; 3. B razred - Marija Gaeta; 4. razred - Alojz Pipan, Rafael Tommasi; 5. razred - niso izvolili predstavnika. RAZREDNI SVET (dijaki): 1. razred - Andrej Pahor, Kristjan Donda; 2. A razred - Marussi Igor, Magda Braini; 2. B razred - Nataša Frandolič, Mirjam Radinja; 3. A razred - Diego Petejan, Valentina Lacovig. 3. B razred - Tanja Gaeta, Aleksander Devetta; 4. razred -Maja Radetič, Luka Colja. 5. razred -Valter Bandelli, Marko Ferletič. TEHNIČNI-TRGOVSKI ZAVOD ŽIGA ZOIS ZAVODSKI SVET (dijaki); Aljoša Kuzmin. RAZREDNI SVET (starši): 1. A razred - Leopold Devetak, Kristina Drobec; 1. B razred - Dušan Drufovka, Stana Peteani; 2. A razred - Ivan Miklus, Hijacint Jussa; 2. B razred - Jožica Pa-oletti, Klavdija Sulič; 3. razred - Radi-mira Fajt, Dominik Humar; 4. razred -Nives Rožič, Marija Batič; 5. razred -Irene Brumat, Nataša Pavlin. RAZREDNI SVET (dijaki); 1. A razred - Denis Bensa, Aljoša Devetak; 1. B razred - Erika Nardin, Enrico Marega; 2. A razred - Katja in Valentina Flore-nin; 2. B razred - Alenka Sore, Katjuša Kosič; 3. razred - Marko Čavdek, Janez Terpin; 4. razred - Katja Tommasi, Nataša Čavdek; 5. razred - Boris Nanut, Nadja Simič. UČITELJIŠČE GREGORČIČ ZAVODSKI SVET (dijaki): Emanuela Koren, Mirjam Simiz, Elena Perla. RAZREDNI SVET (starši): 1. razred -Mario Ferletič, Nadja La Capra; 2. razred - Darko Bratina, Adriano Corsi; 3. razred - Ramira Bric, Judita Ferfolja; 4. razred - Emil Radetič, Mirjam Leban. RAZREDNI SVET (dijaki): 1. razred - Silvana Vogrič, Nadja Ferletič; 2. razred - Mila Bratina, Emy Bavzon; 3. razred - Ksenija Buzzinelli, Iduna Ber-nardis; 4. razred - Emanuela Koren, Alenka Radetič. NIŽJA SREDNJA ŠOLA TRINKO RAZREDNI SVET DOBERDOB: 1. razred - Štefanija Pahor, Alvise Lorenzut, Klavdija Devetak, Guido Devetak; 2. razred - Ivan Gergolet, Dolores Devetak, Elvia Marušič, Klavdija Sulič; 3. razred - Hedvika Ozebek, Nada Stopar, Silvana Lavrenčič, Majda Jerina. GORICA: 1. A razred - Marija Cibic, Vili Prinčič, Ida Komjanc, Aleš Komjanc; 1. B razred - Karla Komjanc, Lidija Petejan, Majda Kravos, Doroteja Zimic; 1. C razred - Vladimir Klemše, Karlo Primožič, Irena Devetak, Ivan Cej; 1. D razred - Viviana Bolčina, Miroslava Peršič, Marija Žgavec, Maksi-miliana Kerpan; 2. A razred - Mario Leopoli, Sonja Komjanc, Bruno Feri, Ana Luchesi; 2. B razred - Benjamin Černič, Majdg Mozetič, Simon Komjanc, Patrizia Battistič. 2. C razred -Ivan Humar, Marija Batič, Antonija Muzič, Karla Komjanc; 3. A razred -Damjan Fajt, Miran Devetak, Marjan Devetak, Rajka Stanič; 3. B razred -Nevenka Petejan, Metoda češčut, Vito Primožič, Zdenka Peršič; 3. C ražred -Jožef Faganel, Gabrijela Muzina, Giu-lietta Nemi; 3. D razred - Marko Braini, Vittorio Volk, Riccardo Miseri, Eda Miklus. Klasika za začetek italijanske gledališke sezone. V Verdijevi dvorani se bo drevi ob 20.30 predstavilo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine z delom W. Shakespearja Rihard III v režiji G. Lavie, ki je tudi, poleg Monice Guerritore, nosilec naslovne vloge. V predstavi nastopajo še Dorotea Aslanidis, Gianni De Lellis, Sergio Reggi, Barbara Valmorin, Laura Fanti, Dario Mazzoli in Mauro Paladini. Scenska zasnova: Luciano Damiani, glasba Giorgio Carnini. Gre za tekst znanega angleškega dramatika v prevodu Alessandra Ser-pierija in v priredbi Gabrieleja Lavie. V okviru abonmajske sezone se bo na odrskih deskah Verdijevega gledališča zvrstilo deset predstav (zadnja bo 22. marca), tri predstave pa so izven abonmaja. Naslednja predstava bo v ponedeljek, 13. novembra, ko bo gostovala gledališka skupina Paola Folija z delom I legami pericolosi (Nevarne zveze). V glavnih vlogah nastopata Paolo Poli in Milena Vukotič. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Radovan Gobec Planinska roža OPERETA V TREH DEJANJIH Sodelujejo: solisti, igralci, zbor, balet in orkester. Režija: ALEKSU PREGARO Dirigent: HILARIJ LAVRENČIČ Katoliški dom v Gorici, v nedeljo, 5. novembra, ob 17. uri. Predprodaja vstopnic je v Katoliški knjigarni. Posvetovanje CNA o »novostih« finančnega zakona Bo finančni zakon za leto 1990, ki ga te dni pripravljajo v Rimu pomenil hud udarec za drobno gospodarstvo? Na to in druga vprašanja bodo skušali odgovoriti na deželnem posvetovanju, ki bo v nedeljo, 5. t. m, v Gorici, na pobudo obrtniškega združenja CNA (Confederazione nazionale dell'artigianato). Na posvetovanje, ki bo ob 10. uri v avditoriju L. Fogar na Verdijevem korzu 5, so povabili parlamentarce iz naše dežele, predstavnike političnih strank, raznih strokovnih organizacij in seveda obrtnike ter gospodarstvenike nasploh. Razprava se bo sukala okrog predvidenih ukrepov varčevanja vlade ter okrog predlogov, ki jih je v tem pogledu izdelalo združenje CNA, tudi v sodelovanju z drugimi sorodnimi stanovskimi organizacijami. Gre predvsem za predloge glede sprememb davčne politike, glede smotrnejše izrabe javnih sredstev, glede take gospodarske politike, ki naj odpre možnosti nadaljnjega razvoja (in ne dušenja) drobnega gospodarstva, ki predstavlja osnovo celotnega italijanskega gospodarskega sistema. Dela na cesti Ločnik-Jazbine potekajo s precejšnjim zastojem Dela za razširitev in