Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. — Za tuje drž. več poštni stroški. „Soda“ z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. ^ 4i Oglasi se plačujejo za trislopno petil-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posarr—ne številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. 60»- Rokopisi se ne vračajo. -»(JI Izdajatelj in odgovorni urednik Drag-. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr. Praprotnik). (Nadaljevanje.) Prvo odgojo dobi otrok v očetovi hiši, roditelji so torej prvi in najimenitnejši odgojitelji otrok. Vsa druga odgoja in bodi še tako izvrstna in dobro premišljena, nima toliko upliva, ne toliko moči, nego odgoja v očetovi hiši. Znano je, da otroci po roditeljih pridedujejo celo nekatere telesne znake, toliko bolj pa se privadijo vsega, kar vidijo pri roditeljih. Magna dos est virtus paren-tum, 'velika dota je krepost roditeljev, rekli so že stari Rimljani. Ako so roditelji krepostni, ako se odlikujejo po plemenitih, uzvišenih lastnostih, a/vo so, da kratko rečemo, plemenitega značaja, tedaj je to velika, da neizmerna sreča za otroka, kojemu se bodo kreposti roditeljev tako priljubile, da bode v jednakih slučajih j^nako ravnal kakor roditelji. Otrok, ki vrni svojo mater pobožno, postane tudi pobožen; sin, ki gleda v očetu uzornega in poštenega rodoljuba, postane ludi goreč domoljub. Otrok torej, ki ima blage in plemenite roditelje, je na najboljšem potu, da postane kedaj blag in plemenit znače.j. Najbolj pa seveda v prvih letih upliva na otroka mati. Ona ga prva uči hoditi, z ujenhni očmi otrok gleda, z njenimi ušesi sliši, z njenim srcem čuti. Kar mati v otroško srce vsadi, tega nobedna slana več ne umori, kar mati zamudi, to se nikdar več popraviti ne da. Učenjaki in veleumni niso tisti', ki stvarjajo značaje, pač pa matere, ki otroke pestujejo in polagajo prve nauke v njihova srca. Pri materi se mora otrok privaditi vsega, kar je lepo, čedno in nravno, privaditi se mora redu, marljivosti, vztrajnosti, snagi, točnosti, zanesljivosti itd.; kar mati ukaže, zgoditi se mora, kar ona prepove, opustiti se mora. Matere ! učite torej svoje otroke zmernosti, človekoljubja, ubogljivosti, usmiljenosti, učite jih v prvi mladosti spoštovati zakone in zapovedi,* da se bodo po njih ravnali, ne ker se bojijo kazni, temveč ker jih spoštujejo. Matere, ki otroke modro odgojujejo, store yeč za blagor in srečo človeštva, kakor kralji m cesarji, ki vodijb osodo narodov ter si na vse načine prizadevajo povzdigniti njihovo boginjo, več nego goreči govorniki na lečah, več nego učenjaki, ki vedno *nove nauke, nove resniče spravljajo na dan. Blage in plemenite matere so največje dobrotnice človeštva. Dobrih mater nam je torej najpoprej treba, mater, kakoršna je bila slavna Kornelija, ki je rajši odbila kraljevo krono, nego da bi bila opustila odgojo svojih dveh sinov, pozneje toli slavnih bratov Grahov. Zato je rekel že veliki Napoleon : Dobrih mater nam dajte in — svet dobi drugačno podobo. Kakor je pa ljudska šola prevzela vsaj del odgoje, mora se tudi ona baviti z odgojo značajev. Brez dvoma je pa ta njena naloga Jako težavna, težavna najbolj radi pomanjkljive domače odgoje. Ker se pa tej svojej težavnej nalogi izogniti ne more, zato si bode vsaj na vse najine prizadevala, da tudi v tem oziru stori toliko, kolikor ji je sploh sto-Uti mogoče. Nikdar ne smemo pozabiti, da Je tisti učitelj, kv je odgojil mnogo plemenitih značajev, za blagor človeštva storil več, nego usti, ki je izredil še toliko in tako prebrisa-^dt ljudi, ki pa pogrešajo trdnega značaja, zmano načelo pouka je : „Ves pouk bodi od- gdjevalen". V ljudski, in deloma tudi v srednji šoli, bi se torej niti jeden predmet ne smel učiti zgolj radi predmeta, kakor se to zgodi na vseučiliščih, temveč učitelj bi moral vedno in vedno tudi njegovo odgojevalno moč povdarjati in izrabljati. Kakor je za razvoj uma potrebno, du je uk kolikor mogoče nazoren, tako je za razvoj značaja potrebno, da je uk odgojevalen, da ogreva in navdušuje učenca za plemenito dejanje. Nazoren uk upliva na razum, odgojevalen pa na srce. Res je pa, da ni ravno lahko zadeti vselej pravo odgojevalno stran pouka in gotovo je z ukom mnogo ložje u plivati na razvoj razuma, kakor pa na srce, mnogo ložje je, privesti um do najvišjega razvoja, kakor pa utrditi plemeniti značaj. Vsekako pa bode odgojevalec, ako ima le dovolj trdne volje, tudi v tem oziru pravo zadel ter bode storil vsaj toliko, kolikor mu je sploh storiti mogoče. (Dalje pride). Dopisi. Iz šempaske županijo. (S a m i s m o k r i v j). — Kaj pomaga besedni krik, ako pa djapski ne ljubimo svojega naroda! Z bese lo se ponašamo, da smo Slovenci, s svojim denarjem pa zatajujemo svojo narodnost. Dokler bomo le z besedo kričali „svoji k svojim", dejanski pa nasprotno ravnali, ne bo še konec zatiranja Slovencev. Nasprotniki se debele ob naših žuljih, zraven pa se smejejo naši golobji priprostosti. V Ozeljanu smo pred letom snovali dom „Sokolu", pa ni šlo, ker nam manjka še narodnega ponosa ; ali morda nasprotno: manjka nam „sokola", da bi vzbujal mej nami narodni ponos. Kaj pač trpi duh našega narodnega ozeljanskega sokola Bole-slava, ako gleda na nas in vidi naš narodni greh ? ! Evo! Dne 24. oktobra t. 1. je bilo 37 zemljiških kupcev poklicanih k dr. Rajmundu Luzzatto v Gorico, šolska ulica h. št. 4, da sklenejo kupne pogodbe z gospodom Petrom pl. Zuccatom. Prašal je vse navzoče, so 11 zadovoljni v njegovi pisarni delati pogodbe. Molče so vsi pritrdili; mej seboj pa so se spominjali, da vsi naj terjajo slovenske pogodbe. Vincenc Leban iz Šempasa res izreče željo, da vsi kupci žele slovenske pogodbe. G. doktor R. L. pa hitro odvrne, da kedor hoče imeti „slovenski kontrakl", ga bo moral iti drugam pisat. Leban: „pa pojdemo !“ — To je ganilo g. doktorja, da je pregovarjal kupr? z razlogom, da g. L i e b m a n n, ki je v zvezi s kupčijo, ne zna slovenski, in z drugim razlogom, da itak bomo vknjiženi slovenski, če tudi pogodba ni slovenska. Kupci so se dali pregovoriti. Le Vincenc Leban je zahteval odločno slovensko pogodbo, kar mu g. doktor konečno obljubi. Drugi so molče privolili v italijanske pogodbe, le kupec Volk se je hotel posebno skazati s tem, da reče, da je vse edno, naj bodo pogodbe italijanske ali slovenske. Leban: „Zadosti slabo, da se damo Lahom v pesti". Urez 14 dni, namreč dne 7. novembra, bili so kupci zopet sklicani v pisarno dr. R. L., da podpišejo pogodbe in plačajo kupnino. Ko pride na vrsto V. Leban, ga dr. R. L. posebno prijazno pokliče in s prstom pokaže, da je ime pisano pravilno slovenski. Kupec Leban odreče svoj podpis in zahteva slovensko pogodbo. Odločnosti kupca se je udal dr. R. L. in črez no uro je bila pogodba spisana slovenski in podpisana. Kedo je kriv, da so pogodbe pisane italijanski in da bodo vknjižene italijanski ? Slovenski kupci, ki so dne 7. novembra 1896. v pisarnici dr. Rajmunda Luzzatto samo za koleke in pisavo pustili nad 400 gold.!! Tako smo „sami krivi". Saj ne zaslužimo, da bi nas tujci spoštovali, ko sami sebe zatajujemo. Goriške novice. * „Goriški Sokol" je priredil v nedeljo zvečer veselico v prostorih „ Goriške Čitalnice". Na sporedu so bile tri točke tamburama, tri petja, igra „Brati ne zna", srečkanje na 6 dobitkov in domača zabava (ples Pa štiriročno sviranje glasovirja.) —-Udeležba je bila še precejšnja, a lahko bi bila malo številnejša, i osebno naša slavna inteligenca je kar briljantno izostala, kakor vedno in skoro povsod, kjer se shaja —-narod. Naj se nihče ne čudi, če v Gorici postaja inteligenca čedalje bolj t u j a, osamljena, kasta šama za se. Prišlo je sploh tako daleč, da je postala takozvana inteligenca v narodnem pogledu skoro že brez pomena ; na njo je mogoče malo raču-niti, zanaprej pa bo gotovo še slabše. Vsi srednji in nižji stanovi z nejevoljo opazujejo, kako se mnogi Slovenci kar izogibajo dotike s sicer poštenim slov. obrtnikom ali rokodelcem, češ: taka družba ni za nas, ni častno, da se mi mešamo med nje ! — Naj se pa nikdo ne bo čudil, ko bukne ogenj, ki tli še pod pepelom ! Veselica se je v obče dobro sponesla, posebno tamburanje in petje, dasi slučajno ta mesec pomanjkuje nekaj dobrih močij. Igra je vzbudila obilo smeha. — Domača zabava je trajala do 1. popolnoči. ♦Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda namerava prirediti na korist „Sloginib" zavodov dne 26. decembra žrebanje efektivnih dobitkov, za katere se bodo, brž ko dojde ugodna rešitev od vis. c. kr. ministerstva, razprodajale srečke po 20 kr. Tem povodom se obrača načelništvo do goriških rodoljubov s prisrčno prošnjo, da bi k imenovanemu podjetju pripomogli z d a-r o v a n i m i dobitki. V to svrho je primeren vsak predmet, ki more dobitelja razveseliti, n. pr. predmeti za okrašenje stanovanja, predmeti za vsakdanjo rabo v elegantni obliki, tudi užitni predmeti. V prvi vrsti pa bi ugajala umetna lastnoročna dela spretnih darovalk. Taka darila sprejemajo : L Gospa Am. Drufovka. ul. sv. Klare 3; 2. tiskarna A. Gabršček, 3. Načelnica Avg. Šantel, via Ponte nuovo 26. Mi najtopleje priporočamo našim rodoljubom v Gorici in na deželi to vsake podpore vredno podjetje. Sen za c i jo n al n a novica. — Po Gorioi se je razširila novica, da urednik „Prim. Lista“ dr. Anton M a h-n ič je imenovan nič manj in nič več nego za — krškega škofa. * „Goriška ljudska posojilnica" je te dni presegla že 430.000 gld. prometa; prav lahko je torej mogoče, da bo letos do pol milijona prometa ali dvakrat toliko kolikor ga je bilo lani. Da se promet letos kar podvoji, t. j. da posojilnica napreduje v enem