AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA NO. 193 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 18TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, K odstotkov ameriških delavcev je se vedno zaposlenih nad 50 ur na teden New York, 17. avgusta. Te-debate, ki se te dni vrši v *°»gresu glede določitve delavcih plač in ur je prilo na dan ^-rsikaj zanimivega iz življenja Povprečnega amerikega delavca. , V račun pride 40,000,000 ame-rikih delavcev, ki so zaposleni. tem številu niso vključeni po-Jedelski delavci. Nova postava, 1 bo določala plače in delovne Jjre> se bo tikala omenjenih 40,-00».0OO delavcev. Preiskava je dognala, da je anes povprečni ameriški delale zaposlen 47 ur na teden. To-a 25 odstotkov ameriških delav- cev je, ki še danes delajo 50 ali več ur na teden. Po 40 ur ali manj ur na teden dela 17 odstotkov ameriških iz-učenih delavcev in 12 odstotkov neizučenih. Od 40 do 45 ur tedensko dela 37 odstotkov ameriških uslužbencev, in od 45 do 50 ur na teden dela 25 odstotkov. Ostali delajo več kot 50 ur na teden. 10 odstotkov ameriških delavcev je zaposlenih po 61 ur na teden. Dasi je mnogo vodilnih industrij že vpeljalo 40-urni delovnik, pa je vendar še vedno nad polovico delavcev, ki delajo več kot 40 ur na teden. Preds, Roosevelt proučuje položaj kitajsko-japonskega spora. Amerikanci imajo radi spopadov v Aziji milijone dolarjev škode Washington, 17. a v g u st a. redsednik Roosevelt je imel ^eraj važna posvetovanja v Be-1 hiši. Poklical je na konferenco državnega tajnika Hulla, natika generalnega štaba Ma-111 Craiga in načelnika ameriške ojne mornarice, admirala Rich-^80 na. Šlo se je gled^ položaja, ki pre-Muje na Daljnjem vzhodu, kaj-1 Položaj je postal kritičen tudi ?"a ameriške razmere. Pričaku-^ se, da bo predsednik Roosevelt v taatkem prišel na dan z izja- v0. državni tajnik Hull in pred-Sedtiik sta govorila o proglasu ^vtralnosti napram Kitajski in aP°nski. Toda tega proglasa bi Se Predsednik poslužil le v skraj-jlettt slučaju. Predsednika naj-skrbi varnost ameriških dr-^vljanov, ki se nahajajo v Šan-8a.iu ali v okolici. Predsednik ima polno moč, da ^oglasi izjemno stanje napram Kitajski in Japonski, toda če to stori, tedaj mora smatrati obe deželi, da sta si ena drugi napovedala vojno, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. Z napovedjo nevtralnosti pa bi prenehala tudi trgovina s Kitajsko in Japonsko, kar bi imelo slabe posledice za Ameriko. Trgovina med Zedinjenimi državami in Kitajsko ter Japonsko je vredna $300,000,000 na leto. Pri tem ni vštetih stotine milijone dolarjev, katere imajo Ame-rikanci investirane v Aziji. Medtem je pa ameriška vlada poslala nadaljne štiri potniške parni ke v šangaj, da vzamejo ameriške državljane na krov in jih odpeljejo domov. Podad-miral Yarnell je tudi odredil, da dobi dve nadaljni vojni ladji v Šangaj, kjer so že sedaj štiri. Federalna rezervna banka v Washingtonu je odredila, da imeriške banke v šangaju začasno zaprejo vrata. \j -- v senatu bi se včeraj skoro začeli pretepati Washington, 17. avgusta. Med je včeraj tekom debate " e^e potrditve senatorja Blacka 2a člana najvišje sodnije, skoro P«šlo do pretepa. Besedni boj Nastal med demokratskim sektorjem Dieterichom iz Uli-.0lsa in demokratskim senator-Burke iz Nebraske. Senator je izjavil, da je senator ack "sumljiv" glede ameriške fstave. Senator Dietrich je na odgovoril, da skušajo gotovi . natorji oblatiti ime senatorja g acka v javnosti. Nato je sko-, Senator Dietrich proti sena-^ JU Burke, da ga udari, toda so senatorji pretep pravoča-bo° Preprečili. Pričakuje se, da Senat danes potrdil imenovanj? blacka za člana najvišje sod- Poziv j °tična rojakinja, ki je posla-2a Hrvatski radio pro-hv.-111' "aj se blagovoli zglasiti ^r. Mihaljevichu na 6031 lrio tlair Ave., ker se sicer ne re ugoditi njeni prošnji. ? Zadušnica Sip a pokojnim Jos. Kožarjem ojj ° brala sv. maša v četrtek Vn :15 zjutraj v cerkvi Marije ^^ebovzete. Sorodniki in prija-tu ! l'anJkega so prošeni, da se r^ijo. li u, laški zrakoplovci so bila, Jlt! v bližini Leghorn, Itali-jetalo je padlo v morje. C. 1.0. unija bo poravnala štrajk pomorščakov New York, 17. avgusta. C. I. O. voditelji so izjavili, da so pri volji poravnati štrajk delavcev v ladjedelnicah, ki traja sedaj že dva meseca in ki je povzročil ogromno gospodarsko škodo. Toda CIO voditelji so stavili dva pogoja, pod katerimi se vrnejo delavci na delo. Prvi je, da kom-panije sprejmejo na delo vse delavce brez razlike. Drugi pogoj je, da se kompanije pismeno zavežejo, da se bodo ravnale po določilih vladnega delavskega odbora in da priznajo kompanije C. I. O. unijo kot zastopnico delavcev, ako bo vladni delavski odbor tako določil. Na štrajku je 15,000 delavcev v ladjedelnicah. Večkrat je prišlo do krvavih spopadov. -o-- Nadaljni prispevek Iz Washingtona se poroča, da je kongres dovolil nadaljnih $75,000 kot vladni prispevek za Veliko jezersko razstavo v Cle-velandu. Kongres je prvotno daroval $100,'000 in sedaj zopet $75,000. Donesek k lanski razstavi je znašal $150,000. Važen sestanek Pozivlje se vse članice Gospodinjskega kluba "Na Jutrovem," da se udeležijo važnega sestanka v četrtek 19. avgusta ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Sestanek je važen in dolžnost članic je, da se udeležijo. — Tajnica. Kongres se