posodobitev ceste med Ločnikom in Jazbinami -sredstva so zagotovljena iz zakona o finansiranju osimskih sporazumov - so v zastoju. Razlog je v tem, da so med izvajanjem zemeljskih del naleteli na nepredvidene težave, kar je povzročilo dodatne stroške. Treba je bilo namreč sanirati precej dolg krak vodovoda. Pravzaprav treba je bilo zamenjati v celoti salonitne cevi, ki jih je že močno načel zob časa in vkopati novo napeljavo. Tak poseg je seveda imel za posledico podražitev začetno predvidenega stroška in upočasnitev del. Tako je cesta žal še zmeraj zaprta za javni promet in jo bodo, tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer le težko dokončali pred zimo. Na pomlad pa bo promet zagotovo stekel po tej novi prometnici, ki bo nedvomno izboljšala veze med tem predelom Brd in Gorico. Na sliki (foto Čubej): gradbišče pri Jazbinah. Obisk veleposlanika Nikolova osnova za izboljšanje odnosov Upepeljevalnik pri Sovodnjah je včeraj normalno obratoval V gospodarskih krogih na Goriškem ocenjujejo nedavni obisk bolgarskega veleposlanika Rajka Nikolova kot zelo obetaven. Med svojim obiskom v Fur-laniji-JuIijski krajini se je Nikolov v ponedeljek sestal tudi s predsednikom Trgovinske zbornice dr. Bevilacguo ter s predstavniki gospodarskih združenj in ustanov. Srečanje naj bi bilo nekakšna osnova, na kateri bi bilo mogoče graditi sodelovanje v raznih smereh: od blagovne menjave, (ki je razmeroma skromna), do skupnih vlaganj v nove gospodarske pobude. Gorica vidi velike možnosti tudi na področju storitev, zlasti mednarodnega prevoza blaga, tako v cestnem kakor železniškem prometu. V tem smislu je bil na srečanju sprejet predlog o čimprejšnjem sestanku s predstavniki Bul-gariacamiona, avtoprevozniškega podjetja, ki je med največjimi v Evropi. V načrtu so tudi srečanja z gospodarskimi operaterji drugih sektorjev. V svojem posegu je veleposlanik Nikolov naglasil, da prihaja do po-memnih gospodarskih sprememb in demokratizacije tudi v Bolgariji in da je ena od posledic teh sprememb tudi naraščajoče popraševanje po potrošnih dobrinah. Glede sodelovanja z Italijo, je Nikolov naglasil, da je treba uresničiti že podpisane dogovore in strementi za razširitev sodelovanja, ki bi se prav preko Italije moralo razširiti tudi na druge države Evropske gospodarske skupnosti. Komemoracija pred spomenikom v Pevmi V članku o spominskih slovesnostih pred partizanskimi spomeniki in drugimi obeležji, ki smo ga objavili včeraj, je pomotoma izostala vest o slovesnosti pred spomenikom v Pevmi, prvim partizanskim spomenikom na Goriškem. Spomin v narodnoosvobodilni vojni padlih krajanov so počastili v sredo zjutraj, na pobudo bivših borcev in članov kulturnega društva. Pred spomenik so položili venec, istočasno z delegacijo jugoslovanskega konzulata. Priložnostni nagovor je imel Albert Sošol. Kasneje je bila na pokopališču v Pevmi še komemoracija, pri kateri so sodelovali pevci iz Štmavra. V torek je zapadlo dovoljenje za obratovanje upepelj evalnika v goriški industrijski coni. Do 31. 10. 1989 bi morali tudi opraviti dela za prilagoditev naprave, da bi v celoti ustrezala zakonskim predpisom. Upepelj evalnika pa niso ustavili, kakor bi morda kdo preveč naivno mislil. Včeraj, 2. novembra, je naprava nemoteno delovala, o čemer so se lahko prepričali vsi, ki so vozili tam mimo in ki so že od daleč opazili visok steber dima, ki ga je veter spreminjajoče se smeri razmetaval enkrat proti Soči, drugič spet proti Standrežu in meji. Prebivalci Štandreža in Sovodenj se vprašujejo, če je goriška občina od dežele že prejela podaljšanje dovoljenja za obratovanje naprave tudi za naprej, kljub temu da v skoraj treh letih ni poskrbela za prilagoditev naprave zakonskim normam. Ob tem velja posebej opozoriti, da je na zadnjem dovoljenju bilo izrecno napisano "da je do termina 31. 10. 1989 treba dokončati vsa dela za prilagoditev naprave". Posredno smo izvedeli, da so ugledni predstavniki Občine samo kakšen dan pred iztekom dovoljenja zagotovili, da je nova avtorizacija že podpisana in na poti. Zanimivo bi bilo, če to drži, vedeti s kakšno utemeljitvijo, potem ko v skoraj treh letih pač niso utegnili opraviti po zakonu predvidenih posegov. Dežela je doslej že nekajkrat podaljšala dovoljenje za obratovanje, kljub temu da naprava ni v skladu z zakonskimi predpisi. Predzadnjič je bilo to 31. dec. 1986, zadnjič pa 30. junija 1987. S tem aktom je takratni odbornik za javna dela Adriano Bomben, dovolil, da upepeljevalnik obratuje do 31. oktobra letos. Izvedeli smo tudi, da je ustrezne korake, z namenom da ugotovi dejansko stanje, napravil Odbor proti upepelje-valniku. Planinsko martinovanje v Ajdovščini Pri planinskem društvu bodo tudi letos poskrbeli' za prijetno vsakoletno družabnost. V nedeljo, 12. novembra, bodo v Ajdovščini primerno proslavili Martina. Dobili se bodo, tako kakor že nekaj let doslej, v hotelu Planika. Tudi tokrat bodo priredili tombolo in nasploh poskrbeli za prijetno vzdušje in zabavo. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva so rezervirali avtobus, ki pa bo odpeljal, če bo dovolj prijavljenih. Prijave sprejemajo v trgovini Bavcon in v sredo od 10. do 12. ure na sedežu društva. Vpisovanje se zaključi 9. novembra. Priznanje je prejel Marko Rojec Avtorjeva nezadostna pazljivost je kriva, da se ne bomo zmeraj sklicevali, na tiskarskega škrata, ki je z novo tehnologijo izumrl, da je v zapisu o občnem zboru prišlo do zamenjave imen. Priznanje za prehojeno Slovensko planinsko tranzverzalo je prejel Marko Rojec in ne Ivo Rojec. Oba sta sicer brata, vendar Ivo šele razmišlja, da bi se na tako zahtevno pot spustil in bomo o tem morda poročali čez nekaj let. izleti Sekcija VZPI Doberdob in upokojenci iz Doberdoba prirejajo v soboto, 18. novembra, enodnevni izlet v Begunje, Kranj in na Brezje. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili, do vključno 10. novembra. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 V prostorih javnega večnamenskega socialnega centra bo drevi na pobudo kulturnega krožka Natura, predavanje na temo kakovosti kmetijskih pridelkov ob upoštevanju načina pridelave. Predaval bo Enzo Nastati član vsedržavnega združenja za biodinamično kmetijstvo. Predavanje bo ob 20.30. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Black rain« (PioggH sporca). VERDI 20.30 »Rihard III«. Gledališča predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Colpo di sesso«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSlOR 17.30-22.00 »Indiana Jones e 1'ultima crociata«. TEATRO COMUNALE - OBČINSKO GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Storia di ra-gazzi e ragazze«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Presidij8-Ob 20. uri »Cesarstvo sonca«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Tiger v akciji«. Ob 22. uri »Pohotna Maryhn • Nočni kino. DESKLE 19.30 »Vonj greha«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI AlVOrso bianco (Tavasani) - Korzo lia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunalei Ul. Terenziana, 26 - tel. 482787. |_________pogrebi____________- Danes ob 8. uri Armando MazZ<^10'j-iz splošne bolnišnice v cerkev na ^ cah in na glavno pokopališče, ob _z Anna Perano vdova Sguarzin ^ splošne bolnišnice v cerkev na Rdi ^ in na glavno pokopališče, ob 1 • v Franc Saurin iz splošne bolnisni cerkev v Pevmi in na tamkajšnj kopališče. t Sporočamo, da nas naš je zapust' Franc Šaurin ies, 3. novembra;.". veže glavne bom ^ ;rkev v Pevmi n ivaljujemo vse^nji n« njegovi za na njegov ‘-tvoje- Pevma, Gorica, 3. novembr 1989 Jutri gostovanje gledališča Jazavac iz Zagreba V Kulturnem domu v Trstu komedija Fadila Hadžiča Jutri gostuje v Kulturnem domu v Trstu Satirično kazalište Jazovac iz Zagreba s komedijo Gospoda in tovariši. Avtor komedije je hrvaški pisatelj Fadil Hadžič. Spodobi se, da seznanimo naše bralce s tem avtorjem. Rodil se je v Bilečah 23. aprila 1922. Srednjo šolo je končal v Sarajevu, Akademijo likovnih umetnosti pa v Zagrebu. Bil je glavni urednik Kerem-puha, Vjestnika u srjedu, Telegrama, Filmske kulture in revij Oko in Nip. Bil je direktor filmskega podjetja Duga film ter ustanovitelj zagrebških gledališč Komedija (1950) in Satiričnega gledališča Jazavac (1964). Hadžič se ukvarja s filmsko režijo in s pisanjem scenarijev. Režiral je šest kratkometražnih in trinajst dolgometražnih filmov. Od teh naj omenimo filmeZemlja s pet kontinenta (1959), Abeceda straha, da li je umro dobar človjek, desat na drvar, za katerega je prejel puljsko diplomo, Službeni položaj (1964 - zlata puljska arena), Konjuh pianinom, Druga strana medalje (1965), Protest (1966 - mednarodna nagrada SIDALG in nagrada mesta Bergamo). Leksikonski podatki gredo do leta 1983. Dejstvo pa je, da je avtor še vedno aktiven in je pričakovati še veliko njegovih ustvarjalnih del. , Hadžič je doslej objavil štiri zbirke komedij: Pet ludih sinova (1975), Žensko pitanje (1979), Punjena ptica i druge komedije (1981) ter Izobrane komedije (1983), pet knjig potopisov, kozerij in pripovedk. Vsaj za silo smo spoznali avtorja komedije Gospoda in tovariši, komedije, ki je navdušila jugoslovanske gledalce in ki bo, upamo, zadovoljila tudi okus naših gledalcev. A. R. Millerjevi »Sinovi« v Rossettiju V torek, 7. novembra, bo v tržaškem gledališču Rossetti premiera tretje predstave v letošnji sezoni Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Tržaški ljubitelji gledališča si bodo lahko ogledali delo ameriškega dramatika Arthurja Millerja Vsi moji sinovi (Ali My Sons) v režiji Maria Misi-rolija z Gastonejem Moschinom v glavni vlogi. Miller je napisal delo leta 1947, po nekaterih neuspešnih poskusih njegovih prvih dramskih stvaritev. Vsi njegovi sinovi so takoj naleteli na ugoden sprejem pri kritiki in občinstvu in odtlej je avtor le še pospešil — in to zelo uspešno — svojo dramsko dejavnost. V drami, ki bo v Rossettiju na sporedu do nedelje, 12. novembra, je izpostavljena figura očeta, ki med vojno obogati s prodajo letalskih motorjev ameriškim oboroženim silam. Nekaj teh motorjev ima okvaro, kar povzroči smrt mnogih ameriških vojakov, med katerimi je tudi prodajalčev sin... Bosanski umetnik predstavil najnovejši opus Zahovičeve risbe v Novi Gorici Naj novejši opus risb Mehmeda Zai-°yiča, ki je bil na ogled v Likovni vit-ni Zavarovalne skupnosti Triglav, po-lu/e