letu za 100%, to je velikanski napredek tega za goriške Slovence preznamenitega zavoda. — Prav za prav bi posojilnica imela letos tudi še za najmanj 100.000 gld. prometa več, torej vsaj G00.000 gld., ako bi bila imela vedno dovolj gotovine na razpolaganje. Pogosto pa ni dovolj denarja in treba je odkloniti marsikako lepo prošnjo za posojil Tudi zadnji čas je za veliko tisočev dovoljenih posojil, a denarja je premalo; hranilnih vlog ne prihaja dovolj! — Rojaki, ki imate denarje naložene za nižje obresti pri tujih zavodih, spomnite se vendar naše posojilnice, ki daje po % obresti torej za ‘/a °7" za ' % veC neo° drugi denarni zavodi v deželi. Kdor torej ima denar na razpcdago, naj ga prinese „Goriški ljudski posojilnici". Naznanjamo tudi, da posojilnica se v kratkem preseli v hišo št. 9. v ulici Vetturini (za gostilno „angelo d’ oro"), katero je kupil konsorcij desetih naših gospodov. Posojilnica bo imela pri tleh na levo t r i lepe sobe, torej jako lepe prostore, ki so bili te dni povsem dovršeni; okna in vrata so železna. Sploh se je vse izborno zavarovalo proti nepoklicanim gostom. * Občinski pravnik. — Pod tem naslovom je začela „Soča" priobčevati poučne razprave o takih upravnih in pravnih zadevah, o katerih je želeti, da jih dobro poznajo občinski zastopniki in zastopanci. V zadnji številki je začela z razpravo o sejah občinskega starešinstva; priporočamo posebno gg. županom in drugim občinskim zastopnikom, pa tudi občinskim tajnikom, naj jo pazno prečitajo in se ravnajo po danih vodilih. * C. kr. poštarjem na deželi naznanjamo, da naša tiskarna že ima v zalogi najnovejšo zapovedano tiskovino „Arbeits-Ausweis“, in sicer tiskana na obeh straneh, da se veže v knjigo, ali pa na eni sami strani za poročanje. * Duhovske in cerkvene novice. — Iz Volč poročajo, da tamošnji kaplan č. g. Ivan Koršič je odšel za kaplana v Rihem-berg. V Volčah je bil nad dve leti; bil je jako priljubljen. — Kdo pojde na Srednje, ni še znano; gospod, kije bil tjekaj določen, baje ne mara iti s svojega sedanjega mesta. — V slov. „Alojzijevišču" je bila posvečena nova kapela. — Mons. J. Pavissich je daroval v soboto svojo zlato mašo. * Drobiž. — Pošto v Cerknem je prevzel g. Vek. Ravnikar. — V Gorjanskem dobe poštno nabiralnico. — Goriški „Mont" je podaril 2000 gold. za poplav-Ijence v Furlaniji. — V Kobaridu je bil v vsakem oziru slab letošnji nekdaj sloveči trg na zahvalnico; slabo vreme je mnogo skvarilo. * V Št. Andrežu bo nadaljeval pevski pouk prihodnjo soboto zvečer. Cas je drag učitelju in onim, ki se uče; zategadel prosimo, naj bi redno prihajali vsi tisti, ki imajo veselje do lepega petja! Štandrežci, skrbite vendar za častno prihodnost svoje prijazne vasi! * V Št. Petru pri Gorici je priredilo društvo „Slovenska Zveza" v nedeljo popoldne veselico za ude in povabljene goste. Ta krat je bila veselica v društveni sobi, ker prejšnje dvorane ni bilo več mogoče dobiti. Udeležba ni bila preobilna; ker soba ni prostorna, se vabila niso razpošiljala, kakor po navadi. — Na sporedu so bili štirje moški zbori, ki so se peli tako dovršeno, da jih je bilo treba ponoviti vsled splošnega zahtevanja; vodil ga je g. nadučitelj Lovrenčič. Gosp. Fr. Černič je dobro deklamoval Medvedov „Jezik". Vošnjakova igra „Svoji k svojim" je obudila mnogo živahnosti in smeha poleg poučenega zrna. — Po veselici je bila domača zabava v krčmi g. Merviča, pri kateri je bilo veliko oduševljenih govorov in napitnic ; med tem se je tudi nabralo za „Slogine" zavode gld. 4-73, katere je nabiratelj g. F. Černič tudi že izročil. — Želeti bi bilo, da bi se isti spored ponovil še enkrat, ker v nedeljo je bila tudi veselica „Goriškega Sokola", da marsikdo ni šel v Št. Peter, če tudi drugače nikdar ne izostane. * Iz Batuj smo prejeli sinoči obširnejši dopis o presrčnem sprejemu novega župnika preč. g. Ign. Lebana s Srednjega, ki je došel tjekaj 19. t. m. Do Gorice mu je prišlo naproti 14 mož. „Pri zvezdi" so ga prvič pozdravili; v imenu občine ga je nagovoril g. J. Mermolja. V Šempasu so ga pričakovali mladeniči pod trobojnico; nagovoril ga je mladenič A. Slamič. Doma v Batujah pa ga je pozdravil v imenu vse množice učitelj g. Ign. Bajt. — Dopisnik mu kliče tudi tem potom presrčen: Dobro došel ! Naposled spodbuja svoje domačine, da bi zopet oživelo „Bralno društvo". Lepa misel! Naj bi se tudi izvršila. * Iz Gorcnjcgapolja pri Kanalu smo tudi prejeli poročilo o slovesnem sprejemu novega vikanja č. g. Aug. Čarga, ki je služboval doslej pri Mariji Celj. Odkar je odšel č. g. Pahor v Kromberg, ni bilo več ondi duhovnika; zategadelj je bilo veselje ljudstva toliko večje, ko so mu dobili naslednika. — Priredili so slavolok s tremi trobojnicami. Pozdravila sla ga učitelj in župan, občinstvo pa ga je sprejelo s presrčnimi ži-vio-klici. * Iz Ikalca nam poročajo : „V soboto je šel naš dosedanji kaplan č. g. Tomaž Guggenberger za provizorja v Jageršče. Na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Jož. Ferfolja, rodom iz Mirna pri Gorici. Na Predelu je zapadel že sneg. 17. t. m. so ga orali do Rajblja na koroški strani". * Iz But nam poroča tamošnji g. župan Valentin Stanič, da on županuje šele štiri tedne; kar je torej poročal „Primorec" v zadnji številki o tisti smešni nemški rešitvi slovenskega uradu ja dopisa, je zagrešil prejšnji župan, ali še bolje : njegov tajnik, ki je pa tudi že nadomeščen z drugo osebo. Osebne vesti — Gosp. Andraž Jeglič, c, kr. s, pristav v Tolminu, je premeščen k deželnemu sodišču v Trstu; na njegovo mesto pride iz Podgrada pristav g. Anton L a n e v e (rodom Hrvat). ■— Av-sKultant g. Štefan Pachor je imenovan pristavom pri deželnem sodišču v Trstu. — Iz Buzeta pride v Kanal pristav g. Ivan Guzelj. — Av§kultant g. Josip Fon pojde za pristava v Podgrad, g. Jos. uechet pa v Buzet. — V Trst pride tudi za pristava neki g. Frolich s Štajerskega; ta je torej vzel jedno mesto našim domačinom! Vipavska železnica. — Prejšnji odbor, ki se je bil sestavil na povabilo dež. glavarja, se je razpustil. Deželni glavar je vrhu tega podpisal 2000 gld. prinosa k onim 50.000 gld., ki se zahtevajo od interesentov. Zdaj je torej edini oni odbor, ki se je bil sestavil na shodu pri Rebku. To je prvi korak do zaželjenega namena, ki se nam mora posrečiti ! Inženirja Antonelli in Dreossi sta imela v Dornbergu svoje inženirje, ki so izdelovali I podrobni načrt železnice; govorili so, da dovrše to delo najdalje do konca februarja. Gospodje so bili prepričani, da bosta gradila tudi to železnico inženirja Antonelli in Dreossi. V petek in v soboto so pa kar nakrat pobrali svoje reči in odšli, češ : za vipavsko železnico se itak ne mudi, drugod , jih bolj potrebujejo. Kaj nameravata D. in A., nam doslej ni znano; vidi pa se, da sla zelo nejevoljna, ko je nastopila verjetnost, da ona ne dobita Podlistek. Vsakdanji dogodki.. Spisal Jan. Klecanda. I. Poslednja zastava. (Dalje). — Kaj uničil? Morom-li jaz za to? Jaz vas nisem silil k temu. Ako ne bodo tu novci do pete ure, prodam ga jutre! — Ali ker vas za Boga prosim. — — I pojdite pa ne zadržujte milostnega gospoda — je odbila starko druga žena, da bi si naklonila gospoda Grunerta. Kaj jemljete na posodo, ko ne morete plačati? — Nu, nu vi brezčutna ženska, saj vi mi niste posodili niti beliča! — Tiho! Idite se pričkat na trg, ne pa sem! Dalje! — Milostni gospod, tu ta žepna ura prosim, le za teden! je zahtevala zdaj žena, ki je prej odbila starko. — Na teden, kakor na mesec! Toda vi niste prvič tu in dobro veste to! Pokažite! Stara ropotija, dvanajst! — Prosila bi za petnajst, — je to le za teden! — Sem že rekel! Saj vi za teden ne pridete in jaz vas ne bom iskal po trgu. Dvanajst in niti vinarja več! — In za malo časa je dal gospod Grunert ženi dvanajst goldinarjev in listek. Ta je pobrala čmerno novce in nemalim srdom zapazila škodoželjni posmeh na ustnih proseče starke. Zamrmrala je gnevno in se nalašč tako tlačila, da bi kdo drug zavzel njeno mesto. Ali starka se je zgrbila, zmuznila spodaj skozi ter že zopet stala pri skopuhovi mizi. — Milostni gospod, je začela zopet s prosečim glasom, — Kaj torej — počakate še teden? Lepo prosim! In solzo so se ji lesketale v očeh. — Že sem rekel in te sramote si ne naredim, da bi vzel besedo nazaj! — Dalje! In tako je šlo po vrsti! Drug za drugim jo je odrinil, a starka jo čakala in prosila. Rezika se je hotela že ne-kolikokrat dotlačiti k pultu — saj je doma oče umiral po onemoglosti. Toda vodno so jo odrinili navzad, in morala je daljo čakati. V takih mestih so ljudje brezozirni pa grobi. Naposled ste ostali tu le starka in ona. — Še ste tu? je zarežal gospod Grunert na starko. — Milostni gospod, le teden še! — Idite torej k vragu, ali to vam povem, za teden da so novci na mizi! Starka je odhitela, blagruje na glas brezsrčnega oderuha. , . Gospod Grunert si je olehčal z raznimi kletvami, m kaj čudo, saj je ta drh&l — tako je nazival svojo klijente — plačala toliko goldinarjev obrestij vsak mesec! Kako 1 se potlej no jezil! (Da1!6 Pride,) dela. Te dni sta bila zopet na Dunaju; tam imata že dolgo časa tudi odvetnika, ki ju povsod zastopa. Mogoče je torej, da gospoda hočeta nadlegovati, ako bi le mogla ! Vipavci, bodite pozorni! Neki Ijudjč hote zdaj razbujati prebivalstvo, češ: inženirji so odšli, delo se zavleče, to imate od borbe proti A. in D. — Mogoče je, da bodo izdelani načrti kak mesec pozneje, ali železnica se dogradi v določenem času. Ali kar je glavno : železnico dogradč naši domači podjetniki, /ki bodo najemali domače delavce, kolikor jih bo dobiti, da ne pridejo tuji delavei iz Italije, pred katerimi ni varno ne naše