brani delavske postave! Washington, 17. avgusta. Kongres Zedinjenih držav bo zaključil svoje zborovanje najkasneje koncem prihodnjega tedna, ne da bi sprejel postavo, ki narekuje minimalne delavske plače in maksimalne delovne ure. Predsednik poslanske zbornice Bankhead je včeraj podal mnenje, da je tekom tega zasedanja nemogoče sprejeti omenjeno postavo, dasi Roosevelt pritiska na kongres. Poslanci kot senatorji bi se radi umaknili tej nameravani postavi. . Odsek za pravila, ki ima sedaj načrt postave v rokah, načrta nikakor neče poslati zbornici v debato. To pomeni, da bi se moralo podpisati 235 poslancev v kongresu, če hočejo izsiliti postavo iz odseka. Toda kot se je izjavil Bankhead, je nekaj takega nemogoče, ker preveč kon-gresmanov nasprotuje postavi. Omenjeni delavski postavi najbolj nasprotujejo senatorji in kongresmani iz južnih držav, ki so mnenja, da bo industrija južnih krajev uničena, ako bo sprejeta omenjena postava. Načrt za postavo ostane v odseku in pride na vrsto v prihodnjem zasedanju kongresa, ali pa bo predsednik Roosevelt najbrž Kako se ubija Paris, 17. avgusta. Francoski časopis Le J our je zbiral od začetka španske civilne vojne vse uradne izjave socialistične vlade v Madridu glede dogodkov na fronti. Glasom teh podatkov so socialisti dosedaj prizadeli nacionalistom sledeče zgu-be: Razbili so 13,4-00 nacionalističnih zrakoplovov, zajeli so 80,000 avtomobilov in tankov. (Toliko jih nimajo vse države na svetu.) Socialisti so nadalje zaplenili sovražniku 6,000 topov, ujeli, ranili in ubili so 2,600,000 nacionalistov. Mesto Cordoba so socialisti že dvajsetkrat vzeli, mesto Toledo šestnajstkrat, Oviedo štiri-indvajsetkrat in Hueso tri-intridesetkrat, toda vsa ta mesta so še danes v rokah nacionalistov. sklical izredno zborovanje obeh zbornic z naročilom, da se sprejme delavska postava. Poleg delavske postave pa povzroča v kongresu tudi boj glede kontrole farmarskih pridelkov veliko prahu. Predsednik je mnenja, da bo letošen pridelek farmarjev tako ogromen, da bodo padle vse cene in bo farmar moral prodajati skoro napol zastonj. Da se to prepreči, je svetoval predsednik, da dobi administracija dovolj veliko svoto na razpolago, da z njo kontrolira poljedelske pridelke, da se spravijo NAJNOVEJŠEVESTI Washington, 17. avgusta. Senatna zbornica kongresa je v torek po šest ur trajajoči debati potrdila senatorja Hugo Biacka za člana najvišje sodnije. Blacku so nasprotniki očitali, da je bil Član Ku Klux Klana, toda dokazati niso mogli ničesar. Aretacije v Warrenu, O. V bližnjem mestu Warren, Ohio, nadaljujejo z aretacijami štrajkarjev pri Republic Steel Co. Vsi aretirani so obdolženi, da so imeli v posesti razstreljiva sredstva, in da so metali dina-mit v privatne hiše ali proti tovarnam. Včeraj so aretirali nekega Mike Spelicha, ki je star 24 let in ki je obtožen, da je imel j v posesti dinamit. Spelich je bil j tudi obtožen, da je streljal nai zrakoplove, ki so v prvih dnevih j jeklarskega štrajka v Warrenu iz Clevelanda dovažali živež za stavkolomce. Pozneje je bil Spelich izpuščen pod varščino. Dosedaj je bilo že dvanajst jeklarskih štrajkarjev na enak način aretiranih. Semenj v Ashtabula county Danes je otvoritev okrajnega semnja (County Fair) v Ashtabula county, kjer je stotine slovenskih farmarjev. Semenj bo trajal do 20. avgusta. Ashtabula county je poznana kot ena največjih in najboljših okrajev v državi Ohio. Semenj se vrši v glavnem mestu okraja v Jeffer-sonu. Washington, 17. avgusta. Predsednik Roosevelt je danes odredil, da se pošlje nadaljnih 1,200 ameriških marinov v Šangaj, kjer divja vojna. Marini odpotujejo iz San Diego, Cal. Obenem je predsednik Roosevelt zahteval $500,000 od kongresa, da se pomaga ameriškim državljanom v vojni zoni. Chicago 17. avgusta. Po vsej Ameriki je zavladala neznosna vročina. Koruza v zapadnih državah je že močno trpela radi vročine. Nad 100 ljudi je že umrlo. Toplomer je v Cleve-landu kazal včeraj 91 stopinj. Za jutri prerokujejo bolj vroče. Cleveland. —.Thomas J-Martin član šolskega odbora v Clevelandu katerega je potrdila C. I. O. unija za svojega županskega kandidata se je v torek odpovedal kandidaturi. Izjavil je da bo podpiral John McWilliamsa demokrata za župana. C. I. O. člani bodo glasovali za McWilliamsa. Washington 17. avgusta. Predsednik Roosevelt je danes podpisal postavo ki dovoljuje $2,400,000, da se zgradi v Clevelandu nov moderni most na Main Ave. Da se je to zgodilo, se je najbolj prizadeval senator Bulkley. Reinosa, špadija, 17. avgusta. Nacionalisti »o zajeli v torek 15,000 mož broječo armado španskih socialistov na fronti pri Cantabrian Sjtras. To je največje število" vojakov, ki so bili zajeti hkrati, odkar se je začela španska civilna vojna. Zajeti vojaki so tvorili najboljši del španske vladne armade, ki je branila važno mesto San-tander. Omenjeno mesto bo v kratkem padlo. Šangaj, 17. avgusta. Japonsko armadno poveljstvo na Kitajskem hiti na vso moč pošiljati nadaljne čete v šangaj, da re. ši življenje 10,000 japonskih vojnih mornarjev, katero so Kitajci v Šangaju *aJeli in jih bodo v kratkem pobili, ako ne pride pravočasno japonska pomoč. in potegnejo na trg v drugem 1 letu, ko bo mogoče slaba letina. Toda temu načrtu Roosevelta se ustavljajo senatorji iz južnih 'držav, ki želijo, da se najprvo . naredi postava za kontrolo