zrelega in inventivnega likovnega v-arjalca, ki se je že zapisal v zgodo-‘n° bosansko-hercegovskega in tudi ju-Soslovanskega povojnega likovnega Primorskem je bila to njego-nn brva samostojna predstavitev, čeprav sk^ - S v gosteh pred tremi leti s t uPbisko razstavo članov Društva li-,v^ih umetnikov BIH, s katerimi Druš-0 likovnih umetnikov Severne Primor-e Uspešno sodeluje že vrsto let. ca slikarskem delu Mehmeda Zaimovi-kn Preds,avb'a risba bistvo njegovega li-rebne9a Jezika, prvinsko potrebo po iz-_ anju neke subjektivne resničnosti, s Curkom na esteticističnih učinkih ne°J,b del pa doseže, da nevsiljivo in ^Posredno privabijo in angažirajo sle-rne9a izmed nas. Umetnika ne breme-banr ^^^ativnost ne s socialnimi tego-nai‘ PreP°ieua realnost, s pretanjeno ester unosti° raziskovalca likovnosti in • *ke odkriva in urejuje pojave mini Zov organskega in anorganskega izr, svečo ~ „ tne ne vsem takoj zaznavne abstrak P°iavP0,e' Punkcija in smisel obstoječe Posti popolnoma izgubita.svoj pr- Roncert nagrajencev natečaja Lorenzi bo^- *3azBiki sv. Silvestra v Trstu j6tl(jutri ob 20.30 koncert nagra-ql letošnjega mednarodnega qi , ene presc° rizia - Farra 0:3. IZIDI 3. KOL • ^gj-tas Discount - Farra 3:0, Mossa -Gorizia 3:0, Agorest - S. Luigi 3:u. ^ pis- LESTVICA. Agorest, F®rr®'b^aS G°fi' count, Mossa 4, S. Luigi 2, Li zia 0. TržiiaD' V B skupini je Soča odpravi b je ke, krajši konec pa je potegni sterki iz Ronk. _ IZIDI 2. KOLA: Villacher Bi® počiva ® ra 3:1, ACLI Ronchi - Sočapjg* irkfeSSaS; c* 3:1. Počivala je ekipa ACLi V jutrišnjem 7. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige proti Vicenzi Jadranova domača tekma že ob 17.30 Jadranovi košarkarji bodo že jutri popoldne (ob 17.30) in ne kot običajno zvečer (ob 21.00) v tržaški športni palači igrali proti moštvu Du.Ca. Vicen-za. Srečanje so anticipirali na 17.30, ker bo zvečer ob 20.30 igrala ženska tržaška ekipa CRUP, ki nastopa v italijanski A-l ligi. Po dveh zaporednih in tesnih zmagah, v Castel San Pietru in doma proti San Donaju, si Vatovčevi varovanci močno želijo še tretji uspeh, čeprav se tudi zavedajo, da naloga ne bo lahka. Jadranovci tudi spet pričakujejo pomoč svoje zveste publike, ki je bila na srečanju s San Donajem odločilna za uspeh. Spodbujala je fante, ko je bilo treba in ni nemo sledila dogajanju na igrišču. Že jutri bodo torej naši fantje in navijači pred novo, težko preizkušnjo, kot je sicer v tem zelo izenačenem prvenstvu že vsaka tekma, predvsem domača. Na sliki (foto Križmančič) David Pregare (z žogo) je bil na tekmi proti San Donaju eden boljših Jadranovih 1 i\uuctloi\Q UV JUHI UU Z.U. 1J v v Trstu, (bi) > Križmančič) borovec Fabrizio Korošec oš na srečanju proti Autosandri. Po odloženih tekmah, poškodbah v »balonu« na »/. maju« V najkrajšem času bo treba kaj ukreniti Pri ŠZ Bor je konec prejšnjega tedna med člani odborov klubov in sekcij ter med samimi tekmovalci zavladal preplah. V dveh dneh so zaradi spolzkega igrišča v »balonu« na stadionu 1. maj prekinili in odložili dve košarkarski tekmi (v ponedeljek zvečer so se državni mladinci iz Mester vrnili domov po treh minutah igre...), odbojkarski derbi med borovci in Goričani Mebla Imse pa so za las izpeljali do konca. Ne gre za osamljena dogodka, saj velika dvorana, ki omogoča več sto našim mladim iz mesta, da se redno ukvarjajo s športno dejavnostjo, ni bila nikdar najbolj uporabna, toda zaradi dotrajanosti objekta (zlasti poda) so se razmere zdaj očitno močno poslabšale. Vprašanje tekem je nemara še najmanj pomembno. Tu gre predvsem za redno vadbo in telesno integriteto samih tekmovalcev. Verjetno ni naključje, da sta se v zadnjih dveh tednih v »balonu« resneje poškodovala perspektivni Kontove-lov košarkar Kristjan Rebula in kapetan Borovih odbojkarjev Diego Batič. In čeprav zdaj s stalnim ogrevanjem telovadnice (kar prinaša velike dodatne stroške) nekako še kljubujejo položaju, bo treba v najkrajšem času kaj ukreniti. O tem resnem vprašanju smo se pogovorili s prof. Bojanom Pavletičem, organizacijskim tajnikom pri ŠZ Bor. »Kje so vzroki za poslabšanje tega stanja?« »Vzroka sta v glavnem dva. Pogoji za vadbo in tekme v balonu dejansko niso bili nikoli idealni in to iz več razlogov. Toda to smo spočetka v društvu nekako sprejemali glede na to, da je to bila začasna rešitev, s katero naj bi odpravili naj večjo stisko z vadbenimi in tekmovalnimi prostori. Toda uporaba balona se je zavlekla precej bolj, kot smo spočetka računali in tako je prišlo do novega elementa. V našem društvu imamo namreč vsako leto od 20 do 25 odbojkarskih in košarkarskih ekip, da drugih uporabnikov telovadnic niti ne omenjam. Poleg tega oddajamo v jutranjih urah te prostore trem slovenskih višjim srednjim šolam, tako da dejansko ni balon v vsem dnevu od 8. ure zjutraj, pa tja do 10. ali 11. ure zvečer prost skoraj niti minute, saj včasih vadita istočasno v njem tudi po dve sekciji. Tla so se zaradi tolikšne dejavnosti obrabila, podobno, kot se na cestah obrabi asfalt, če ga ne obnavljajo in postane spolzek ter nevaren. Prav to se je zgodilo tudi pri nas in ker obenem zaradi kondenzacije vlage s stropa kaplja skoraj ob vsakem vremenu, razen v poletnih mesecih, si lahko predstavljamo do kakšne "drsalnice" prihaja v balonu.