življenje ne imetje, kakor dokazujejo dogodki po vsej Evropi. — Obrnite se torej s preziranjem od ljudij, ki vas hotč zdaj dražiti in vznemirjati! Hvalimo marveč Boga, da smo se zdramili še o pravom času in da odvrnemo nevarnost, ki je pretila vsej naši lepi Vipavski dolini. Dostavek. — Dobro gre! V torek sta naša državna poslanca brzojavila vladi na Dunaj, da inženirja A. in D. sta ustavila delo. a da naš domači konsorcij je pripravljen takoj nadaljevati delo v izvrševanju podrobnih načrtov. V sredo je bil konsorcij v tej zadevi pri deželnem glavarju, kateri pa je obrnil gospode na ministerstvo. Med tem časom je bil dr. Gregorčič že na Dunaju; njemu so brzojavili o odgovoru deželnega glavarja. Dr. Gregorčič je'takoj storil primerne korake in že učeraj je došel brzojavni odgovor, da vlada pretrgazvezo in da bo nadaljevala delo brez odloga p o s v o j i h inženirjih. Slava! Beseda o volitvah. — Številke o razmerju glasov smo podali v prilogi zadnjega »Primorca", zato jih tu ne bomo ponavljali. V Gorici je dobil Bujatti le 12G glasov; ti so bili skoro vsi slovenski. — Zares, marsikdo je ostal doma, ko bi vsekakor moral iti volit! Imeli so obzire do teh ali onih laških odjemnikov. Kako pa to, da se nič ne boje — Slovencev! Le poglejte Valentinuzzija, Gasserja, Lorenzuttija v Gosposki ulici, ki žive največ od Slovencev, pa so šli brez strahu volit! To je možko! — Seveda potem vemo tudi mi Slovenci, kaj moramo tudi mi storiti, da bo zopet — po možko. Demonstracijo danes 14 dnij proti Slovencem in Gradiščanom so bile tolike, da se je le čuditi hladni krvi slovenskega prebivalstva ; lahko bi bil nastal pretep in poboj, kakoršnega Gorica še ni videla. Kot glavni razsajači so naznanjeni policiji neizogibni Resen, bivši dacar Godorrini, županov sin in nekaj drugih. Radovedni smo, kaj stori slavna oblastnija proti žalilcem slovenske narodnosti ! O dopolnilni volitvi na Goriškem nam poročajo iz Sežane : Tudi pri nas smo imeli stranko za Maranija. Ta stranka je sestala iz celih treh mož, a vodil jo je c. kr. notar B a 11 a b e n, ki za dober denar zdeluje razne spise slovenskim kmetom. Vsled tega je menda menil g. c. kr. notar, da mu je dolžnost agitovati za najhujšega nasprotnika Slovencev. Za njim sta marširala prijatelj, mu dr. Jaschi in pa Nemec, Sile-zijan, A u s t. To je torej Maranijeva stranka v Sežani. Si že zapomnimo to! Najbolj pa zamerimo notarju Ballabenu. Vsakdo ima lahko svoje prepričanje; ali menimo vendar, da od opega, ki živi od slovenskega ljudstva, hi zahteval že najnavadnejši takt, da se izogne taki demonstraciji proti splošnemu "lenenju. Doma naj bi bil ostal, pa bi bilo dobro. Onega Nemcu pa le obžalujmo od srca. Iz Ajdovščino. — „Pri nas je ujel Marani dva glasova. Njega sta volila lekar-mčar Fabiani in davkar Brpmatti. ■ sakdo sme voliti po svoji volji; ali tudi nam je prosto, da tak čin tolmačimo za kaljenje naroda, med katerim živita. Zate-gadelj se bomo tudi znali nasproti njima primerno vesti". t Manini — Hrvat. — Zadnji „Primo- se je pošalil, češ, da Marani jo — Irvat! — No, brez slovanske krvi ni. Njegov °če je |,ji rodom iz Gradišča. Kot odvetnik V o 1 o s k e m se je poročil s Hrvatico ! Angelo Peršič, ki je povila nadobudnega Franceka. Oče se je pozneje preselil v Gorico in tako imamo zdaj tukaj tega — „Goričana stare korenine", ki je že često žigosal tiste Slovence, „che ci calano giu dalle mon-tagne per seccarci . . . .“ — Jedina hči Dolores se je poročila z baronom Lapena; sin mu je pa na gimnaziju v Kopru, ker tam je laščina učni jezik. Nima torej otrok v šolah sosednjega kraljestva. „La Soiitinclla del Friuli" je nov list po uzorcu „puljskega osliča*; izhaja po dvakrat na teden v Seitzevi tiskarni. Odgovorni urednik je neki stavec Andrej Koršič; pravi urednik pa mestni živinozdravnik Kodermac; prvi sotrudniki so dr. Pinavčič, dr, Geščut, — o, quanta grazia di pippe e cappe! Gelogeu ivie gcdruckt. — „Senti-nella del Friuli" od srede teden je poslala v svet gorostasno laž, da kaplan Budin je zaklical med podoknico Maranija skozi okno stanovanja: Živio slovenska Gorica. — Venuti je koj drugi dan tekel k škofu pro-testovat proti Budinu. — Ali resnica je, da je „Sentinella" priobčila grdo laž; vsled tega je vložil dr. Stanič že učeraj tožbo radi ža-jenja časti. Venuti naj pa raje najprej primerno posveti njemu podložnemu Resnu in celo nadobudnemu sinku, proti katerima je naznanjena kazenska ovadba radi demonstracij istega večera. Take so razmere v Gorici. Kako zavijajo! — „Gorriere" pripoveduje, da dobimo prihodnje leto Slovenci od države za ceste 71.500 gld., Italijani pa le 5000 gld., in dostavlja: „evo, kako se Slovenci v deželi zatirajo!" — Ali pa „G." ne ve, da peščica Furlanije ima že vse mogoče ceste? Ali one ceste, ki se grade in se bodo še gradile v naših hribih, niso največ Gorici v korist?! — Vemo, da „Gorrierovi" patroni niso tako bebasti, kakor se delajo, zato takih opazk niti ne jemljemo resno. V Koriniim je bila volilna borba prav huda. Da je ostalo doma nad 100 volilcev, je zasluga agitatorjev iz laške klerikalne stranke. In tako so klerikalci delali na vso moč za — Maranija. Zaradi volitve sta se sprla na ulici zdravnik dr. Fabbrovich in g. Grino ver, ki sta se prav pošteno pretepla z zaušnicami in s palico. — Čuvaj na pokopališču. — Giuseppe Ongaro — je bil strašno priden agitator, kakor vsi magistratovi plačanci. Podpisoval je glasovnice, ne da bi volilci v to privolili. — Po končani volitvi je bil silno hud na g. Pavlina, ker je on baje več glasovnic popravil za Bujattija. Vrhunec svoje jeze je razodel z zaušnico, radi katere bo imel čast govoriti s kazenskim sodnikom. Ostala Slovenija. * Trst. — Svetoivanski prebivalci so pokazali lep primer vstrajnosti, ki bi moral biti vzgledom vsem Slovencem, kateri se morajo boriti za svoj obstanek proti požrešnemu sovražniku. „Lega Nazionale", oziroma mestni magistrat, je namreč ustanovil italijanski otroški vrt pri Sv. Ivanu, v katerega je mislil dobiti slovenske otroke. Začetkoma je šlo precej po godu, kajti našel se je tu pa tam kak slovenski zaslepljenec, ki je pošiljal otroke v ta vrtec. Sčasoma pa se je popolnoma ohlad-nela ljubezen Svetoivančanov do italijanskega otroškega vrta in vrtnarica je morala pobrati šila in kopita ter zapustiti Sv. Ivan, kajti vstrajni svetoivanski Slovenci se niso udali ne prošnjam ne grožnjam, držali so se le gesla : „slovenski otroci v slovensko, laški pa v laško šolo". Ta vstrajnost Svetoivančanov je vredna, da jo tudi mi zabeležimo kot primer onim Slovencem, kateri se še dandanes dajo strašiti, oziroma so preveč popustljivi v narodnem pogledu. Čast Svetoivančanov ! — Politično društvo „Edinost" je imelo v nedeljo teden dva zbora. Prvi je bil v Bazovici, kateri je končal v najlepšem redu; drugi pa je bil na Opčinjah. Vlado, oziroma magistrat, je zastopal na obeh znani Vid us so. Česar ni storil v Bazovici, je iz- vršil na Opčini —• razpustil je namreč shod brez ikakega uzroka, prav za prav le radi tega, ker ga ni hotel razumeti predsednik shoda, ko je govoril italijanski, ampak je zahteval, naj govori slovenski. Ta predrzni čin magistratovega sluge nam kaže, da je bil magistrat vsemogočen in da se njegovi uradniki čisto nič ne zmenijo za zakonske določbe. Predsednik shoda, g. dr. Gregorin, se je pritožil brzojavno naravnost ministerstvu. Shod se je nadaljeval v nedeljo ; vlado je zastopal c. kr. uradnik, ker je odvzela vlada mestnemu magistratu pravico zastopati vlado pri zborovanju društev. Tržaški Slovenci so nastopili edino pravo pot narodnega dela v okolici ! Žal, da takih shodov ni bilo že pred leti, sicer bi narodna naša stvar v okolici ne bila toliko nazadovala. Še je čas, le vstrajno naprej, tržaški bratje, in zmaga mora biti vaša ! * Istra. — Kakor v Bazov:::i in na Opčinah v tržaški okolici, tako se je vršil narodni shod političnega društva „Edinosti" tudi v Marezigah, v pomjanski občini nad Koprom. Shod je bil mnogoštevilno obiskan ; udeležilo se ga je tudi več duhovnikov in deželni poslanec dekan Kompare. Zadnji je poročal o svojem in svojih" tovarišev delovanju v dež. zboru. Vlado je zastopal sam okrajni glavar koperski. Zborovanje končalo v najlepšem redu, kar je zopet dokaz, da nekdo nalašč razpušča shode tega društva. — Tržaški „Mattino", po njem tudi drugi časopisi, so prinesli vest, da nameruje vlada sklicati deželni zbor isterski v Pulj namesto v Poreč. To sicer ni nemogoče, vendar smo dvomili o tem, da bi se vlada odločila na ta korak. Našemu mnjenju je pritrdil zopet sam „Mattino" v drugi številki s tem, ker je naznanil, da je vest prezgodnja ter da bo zbor sklican vsaj še prihodnje leto v Poreč. Puljski oslič je že naznanil, da tudi v slučaju, ako se zbor skliče v Pulj, slovanski poslanci bodo v istem položaju kot so bili v Poreču, to je, bi se poskrbelo tudi v Pulju, da bi jih napadali. — V deželnem šolskem svetu so imeli Slovani pok. kanonika Križmana za svojega zastopnika. Z njim je umrl tudi naš zastopnik v tem šolskem svetu. Pričakovalo se je, da bo imenovan zopet kak Slovan in sicer tem več, ker druzega zagovornika nimajo Slovani v tem prevažnem delokrogu. Česar se ni pričakovalo, se je zgodilo, kajti imenovan je bil neki kanonik D e s c o v i c h, ki je znan kot trd Lah. Tako se godi isterskim Slovanom tudi po potovanju ministerskega predsednika po Istri ! * Kranjska. — Od novega leta naprej se pomnoži redarstvo v Ljubljani in sicer od 40 na 50 mož. Redarstvo se preustroji. Službena mesta so razdeljena v štiri razrede, in sicer: s 600, 500, 450 in 400 gld. letne plače ter 10% aktivitetno doklado. — V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je umrl upokojeni župnik Anton J a k-š i č, kateri je zapustil 10.000 gld. Alojzije-višču, 6000 gld. za dijaške ustanove, 1000 gld. za dijaški kuhinji v Novem mestu itd. — V Rovtah nad Logatcem je ustanovil novo sirarnico g. Jak. Kunc. — Beneficij barona Ravbarja, katerega je imel pok. kanonik Klun, je dobil deželni poslanec g. dr. Ignacij Žitnik. — Mesto Ljubljana dobi nove hišne tablice s številkami in ulične table z imeni. — 18. t. m. so proslavili v Novem mestu stopetdeseltetnico tamošnjega gimnazija. * Štajerska. — Celjski mestni urad je izdal —i kakor smo zadnjič sporočili — prepoved, da ne more dovoliti „Celjskemu Sokolu" zastave radi „javnega miru in redu". Odlok je bil izdan v nemškem in slovenskem jeziku. Kakor se vidi torej, začeli so že v Celju udajati se in reševati slovenske vloge z dvojezičnimi odloki ! — Slovenski deželnozborski poslanci se baje zberd koncem tega meseca v posvetovanje, da odločijo, ali jim je iti v deželni zbor, oziroma se zdržati. — V Celju sezidajo novo poštno poslopje. — V Ptuju se je nastanil novi slovenski zdravnik dr. Bela Štuhec. — V Pekrah pri Mariboru je ustanovil pred leti neki Nemec nemško šolo s pomočjo „Schul-vereina". Ker se je Nemec naveličal dopri-načati svoj letni prispevek, „Schulverein" pa nima denarja, je odločil deželni šolski svet, da mora vzdrževati to nepotrebno nemško šolo občina, katera je čisto slovenska. Tako znajo gospoda skrbeti za nemške šole v slovenski!) občinah ! * Koroško. — Preiskava o napadu na velikovško slovensko šolo še ni dognana, kajti zločincem še niso prišli na sled. — V isto šolo se je vpisalo 88 otrok ; vpisalo bi se jih še več, a ni več prostora. — Lovskega zakona, kakor ga je sklenil deželni zbor, ni potrdil cesar. Razgled po svetu. * Avstrija. — „Kranjski" poslanec dr. Šušteršič je vprašal v drž. zboru vlado, hoče li prirediti v slovenskem in hrvatskern jeziku delo: „Avstro - ogerska monarhija za časa petdesetletnega vladanja cesarja Fran Josipa I.“ Minister Gautsch je odgovoril, da to delo ni uradno, temveč zasebno in ga izdaja neki Laurenčič v zvezkih, da je isti le prosil podpore pri vladi. Natančno pa reši vlada to reč, ko bo videla prva dva zvezka. Izdajatelj pa se je izjavil v vabilu na naročbo, da bode izdajal (jelo po „naročilu nnnisterstva", zato mora biti pozvan na odgovornost. — Razprava proračuna v finančnem odseku se približuje koncu, ter je upanje, da se bode moglo že koncem tega meseca razpravljati o proračunu v plenumu. Ako se ne dokončajo razprave do Božiča, snide se zbor zopet v februvarju prihodnjega leta. Koncem febru-varja sklicani bodo deželni zbori in ko ti dovrše svoje delovanje, razpuščena bode poslanska zbornica in napovedane nove volitve. — Poslanska zbornica je sprejela obrtni zakon ter tudi sklenila nujnost predloga češkega poslanca dr. Kaizla o podržavljenju nekaterih zasebnih železnic. Vendar bode ta predlog razpravljala bržkone še lenova zbornica, ki bo sklicana okoli Velike noči. — Cesar je sprejel avstrijskega konzula v Parizu, grofa Wolkensteina, v jeduo uro trajajoči avdijenciji: koj za tem pa ministra vnanjih zadev, grofa Goluchovvskega, o razpravljanju pri teh sprejemih ne vedo listi nič povedati. * Ogerska. — Po rezultatu ožjih volitev ima liberalna (vladina) stranka 287 članov, torej 6!) več kot v zadnjem zasedanju drž. zbora. Za 160 članov pa je močnejša nego vse opozicijske skupaj. Narodna stranka ima 37, Košutova fakcija 49, Ugronova 7, ljudska 20 članov, a 10 poslancev ne pripada nobeni stranki. Dva mandata še nista popol-nena; v jednem okraju bodo še ožje volitve, v jednem pa se bode na novo volilo. Jako zanimiva je statistika o ubojih in sploh krvavih nasledkih zadnjih volitev v tej srečni in svobodni državi. 13. okt. so prebodli v občini Hružin orožniki dve ženski; 19. okt. v občini Erdokoz so bili vstreljeni trije volile!, 25 jih je bilo ranjenih; 10. okt. z bajonetom preboden remetski učitelj; 21. okt. egyhazmartonski meščan Adler je bil težko ranjen : 24. okt. v Kis-Tallyi je bil ustreljen Ivan Kovač in njegova soproga, E. Igač pa z nogami poteptan; 25. okt. so napadli orožniki ljudstvo, ker se jim ni moglo dosti brzo umakniti, dva volilca poteptana, 30 ranjenih, jeden huzar ubit, več istih ranjenih. V Vaj slu so prebodli orožniki dva volilca. V Drazusu so razbili glavo kandidatu L. Krausu, tu sta bila ustreljena dva volilca in jedna ženska od orožnikov. V Vedecu je bii ubit jeden volilec in dva sta težko ranjena. V Hajdu-B6sermenyu je bil ubit opozicijonalec I Racz. Kafalyerski notar Kaufmann je ustrelil opozicij, volilca Dossa. V tem kraju je tudi orožništvo streljalo na volilce. Dva sta mrtva, 30 je težko ranjenih. V Lorinzu so prebodli dva volilca, deseterim pa so odrezali ušesa. V Lippi je bil ubit biležnik. V Temes-Moravici je bil preboden z vilami D. Zarir. V Tissa-Esslar umorjen jeden volilec. V Szatmaru so vojaki smrtno ranili tri volilce. V Csiku so prebodli orožniki dva sodnika. V občini Tura so streljali orožniki na opozicijske volilce; jeden je umrl, dva sta težko ranjena. Dose-daj se ve za 33 mrtvih, število ranjencev pa se še ne more določiti. Potem naj pa še kdo trdi, da so madjan kulturen narod, nadahnjen „liberalnega" duha. *OstaIe države. — Turški poslanik je izročil črnogorskemu knezu Nikoli tri vele-kordone Šefkatovega reda, katereje sultan podelil i t a 1 j a r. s k i kraljičini, ruski veliki kneginji Milici in kneginji Ani. Istočasno sta dobila knežiča Danilo in Mirko Imtiaz-svetinjo. —V Stari Srbiji se je osnovala roparska četa, ki požiga cele vasi in pobija veljavnejše Srbe. Vodja tej četi je neki Feizi, znan razbojnik. Oblastva pa počenjanje teh roparjev mirno gledajo. Kristjani so vsled lega jako vznemirjeni, zlasti se carigradska vlada ne zmeni nič za njih pritožbe. Te razmere najbolj dokazujejo, da se motijo tisti diplomati, ki se nadejo, da bode Turčija kedaj civilizovana država. — Belgijska vlada je pripravila načrt zakona, s katerim bi se vpeljevala v tej državi splošna vojaška dolžnost. Proti tej nameri pa se vpirajo kapitalisti, s katerimi drže tudi klerikalci. Doslej se je vsak premožnejši mladenič za par stotakov lahko odkupil vojaščini ter so morali služiti le si-romašneji stanovi. Drugi listi zopet poročajo, da se je vlada vstrašila pretenj kapitalistov in klerikalcev ter opusjila preosnovo. — Dne 9. t. m. je preteklo sto let, odkar je izšla prva številka najznamenitejšega angleškega lista „Times". List je tedaj obsegal štiri strani in stal 4’/2 pence-v. V proslavo stoletnice je priredila „Times" novo izdanje prvega lista, kateri poroča med drugim o inštalaciji lordmajorja Brook - Watsona, o demisiji Washingtona in o nameri na bodoče boje z Zjedinjenimi državami. — Iz Barcelone v Španski poroča se, da je izmed 181 vjetih anarhistov 77 predanih vojnemu sodišču. Osem njih je toženih, da so metali bombe, drugi pa da so njih pomočniki. Ostalih 96 pa so pridržali v zaporu samo zato, ker se smatrajo za člane anarhistiških društev. :— Škof Makarij, katerega je papež Leo poslal k afrikanskemu kralju Menelik, da se pogaja ž njim radi italijanskih ujetnikov, je prišel nazaj v Rim in prinesel seboj kraljevo pismo na papeža. „Osservatore Romano" razglaša vspeh Makarijevega pota in poslanstva. Isti pripoveduje, da mu je Menelik koj po prejetju papeževega pisma obljubil, da spusti vse ujetnike razun častnikov. Dal je res ukaz, da naj se pripravijo na odhod, v štirinajstih dneh morajo odrit^jli proti Tibutti. 5. julija pa je prinesel sel kralju vest z obrežja v Abdis-Abalu, da so Italijani zaplenili parobrod „Doelwyk“ in da se govorio o novem oroženju Italije. Na to je moral Menelik opustiti misel o osvobojenju ujetnikov. Ta slab vspeh škofov je jako ožalostil papeža. — Najnovejše Vesti pa naznanjajo, da se je podpisala mirovna pogodba med abisinskim kraljem Menelikom in italijanskim kraljem, ter da bodo v dveh mesecih dospeli vsi ujetniki v Italijo. Italijanska vlada je dobila tem povodom od vseh stranij čestitke, tako tudi od nemškega cesarja. Italijani so pač veseli, da se je vsa stvar zanje tako lepo iztekla. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Pri deželnozborskih volitvah v Delnicah je bil izvoljen pravaš dr. David Starčevič jednoglasno deželnim poslancem. Dobil je 274 glasov. Za vlado je ta izvolitev hud udarec; njeni listi celo pretč, da sabor ne potrdi te volitve. Na Hrvaškem je to pač mogoče, kajti sabor stori vse, kar vlada od njega zahteva. — V Glini je izvoljen Dušan Slijepčevič, trgovec; v Draganiču oddelni predstojnik dež. vlade pl. Krajcsovics in v Srbu pop Ilija Mašić. — Sabor se je sešet 19. t. m. ter razpravlja o novih potrebnih zakonih in o proračunu za 1. 1897. — Iz Hrvaške in Slavonije se izseljujejo ljudje kar trumoma v Ameriko, dočim se tujci, največ Nemci in ogerski Židje, šopirijo po njihovi domovini. 12. t. m. je dospelo zopet 200 izseljencev, same čvrste in mlade moči, iz D jakovega na Reko; tam so jim pregledali potne liste in ker so bili isti v redu, so nadaljevali potovanje na Videm in na Genovo ter se popeljejo od tam v Brazilijo. — Dosedaj je ogerska vlada v državnem zboru mnogokrat potrebovala hrvaških glasov, zato se je morala na Hrvate nekoliko ozirati. Pri zadnjih volitvah je pa ogerska vlada dobila tako večino, da ji podpore hrvaških glasov ni več treba. Kot posledice tega dejstva sodijo hrvaški listi, da bode Ogerska le gledala, da bolje podjarmi Hrvaško. Hrvatje se ji ne bodo mogli ustavljati, ker bodo njih poslanci v dež. zboru sedaj peto kolo. Posebno v finančnih in prometnih ozirih bodo Madjari proti Hrvat°ln še brez-obzirneji, kakor so bili doslej. — Ban He-dervary se je vrnil z dopusta na svoje mesto, česar niso ni vladni ni opozicijski krogi pričakovali. Menili so gotovo, da mu bode konec vladanja, zato si povrnitev razno tolmačijo; nekateri trde, da mu ne morejo najti naslednika, drugi zopet, da bi bilo sposobnih naslednikov celo toliko, da ne vedo, koga naj bi postavili. — Na Reki se je sešel 5. t. m. odbor stranke prava; pri tem shodu so bili tudi prisotni državni poslanci: Bian-kini, Spinčič in Laginja. Razpravljali so o postopanju stranke v notranjih in vnanjih poslih, zlasti pa o stališču proti drugim strankam pri bodočih volitvah v Hrvaški. — Rečane je „počastil" tudi njih poslanec grof Battyany s svojim dohodom, da položi račun o svojem poslanskem delovanju na ogerskem drž. zboru. Govoril je madjarski ter javno izrekel željo, da se Reka popolnoma priklopi Madjarski. — „Nar. Novine" naštevajo imena hrvaških izložnikov na milenijski razstavi, ki so bili odlikovani z zlatimi in srebrnimi svetinjami; med drugimi je dobilo srebrno svetinjo „Hrv. pedagoško in književno društvo v Zagrebu". Dalmacija. — Iz vseh južnih krajev slovanskih dežel poroča se o groznih nesrečah, katere je provzročila voda vsled neprestanega deževja; ta elementarna sila tudi revni Dalmaciji ni prizanesla. V Kotoru je zrušil velikanski naliv zid, ki je oklepal pokopališče sv. Trojice, potem je udarila voda z vso silo v hiše ter vse poplavila. Mali kosi zemljišč, ki so prebivalstvo hranili, so razneseni, a zemlja odnešena v morje. V mestecu Slona se je cerkev premenila v malo jezero. Leseni most na Benovu je voda tako poškodovala, da je vojaštvo postavilo straže, ki zabranjujejo prehod. Katoliško pokopališče je pod vodo. Škof Ucellini se je brzojavno obrnil na namestništvo za pomoč. Nadejamo se, da se vsaj sedaj merodajni krogi pobrigajo, da vravnajo hudournike in obalo, da bodo vsaj pokojniki imeli počivališče v miru. — Postopanje nekaterih vladnih služabnikov pri volitvah drugega razreda v Makarski je napravilo tukaj najžalostneji utis. Več narodnih mož — poštenjakov, izrazilo se je zlasti v čitalnici najostreje o teh volitvenih nepoštenostih. Res, bil bi že čas, da bi se dobila kaka ubrana, kak zakon, proti jednakemu nezakonitemu postopanju. — Nadomestna volitev jednega poslanca za deželni zbor dalmatinski, v volilnem okraju zunanjih zader-skih občin, je odrejena na 22. decembra. V tem okraju je bil izvoljen poleg kneza Bo-relli-ja tudi dr. Trumbič, ki se je pa odrekel mandatu. Češka. — Dunajska poslanska zbornica je odbila nujnost Pacakovega predloga glede uradnega jezika v Češki, Moravski in Šleziji. Seveda, s tem ni zavržen predlog, vender ne bode prišel isti tako kmalu na dnevni red; zlasti ker ima zbornica v primerno kratkem času rešiti ogromno število razprav. — V seji proračunskega odbora posl. zbornice, dne 7. t. m., izrekel je posl. Kaizl prošnjo, da se osnuje za Moravsko češko vseučilišče in da se na tehniki v Brnu uvede jednako-pravnost. Naučni minister Gautsch je obljubil, da se osnuje prošeno vseučilišče, čeprav ne takoj, vendar gotovo o času, ko bode to mogoče; minister priznava tudi veliki znanstveni napredek Čehov, odkar imajo svoje vseučilišče v Pragi. Tudi zahtevo o jedna-kopravnosti tehnične šole v Brnu smatra minister za opravičeno, zdi se mu priprav-neje, da bi se odprl nov zavod s češkim učnim jezikom. — Češko šolsko društvo „Komenskega" je vložilo prošnjo na niž.je-avstrijski deželni šolski svet za pravico javnost češke šole na Dunaji. Minister za uk je že obljubil, da bode v slučaju, ako dež. šol. svet to stvar ugodno reši, tudi dal dovoljenje. Moravska. — Takozvana osrednja stranka bode odločevala v moravskem dež. zboru. Češki listi pozivajo to stranko, da naj v vsakem narodno - gospodarskem vprašanju pomaga Čehom, ob enem pa jo spominjajo na dejstvo, da so pristaši te stranke še pod Hohemvartom vedno držali s Čehi. Temu pozivu se osrednja stranka odzove, ko uvidi, kako se bo vedia vlada proti Čehom; če bode ona njim naklonjena, bode stranka njej tudi. Sploh pa je položaj Čehov v tem zboru boljši, odkar je nemško-liberalna stranka hotela Čehe poklicati na pomoč proti nemškim narodnjakom. Poljska. — V seji proračunskega odseka avstr. posl. zbornice od 10. t. rn. je navedel poljski poslanec Gniewosz nekaj podatkov o gališkem Šolstvu; iz njegovih besed povzemamo, da je v Galiciji 700.000 za šolo godnih otrok brez normalnega pouka, ker 2500 občin nima nikakih šol, a 400 že obstoječih šol so morali zapreti radi pomanjkanja učiteljev. V '000 šolah poučujejo taki ljudje, ki niso vsposobljeni za učitelje. — V gališki deželni zbor volijo tudi ženske, katerih je samo v Lvovu 1200 z volilno pravico. Volijo seveda po pooblastilih. Za zadnjo dopolnilno volitev so se ženske posebno zanimale; imele so več shodov in se Izrekle za prof. Soleskega, ki je odločen demokrat in prijatelj ženske emancipacije. Res so baš ženski glasovi pripomogli, da je bil Soleski izvoljen. Poslužile so se vse volilke svoje volilne pravice: lep zgled našim možem, ki večkrat ostanejo doma v veliko škodo naši narodni stvari. Srhi na Ogcrskem. — „Branik", glasilo srbske liberalne stranke, piše, da so se le tisti volilci srbske narodnosti udeležili volitev, kateri so se oplašili pretenja in so verjeli različnim obljubam svojih svečenikov. Z malo izjemo so glasovali vsi popi za vladne pristaše. Isti list dalje vpraša: Jeli so to tisti svečeniki, ki so se pred dvema letoma naj-trdovratneje upirali cerkveno-političnim pre-osnovam ? Cerkveno-politične preosnove, sad današnje niadj. liberalne večine, naperjene so proti katoliški, pa tudi proti pravoslavni cerkvi. Takrat so bili Srbi zoper vlado, sam patrijarh je izobčil vse one srbske poslance, ki so glasovali za te preosnove, iz cerkvene občine. A sedaj so bili svečeniki prvi na volišču, ki so agitovali za vlado. To je slabo narodno zavedanje in žalostno znamenje propadanja. Slovaška. — „Narodne Novinv" se pritožujejo, da se od nekaj časa sem po sili razširjajo med narod madjarski listi, v katere največ pišejo tamošnji uradniki, mnogi 'Zmed poslednjih pa tako strašno lomijo madjarščino, da bi se Petofi gotovo obrnil v grobu, ko bi jih čul. Pri vsem tem, da ti pospešitelji madjarske kulture, govore isti Jezik s Čisto slovanskim naglasom, torej da so sami Slovaki, zasmehujejo svoj rod in jezik v listih na tak nesramen način, kakoršen Je le Madjarorn lasten. — Neki ogerski list je donesel te dni brzojav iz Ostrihome, da je eenzura zaplenila list „Krestan" ter prepo-vedala daljno izdajo istega iz razloga, da razširja „panslavistiške" ideje med Slovake. Policija je baje konfiskovala tudi proizvode, T1 jih je našla pri kanonikih Janu Molleho 111 Ladislavu Lukaču. Zvedela je namreč, da sla ta dva duhovnika naročnika omenjenega trsta. „Narodnie Novinj" pa temu ironiški °Porekajo ter pravijo, da cenzura niti časa n'ma za take stvari. Bosnu-Hcrccgovlna. — Prigodom za-voritve milenijske razstave je dobil “ vlad. SVej- K. H 6 r m a n n v znak priznanja za Zasluge, ki si jih je stekel vsled udeležbe osne-Hercegovine pri razstavi, naj višje r r 1 z n a n j e ; več drugih visokih uradnikov °senske uprave je bilo odlikovanih z raznimi i,6 ,V'.' — Kakor čitamo v „Bošnjaku", uč’? • P' m'v P|'vnu’ Fer(k Bonetta, izol tamošnje trg. šole. Mož je bil jako ,,i ,).rilž<:n! govoril je več jezikov, bil priznan je s.)eij‘k, risar in vesten učitelj; znano pa •bki U(^' n''eg0v0 'me rneJ hrvaškimi književ-n • 7- O- A r n o 1 d, glasoviti učenjak, in p,.'..književnik, ki je iz protestanske vere red v katoliško in vstopil v jezuitski ’ prišel je v Sarajevo ter bode odslej tam imel redne prepovedi. — Te dni utekla sta dva turška vojaka iz Plevlja v Bosno. Ko so ju ustavili, izjavila sta, da sta radi tega ušla, ker že 18 mesecev nista dobila nikake plače niti obleke, ter da si hočeta v Bosni poiskati kak bolji obstanek. Čudne razmere! — Častnik V. Adamec vstrelil je dve uri od Višegrada staro medvedko, ki je že delj časa trgala drobnico in govedo ubogih seljakov okoli Suhegore. Pravijo, da je tudi v okolici Volovice, Babine gore in Ljeske še več medvedov, ki napravljajo mnogo škode v dotičnih krajih. — Turški sultan je pridelil deželnemu glavarju generalu bar. Appelu veliki kordon (trak) osmanskega reda, podmaršalu L. Gustasu, divizijskemu poveljniku v Sarajevu, veliki kordon medži-dijskega reda in polkovniku A. VVinzoru ofic. stopinjo medž. reda. — Vsled poplave reke Drine v Višegradu je zelo poškodovan lepi kameniti most, katerega je sezidal veliki vezir Mehmed Sokolović 1. 1557. Povodenj je izpodkopala 150 hiš. V Gora ždi je poškodovala in deloma zrušila voda 17 hiš in odnesla več manjših mostov v okolici. Gela Bjelina plava v vodi. Zveza Rače in Zvornika je pretrgana. Nčmška naselbina Franz-Josefsfeld je do dveh hiš čisto razdejana. Kako je v okolici, se ne ve, ker ne morejo od nikoder priti tja; prebivalci so prenočili 12. t. m. na kozolcih in podstrešjih obeh še stoječih hiš. Akcija za rešitev do sedaj nemogoča. Dunajsko parobrodsko društvo je naprošeno od vlade, da pride s svojimi Čolni na pomoč. Za človeške žrtve se še ne ve. Vas Dvorovi je popolnoma uničena, vasi Balatun, Salaš in Velino selo čisto pod vodo. V Janji je bilo razdejanih mnogo hiš, ljudi je 13 poginilo. Orožniški vodja Dragosavljević se je vtopil z dvanajstimi hrabrimi rešitelji vred, ko so hoteli oteli v največi' stiski se nahajajoče ljudi. Našli so tu tudi mrtva trupla dveh žen in treh otrok. Uradniki in orožniki so pomagali, kjer so mogli, ne glede na svoje zdravje in življenje. Deželna vlada je odredila, kar je bilo mogoče, da se po-lajša beda. črnagora. — Novinar pl. Roden je bil nedavno pred poroko kneginje Jelene na Cetinju. V pogovoru z knezom, vprašal je novinar istega, kaj misli o avstrijskem cesarju. „Avstrijski vladar je moj prijatelj", odgovori knez; „v moji sobi lahko vidite sliki avstrijskega in ruskega carja. Prvi je najveledušneji, a drugi najmogočneji vladar. Obadva pa sta in ostaneta moja uzora". Srbija. — Med skrajnimi in zmernimi radikalci je prišlo te dni do razpora. To se je pokazalo na zboru te stranke v Kruševcu, kjer so bili pozdravljeni samo skrajni radikalci kot vodje. Predsednikom so izbrali Pa-šića. Ker pa ta stranka ni priljubljena pri dvoru, je pripravljena na boj, četudi proti kralju samemu. Liberalci pa se približujejo dvoru, zato se splošno misli, da dospe oni do vladanja. — V neki 'vasi v Srbiji so ujeli te dni poznanega razbojnika Brkiča, na čigar glavo je bila razpisana velika svota. Pri preiskavi je priznal vsa zločinstva, kojih ga dolže, ter ovadil več svojih sozločincev, mej katerimi se nahaja celo bivši ugledni radikalni zastopnik Ž. Malorepac. — Piše se, da je srbski general P. Putnik nenadoma vpokojen. Ta vest tolmači se na razne načine, ker je znano, da je bil ta general pri vojakih slavljen in je radi svojih zaslug tudi na dvoru vžival zaupanje. — Kralj Aleksander je odpotoval na večdnevno bivanje v inozemstvo. — „Trgov. Glasnik" v Belgradu javlja, da že več mesecev hodijo ljudje, ki imajo dobiti denar na poštne nakaznice, zaman na pošto. Denarja ne dobe, ker so blagajne prazne. Trgovci in obrtniki so čedalje bolj v stiski; ni pa upanja, da bi se te okolnosti skoro preipenile. Bolgarija. — Knez Ferdinand in soproga poslala sta v dar nadvojvodinji Mariji Doroteji, povodom njene poroke s princem orleanskim krasno lilijo iz dijamantov in rubinov in srebrno toaletno mizico v stilu Ljudevita XV. — Bolgarski diplomatski poslanec v Carigradu izposloval je pri porti imenovanje dveh bolgarskih podguvernerjev za okraje, kjer bivajo Bolgari v večjem številu. Oba imenovanca sta prava Bulgara iz kneže- vine,. jeden je bil prej obč. predstojnik v Sodji. — V Bolgarsko je prišlo do i 1.500 armenskih begunov, a ne ve se, bodo li tu za vedno ostali. Vlada namerava jim podeliti zemljišča v Dobruči, ker je čula, da je med njimi poljedelcev. —Volilno gibanje je v tej državi nenavadno živahno. Vsi ministri so na agitacijskem potovanju, prav tako tudi vsi vodje opozicijskih strank. Očividno je, da se vlada boji, da pri volitvah ne dobi večine; tudi je za njo neugodno, ker knez nikakor ni na njeni strani. Razmerje med knezom in Stojilovom je precej podobno razmerju med prvim in Stambulovom v zadnjem času Stambulovega vladanja. Če prebivalstvo pri volitvah pokaže, da ni za sedanjo vlado, jo knez razpusti. Opozicija ima upanje, da doseže kakih vspehov pri volitvah; le to je za njo neugodno, ker ni edina in posamezne strančice zastopajo popolnoma nasprotna načela. 1 Rusija. — Iz Petrograda se javlja, da je 8. t. m. v Peterhofu se nahajajoča liv-nica železa do temelja zgorela. Škoda je velika. — Carski par in velika vojvodinja Olga, dospeli so 2. t. m. — 6. t. m. umrl je v Gačinu vrhovni nadzornik carice-vdove knez Ga lici n. •— Na azovskem morju razsajal je zadnje dni strašen vihar ter razdjal ali pa poškodoval mnogo ladij. Tudi nekaj ljudi je poginilo. — Znameniti ruski glazbenik in glazb. kritik J. Karlovi č Arnold, ki ima sedaj 86 let, slavil bode 13. t. m. 60-letnico svojega delovanja. Glavno njega delo so trije zvezki „Spominov", v katerih opisuje umetniško življenje v Rusiji od 1820. 1. do današnje dobe. — Car je ukazal, da se poiščejo iz arhiva vsa pisma in spisi, ki se tičejo tajnih pogodeb, ki so baje obstajale med Rusijo in Nemčijo. Iz tega je razvidno, da smemo iz Rusije same pričakovati odgovor na razkritja Bismarkova. — Iz Petrograda poroča se, da je 27. p. m. moral dvorni vlak, v katerem se je vozila carica-vdova s svojim spremstvom med postajami Sumbatovo in Mihajtovo na odprti progi obstati nenadoma, ker je strojevodja zapazil, da so bili vsi zatvori na lokomotivi odpuščeni ter bi mogel vlak vsak hip skočiti s tira. Carica morala je iti peš do prve postaje, od tod pa se je odpeljal vlak z novo lokomotivo dalje. Zaprli so več sumljivih oseb, ker se misli na pripravljen atentat. — Ruska vlada je podarila Turčiji pol milijona rubljev, katero svoto je zahtevala za odškodovanje vojne škode. — Dvanajst vrst od Borisova med vasjo Studenka in Brili so se našle reči, ki jasno predočujejo strašno katastrofo od leta 1812., t. j. propast Napoleonove vojske. Zlasti na dnu reke Berezine, ki služi kot kanal med Dvino in Ilo, našli so pri prekopavanja tega kanala na stotine človeških in konjskih okostij, množino najraznovrstnejega orožja: pušek, bajonetov, sulic, krogelj za topove, bobnov in gumbov z napisom raznih francoskih polkov. Vse te reči so popisali na zapisnik in poslali vojnemu poveljstvu v Vilno. — Ruska vlada baje nabira gradivo za izti-ranje grofa Tolstega iz Rusije. Vladi ni prav, da zagovarja svobodo vere in v svojih spisih ostro obsoja vsako vladino nasilstvo. Posebno je vladi nepovoljen spis o preganjanju kristjanov, ki ga je priobčil v nekem angleškem listu, v katerem opisuje, kako se preganjajo v Rusiji nepriznane krščanske sekte. — V Petrogradu upajo, da se bode sedaj, ko se je povrnil car v svoje prestolno mesto, energično poprijela vlada turškega egiptskega vprašanja. Ruski listi zahtevajo, da Rusija glede Turške ostane v sporazumu z drugimi velevlastmi. Ta sporazum pa se ne sme omejiti le na to, da daje Turški platonske svete, kojih tako in tako ne posluša, ali pa jo samo prijateljsko opominja na izvršitev preosnov, na katere že čaka Evropa skoro 50 let. Pouk v ruščini v Bcrolinu. — Na berolinskem vseučilišču, in sicer v oddelek za orijentalne jezike, javilo se je toliko slušateljev ruskega jezika, da je bilo treba otvoriti tretjo paralelko za pouk ruščine. In mi v Avstriji, zlasti mi Slovenci? Mladina, uči se temu jeziku sijajne prihodnosti Narodno gospodarstvo. Izšolani ekonom g. Ant. Gerbec na Dobrem v Brdih nam naznanja, da se mu je izborno sponeslo proti jabolčni krvavi uši to-le sredstvo: Napravil je zmes iz. pol vode in pol petroleja ; to je dobro premešal. Drevo treba poprej dobro očistiti, potem pa skrbno namazati pra z mehkim čopičem, da pride tekočina v sleherno špranjo. Ako ni. dovolj enkrat, treba namazati zopet. Delo je priprosto, sredstvo jako po ceni in zelo uspešno ; drevesu ne škodi nič. — Odgovornost za to sredstvo prepuščamo g. poročevalcu; ali poskuša lahko vsakdo. Najokusnejše in najtežje meso dajejo prešiči, pitani z mlekom. Poleg mleka so različna žita. kakor koruza, ječmen in oves, najboljša piča. Kako zabraniti, da sadje ne zvene prehitro. — Posebno prezgodaj potrgano sadje kaj rado pusto zvene. Ako hočemo, da bodo n. pr. jabolka prav lepa, nenvela do spomladi, jih moramo zaviti v papir in shraniti jih na subem, kjer bi sicer v papir nezavita, če tudi zdrava, močno zvenela. Papir posrkava iz sadja puhtečo vlago in ob enem zabranjuje preveliko izpuhtevanje. Sredstvo je lahko. Kurctnino zdravo ohraniti, priporoča se posebno za zimski čas, ko je kuretnina večidel zaprta, kurnik pridno snažiti, nesnago redno odpravljati, in v ta namen priporoča se kurnik. bodisi lesen ali zidan, večkrat z apnom beliti ; ako se pa belenju doda še nekoliko karbolske kisline, pomaga pa belenje še posebno dobro, da se odpravi kuram škodljivi mrčes, ne da bi to kuretnini kaj škodovalo. Sir varovati plcsnobc. — Živo apno se ugasi toliko, da rezpade ter se preseje na tankem situ. S to drobno štupo se izdelan surov hleb od zunaj potrese. Apno pospešuje godenje pri siru in zadržuje, da se črvi dolgo ne zarede v njem, plesnobo pa popolnoma zabrani, ne da bi sirovo ukusnost kaj kvarilo. Priredil M. I. Raznoterosti. * Število časopisov na leto. — Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, koliko se izdaje na leto časopisov po celem svetu. Statistika nam pove, da okoli 12.000,000.000 številk. Da si bolje predstavimo, pomniti je treba, da bi se s tem opapirjem moglo pokriti 30.000 štirj. km. Težina za to potrebnega papirja znaša 781.242 ton. Ako bi celo naklado tiskal samo jeden stroj ter vsako uro dotiskal jeden časopis, potreboval bi 333 let, da bi zgotovi! vse. Višina teh listov, ako bi vse zložili na’ jeden kup, bi dosegla 80.000 m. Ako vzamemo, da pojedini človek čita časopise samo 5 minut na dan, trebalo bi celo človeštvo na zemlji 100.000 let, da prečita vse te liste. * Predsedniki ameriških zjedinjenih držav. — Od 4. marca 1789., koje nesmrtni George Washington zasedel kot prvi predsednik prestol zjedinjenih držav v Severni Ameriki, je bilo do danes 24 predsednikov v 18 perijodah, in sicer: Washington 1789.- 1897., Adams 1717.-1801., Jefferson 1801.- 1809., Madison 1809.-17., Monrve 1817.-35., Adams -1825.-29.. Jackson 1829.- 37., Van Buren 1837.-41., Harrison 1841.-41., Tyler 1841.-45., Polk 1816-49., Taylor 1849.-50., Fillmore 1850.-53., Pierce 1853.-57., Bucha-nan 1857.-61., Lincoln 1861.-65., Johnson 1865.-69., Grant 1869.-77., Hayes 1877.-81., Garfield 1881.-81., Arthur 1881.-85., Cleveland 1885.- 89., Harrison 1889.- 93., Cleveland 1893.-97.. od 4. marca 1897. pa bode predsednik Mac Kinley. Iz teh števik se vidi, da je 8 peedsednikov bilo dvakrat izvoljenih, ker vladna doba traja 4 leta. Za časa pred-sedništva so umrli štirje, Karrison in Tayler naravne smrti, Sincoln in Garfield pa po morilčevi roki. Odkar obstoji unija, so bile volitve trikrat posebno zanimive: 1. 1825. izvolitev Adamsa, ker ni nobeden kandidat 1 dobil večine in je kongres volil kandidata ! manjšine; 1. 1877. ko je iznašala razlika med republikancem Hayesom in demokratom Tilde-nom samo za 1 glas, in pa letos, ko se je vodila tako dolgotrajna in huda borba. * Uzora kneza Nikola črnogorskega. — Nemški časnikar pl. Boden je bil nedavno, pred poroko princese Jelene, na Cetinju. V listu „Berliner Nacbrichten' poroča Roden med ostalim, da je vprašal kneza Nikola, kako misli o našem cesarju. „Cesar je moj prijatelj", je odgovoril knez. „V moji sobi najdete sliki cesarja avstrijskega in ruskega carja. Jeden je najmogočneji, drugi najveli-kodušneji vladar. Ona dva sta moja uzora ter mi ostaneta to“. * Hiša na 25 nadstropij. — V Ne\v-Yorku dogotavljaio sedaj hišo, ki bode posvoji visokosti spadala med najviše zgradbe sveta. Hišo gradi milijonar Havemeyer. Zgradba bode iz železa in kamenja. Raz ven dvostroke pivnice in pritličja, da bode imela ta hiša še celih petindvajset nadstropij za stanovanja. Poslopje bode 104 metre visoko. * Bankovci po 10 kron. — Posl. Men- ger je omenil v jedni poslednjih sej proračunske komisije, da v raznih deželah, sosebno po industrijalnih krajih, primanjkuje bankovcev po 5 gld. Priporočil je, da naj bi se pomnožilo število takih papirjev in da bi se izdali srebrni komadi po 5 kron. Finančni minister Bilinski je izjavil, sklicevaje se na to, kar je rekel že v parlamentu, da name-rujeti vladi izročiti banki 80 do 90 milijonov v zlatu ter izdati bankovce po 10 kron. , Nekoliko pravil dopisnikom. „Soča" in „Primorec" imata veliko poročevalcev in dopisnikov, ali le malo je takih, ki bi pisali lep, pravilen jezik. Tudi taki, ki pišejo precej -lep jezik, delajo nehote pogreške, katere je prav lahko odpraviti. Da bi nekoliko odpravili take nedostatnosti, borno podajali, kakor prilika nanese, nekaj zgledov, kako dopisniki grešč in kak6 bi morali pisati, da bi bilo pravilno. Za danes prvi zgled. v, na = iz, z, s. Dopisniki pišejo često svoje dopise : iz Gorice, iz Trsta, iz Ljubljane,, iz Tolmina, iz Bolca, iz Kanala itd. Ali često pišejo tudi: iz Dunaja, iz Gorenjskega, iz Kranjskega, iz Štajerskega, iz Bolškega, iz Kanalskega, iz Krasa itd. Prvi zgledi so pravilni, drugi pa napačni. Zakaj? „Iz" pišemo le pri onih krajevnih imenih, ki se drugače vežejo s predlogom v; n. pr.: Prišel je v Gorico, v Trst, v Ljubljano itd., a prišel je iz Gorice, iz Trsta itd. V drugem slučaju pa govorimo: Prišel je mi Dunaj, na Gorenjsko, na Kranjsko, na Štajersko itd., — a piše nam potem : z Dunaja, vz Gorenjskega, s Kranjskega, s Štajerskega. Torej : kjer pridemo v kak kraj, pišemo iz istega, pridemo pa na kako mesto, potem pišemo z . . . Za danes naj si Vsakdo zapomni to pravilo, pa ne bo nikdar več grešil. Mlad, dobro izučen organist ki je že več časa opravljal službo organista, išče službo. — Več pove upravništvo „Soče". Književnost. Popotnikov koledar za slovenske učitelje izide za praznike v naši tiskarni Poleg navadne koledarske vsebine bo obsegal točen imenik vsega ljudskega šolstva na Slovenskem. — Cena : lično v platno vezan gld. 1'40, z zlato obrezo gld. 1 '50, v usnje vezan gld. 1-70, z zlato obrezo gld. L80. — Ustreženo nam je, ako se oglase naročniki že naprej z nakaznico. Oglasi so računajo 8 gld. za stran. Kdor še želi oglasiti kaj v tem koledarju, naj se požuri. Nov list v Ljubljani. — V nedeljo smo dobili prvo številko novega „neodvisnega slovenskega krščanskosocijalnega glasila", ki se imenuje „Slovenski List". Izhajal bo vsako soboto v obliki ljubljanskih dnevnikov; cena 4 gld. na leto, do konca t. 1. pa 60 kr. Lastnik lista je dr. Vinko Gregorič, urednik pa znani književnik Anton Trstenjak; tiska se pri Blasniku. Listu bo naloga v prvi vrsti, zastopati nižje in najnižje sloje naroda, ki so tlačeni in uživajo najmanj državljanskih pravic. Ako bodo enkrat močni vsi sloji naroda, bo močan ves narod. Do tega namena pa hoče priti Ust po neodvisni poti krščanskega socijalizma. — Listu je namen: združevati in vabiti k neobhodno potrebni slogi. V politiškem programu ima „Združeno Slovenijo", v državnem zboru dunajskem zahteva pa —jugoslovanski klub. — V političnih rečeh se list ne bo upogibal nobenemu povelju ali samovolji poedineev. Vse to so pra-v lepe besede. Ali bodo besedam sledila tudi dejanja, pokaže prihodnost! In po dejanjih bomo sodili novi list in stranko, katero hoče zastopati. Le toliko rečemo, da novi list si pridobi simpatije vseh zavednih Slovencev na Goriškem, ako bo resno- vršil postavljeno si nalogo. Že prva številka ima veliko dopisov od raznih stranij Slovenije. Z Goriškega sta kar d v a dopisa. Od vseh stranij so {radostno pozdravili novo glasilo. — Mi se pa nočemo prenagliti s sodbo, marveč počakamo, da vidimo list in stranko- pri pozitivnem delu. „Koledar za goriško nadškofijo" izide tudi za praznike. Obsegal bo nad 200 stranij in bo veljal s poštnino vred ali v Gorici na dom prinešen le 50 kr. — Za oglase je še čas do konca t. m. „Kapitanova hči'. — Ruski spisal A. S. Puški n, poslovenil Semen Sem e-novič (psevdonim slovenskega gimn. sed-mošolca). — „Slovanska knjižnica"* snopiča 55.-56., je prinesla ta sloveči roman slavnega Rusa; tudi nemška kritika je izrekla, da ta roman spada med najlepše y svetovni književnosti. — In res, pisan je tako zanimivo, vendar vseskozi tako naravno, da je človeku težko odložiti knjigo, predno je ni prečital do konca. — Roman sam obsega 167 gosto tiskanih stranij: potem sledi še obširen životopis slavnega Puškina. — Naročniki so dobili ta roman le za 30. kr., dočim velja v razprodaji 36 kr., kar je tudi zelo nizka cena za naše slovenske razmere. „Bogoslovje Danteova velespjeva"* „La Divina Commedia". Priredil fra. L Ivančič. Na Sušaku, „narodna tiskarna" G. Kraljeta. Velika 8°. 136 str. Cena mi gld-Pisatelj te monografije, redovnik ha Trsatu, izdaja bogoslovni mesečnik pod naslovom „Dušobrižnik", ter je prilagal vsakemu listu po polo tega svojega dela o Dante-jevi nedosežni pesmi. Sedaj je izdal to delo kot posebno knjigo, ki zasluži na vsak način pohvale in priporočila. Iz Sarajeva smo prejeli krasno zbirko zvirnih poezij, katere je spel od 1. 1890.-1894. v jugoslovanski književnosti dobro mani Safvet beg Redžepašič-Bašagi Mirza Safvet.) Zbirki je naslov: Trofanc a z hercegovačke dubrave. °e,snl e Mohatnedanec, t. j. turške vere; zato ',a nas toliko zanimivejše, originalnejše. Va čelo pesmim jo postavil turško poslovic -„Hubbul vatani minel iman" (Ljubezen lomovine je združena z vero). In res 0P(.'‘ niadi pesnik svojo kršno Hercegovino muu n srčno, zanosno in oduševljeno. u jesmij je ljubavne vsebine, ki so prošmje ajinstvenim orijentalskim duhom; nam • Dadnjakom silno pluje bujna fantazij *_ •itamo niesrove pesmi. Da, to je poezij poezija! , Kdor bi rad kupil te poezije nadep ' nega mohamedanskega Slovana, dobi J naši tiskarni za 80 kr. „Bosanska posta'. — V Sarajevu je začel izhajati 15. t. m. zopet nov list pod gornjim naslovom. Izdaja ga izdajateljstvo nemške „B o s n i s c h e P o s t“, katera izhaja vsak dan pod uredništvom Slovenca Selaka. „Bosanska pošta' izhaja trikrat na teden in stane 8 gld. na leto, do konca t. 1. 1 gld. Že v prvi številki pohvalno omenja slovensko književnost, posebno pa še našo »Slovansko knjižnico', o kateri piše : Osobiti spomen zaslužuje „Slovanska knjižnica', što je u slovenskoj Gorici izdaje Andrija Gabršček. Ova „knjižnica' donosi u prvom redu izvrsne slovenske pripovije-dače i pjesnike, a uz njih dobre prijevode prvih pisaca iz sviju slavenskih književnosti. Nalazimo tude pisce poljske, ruske i češke, pak i hrvatske, premda mislimo, da radi srodnosti jezika nije trebalo ove potonje prevoditi. li ostalom Gabrščekova „Slovanska knjižnica' ispnnjuje sasvijem svoju zadaću, te joj želimo, da na tom putu dugo ustraje, upoznavajući slovenski narod sa njegovim prvim piscema i sa pripovijedacima ostalih slavenskih naroda. Loterijske številke. 14. novembra: Gradec .......................12 23 73 54 85 Dunaj......................... 24 59 72 52 31 18 novembra. Brno 12 73 44 71 Inomost ! ! . !.............• 69 85 73 88 1 21. novembra: Trst........................... 3 58 9 31 47 Tržne cene. za 100 kilov Kova : Santos . . . gld. 132-— do 140-- Sandomingo . . 160 - „ — Java 160- - „ 164-— Cejlon 185-- „ — Moka 192-- „ — Sladkor Speli 36'‘/a .. 36- — - 52' „ 56 — Betrolij v sodu .... is-8/, „ v zaboju . . . 610 „ — Maslo surovo 64- - „ 66-— kuhano 81-- „ 82-- Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 15'45, št. 1 gld. 14'95, St. 2 gld. 14 45, „ 3 „ 13-85. „4 „ 13--, „ 5 „ 12-45, št. 6 gld. 11-45, št. 7 gld. 9-45 Ogerska: št. 0 gld. 13 40, št. 1 gld. 12-90, št. 2 gld. 12 50, „ 3 „ 12-20, „ 4 „ 11-70, „ 5 „ 11-20, ^ št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8 50 Utrobi debele......................gld. 4 50 do 4 70 drobne...................« „ 4-50 „ —.— Tnršica navadna....................... 5.40 „ 6'40 bves.................................. 6.50 „ 7.- Zahvala in priporočilo. Podpisani Ivan Della Schiava, ki sem itn el štiri leta trgovino in gostilno v Rihem-ktergu, dovoljujem si tern potom naznaniti vsem svojim čč. gg. znancem, prijateljem, utljemnikom in gostom sploh, da konce rn ^ga leta se preselim v Sveto pri Komnu, kjer bom tudi imel trgovino in gostilno. Pri tej priliki prav iskreno zahvaljujem vseuiel vedno v hvaležnem spominu, in jim klicem iskreni : Bog Vas živi! V Rihembergu, 22. nov. 1890. Ivan Della Schiava. Na hrano in stanovanje 'sprejme slovenska rodbina samostojnega gospoda ali dijaka. Več v naši tiskarni. Dunajska borza 21. novembra 189G. Skupni državni dolg v notah . . . 101 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 30 „ Avstrijska zlata renta..............122 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4% ... 101 „ 05 „ Ogerska zlata renta 4%..............122 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4%............99 „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 934 „ — „ Kreditne delnice................... 365 „ 10 „ London vista.....................119 „ 95 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ SO'/s „ 20 mark.............................II „ 76 „ 20 frankov........................... 9 „ 53 „ Italijanske lire....................45 „ 15 „ C. kr. cekini....................... 5 „ 69 „ CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester DaHipfinuhlen''. Via Cappuccini N. 11, (v bivši tovarni sladkorja). Pšenični greš N. B fl. 16- „ n C 1) 15-60 Pšenična moka 11 0 11 15 60 »> 11 11 1 11 14-60 11 11 „ 2 11 14-50 11 11 3 13-70 1) >> „ 4 11 13-60 11 11 *» 5 11 13-20 „ 11 »» 6 12-20 s - s |f... § = = I ~:i- ^ ^--V! »ur - I =t?SS. lil! Pšenične otrobi drobne a fl. 4-45 debele a fl. 4'75, zob a fl. 7-—, turšica ogerska fl. 5'30, domača tl. 0'—. Sol, i, fl. 10- -. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji. Zalog-a pridelkov iz Monastera. Riž mutico La a fl. 24 za 100 kg. lin 99 >» M 1.1.t* v n »> »» m ,, III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 16, 18, 20 in 24 kr. liter. jjp|F~ Vso brez zaveze. Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8—11 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7_g primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile ea 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne sa-▼oje z imenom Kathreiner Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste reslante. 32, 25—25 Jozoic\ ■j '■■*1 Opozarjamojsl. občinstvo v Gorici in na deželi, da naša tiskarna ima v svoji zalogi Krasne posetnice za gospo, gospicc in gospodo vseh oblik in velikosti). ^Jose^tuce za foate s sokolskim monogramom. (Na zahtevo pošilja uzornik črk za posetnice) ^osefctiost aa vaatva vosetfa n. pr. godove, novo leto itd. Krasna poročna naznanila v veliki izberi. Trgovske zavitke vseh kakovostij. Trgovske račune vseh oblik. Trgovski papir s tiskom tvrdke. tfitip** Vabila za • razna društva • in VSPOREDE, razno lepake itd. OSMRTNICE, PRAVILA, BROŠURE, KNJIGE in drugo prevzema v tisek in točno izvršuje A. GABRŠČEK. Prvi in najstareji Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-70 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—1 ceneje kakor se dobivajo slamoreznice, mlatilnice, vevniki (Putzinuhlen) in drugi koristni kmetijski stroji samo v edini sloven* ski zalogi na Goriškem pri FRANCU BABNIK v Gorici, via Formica št. 12. (poprej na Starem trgu). Za stroje se jamči in se zamenjajo, ako ne bi odgovarjali za-htevom. Postrežba je poštena. —- Novi ceniki na zahtevanje se pošiljajo zastonj. 71 — 1 \ ||||| ^o z o y \ Gostilna „Pri petelinf ulica Ghega št. 7. - V Trstu - blizu j. kolodvora Podpisani naznanja sl. občinstvu, daje uredil svoje gostilniške prostore tako, da more priti v nje gospod in priprost kmet. Postreže se vsakega z dobrim jedili in izbornim črnim ali belim naravnim vinom, in sicer po laki ceni, da se ne boji tekmovanja. Gostilna je vedno preskrbljena z domačo posušeno in svežo presičevino, pristnim salamom, klobasami, nanoškim ovčjim in drugim sirom. Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogfo črnega in belegn vipavskegn vina toliko iz zaloge v Prvačini kot v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto. Vina SO teh-le vrst: modra frankinja, ber-zamin, burgunder, izabela, rulandec stari in novi, belo staro in novo, rizling stari in novi itd. Specijalitetna vina črna in bela iz 1. 1892., 1893., 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra 80 kr., pol litra 40 kr. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri. Gostilna je odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. — Priporočaje .se svojim rojakom v Trstu in na de-deli, da ga počaste s svojim obiskom pri vsaki priliki, držč se gesla „Svoji k svojim', beleži udani i94-3 Anton Vodopivec, gostilničar. Josip Črnigoj edini slovenski stolar v Gorici v ulici dle Bosco, priporoča se rojakom v Gorici in v okolici. Izdeluje vsakovrstne nove in popravlja stare stolice. Ne boji se tekmovanja. Prodaja STE1NFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichovi hiši). 3\>an na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunan jih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, .moko In druge reči, dalje pctrollj ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. 08 3 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. 1TIBKA.LMICE Radi dobička na sadju in vinu! za sadni mošt za vino iz grozdja z vedno delujočim dvojnatim piitiskalom in ravnalom tlačilne moči „Hercules' z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20°/0 veča nego pri drugih stiskalnicah. Mlini za sadje in grozdje Rohkači za grozdje. — Popolne inoštarne stoječe in vozne. Stiskalnice za sok, mlini za pripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, stroji za olupljevanje in rezanje sadja. Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom koi, posebnost najnoveje, najizvrstneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave PH. MAYFARTH & Co. c. kr jedino priv. TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. Dunaj, II. Taborstrasse 76. 50 10-2 Odlikovan z 3V0 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogob ojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. ^UP® fl Slovanski obrtniki in trgovci. Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnice za ognjišča po najnovejšib uzorcih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. | ANTON OBIDIČ | J čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T g priporoča Slovencem v Gorici in A ▼ v okolici za blagohotna naročila. ▼ i Franjo Jakil ^ ▼ ‘ ' v a Tovarnar kož v Rupi a V zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ ©► «®> «&>■ “ Gostilničar Ivan Lisjak S £ Trgovec z vinom Anton Ćoš, pri „Rajhu' št. 5. na Kornu, priporoča svojo fcj • v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem gostilno : vino belo vipavsko in briško, teran J | J zajcu'). priporoča bogato zalogo vsakovrstnega kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz- S S belega in črnega vina v sodčkili od 56 1. naprej, vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. • j • katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Gene primerne. S j 9 Cene zmerne, poštena postrežba. !®I2«E;ee®BCGCEttB®®E®Ma®K®i3«B®B®2 K®B®BeS®NK®H®a®ttH ■> H®E®B®B®B®B® ^ IVAN DEKLEVA ^ na Travniku ^ veleUžec z vinom, ^ I priporoča svoj fotografični <► -«► »»“ v svojih zalogah vseh ^ | zavod zavednim Slovencem na It vrs^ domačih in istrskih vin. Goriškem. Fotograf A. Jerkič <► IVAN DEKLEVA 2} Pek Karol Drašček priporoča . pekarijo v Riva Corno 4 I in podružno prodajalnico kruha Goriškem"..... Ceno zmonm. v Semoniški' ulici 2. 5- B®«®®®®®®®®®®®«® ««« £ C 6AC e « C®C« e® ' Svečar J. Kopač v Gorici • £ Solkanska ulica 9 J priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. D20, 1 gld., ter 50 kr. kg. Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J koccceccccecccc^eccecccccaoce««® ®®®®®®6®e©®«««®o«®CGec«e®©ffi®«®®® • Trgovec z vinom Ant. Pečenko • 2 Vrtna ulica štv. 8. ■ ® priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, • postrežba točna. • fipgp* Za pristnost vina jamči. —f Anton Kuštrin J ^ Gostilničar Ivan Reja ^ a Usnjar Franc Bensa V r v Gosposki ulici šiv. 23 ^ t priporoča svojo gostilno „pri ® j v Ozki ulici 8 A i priporoma • & V golobu' za vojašnico štv. 7. f ^ jiriporoča vsakovrstno usnje, f i svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vrste. « A podplate, kopita, orodje m druge A [ potrebščin. Postrežba točna. T $ Kuhinja dobra. Cene zmerne, f • J potrebščine za čevljarje. ▼ I) . __ Lil Anton Koren Gosposka ulica 4 Z a ga ---,- J: priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno 4J) blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaa®®®® Tovarna piva Fr. Waftek § na Goriščeku t jiriporoča svojo zalogo goriškega piva. | Andrej Čermelj / na Kornu ' Ž v ulici priporoča svojo zalogo razno- ^ | priporoča svojo bogato zalogo ^ vrstnega jedilnega blaga, — (*>:«> klobukov in kap ter gostilnico (#. Postrežba vestna. J * preskrbljeno z izbora, vini. ® ^----v---- ................... ~ ,,v s 1 ^ Sannig & Dekleva ^ $ J. KloluR'ar Anton Fon > J, Andrej Jakil * Tovarnar kož v Rupi 1* ?? p. Miren. a Prodajalnica na Kornu v Gorici. ^ Papirnica Antona Jeretiča | v Konienlški ulici iu za veliko vojašnico I priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in g; s pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- ? I nike, papir, knjižice itd. 3| ........... ................. ^ glavna zaloga koles „Svvift' v ulici Fran Josipa S, št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev |g itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles j. in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |e JO S. V I N D Y Š tovarna sti'ojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradskd ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, awr~ ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, /"1 *)°w0n- nico, zamašilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, p ()j tili in zakiopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine najmanjšega do največjega obsega. - mri Ceniki na zahtevo brezplačno. —