cen bombaža. Roosevelt pa želi naj-! prvo kontrolo nad vsemi farmar-skimi pridelki in temu se senatorji upirajo. Tako je prišel kongres na mrtvo točko in vse pričakuje, kdaj bo konec zasedanja, ker ne more priti do sporazuma. Vse to pa kaže, da kongres, kakor hitro se poslovi iz Washingtona, ne bo dolgo počival, kajti Roosevelt je odločen ponovno poklicati kongresmane k izrednemu zasedanju. Tekom sedanjega zasedanja kongres ne bo druzega naredil kot sprejel postavo glede gradnje novih hiš, dovolil bo naknadno svoto za getove stroške in sprejel postavo za one, ki se iz-ogibljejo davkom. Poslanska zbornica bo ta in drugi teden zborovala pozno v noč, da reši vse, kar je absolutno potrebno, dočim je senatna zbornica rešila skoro vse in le čaka znamenja, kdaj se poslanska zbornica odgodi. Na Japonskem ni navdušenja za vojno. Japonska vlada je zaprla konzulate na Kitajskem Tokio, 17. avgusta. Japonska vlada je odredila, da se zapre japonsko poslanstvo v Nankingu, ki je glavno mesto Kitajske. Obenem je vlada poklicala vse japonske konzule na Kitajskem domov. Japonski poslanik na Kitajskem, Šigeru Kavagoe se nahaja v Šangaju, kjer že mudi že od 7. julija, ko so izbruhnile sovražnosti med Kitajci in Japonci. Japonski prebivalci v mestih Canton, Čefoo in v šantungu so dobili povelje, da se vrnejo domov. Japonska vlada bo sklicala v kratkem izredno zasedanje parlamenta, da slednji dovoli nadaljni denar za vojno proti Kitajcem. Ameriški poročevalec James Mills, ki je pravkar zapustil japonska tla, pripoveduje, da se vršijo na Japonskem velike priprave, toda nikjer ni opaziti narodnega navdušenja za vojno. V' kratkem bo imela Japonska 100,000 mož na kitajskih tleh, toda mase naroda doma, ki bodo morale končno plačat? za vse to, so ostale pri vseh vojnih pripravah hladne. Japonska vlada vrši sicer ogromno propagando, da navduši narod za podjetje proti Kitajcem. Odziv naroda je le slaboten. Japonce skrbijo visoki davki, poleg tega pa draga živila. Kljub temu pa imajo svoje hiše okrašene z narodnimi zastavami in se shajajo na kolodvorih, da kričijo "banzaj" odhajajočim vojakom. Pri vsem tem pa skrbi Japonsko kaj bo, ako se ne bo mogla zanesti na mandžursko armado, že se govori o revolti v Mandžuriji. In probujena Kitajska povzroča Japoncem mnogo več težav, kot so jih prvotno pričakovali. Kitajci so skoro premočni za Japonce Na počitnicah New York, 17. avgusta. Najmanj- S0,060(;000 Ame-rikancev se je letos podalo na počitnice in obiskalo razna letovišča v Zedinjenih državah ali pa v Evroqri. To število je rekordno za vse čaae. Po letalih se je letos prevozilo 25 odstotkov več ljudi kot layisko leto. železnice so dosegle isti rekord, ki so ga imele v 'najbolj prosperitetnem letu 1920. Promet na parnikih je za 30 odstotkov večji od lanskega leta, V Evropo se je podalo 22 odstotkov več Ameri-kancev kot lani. 10,6U potnikov se je peljalo na parnikih preko oceana v prvem razredu, 7,827 v drugem razredu, 10,455 v turi-stovskem razredu in 27,811 v tretjem razredu. Avtomobili so letos prevozili za 10 odstotkov več ljudi kot lani, busi za 15 odstotkov več. Računa se, da so potrošili Amerikanci letos do $2,-000,000,000 za počitnice. -,—o- Ponesrečen rop Včeraj dopoldne je prišel v urad Southwestern Building & Loan Co. na Lorain Ave. in W. 96th St. neki moški, ki je izročil uradnici notico, naj bo mirna, dočim bo on jemal denar. Napisano je bilo tudi, da ima ropar bombo v žepu. Blizu stoječi blagajnik posojilnice je pa takoj uganil, da je nekaj narobe. Pritisnil je na električni gumb in poklical policijo, toda tudi ropar je dognal, da je nekaj narobe in je v naglici pobegnil. V uradu posojilnice je celo "pozabil" en dolar. Dasi so ga lovili, pa ga niso mogli najti. Kokošja razstava V letu 1938 bomo imeli v Clevelandu ogromno razstavo perutnine. Razna perutnina pride v Cleveland iz vseh delov sveta na razstavo. Najmanj 250,000 ljudi bo obiskalo razstavo. Kongres je že dovolil $100,000 podpore za to razstavo. Tientsin, Kitajska, 17. avgusta. Enako kot v šangaju se vršijo tudi v severni Kitajski ostri boji med Kitajci in Japonci. Kitajske čete se izredno hrabro držijo. Japonci ne morejo naprej. Pri Nankovu obstreljujejo Japonci že en teden kitajske postojanke, ne da bi se slednje za las podale. Japonska namerava poslati proti Nankovu nadaljnih 20,000 vojakov. Nankov se je izkazal kot mnogo trši oreh, kot so pa Japonci pričakovali. Včasih so Kitajci takoj bežali pred Japonci, to pot so pa sklenili, da se ne podajo. --o—- Ogromni stroški za javne ceste v Ameriki Washington, 17. avgusta. Državni oddelki za javne ceste v 48 ameriških državah so dobili tekom leta 1936 za napeljavo in popravo cest ogromno svoto $1,-145,590,000 iz zvezne blagajne, ali $234,000,000 več kot eno leto prej. Posamezne države so pa v isti namen potrošile še iz svojih blagajn $68,000,000, kar so pa vse plačali lastniki avtomobilov potom raznih davkov. Za nove ceste se je plačalo lansko leto nič manj kot $608,000,000, dočim so veljale poprave in vzdrževanje cest $237,000,000. Skoro 2,500 milj novih cest je bilo dograjenih v letu 1936. -o- Naš šolski odbor Včeraj bi moral imeti šolski odbor svojo redno sejo. Seja se je tudi vršila in sicer na sledeči način: zapisnikar šolskega odbora je prišel v dvorano, kjer se zboruje. Nihče ni bil navzoč. Zapisnikar čaka pol ure. Nikogar ni. Zapisnikar začne klicati imena sedmih članov šolskega odbora. Nihče se ni odzval. Zapisnikar reče: "Odsotnih je sedem, navzoč nihče, seja je zaključena." Tako se skrbi za cleveland-ske šole. "Slavčki" Opozarja se "Slavčke," da pridejo v četrtek ob 10. uri dopoldne pred S. N. Dom, da se bodo slikali za spominsko knjigo. Dečki naj imajo bele srajce in črne hlače, deklice pa modre bluze, črna krila in črne pentlje. Pridite vsi točno. — Tajnica. "Dr. Kernovi spomini" Vodstvo javne knjižnice v Clevelandu nam sporoča: St. Clair podružnica javne knjižnice v Clevelandu, ki ima danes 3,314 slovenskih knjig na razpolago. je dobila novo dragoceno knjigo v svojo zbirko. To je knjiga "Spomini ob tridesetletnici, prihoda v Ameriko," Pisatelj je dr. F. J. Kern, lokalni zdravnik. St. Clair knjižnici sta bili doposlani dve knjigi v dar. Knjiga je še posebno zanimiva, ker pripoveduje, kako je nastala slovenska naselbina na St. Clair Ave. Opisuje silne boje in napore prvih slovenskih naseljencev, ki so prišli večinoma iz kmečkega stanu in ki so ustvarili tako moderno naselbino danes. Dr. Kern je spisal tudi An-glo-slovenski slovar, ki je danes j ako redek in dragocen. St. Clair podružnica ima par izvodov tega slovarja, toda radi izredne dragocenosti te knjige, se jo ne posojuje, pač pa se rabi samo v knjižnici za informativne svrhe. --o- Milijardo za davke V letonjem letu bodo plačali ameriški lastniki avtomobilov najmanj en tisoč milijonov dolarjev za razne davke. Lastnik avtomobila je danes najbolj obdavčen človek v Ameriki. Ameriške tovarne za avtomobile so prodale letos v sedmih mesecih za $2,968,101,160" vrednosti avtomobilov in posameznih delov. Lastniki avtomobilov so plačali $600,000,000 davka samo za ga-sclin. Pozdravi Iz Lemonta, 111., pošiljajo pozdrave v Cleveland sledeči: Mrs. Rosie Klemenčič in sin, Mary švigel, Mrs. Mary Lovko, Angeline Kness, Antonia Kness, Fanny Zupančič, Mr .in Mrs. Joseph Oražem in Mr. in Mrs. Frank Perme. — Iz Windberja, Pa., se je spomnil svojih prijateljev s pozdravi John Trattar, in iz Forest City, Pa., pozdravljata Mr. Karl in Mrs. Mary šmigovec. Prav lepa hvala vsem skupaj za lepe pozdrave! Dividende Borštnarjev Vsi oni, ki ste deležni dividende pri društvu Kat. Borštnarjev, naj se gotovo udeleže seje v petek 20. avgusta v navadnih prostorih. * 8,000 šoferjev v Parizu je zaštrajkalo, ker je vlada zapo-vedala zvišanje voznine. mi' ' "AMERIŠKA DOMOVINA" /MERIC AN HOME — SLOVENIAN DAILY NEW 8 PAP EM. »: 17 at Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: fca Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za. Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $550; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 centa. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. tf.B. and Canada, $3.00 for S month«: Cleveland, by mall, $3.50 for 8 month«. Cleveland and luclld, by carrier«, $6.50 per year, $8.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year._Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at (leveland, Ohio, under the Act of March 8d, 187».__. ii No. 193, Wed., Aug. 18, 1937 BESEDA IZ NARODA j , ................... ■ ■ ■ -.......k Vlada in današnji delavski položaj Osebe, ki so tekom zadnjih štirih let opazovale korakanje ameriškega delavstva pod novim dealom k boljši bodočnosti, zlasti pa k popolni organizaciji, ker jim je administracija predsednika Roosevelta dajala indirektno podporo, se sedaj ponovno ozirajo na predsednika Roosevelta, o katerem se sodi, da namerava spremeniti svojo dosedanjo taktiko napram delavskim borbam in perečim delavskim problemom. Zvezna vlada, ki je dalj časa molčala k vsem dogodkom na delavski fronti, zlasti pa skoro mižala z očmi, ko se je začel veliki in usodepolni jeklarski štrajk, je zadnje čase storila tri korake, ki so pomembni tako za delavske organizacije kot za ameriške industrije sploh. Da je predsednik Roosevelt sit neprestane borbe in trdovratnosti, ki obstoji enako pri kompanijah kot pri delavskih voditeljih, nam dovolj priča njegov izraz: "naj se kuga naseli v obeh hišah!" Te besede ne kažejo samo na nevoljo predsednika, pač pa skoro kažejo na nekako ner-voznost. Nadalje je prišla pred nekaj dnevi na dan delavska tajnica Frances Perkins, ki je v precej ostrih besedah obsodila takozvane sedeče štrajke. Dočim so bili ti sedeči štrajki na vrhuncu, se ni oglasil noben vladni odgovorni organ, kakor hitro so pa ponehali, pride delavska tajnica na dan z izjavo, da so enaki štrajki nepostavni. Z izjavo je prišel na dan tudi trgovinski tajnik in ožji Drijatelj predsednika, Roper, ki je precej jasno povedal, da ameriška javnost ne bo dolgo trpela nepotrebne prepire, ooboje in spopade in da je čas, da pridejo odgovorni čini-relji v kratkem do treznosti. Kaj vse sledi iz teh izjav? Ali bo predsednik Roosevelt v resnici spremenil svoje stališče? Nekaterim se zdi, da smatrajo za popolnoma naravno, da ker je predsednik Roosevelt obsodil preveč nasilne manifestacije CIO organizacijskega dela, da bo začel John L. Lewis sumničiti predsednika, da je odpadel od njega in da bo Lewis začel se pripravljati na prelom prijateljstva s predsednikom. Toda oni, ki v Washingtonu položaj dobro poznajo, trdijo, da se nič kaj takega ne bo zgodilo. Roosevelt vsaj v najbližji bodočnosti ne želi nobenega preloma z