« »Kaj ste mislili ukreniti s tem v zvezi?« »O tem težkem problemu smo že večkrat razpravljali, saj moramo zaradi neustreznega poda, najemati druge telo- V košarkarskih prvenstvih državnih kadetov in deželnih mladincev Ta konec tedna v konkurenci še štiri naše ekipe f-ajnj. ^šarkarskem prvenstvu naraš- rt rrr-MTVl l U r-r. se še in dežel- °sta v Prven . s°boto in nedeljo pričeli •lih mi d^avnih kadetov in de: ^doiri ncev' tako da bodo s tem vika, zaposlene še štiri naše peter- V t DRŽAVNI KADETI ••aši ?? Prvenstvu bosta nastopili dve ••aši ri„lP1;.®or Indules in Kontovel. V a°rovCjZ?d sta dve podskupini (tako ^°dskurv 0t Kontovelci nastopajo v A v°Uvršf ln^ P° 8 in 9 moštev. Štiri pr-Pitie' sp6!?8 m°štva od vsake podsku-Dvg D °do uvrstile v 'nadaljnji del. tlePosrpri>UVr^eid okipi se bosta nato ?rvenstv n° uvfs*ili v drugi del tega l^alo naj tretieuvrščeno moštvo bo ^ekipi^kupinte0 Pr0U Pet°UVr" Tir ®ko meni-01? Indules Stojan Corbatti 6kipo kot i .et°s nastopamo z boljšo Obrala u am’ sai si je večina igralcev 8 k°nstnih izkušenj za to prven- stvo,- ko bomo končno igrali proti vrstnikom. Lani smo namreč v kadetskem prvenstvu nastopili z mlajšimi košarkarji. Naš cilj je, da se uvrstimo med prve štiri in si tako priborimo pravico igranja v nadaljnjem delu. Verjetno proti profesionalnim klubom se ne bomo mogli enakovredno kosati, z drugimi društvi pa se bomo borili. Razen s Petarosom, ki je še poškodovan, ne razpolagamo z visokimi igralci, zato bo naše orožje hitrost in agresivnost.« Kontovelov trener Igor Meden pa je povedal:»Tudi mi startamo na osvojitev enega od prvih štirih mest. Ne poznam konkurence, mislim pa, da bo liga precej izenačena in kakovostna. Verjetno ves prvi del bomo igrali brez enega naših boljših igralcev Kristjana Rebule, ki se je poškodoval na prijateljski tekmi proti Boru. Za nas bo seveda njegova odsotnost še kako občutena. Vseeno pa upam, da bomo do- segli cilj, saj vsi fantje redno in požrtvovalno trenirajo ter sem z njihovim delom zadovoljen.« SEZNAM EKIP: Cestistica Basket Udinese Fosam Videm; Santos Basket Autosandra; KONTOVEL; Udine Basket Club Legnonord; APU Fantoni Videm; Pallacanestro Pordenone; Dopo-lavoro Ferroviario Trst; BOR INDULES. 1. KOLO (4. 11.): Kontovel - Legnonord Videm (4. 11. v Repnu ob 20.00); Bor Indules - Fantoni Videm; Pall. Pordenon - Ferroviario TS; Autosandra - Fosam UD. DEŽELNI MLADINCI Da bi košarkarska zveza povečala kakovost tega prvenstva, je v tej sezoni vključila tudi nekatere ekipe z Goriškega, tako da bodo tudi košarkarji v tej ligi (in ne samo oni, ki nastopajo v državnem prvenstvu) imeli »svoja zadoščenja«. Prvi dve uvrščeni ekipi bosta nastopili v deželnem delu. Od naših nastopata v tem prvenstvu Cicibona in Kontovel. Medtem ko Ci-cibono sestavljajo v glavnem »čisti« mladinci, to je letniki 1970, 1971 in 1972, bo Kontovel nastopal z mlajšimi košarkarji. Kontovelov pomožni trener Marko Rupel nam je namreč dejal: »Vpisali smo se v to prvenstvo izključno zato, da bi dali možnost čimvečjemu številu naših košarkarjev, da igra in si tako nabira izkušnje.« SEZNAM EKIP: KONTOVEL, Ferroviario Trst, Servolana Latte Carso, CICIBONA, Stella Azzurra Bar Tiffa-ny, CGI Dino Conti Milje, Barcolana, Inter 1904, Staranzano. GS Corridoni, San Benedetto Gorica. 1. KOLO (5. 11.): Cicibona - Servolana (11.00 na »1. maju«); Kontovel - San Benedetto (9.00 v proseški telovadnici); CGI - Ferroviario; Barcolana -Stella Azzurra; Inter 1904 - Corridoni. (bi) Organizacijski tajnik ŠZ Bor Bojan Pavletič vadnice, kar je vezano z velikimi stroški in neprijetnostmi, pa tudi poškodbe tekmovalcev, do katerih prihaja v vedno večjem številu, zahtevajo neko nujno in hitro rešitev. Toda vsaka rešitev je vezana z denarnimi sredstvi in to nemajhnimi. Prav s temi pa v našem združenju trenutno ne razpolagamo. Položaj je trenutno videti brez izhoda.« »Pomeni to, da se lahko vrsta ekip znadje na cesti?« »Če vodstva teh ekip ne bodo hotela tvegati poškodb svojih igralcev vsekakor. Pa tudi brez tega je položaj res težek, saj že tudi sodniki nočejo več soditi tekem v taki telovadnici, drugih pa v Trstu ni ravno v izobilju, da bi jih lahko najemali v času, ko so nam potrebne.« »Glede na vlogo, ki jo v naši skupnosti v mestu ima Bor, društvo vsekakor ne bi smelo biti prepuščeno pri reševanju tega vprašanja samo sebi...« »O tem, da bi Združenje samo reševalo to problematiko, sploh ni govora. Ta zalogaj je zanj daleč prevelik. Ob tem, da je prav ŠZ Bor danes med vsemi slovenskimi društvi, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, verjetno na naj slabšem, kar se tiče vadbenih pogojev, in da to stanje ob dokajšnji indiferenci tistih, ki bi mu morali pomagati, traja - povejmo kar odkrito - že vsaj dve desetletji, če ne že kar od njegove ustanovitve, potem je res že skrajni čas, da se pri tem podvzamejo bolj konkretni koraki kot doslej, saj začenjajo prav zaradi takega stanja izgubljati zaupanje in voljo do dela, ne samo tekmovalci, ampak tudi trenerji in odborniki. Kaj bi pa pomenilo ostati v Trstu brez take organizacije, kot je danes Bor, si lahko predstavljamo.