Lewisom, kar se tiče organizacijskega dela ameriških delavcev. Resnica pa je, da se nekaj pripravlja, toda kdaj bo godno in za javnost, nihče ne ve. Gotovo je, da bo predsednik ubral druge strune, toda kako in kaj je morda znano samo enemu ali dvema njegovih najožjih svetovalcev. Kot trdijo nekateri poznavalci položaja se Roosevelt niti odločil ni, kako daleč naj krene in kaj naj stori, da ne bo kje nezadovoljstvo bruhnilo na dan. Predsednik Roosevelt v prvi vrsti iskreno želi, da se delavske plače izboljšajo in da se delavske okoliščine spremenijo v toliko, da bo delavski standard ameriškega delavca lahko za vzgled vsem drugim. Toda kako naj se vse to zgodi, o tem sam predsednik še nima jasnih nazorov. Prepričan je, da bo vzelo več let, predno pride do popolne jasnosti tozadevno. Roosevelt je zadnje čase namignil nekaterim voditeljem v kongresu, da bo končno potrebno, da zvezna vlada potom kongresa ustvari gotove delavske smernice, po katerih se bo ravnala vlada in katerim bodo morali slediti tudi delavski voditelji pri svojem organizacijskem delu. Ustvaritev takih Smernic bi vzela kongres najmanj tri leta, ker morajo biti narejene na podlagi mnogih izkušenj iz pretekle dobe. Praktično uvajanje in popravljanje takih delavskih smernic pa bi vzelo nadaljnih pet do sedem let, predno bi koristile svojemu pravilnemu namenu. Prvi začetek tozadevno je že narejen, ko je Roosevelt prisilil kongres, da debatira o njegovem načrtu glede minimalnih plač in glede maksimalnih delovnih ur. Roosevelt želi, da kongres še tekom tega zasedanja sprejme dotično postavo, namreč, da se delovne ure ameriških delavcev znižajo, a ob istem času plače zvišajo. Delavcem bi bilo s tem ustreženo, obenem bi pa nadaljni stotisoči lahko dobili delo. (Konec prihodnjič) Kaj pravile! Ivan Jontez piše v Prosveti, da onih 80,000 tisoč dolarjev, ki jih je vlada potrošila za Jugoslovanski kulturni vrt ni videti nikjer. Razumemo tiho tožbo Jontezovo. On bi menda rad videl, da bi bili ti dolarčki v bušljih razstavljeni po kamnih, ali pa da bi viseli po drevju kot cukrčki z božičnih dreves. Nima slabega okusa, ta ljubi Janko Bambič. * * * Vsa čast slovenskim ženam in dekletom, ki §0 se pričele tako živahno zanimati za naše narodne ngše. To in pa naša narodna pesem je edino, kar nas še napravlja Slovence v tujini. * * * Stari doktore Walz bo letos kandidiral za councilmana. Mi-el na županski stolček je bržkond čisto opustil. Kakor je majhen pa star, pa se bo precej slišalo od njega. Kako se počutimo Ameri-kanke v Jugoslaviji (Piše Rose Homovec) Morda vas bo zanimalo, če opišem nekoliko pogreb nadškofa Jegliča, ki je bil tako veličasten, da kaj takega še nismo videli in tudi morda nikdar več ne bomo. Z mamo sva bili ravno tisti dan v Ljubljani, ko so pripeljali tje škofovo truplo za pokop. Truplo je bilo položeno v škofovi palači na mrtvaški oder in ker ga je šel lahko vsakdo kropit, sva šli tudi midve. Ko sva šli gori po stopnicah, sva srečali škofa dr. Rozmana. Nagovorili sva ga povedali, da sva iz Amerike. Bil je silno prijazen in naročil je pozdrave za vse slovenske rojake v Ameriki. Omenil je tudi, da pride morda še ponovno na obisk v Ameriko. Bil je videti zelo vesel, da je segel v roko dvema Amerikanka-ma. Midve' sva bili pa tudi silno počaščeni, da nama je dal toliko svojega dragocenega časa nama na razpolago in se tako neprisiljeno razgovarjal z nama. Truplo nadškofa Jegliča je ležalo v 3. nadstrojju in vse po stopnicah so stale častne straže, oblečene v črno in srebrno. Mrtvaški oder je bil v veliki dvorani, kjer ni bilo nobene druge barve kot črna; tudi na stropu. Pred krsto je stala miza, na kateri so bili razloženi vsi škofovi redovi, dalje kapa in palica in vsi škofovski ornamenti. V pondeljek 5. julija se je pa vršil žalni sprevod po ljubljanskih ulicah. Ljudje iz vse Slovenije so prihiteli skupaj, da se udeleže zadnjega sprevoda priljubljenega dušnega nadpastir-ja. Za ta dan sp uvedli posebne vlake in voznina je bita' na polovico znižana, časopisi so pisali, da se je udeležilo pogreba nad 50,000 ljudi. Midve sva hoteli iti v cerkev, kjer se je vršila pogrebna maša. Toda v cerkev niso pustili drugega kot duhovščino in sorodnike pokojnega nadškofa. Maša je trajala od devetih do 10:45. Takrat so začeli zvoniti zvonovi po vseh ljubljanskih cerkvah. Žalno in tužno so brneli zvonovi. Stali sva pred kavarno Emono in videli ves veličastni sprevod, ki se je vil mimo od enajstih do 12:45 popoldne. Tako ogromen je bil. Bil je to res prizor, ki ga ne bom nikoli pozabila. Dve uri stati na enem mestu, ni kaj prijetno, toda v takem slučaju človek prav nič ne čuti utrujenosti. Zdaj bom pa še opisala en nesrečen dan, ki se nam je pripetil v nedeljo 6. junija. Mala družba se nas je namenila, da gremo peš v Avstrijo, kjer je bil napovedan koncert nekega moškega pevskega zbora. Eno uro smo hodili, predno smo prišli do avstrijske meje. Tedaj smo pa, pronašli, da smo pozabili doma svoje potne liste. Obmejna straža je izjavila, da ne bomo smeli iti na Koroško, v Avstrijo. No, pa smo šli vseeno. Menda j a, zakaj smo pa iz Amerike. Ker nismo mogli in smeli naravnost, smo šli pa po ovinkih. Hodili smo kake štiri ure, čez hribe in doline (največ čez hribe), da smo Ugodili svoji trmi in smo končno le prišli na Koroško. Poslušali smo koncert pevcev, ki jih je bilo kakih 60. Petje je bilo zares lepo. Proti sedmi uri zvečer smo pogledali na nebo in ugotovili, da bo morda dež. Dekleta, alo domov! je rekla naša mama. Ampak kako ? Nazaj pes čez te hribe skoro pe kaže, ker bo kmalu noč, torej se ozremo za kakšnim vozilom- Res se nam posreči dobiti v najem nek star avtomobil, ki je zagledal luč tega sveta še leta 1927, torej je veliko poskusil na tem svetu, že smo se naložili, ko se lastnik avtomobila naenkrat spomni, da je avtomobilček že zjutraj zarental drugim ljudem, ki so voznino tudi že plačali. Ampak ta človek ni vedel, da se Amerikanci ne podamo kar tako, pa smo začeli debatirati na dolgo in široko. Mi smo trdili svoje, on pa svoje. Avtomobil pa ni rekel nič, ker mu je bilo pač vseeno, koga bo peljal. In ko se tako prav ognjevito poganjamo vsak za svoje pravice in se sklicujemo, da ima Amerika največjo pravico na tem cvetu, kaj mislite, koga zagledamo koračiti umerjenih korakov proti nam? Nikogar drugega kot utelešeno obmejno stražo, ki nam je zjutraj prerokovala, da ne bomo videli Koroške brez potnih listov. O, Marička, kaj bo pa zdaj. Naša mama se je kar križala, saj jo poznate, kakšna je v takih slučajih. Well, napravili smo se, kot bi ga ne videli, še manj pa poznali. On nas je pa gledal in gledal, kot bi nas že nekje videl, pa da se ne bi mogel spom-niči kje. Seve, menda ni mogel verjeti, da bi bili mi tisti, ki nas je zjutraj spodil domov od meje. V tem je šel lastnik avtomobila v hišo, po klobuk, mi smo pa vozniku še malo primazali v široko odprto dlan in avtomobilček je kar poskočil izpred gostilne. V tem je pa že začelo deževati in začeli smo vzdigovati streho pri avtomobilu. No, predno smo jo postavili, smo bili že vsi premočeni. Sicer si pa nismo itak dosti pomagali, ker streha je puščala kot star, preluknjan dežnik. Ko se vozimo po nekem strmem klancu, je začel avto naenkrat neznansko kihati in iz radiatorja se je začelo kaditi, kot bi v njem kdo žgal oglje. Voznik je avto ustavil in modro izrekel, da bo treba vode. Kdo bo šel po vode? Voznik da ne, ker mora držati za zavore, drugi pa zopet ne, ker nikomur se ni ljubilo ven na dež in v blato. Končno se pa le eden ponudi, da bo prinesel vode. Voznik mu naroči, naj gre-doč še kamenje podloži pod kolesa, da se ne bomo ritensko odpeljali nazaj na Koroško. France, ki je šel po vodo, dolgo ni prišel nazaj. Ko je končno prišel, je povedal, da je moral vodo nabirati po skalah, kjer teče počasi, drugič da je temno in tretjič, da ima steklenica majhen vrat. No, končno je bil avto napcjen in šli smo naprej. In kc pridemo končno do obmejne straže, koga smo zagledali najprej? Gotovo ste že uganili, da prav v tistega stražnika, ki se je moral na kak način pred nami pripeljati tje. Zdaj smo pa v paci, smo si mislili. Dolžil nas je, da smo bili nepostavnim potom v Avstriji, mi smo pa trdili, da nismo mi tisti, ki nas je zjutraj ustavil. Nc, končno, smo pa uvideli, da je najboljše povedati vse po pravici in tudi smo. Jezen je bil, vam rečem, da smo tako grdo ukani-li slavno avstrijsko oblast. Bali smo se, da nas bo zaprl, kar bi lahko storil, pa še kihniti ne bi smeli. Ko nas je pošteno ozmerjal od vseh strani, nas je pa končno le spustil. Slava njemu in avstrijski financi! Pripeljali smo se do strmega klanca, ki pelje v dolino. In midve z mamo sva rekli, da je tukaj za naju zapik, da se v tej koreti ne bova peljali po taki strmini in s takim žlajfom. šli sva v edino gostilno v tem kraju in prosili gostilničarja, da bi naju zapeljal domov s konjem. Obljubil je in druga naša tovaršija se je brez naju odpeljala dalje. Gostilničar je zapregel konja in prišel povedat, da je voz pripravljen. Ko pa pridemo ven, ni bilo konja nikjer. Blisk in grom ga je najbrže preplašil, da jo je ubral na svojo rolco. Drugi dan so ga dobili v sosednji vasi. Pre- nočili sva torej v tisti gostilni in drugi dan odšli peš domov. Saj je bilo komaj eno uro hoda do doma. Tako se je končal ta naš izlet na Koroško. Še mnogo drugih se nam je pripetilo tukaj, pa bi bilo preveč, če bi hotela vse opisavati. Vam jomo že vse povedali, ko pridemo domov. Enkrat nameravamo napraviti še en izlet gori v planine, potem se bo pa treba počasi odpravljati nazaj proti naši Ameriki. Kakor težko pogreša-vi tukaj naše drage iz Amerike, pa se bo vseeno težko odtrgati od tukaj. Težko bo slovo, že naprej veva. Pa saj vse tako kratko časa traja na tem svetu. Tukaj nama tako strežejo, da se bova kar razcartali in ko pridevi zopet nazaj v Ameriko, ne bova hoteli drugega delati kot pupkati in papkati, pa ajčkati. No, če bo prilika nanesla in ne bova šli z Urško žet ali plet, bom pa še kaj pisala. Ob zaključku pa prav lepo pozdrav-ljavi vse naše znance in prijatelje in, kakopak, najbolj pa našega ata in mojega soproga Billa. » Urška Šepic in Rose Homovec. drla. Več vinogradov s trsjem' vred je voda popolnoma odnesla. Nižje, doli proti Dolu, je bilo pa še hujše. Pri Strgarju je voda odnesla hišo in mlin. Domači so se v prvi sili zatekli na peč, a dež na dež in voda le kar naprej, da so bili že na peči v življenski nevarnosti. Komaj so še pobegnili v temni noči in zbežali v hrib. S hriba so s strahom gledali, kdaj izgine v hiši luč, ki so jo pustili goreti na peči. Vedeli so, da kadar bo izginila luč, da bo izginil tudi njih ljubi in edini dom. No in izginilo je vse, da ni ntfti najmanjšega sledu, kjer je bila kaka stavba. Pri Francu Kodriču, Mlinar-čkov France, je ostala hišica in mlin, a druga gospodarska poslopja so pa izginila. Tam, kjer je stal hlev, svinjaki, senica in druga poslopja, je le deroča voda, Ta je bil najbolj občutno prizadet. 90 kokoši, 8 prašičev, vse je odnesla voda. Vozovi in vsa oprema je izginila bogve kam. Ljudje so vsi obupani in zbegani, da se morajo vsakemu smiliti v srce. Brez jela, brez pitne vode, pa tudi brez suhih drv so ostale te sirote. Poprej tako veseli ljudje, se jim danes bere na obrazih le žalost. Kar je pa še najbolj žalostno je pa to, da se prav malo ali skoro nihče ne zmeni za te preubo-ge ljudi. Pomoči od nikoder. Obeta se, da jim bo banovina pomagala, a do danes, že tretji dan, ni bilo še nikogar, ki bi jim vlil v njih žalostna srca kapljico upa v bodočnost. Zato se jaz v imenu teh revežev obračam na vas, dobrodušne Amerikance, da bi se zavzeli in darujte za to ubogo zbegano ljudstvo. Vsak nikelj je dobrodošel. Če bi bila jaz tam, bi sama nabrusila pete in bi prosila in prosila, da bi kaj nabrala. Prosim prav lepo Tončko Jevnikovo, da bi ona poskusila in dobila kak dar. Saj ona rada vsakemu pomaga, še najbolj pa njenim Križevcem in vem, da ne bo odpovedala sodelovati. Reveži so res veliki. Mislim, da pridem okrog 3. septembra nazaj in takrat vam bom pa kaj več ustmeno povedala. Kličem pa vam vsem, ki boste to brali: odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! S pozdravom in na svidenje vam kliče Francka Kodrič. Francka Kodrič piše Drnovo, Jugoslavija, 3. avgusta, — Ker sem obljubila, da od časa do časa poročam v Ameriški Domovini, kako se bomo Amerikanci počutili tu, v naši lepi rojstni domovini, izpolnjujem danes to' obljubo. Le žal, da ne morem nič kaj veselega poročati v daljno Ameriko. Tu, mesto da bi imeli vesele in sreče polne čase, pa moramo le gledati, kdaj se pripode zopet črni oblaki po nebu in ubogemu kmetu uničijo vse, prav vse. Tu je vreme tako: če ni zjutraj dež, grom, strela in toča, je prav gotovo na večer ali ponoči, že vreme nam je marsikatero uro veselja spremenilo v uro žalosti. A največja žalost se je pa naselila v našo lepo krško okolico v nedeljo 1. avgusta zvečer. Pri naši hiši smo ravno obhajali slavnost zlate poroke mojih staršev, ko se ves dan že itak kislo vreme zvečer spremeni v pravo nevihto. Seve, ob zvoku godbe in petja nismo niti videli, niti slišali grmenja, le blisk nam je včasih vzel vid. Hujšega ni nikdo opazil in veselje se je nadaljevalo do ranega jutra. Drugi dan so pa ljudje prihajali z novicami, da kakšne strašne reči so se godile v naši sosedni fari, v lepem sv. Križu in okolici. Najprej skoro nismo hoteli verjeti v te grozne novice, a končno so nas pa le prepričali. Pripovedovali so neverjetne reči, ki jih ni mogoče verjeti, če se človek sam ne prepriča na lastne oči. Tako smo se tudi mi podali na kraj nesreče in res videli strašne stvari. Pred par dnevi prelepi Sv. Križ, je danes prava ruševina. V hišah so imeli ljudje vode do poldrugi meter. Nesnage je bilo vsepovsod naplav-ljeno. Tretji dan, ko se je bila voda že odtekla in zlila v potok, ki je bil podoben deroči Krki, so ljudje vsi umazani in blatni nosili pohištvo iz hiš. Pohištvo je vse izgledalo, kot bi ga kdo z blatom namazal. Začeli so pohištvo omivat in čediti hiše. Pri Kerinu so ravno postelje nosili iz hiše, ko smo se mi tje pripeljali. Modroci vsi umazani in vsa postelja blatna in mokra. Težko, če bo še uporabna. Taka slika je bila skoro pri vsaki hiši. Perilo, obleka, živež, vse uničeno. Kozolci, hlevi, svinjaki in druga lesena gospodarska poslopja porušena, ali pa za več metrov prestavljena. In kje so krasni vrtovi? Niti pozna se ne, če je bila kdaj vsajena kaka cvetlica. Vse je voda odnesla in z blatom zakrila. Drugega ni ostalo kot kamenje in blato. Ko pridemo v vas šutno, kjer je Frank Banič doma, je bilo pa še hujše, še tretji dan je voda Sodni dan nad Dobre-poljem Dobrpolje, 27. julija. Do-brepolci so včeraj na večer preživeli pravi sodni dan. Kar iznenada so se nad dolinico zbrali težki oblaki, udaril je blisk in vsula se je toča. Vihar, toča in naliv so uničili uboge Dobrepoljce in jih oropali edinega, kar so imeli. Danes je kotlina najrevnejši del naše Slovenije. 456 posestnikov je uničenih, uničen jim je živež, uničeno polje, uničeni domovi. Lakota in težka skrb sta se naselili v njihove domove, grozeče pa se ponavlja vprašanje, kaj bo z njimi nekaj mesecev kasneje, ko se bo revščina pokazala v vsej obsežnosti in ko bodo iz shramb pospravili še tisto, kar so mogli rešiti pred vodo in viharjem. Pondeljek je bil v Dobrepo-ljah izredno lep dan. Ljudje so delali po polju in pospravljali s pašnikov mrvo. Okrog pete ure popoldne pa se je začelo nebo temniti. Oblak za oblakom se je kopičil in valil z izredno hitrostjo od Turjaka čez dolino proti Zdenjski vasi. V tako kratkem času se je stemnilo, da ljudje niso utegnili niti pomisliti na kaj hujšega, le pohiteli so pospraviti seno na kupe in se odpravljali domov. Takrat pa je že silen blisk prerezal ozračje. Strašno je zabobnelo in med grmenjem se je vsula debela, a suha toča. Silen vihar se je zagnal v dolino in začel pustošiti. Toča, ki je bila robata in debela ter težka do 30 dkg, je klestila vse, kar je pognalo na dobrepoljskih njivah. Ce-frala je sadno drevje, koruzno latje in stroke ter klestila po fižolu. Vihar je opravil š-hujše. S streh je trgal opeko, ki je frčala naokoli kakor drobne črepine. S sadnih dreves, ki so bila letos izredno bogato obložena z jabolki, hruškami in češpljami, se je vsi-palo še nedozorelo sadje. Lomile so se veje in padale na strehe zraven stoječih hiš. Še ni minulo dobre pol minute, ko je debela toča brez prenehanja tolkla po vsem, kar je zadela, že se je pogreznilo nebo nad Dobrepoljem. Oblaki so kar padli nad dolino, iz njih pa se je vlila ploha. Nebo se je odprlo. Lilo1 je kakor iz škafa. Čeprav je dobrepolj-ska dolina kraški svet, pa ni mogla požreti vseh vodnih množin, ki so se stekle iz oblakov. Skozi razkrite strehe je lila voda v notranjščino hiš, trgala strope in lila ubogim ljudem na glave. Preplašeni ljudje so bežali v kleti. Pa kaj je pomagalo, ko je voda začela tudi s ceste dreti v hiše. Strašne trenutke so preživeli Dobre-poljci. Zunaj je treskalo kar naprej, vihar je divjal in pred očmi vaščanov uničeval vse, na kar so kmetje še upali. Pre-" ko polja pa se je valil umazan veletok vode, ki je ni gnala samo sila dotoka, temveč še mnogo bolj pritisk vetra. Valovi so pljuskali ob hiše, voda je vdirala v kleti in stanovanja. Ljudje so postali obupani in zmedeni. Nad glavo jim je voda predirala strop, a pod nogami je začela izpodkopavati temelje. V nekaj minutah so bile kleti polne vode, polne pa tudi blata, gnoja in listja, ki ga je priplavil tok. Od severozapadne strani, odkoder se je pripodila nevihta, pa je toča razbila vse šipe. Žvenketaje so se drobila stekla, skozi odprtine pa je spet nevzdržno lil dež. Nič ni več ostalo suhega. Dvajset minut se je trgalo nad Dobrepoljem. In ko so se razpregli najtežji oblaki od Dobrepolja drugam, je ponehal tudi vihar. Le močan dež je lil dalje. Dvignila se je tudi megla, ki je bila med neurjem legla na zemljo. In prvi pogled je obrnil ubogi kmet na polje. Vse uničeno, vse —- ! Voda se je preko njiv, pašnikov in cest še vedno valila vsevprek. Zlivala se je v kraške kotanje, ki niso mogle pogoltniti tolikih množin vode. Pred hišami so bila tla postlana s tisoči koščki opeke, ki jo je veter potrgal s streh in razmetaval naokrog. Jabolka in čeŠ-plje so pokrile travo. V oknih pa so štrleli ostri kosi razbitih šip.' V kleteh blato in voda, po kateri je plavalo vse, kar je bilo prej spravljenega. Streha odkrita, a skromno pohištvo napojeno z vodo. Še strašne j še je bilo zunaj na polju. Toča je zbila vse-Za ajdo sploh ne ve nihče več. (Dalje na 3. strani) (e verjamete alf pa M Delavec vpraša v tovarni za delo. "Kje ste nazadnje delali?" £a vprašajo. Tam in tam in tam, pove ta. "Kaj v petih letih ste delali v dvajsetih različnih krajih?" sC začudi uradnik. "Ja, ja, to vam je porok, kak° se ljudje povsod trgajo zame- "Po čim je pf"repca?" vpras^ mlada gospodinja trgovca, ki J prišla prvič sama nakupoma grocerijo. "Te-le so po centu vsaka, «* šest za nikelj." "O ne, saj me ne boste, pO tu jih že plačam, ampak šest nikelj pa ne. Kaj mislite, da znam do pet šteti?" KRIŽEM PO JUTROVEM ?o U«mik«w UTlrmlka K. Kara Tatvina se je zgodila, preden 0 legli. Tatovi so natančno ve-kedaj greste pri vas spat. .^ko pa so naredili, da niste ničesar opazili? Saj imaš ven-7 d°volj ljudi pri hiši. S čim °i(vas zamotili?" Eden od njih je kazal razne J»taške ;u(metnosti. Ugajale •to in sklical sem vso druži-v sobo. Dobro smo se zaba-'In medtem sta druga dva k a> ni se mi zdelo sumljivo. In sta se vrnila, je oni prvi, ki ie zabaval, dejal, da ne zna c več. Družina je šla spat, mi pa smo še kvartali." rav se nisem čudil, da so zttasli tako strastni kvartavci samotni turški vasi. Ni bilo j?|.Vlkr*t, da sem naletel v Tur-kvartavce. Tudi kvar-6; "umetnosti" sem videl v ki bi se jih nobenemu kvartaškemu umetniku so trel3a sramovati. Seveda aj. ti umetniki navadno Grki Pa Armenci. Rojen Turek Jadosti potrpežljiv, da bi se jei) 1 spretnosti naučil, je pre- jj^dil se torej nisem, da so v J1"'!! kvartali, le radoveden 1,1 H kateri izmed naših treh t ^ev je nastopil kot "kvar- umetnik." ^ sem si moža popisati in Prepriča da je bil odrinski ^"'ličar. Medtem ko je izvajal kvartaške ročnosti, sta se, ^ Pravil handžija, odstranila u£a dva in se črez nekaj časa drnila- Tista dva nista bila ko Manah el-Barša in Ba-v el-Amazat. Ta dva sta iz-Jfa tatvino in jetničar je se-^ a točno vedel, kaj namera va- spraševal si torej svoje lju-' jih preiskal in se prepričal, k So tatovi tisti trije gostje. In ^si nato storil?" . Poslal sem za njimi vse svo-Je hlapce." Take—? Zakaj pa sam ni-^zdil za tatovi?" ^ sam sem medtem hitel v jj !umico in naznanil tatvino po-(j^kemu predstojniku ter ga ?sil za kawwase." 5 jih dobil?" Pa šele po dolgih poga-in šele ko sem mu plačal t{> sto piastrov nagrade. Razen i^seni mu moral obljubiti, da j] 1 Poravnal vse stroške za za-jjj^Vanje in še njemu posebej deset funtov nagrade, če > zasledi." ^.častivredni policijski pred-sjj^k vsekakor zelo pametno (,L J' Za svoj žep. Allah naj mu t;itii še tisoč let!" "V ag ga naj vzame!" se je J^dil handžija. "Prerok je v-^edal, da mora pravičnost ^ j^i na zemlji. Padišahovi niki bi morali nam služiti ^'%beti za našo varnost, ne pa t^s odirajo in zahtevajo od ln Napitnine in podkupnine! LvCe temu lopovu še tisoč let <1%' te ne morem smatrati za