« (ak) obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT Predsmučarska telovadba in rekreacija se bo začela v telovadnici šole Brigata Julia v Drevoredu XX septembra 10. novembra ob 20. uri. Informacije in vpisovanja Pavel Fac-hin, tel. 74248. SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmu-čarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo. SK DEVIN obvešča, da poteka v šolski telovadnici v Devinu predsmušarska telovadba za osnovošolske otroke vsak ponedeljek in petek od 19. do 20. ure ter telovadba za odrasle vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Od 8. novembra dalje bo potekal smučarski tečaj za osnovnošolske otroke vsako sredo od 18. do 20. ure na plastični progi v Nabrežini. Vpisovanje pri odbornikih kluba ali na tel. št. 200236 ali 200912. Naša nogometna društva zamenjujejo svoje trenerje kot na tekočem traku. treneriev, kljub temu da t se d n ? začetku nogometne sezo-i6k°čem tr ^Sld klubih vrstijo kot na udi Zarig nHk,U' sai )e v ponedeljek To afJa °dslovlla trenerja" z.°ni 2a Ze tret]i naš klub, ki Juventhl1 n]al treneria- Začelo v tej se-se je pri 9ri°n pni.',?'*' ,t0., ie trener Ruggero ?va dni i/al °®tavko- Vodstvo kluba ie kluba je za novega V DllC!aadia Miana. j? Eur0epp}],ek' 23- 10., je trener Vesti bednika podal ostavko. Ime V^jega d?e m° ZVedeli v teku kfrie °dslovd?kl 30' 10'' pa ie vodstvo n* le v naši? treneria Saliha Softiča, ”6cej z a®e® nogometnem ambientu P? nas v se7nSoftid se je prvič pojavil til Ustanovili m 1975"76' ko so pri Kra-?č,je takrat no?ometno sekcijo. Sof-v Jras 0n„o!’fluceval v Kopru in zato ,°dstv0?.],erd strokovnjaku iz Tuzle ?‘no pa Yanske ekipe. Naslednjo se-tA^esetih Prestopd k Zarji, ki je v Ck in 7a°d^?ranih tekmah zbrala 35 edla solidno peto mesto v prvenstvu 2. amaterske lige. V sezoni 1977/78 je od trinajstega kola dalje nadomestil trenerja Manzuta, ki je po dvanajstih tekmah podal ostavko. Kras je takrat v prvenstvu 3. amaterske lige skupine N v dvanajstih tekmah zbral le osem točk. Softič je ostal na klopi Krasa tudi v naslednji sezoni. V sezoni 1980/81 pa je Softič prestopil k Bregu, ki je takrat igral v 2. amaterski ligi in se ob koncu znašel na repu lestvice z 21 točkami. Brežani pa so naslednjo sezono vseeno igrali v 2. amaterski ligi, ker so takrat odkupili Rosandro, ki je končala z delovanjem. Brežani so tudi za tisto sezono potrdili Softiča, ki pa je sedel na klopi le štiri nedelje. Vodstvo Brega ga je odslovilo, ko je ekipa po štirih tekmah imela tri točke. Nadomestil ga je Armando Coceani. Lansko sezono se je ponovno vrnil k Zarji, ki si je iz 3. amaterske lige zagotovila napredovanje v 2. amatersko ligo. Letos, po sedmih tekmah, je Zarja zbrala štiri točke in to je dalo povod, da je odbor na ponedeljkovi seji od- Fabio Candotti (na sliki) je s Puri-čem začasno sedel na trenerski klopi Vesne. slovil Softiča. Na klopi ga bo nadomestil Ouintino Giovannini, ki je tudi dobro poznan pri naših klubih. Ko je Giovannini zaključil nogometno kariero (igral je tudi v višjih ligah), je treniral miljski Fortitudo. V sezoni 1976/77 je pristopil k Primorju, ki si je takrat s 43 osvojenimi točkami zagotovilo prvič napredovanje v 1. amatersko ligo. Pri Primorju je Giovannini ostal tudi naslednjo sezono, ker pa je ekipa izpadla iz lige, se je Giovannini ob koncu sezone poslovil. Nato je treniral še Opicino in Stock in lani je prišel h Krasu, ko je po štirinajstem kolu nadomestil Gardinija, ki je podal ostavko, ker je ekipa po štirinajstih tekmah imela le 11 točk. Tudi pod vodstvom Giovanninija se Kras ni mnogo izboljšal. Kljub temu da so Krašovci v preostalih šestnajstih tekmah zbrali 15 točk, so namreč izpadli iz lige. Pregovor pravi, da v tretje gre rado in ker Giovannini sedaj vodi tretji naš klub, upamo, da bo pri Zarji imel več športne sreče kot pri Primorju in Krasu. B. RUPEL CICIBANI ISONTINA A - SOVODNJE 2:2 (2:1) STRELCA: Kristjan Devetak in Ma-nuel Devetak. SOVODNJE: Florenin, Peteani, Marušič, Pelegrin (D. Devetak), M. Devetak, Boškin, K. Devetak, E. in B. Kovic, Cotič, Figelj. Mladi domači nogometaši so že sredi prvega polčasa povedli z 2:0, tudi po zaslugi nezanesljivosti obrambe in vratarja Sovodenj. Potem so se naši cicibani nekako le zbrali in Kristjan Devetak je s prostega strela znižal vodstvo. V drugem polčasu je bila pobuda v rokah Sovodenjcev in v 32. minuti je po predložku Kristjana, Manuel Devetak uspel izenačiti. Tik pred koncem tekme so Sovodenjci imeli še eno lepo priložnost, a je žoga šla za malo mimo gola. (E. Č.) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po fprmatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Monteechi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Monteechi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja L J ZTT Član italijanske i",iska ^ ^ ™ ip 3. novembra 1989 Morda bo Budimpešta že prihodnje leto polnopravno pristopila k Svetu Evrope Po odstopu komunistične partije z oblasti se Madžarska pospešeno približuje Evropi ŽENEVA — Ali bo Madžarska že prihodnje leto kot prva vzhodnoevropska država postala članica Sveta Evrope ter s tem dejanjem v ropotarnico zgodovine dokončno potisnila jaltski sporazum o razdelitvi interesnih sfer na naši celini? Takšno možnost, še neverjetno pred nekaj meseci, napoveduje izjava generalne sekretarke strasbourške institucije Catherine Lalumiere, češ da je v primeru nadaljevanja političnih procesov, ki so se jih lotili v Budimpešti, pristop Madžarske le še vprašanje mesecev. Tempo madžarskega približevanja Svetu Evrope je neverjetno hiter. Julija letos je Madžarska (skupaj z Jugoslavijo, Poljsko in Sovjetsko zvezo) dobila status posebne povabljenke k Svetu Evrope, kar približno ustreza položaju stalne opazovalke v Združenih narodih. Kmalu zatem je podpisala evropsko kulturno listino in eden njenih predstavnikov se je poleti udeležil ministrskega srečanja Sveta Evrope o športu, ki je bilo v Reykjaviku. Naslednja etapa, na katero ne bo treba dolgo čakati, je vstop Madžarske v sklad Sveta za socialni razvoj, ki so ga ustanovili leta 1956, da bi pomagali nemškim beguncem. Doslej so zahodnoevrop- skim območjem, ki so se zaradi neugodnega gospodarskega položaja znašla pred problemom izseljevanja, odobrili že okoli osem milijard dolarjev pomoči. Madžarska je željo, da se vključi v sklad, izrazila med obiskom komisije Sveta Evrope za begunce in migrante, ki je v Budimpešto prišla proučevat probleme, ki jih povzroča beg Romunov, predvsem madžarske in nemške nacionalnosti, čez železno zaveso, ki deli dve vzhodnoevropski socialistični državi. V delegaciji, ki je že od ponedeljka v madžarskem glavnem mestu, sta tudi najvišji politični osebnosti Sveta Evrope: generalna sekretarka Catherine Lalumiere in predsednik skupščine parlamentarcev Anders Bjorck. Prihodnji ponedeljek bo Madžarska (skupaj s Poljsko) podpisala evropsko kulturno konvencijo. Po pristopu k skladu za socialni razvoj, ki bo zagotovil del denarja za pokritje stroškov za več kot 20.000 romunskih beguncev, ki so se doslej zatekli na Madžarsko (ta je od visokega komisariata OZN za begunce doslej dobila samo milijon od obljubljenih 5,2 milijona dolarjev), v Budimpešti načrtujejo dve etapi nadaljnjega približevanja Svetu Evrope. Prvo pomeni podpis ev- ropske konvencije o človekovih pravicah, temeljnega akta strasbourške institucije, ki ima veljavo nekakšnega preizkusnega kamna kandidatk za članstvo, drugo pa podpis evropske socialne listine. Če se bodo parlamentarne in predsedniške volitve na Madžarskem odvijale v skladu s pričakovanji, torej, v kolikor bodo na njih lahko nastopili pripadniki različnih strank, nič ne bo več preprečevalo, da Madžarska v drugi polovici prihodnjega leta ne bi postala članica Sveta Evrope, ugotavljajo časovne kalkulacije, ki jih je slišati iz Strasbourga. Članstvo v Svetu Evrope, ki državam daje status demokratičnosti njihovega političnega sistema, bi najverjetneje pomenilo odskočno desko za naskok na EFTA ali Evropsko skupnost. Ne gre namreč prezreti, da so članice prve grupacije že napovedale, da bodo svoje decembrsko srečanje ministrskega sveta posvetile odnosom z vzhodnoevropskimi državami, med njimi pa je prav Madžarska v najboljši poziciji za še neopredeljeno obliko sodelovanja s šesterico. BOŽO MAŠANOVIČ V ZDA proti obtožbam družbe Pan Am na račun CIA VVASHINGTON — Odločitev družbe Pan Am, da toži ameriško tajno obveščevalno službo CIA in še nekatero druge ameriške ustanove, ker naj bi vedele, da obstaja dejanska možnost atentata na letalo te družbe, ki je nato eksplodiralo nad Lockerbijem, je p° mnenju nekaterih visokih ameriških funkcionarjev neosnovana. Ti funkcionarji, ki niso želeli biti imenovani, s° tudi povedali, da CIA ni bila seznanjena z nameravanim libijskim napadom in da frankfurtskega letališča takrat niso nadzorovali zaradi domnevne trgovine z mamili. Američani naj bi v preiskavi ugotovili, da so za eksplozijo letala, v katerem je decembra lani umrlo 270 ljudi krivi pripadniki Fronte za osvoboditev Palestine Ahmeda Džibrila. Nej' menovani funkcionarji so še dejali, da naročnik atentata ni bila Libija temveč Iran, ki naj bi se s tem hotel maščevati za sestrelitev iranskega airbusa julija lani, ko je umrlo 290 ljudi. Močan podmorski potres na Japonskem povzročil le nekaj več strahu Neurje pri Japonski: pogrešajo na desetine južnokorejskih ribičev TOKIO Japonska je ponovno dokazala, da njena protipotresna. služba deluje brezhibno. Predsinočnjim so namreč zabeležili potres 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom 150 kilometrov od japonske obale. Kot običajno so takoj sprožili alarm vzdolž vse obale ob Pacifiku, saj so po takem sunku pričakovali razdejalni tsunami. Prebivalce šestih najbolj izpostavljenih vasi so evakuirali, tako da ni bil nihče poškodovan, tudi gmotna škoda je minimalna. Le eni osebi je padel neki predmet na glavo, ki pa ji je povzročil le buško in nič hujšega. Neki ribič pa je zadobil malenkostne odrgnine, ko je reševal svoj čoln pred valom, ki gg sproži tak podmorski potres. Že res, da predsinočnji tsunami ni imel razdiralne moči, -■ kar je preprečilo večjo gmotno škodo, v vsakem primeru pa bi bil obračun žrtev minimalen. Vse ladje so po alarmu zapustile priveze in se oddaljile od obale, prebivalstvo pa se je za nekaj ur preselilo v notranjost. Ker je bil epicenter 150 kilometrov od severovzhodne . obale otoka Honšu in 30 kilometrov globoko ni bil sunek na kopnem tako močan, da bi poškodoval japonske protipotresne zgradbe in infrastrukture. Želežniški promet so ustavili za nekaj minut, da so preverili tračnice, dve avtocesti pa so zaprli za eno uro, ker so morali preveriti nosilne stebre raznih viaduktov in mostov. SEUL - Iz ure v uro se daljša seznam mrtvih in pogrešanih v strahovitem neurju, ki je prizadelo območje ob juž-nokorejskem otoku Ulreung v Japonskem morju. Do osem metrov visoki valovi so potopili štiri južnokorejske ribiške ladje, drugih 258 ribiških ladij pa je orkansko neurje razpršilo po Japonskem morju. Oblasti v Seulu so takoj zaprosile za pomoč japonsko obalno stražo, ki je že našla trupla 15 ribičev, drugih 35 oseb pa pogrešajo. Oblasti se bojijo, da bo končni obračun še hujši, ker je nemogoče nuditi pomoč vsem, ki so se znašli v tem orkanu. Po približnih ocenah se trenutno bori za življenje na razburkanem Japonskem morju kakih 6.000 južnokorejskih ribičev. Reševanje je obteženo zaradi visokih valov, tako da se lahko na morje podajo le večje ladje, ki jih usmerjajo ižvidniška letala. Morje ob otoku Ulreung, ki je od južnokorejske obale oddaljeno slabih 200 kilometrov, je z,ribami med najbogatejšimi v vsem Japonskem morju, tako da na tem območju poleg ribiških ladij lovijo tudi manjši ribiški čolni. Nič čudnega torej, da se južnokorejske oblasti bojijo končnega obračuna. V podobnem neurju leta 1976 je namreč izgubilo življenje 320 ribičev. V obeh primerih so ribiči nadaljevali s svojim delom, kljub meteorološkim napovedim o nevarnosti neviht. Nepotešena predpraznična lakota kamnitega leva Bliža se »Halloween«, praznik, ko je glavna skrb ameriških in kanadskih otrok prirejanje bolj ali manj uspešnih šal in potegavščin. Neznanci so v gobec kamnitega leva, ki krasi občinsko palačo v Calgaryju, potisnili stare hlače in čevlje... (Telefoto AP) Enako kot v poslanski zbornici Odslej dražji bife v senatu RIM Senatorji in parlamentarni novinarji so včeraj v senatnem bifeju doživeli neprijetno, pa čeprav pričakovano presenečenje. Cene so se namreč dvignile v poprečju za 40 do 65 odstotkov in se tako izenačile s cenami v bifeju v poslanski zbornici, kjer so cene »popravili« že po končanih poletnih počitnicah. Da pa vse le ne bi bilo tako črno, bodo odslej koristniki tega bifeja lahko izbirali med precej bolj pestro ponudbo prigrizkov in pijač. Kljub občutnemu povišanju cen, pa bo vse še vedno precej cenejše, kot je v normalnih bifejih. Podraženi kapučin zdaj stane 500 lir, sendviči so se podražili s 600 na 1000 lir, za glavno mesno jed morajo v senatu plačati 3.500 lir, priloge so po 1000, melona s pršutom pa stane odslej 2.500 lir. Od včeraj so dražje tudi vse brezalkoholne in alkoholne pijače, katerih ceno so prilagodili naraščanju realnih proizvodnih stroškov. Uradni Teheran ne namerava obeležiti desetletnice ugrabitve ameriških talcev TEHERAN-— Jutri bo minilo deset let odkar so ekstremistični iranski študenti ugrabili 52 Američanov in jih kot talce imeli zaprte polnih 444 dni. Pred ameriško ambasado v Teheranu je fanatična množica zažigala slike tedanjega ameriškega predsednika Jimmyia Carterja in vzklikala: »Smrt Ameriki!«. Homeinijevi pristaši so takrat preplezali zid ambasade in se skupaj s talci zabarikadirali v notranjosti poslopja. Mnogi so se danes prepričani,'da je Homeini s svojimi izjavami, da naj bi ameriško veleposlaništvo v Teheranu predstavljalo »leglo vohunov«, vzpodbudil integraliste, da so se tega dejanja sploh lotili in s tem sprožili dolgo krizo, ki je končno privedla do poraza Carterja na predsedniških volitvah, kjer ga je premagal Ronald Reagan. V nasprotju z Jimmyjem Carterjem pa je Homeini to krizo izkoristil za utrditev svojega položaja. Ob tej obletnici iranska vlada ne načrtuje posebnih manifestacij, čeprav nekateri najbolj radikalni pred- stavniki zahtevajo, da se obletnica »proslavi na revolucionaren način«. Toda predsednik Rafsandžani se tem zahtevam upira, kar je treba pripisati tudi njegovim poskusom, da se odnosi z ZDA izboljšajo v okviru njegove politike »odpiranja proti Zahodu«. Zato bi najbrž vsak poskus uradne obele-žitve dogodka izpred desetih, let predstavljal hud udarec tem Rafsandžani-jevim poskusom in ponovno odprl še nezaceljene rane v odnosih med Teheranom in Washingtonom. Paleontologi so imeli tokrat srečno roko BRISBANE, LOS ANGELES - Paleontologi imajo v zadnjem obd°j^ no roko. Pred tremi tedni so blizu avstralskega Ricmonda našli okostje rQ 0ht nega plazilca, ki je živel v morju pred 100 milijoni let. Na podlagi g n3risav njenega okostja (zgornja slika) so s precejšnjo mero umetniške zi i irnel a tega plazilca (spodnja slika), ki je bil mesojed. Še več sreče P Jntinskej\e Argentini ameriški paleontolog Paul Sereno, ki je s sodelovanjem m ok°5^ I mil herrerasvra, ki je bil že na taki evolucijski stopnji, ki so jo .gd v Andih odkril 230 milijonov let, st®!Lvri Pr% Lii, ki so jo imeli d^uše^ 50 in 100 milijoni let. Okostje je tako dobro ohranjeno, koščice in dele očesne roženice. da so na: