Leto LXVII
Poštnina plačana v gotovini
tf Ljubljani, v lorelc, 'dne 7. novemfira 1939
m 255 :
Jena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni nredniitva la »prave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-09 -»• Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številk* 10.650 in 10.349 za inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Sovjetska Rusija in Balkan
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je v svojem govoru, ki ga je imel 31. oktobra, besedo Balkan sploh izpustil. Tudi besede »južnovzhodna Evropa« ni rabil. Le enkrat se je, govoreč o odnošajih s Turčijo, nekam megleno dotaknil tega področja, ko je dejal, da ima Sovjetska Rusija namen, »svoje mirovne cilje, ki jih je uveljavila na Baltiku, uveljaviti tudi na črno - morskem področju ter storiti vse, da bodo sovjetski interesi trajno zavarovani.« Pazljivemu bravcu pomen teh besed ni ušel. Napovedale so, da hoče Sovjetska Rusija potem, ko bo po svoje uredila odnošaje z baltiškimi državami, to je s Finsko, kajti Estonska, Letonska in Litva so ji že uslužne, obrniti svojo pozornost »črnomorskemu področju«, to se pravi svojim sosedam, ki mejijo, kakor ona, na Črno morje. Med te države spadajo Turčija, Bolgarija in Romunija, torej tri države, ki ležijo vse tudi na jugovzhodu Evrope in še posebej na Balkanu. S tem je torej Molotov najavil pristop Sovjetske Rusije k aktivni politiki na balkanski ploskvi, a se še ni izrazil, kakšno obliko bo ta politika zavzela in kakšne določene cilje bo zasledovala. Ako pa smo obdržali v spominu sovjetske metode na Baltiku, ne bo težko napraviti si približno sliko o metodah, ki jih namerava uveljaviti na obalah Črnega morja.
Nekaj dragocenih migljajev so v tem pogledu dala pogajanja med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, ki so Turkom — in tudi mnogim drugim državam — razodela prave cilje sovjetske politike na tem prostoru. Sovjetska Rusija je od Turkov zahtevala pogodbo, s katero bi bila Turčija vsaki vojskujoči se državi prepovedala prehod njenih vojnih ladij skozi dardanelske in bosporske ožine. Sovjetska Rusija je od Turčije zahtevala, da te ožine enostavno zapre
9 tednov podmorniške vojne
Anglija priznava izgubo 55 ladij s 238.000 tonami - Francija je izgubila 7 ladij s 47.000 tonami, nevtralne države pa 34 ladij s 93.000 tonami
Izguba Anglije znaša poldrugi odstotek njenega brodovja
ier jin postavi poa skupno pogodbeno varstvo obeh zaveznic. S tem bi bila dosegla, da bi bilo »črnomorsko področje« nepristopno za vsako velesilo in bi v njem Sovjetska Rusija lahko mirno in brez vsake skrbi po svoje urejevala medsebojne odnose vseh obalnih držav, poleg tega pa bi bila dobila posredno v svoje roke tudi že ključe do Bosporja in s tem pravico do soodločevan ja na Sredozemskem morju. Poskus se pri prvem naskoku ni posrečil. Turčija je igro spregledala in udarec prestregla s^ podpisom zavezniške pogodbe z Anglijo in Francijo dne 19. oktobra.
Sovjetska vlada bo po tem prvem ponesrečenem poskusu to, kar cinično imenuje »urejevanje črnomorskega prostora«, načela na drugem koncu. Kje? Vsi znaki kažejo, da v Bolgariji. Brat bolgarskega ministrskega predsednika poslanec Kjuseivanov, ki je bil med sovjetsko - turškimi pogajanji v Moskvi na čelu 25 bolgarskih poslancev na obisku pri sovjetski vladi, je pri povratku pripovedoval, kako mu je ^ sovjetski komisar Molotov razlagal svoj načrt, kako priti do Carigrada, in kako ga je navduševal za to, naj bi Bolgari in Sovjeti skupno organizirali ta pohod po suhem z bolgarskih tal. Sovjetska vlada s svojimi prizadevanji, da bi z Bolgarijo navezala čim bolj tesne stike, tudi ni čakala. Sovjetski poslanik ,v Sofiji je dobil celo krdelo »tajnikov«, ki naj mu pomagajo pri obdelovanju bolgarskega javnega mnenja. Med sovjetsko in bolgarsko vlado pa so bila načeta na več poljih hkrati zanimiva pogajanja, katerih namen je pregleden. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se bolgarskemu narodu prileže, ko je po 20 letih pridnega čakanja v dkromnosti našel »velikega prijatelja«, ki mu prišepetava na ušesa možnost, da bodo kmalu odrešeni bratje v Dobrudži, ter mu čara pred očmi še druge visokoleteče privide. Sovjetska vlada ima očividno namen, zasidrati se v Bolgariji, od koder potem lahko vpliva na več strani, predvsem na Romunijo in Turčijo, to se pravi: na obe državi »črnomorskega prostora« ter tako pripravlja svoj končni in najvišji cilj, da sama zagospodari v Črnem morju in si pridobi tudi odločujoče mesto pri vratih, ki vodijo iz Črnega v Sredozemsko morje.
Cilji sovjetske politike na Balkanu torej niso nikakor zagonetni. Nasprotno, v svitu zgodovine, ki nam pripoveduje o neprestanem prizadevanju caristične Rusije, da bi prodrla do Carigrada in s tem postala sredozemska velesila, kakor tudi v blesteči luči zadnjih dogodkov na Baltiku, se nam prikazuje v brutalni
i'asnosti: ona želi priti v posest Bosporja in )ardanel ali vsaj oboje dobiti pod svoje nadzorstvo. To pa zdaj, to pa takoj, dokler traja v Evropi vojna, ki je za Sovjete najbolj primerna priložnost, da brez vojaškega napora dosežejo postojanke, ki bi jih jim nobena vojna ne mogla dati. Da bodo Sovjeti stremeli za tem svojim ciljem ne samo z diplomatičnim orožjem, ne samo s političnim in morda celo vojaškim pritiskom, marveč še z drugimi sredstvi, ki jih imajo zadosti v svojem revolucionarnem arzenalu, ni treba posebej poudarjati.
Ni torej nikakor čudno, če se je tudi pokornost drugih velesil obrnila kar naenkrat na Balkan, proč od zahodnih bojišč, kakor da bi bilo treba pričakovati neke velike odločitve na Balkanu. Vloga Nemčije je zavita še v ko-preno. Iz pisanja njenega časopisja ne sledi jasno, kakšni so njeni cilji. Ali sta se Nemčija in Sovjetska Rusija v svojem zavezniškem paktu pomenili ne samo o Baltiku, marveč tudi o južnovzhodni Evropi ter si porazdelili vloge in področja, ni mogoče reči v sedanjem trenutku. Ali je njuna delavnost vzajemna, ali vzporedna, ali v tihi rivaliteti tekmujoča, tudi to je še v megli. Le to čutimo, da je delavnost nemške politične in gospodarske diplomacije v tem predelu izredno žilava in načrtno dosledna. Mnogo bolj jasna je politika Anglije in Francije, o kateri do gotove mere smemo reči, da razširjenju sovjetskega vpliva ni nasprotna v toliko, v kolikor bi to razširjenje Nemčiji oviralo pot proti vzhodu, da pa se Sovjetom postavlja v bran, v kolikor želijo zlomiti odpor Turčije, prodreti do bosporskih ožin in se pojaviti na Sredozemskem morju. Anglija in
London, 6. nov. t Angleško informacijsko ministrstvo je danes objavilo nekatere številke, ki se nanašajo na izgube angleškega trgovinskega brodovja zaradi nemške podmorniške vojne. Objava teh številk ima namen preprečiti razširjanje lažnih podatkov, kakor tudi tega. da pokaže, kako je Anglija zagospo-darila nad nemškimi podmornicami.
Številke pravijo, da je angleška trgovinska mornarica izgubila do sedaj v devetih tednih, odkar traja podmorniška vojna, vsega skupaj 57 ladij. Razdeljene po tednih, so bile izgube sledeče; prvi teden enajst ladij, drugi teden 16, tretji teden 7, četrti teden 3, peti teden 2, šesti teden 3, sedmi teden 4, osmi teden 7, deveti teden 4 ladje. Skupna nosilnost vseh angleških potopljenih ladij znaša 238.795 ton. Ker je angleška trgovinska mornarica v začetku vojne štela 18 in pol milijona tem (vštete niso ribiške ladje, niti izključno obrežne in rečne ladje (ladij, sposobnih za plovbo na visokem morju, znaša izguba torej točno poldrugi odstotek vsega brodovja.
Iz objavljenih številk izhaja, da so nemške podmornice najbolj potapljale angleške ladje. Saj znašajo francoske žrtve samo 7 ladij s skupno nosilnostjo 47.935 ton, nevtralne žrtve pa 34 ladij z 93.897 tonami, in sicer v septembru 15 s 37.284 tonami, v oktobru 17 ladij s 44.058 tonami, v novembru pa 2 ladji s 12.450 tonami.
Admiraliteta pristavlja, da ni verjetno, da bi nemške podmornice mogle v bodočnosti razviti delavnost, ki bi bila le od daleč podobne njihovi delavnosti v začetku vojne. Admiraliteta pravi dalje, da je Nemčija spoznala, da letalski napadi na angleške ladje niso imeli nobenih uspehov, kajti nobena angleška ladja ni bila od nemških letal poškodovana tako, da bi bila za plovbo nesposobna. Letalskih napadov na trgovske ladje torej ni treba več pričakovat.
Nemške številke
_ Temu nasproti pa objavlja nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške podmornice ki nemške križarke od začetka vojne do konec oktobra potopile vsega 115 ladij s skupno nosilnostjo 475.321 ton. Tukaj so vštete vse ladje, angleške, francoske in nevtralne. Nemško poročilo ne pove., koliko potopljenih ton pride na Anglijo.
Pariz, 6. nov. AA. Havas. Vojno poročilo od 6. novembra zjutraj pravi: Na nekaterih točkah bojišča krajevna delavnost artilerije.
London, 6. nov. AA. Reuter. Ministrstvo za informacije uradno poroča iz Pariza, da je francoski generalni štab objavil nova pravila za vojskovanje, iz katerih se vidi silna udarna moč posameznih čet. Ena četa šteje 160 do 180 ljudi in lahko izstreli 300 kg municije v eni minuti, pri čemer pa niso vštete krogle, izstreljene iz pušk. Vsaka četa ima 4 lahke topove in 12 lahkih strojnic.
Pariz, 6. novembra, b. Nemška ogledna letala bo izkoristila lepo vreme ter so v skupinah po
12 letal večkrat preletela področje nad Forba-chom, na katerega je nemško topništvo že nekajkrat osredotočilo svoj ogenj. Vojni opazovalci bo prepričani, da bodo prve nemške ofenzive imele za cilj, da odrežejo področje Forbacha, da tako olajšajo francoski pritisk na Saarbriicken ter omo gočijo tovarnam in rudnikom v saarskem področju nadaljevanje dela.
Bruselj, 6. novembra, t. Belgijski poslanik v Berlinu je dobil nalog, da pri nemški vladi vloži protest proti temu, da je včeraj nemško letalo letelo nad belgijskim državnim ozemljem. Belgijske opazovalne postaje so namreč točno ugo tovile nemško narodnost letala, ki so ga preganjale.
Molotov je spet govoril
Napad na Anglijo, Francijo, Turčijo in Ameriko
Moskva, 6. novembra, t. Na današnji seji moskovskega sovjeta je imel komisar za zunanje zadeve Molotov svoj drugi govor, v katerem je z izredno ostrimi besedami napadel »imperialistično politiko kapitalističnih držav«. Molotov je v svojem govoru med drugim dejal:
»Ker kapitalistične državo niso bile t stanju, da prebredejo notranje težave, ki jih tarejo, so se odločile za to, da vržejo skoraj polovico prebivalstva na svetu v zločinsko vojno, ki jo sedaj skušajo raztegniti še na ostali svet. V sedanjem trenutku še ni mogoče reči, da so meje vojni že potegnjene. Res je nasprotno. Seveda se jim ne ho
S osrečilo, da bi potegnili v vojno tudi Sovjetsko usijo. Pokazali smo, da se smemo zanašati na svojo lastno razsodnost.
Vojskujoče se države sedaj delajo na vse načine poskuse, da bi nevtralne države potegnile v vojno trenje. Njihova prizadevanja so imela delno tudi uspeh. Saj dobro vemo, kako važna vprašanja odpira v tem pogledu angleško-franco-
sko-turška pogodba. Borba se je razvila torej in je potegnila s seboj tudi nekatere balkanske države. Tudi nekatere skandinavske in še druge države. Anglija in Francija storita vse, kar moreta, da bi vojno podaljšali, da bi s tem okrepili svojo moč nad svetom in utrdili svoje kolonialne imperije.
Tudi je dobro znano, kako je neka država (misleč Amerika) pod pretvezo nevtralnosti sklenila, da bo angleške in francoske cilje podpirala in s tem hujskala k nadaljevanju vojne, od katere pričakuje visokih dobičkov na hrbtu vojskujočih se narodov, iz njihovih žrtev, njihovega trpljenja in novega siromaštva.
Vojna bo postala čedalje bolj divja, ko M bodo imperialistične države zavedle, da ne morejo drugače urediti svojih notranjih zmed. Zato so sklenile, da bodo s pomočjo vojne ponovno razdelile svet med seboj v korist tistega, ki bo najmočnejših
Vojna na morju
Kobenhavn, 6. novembra, t. Veliko potrtost je izzvala po vsej Danski novica, da je največji in najbolj moderni danski parnik »C a n a d a< naletel na mino in se potopil. Zadnje dni so namreč divjali silni viharji po Severnem morju. Odtrgali so številne mine od nemških minskih polj in jih sedaj podijo morske struje na vse strani. Žrtev ene teh izgubljenih min je postala danska ladja »Canada«. Po vsej Danski je zavladala žalost, posebno, ker ni mogoče ugotoviti število človeških žrtev, ki jih je ta nesreča zahtevala. Angleška admiraliteta je odredila obsežne ukrepe, da morje kmalu očisti od teh min, ki ogrožajo svobodno plovbo po morju.
Vojna na suhem
Berlin, 6. nov. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo razglaša: Na zahodu ponekod živahno ogledniško delovanje, drugače pa le slabotno topniško streljanje. Blizu Saarburga smo zbili neko francosko letalo.
Angleška napoved:
flPrva žrtev Sovjetije - Bolgarija"
Nemški gospodarski razmah v Bolgariji
London, 6. nov. b. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« je mnenja, da 6e ključ položaja za bodoči razvoj vedno bolj nahaja v Sovjetski Rusiji. Vse kaže, da si je Rusija za svojo prvo žrtev na Balkanu izbrala Bolgarijo, ki sedaj plava med svojimi panslavističnimi težnjami in strahom, da izgubi svojo samostojnost. Vsekakor bi bila Bolgarija, ki bi prišla pod vpliv Sovjetske Rusije, nasprotna težnjam, da 6e ustvari balkanski blok. V tem oziru se popolnoma strinjajo turški in italijanski interesi. Pred kratkim izvedene spremembe v italijanski vladi so ponovno poudarile protiko-munistične tendence Rima. Mus6olini namerava zopet vzpostaviti vpliv Italije V Podonavju, pri čemer ga bo podpirala tudi Turčija, ako bi Sovjetska Rusija izvajala prevelik pritisk na Bolgarijo.
S Finsko - manj napeto
Sovjeti so »omilili« svoje zahteve do Fincev
Helsinki, 6. nov. t. Zadnja poročila iz Moskve pravijo, da postaja ozračje za sporazum med Finci in sovjetsko vlado vedno boljše. Pogajanja se bodo nadaljevala v boljšem razpoloženju. Trajala bodo najbrže še nekaj dni, ker je finsko odposlanstvo moralo stopiti v stik e finsko vlado in ker se morajo sovjetski odličniki udeležiti slovesnosti ob priliki praznika obletnice revolucije. Zastoj v pogajanjih bo le kratkotrajen in se bodo nadaljevali v dveh, treh dneh.
Zadnjega razgovora na Kremlju ee je udeležil osebno Stalin sam. Finsko zastopstvo je izjavilo, da je pripravljeno ugoditi dvema zahtevama Sovjetov, in sicer:
1.	da odstopi Sovjetom enega od štirih otokov v Finskem zalivu;
2.	da odstopi Sovjetom tudi polotok Rl-bači nad Murmanskim, in
3. da se nekoliko spremeni meja v Ka-relijL
Finska vlada pa je vztrajala pri svojem odporu, da odstopi Sovjetom ali da jim da v dolgoletni najem svojo luko Hango na obali Finskega zaliva. Po daljših razgovorih se je Stalin udal in je svojo zahtevo spremenil v toliko, da ni zahteval več odstopa luke Hango, ampak manjšega pristanišča Bikiapp vik, ki leži kakšnih 15 km vzhodno od Hango. Finsko odposlanstvo je to ponudbo brzojavilo semkaj v Helsinki in o njej je danes in bo še jutri razpravljala finska vlada.Ča6opisje na Finskem izraža večji optimizem.
Sovjetski listi so prenehali napadati Fince, člani finske delegacije 60 pa dobili od sovjetske vlade vabilo, da 6e udeleže slovesnosti za torkovo obletnico revolucije,
Francija sta izbrali Turčijo kot stebrišče svoje politike ter jo skušata okrepiti s tem, da na-vežeta tudi druge balkanske države na tega osrednjega odpornika. še bolj jasna je politika Italije, ki je v polnem pomenu besede sredozemska velesila, (talija je pokazala, da ji zadnji dogodki na Balkanu niso všeč. Sovjetska politika gre v opreko z interesi Italije na Sredozemlju. In vsak, kdor Sovjete podpira, ne sme računati na prijateljstvo Italije. Sprememba vlade, ki je postavila na krmilo drugo garnituro, ie to razpoloženje dovolj jasno podčrtala. Prizadevanja italijanske politike, da pritegne nase balkanske države s prijateljskimi pogodbami. ima samo eno razlago, ne več, Tajin-stveni mostovi, ki nastajajo med Italijo na eni,
Francijo in Anglijo na drugi strani, so proizvod sovjetsko-nemške politike na evropskem vzhodu. Italija bo to svojo politiko podčrtavala v sorazmerju s poskusi sovjetske politike, da na Balkanu uresniči svoje cilje.
Balkan je potemtakem postal križišče mogočnih tokov, ki jih je stvarno sprožil aemško-sovjetski pakt. Ti križajoči se tokovi bi lahko postali nevarni, da ne bi na Balkanu živele države, ki so trdno odločene, da ohranijo mir v strogi nevtralnosti, in ki razpolagajo tudi s sredstvi, da to dosežejo. Toda v«e kaže, da bo moral njihov glavni odpor v borbi za mir in nevtralnost veljati Sovjetski Rusiji, ker od tamkaj poteka glavnn žila spletk, ki prinašajo prvi nemir na to do sedaj mirno področje.
Berlin, 6. novembra. AA. (DNB.) Nemška lo-komotivska industrija je dobila pri natečaju za dobavo lokomotiv Bolgariji naroČilo za 9 lokomotiv. To naročilo ponovno dokazuje, da vlada med Nemčijo in Bolgarijo tesno gospodarsko razmerje in da sta obe državi odločeni vzdržati medsebojno trgovino v popolnem obsegu. Nobena blokada ne more ovirati te trgovine.
Po poročilu o bolgarski zunanji politiki v mesecu septembru stoji Nemčija stalno na prvem mestu. Nemški uvoz v Bolgarijo znaša 55.5% vsega bolgarskega izvoza, bolgarski izvoz v Nemčijo pa 78.1% vsega bolgarskega izvoza. V prvih 9 mesecih tekočega leta je Bolgarija uvozila za 8.7 milijarde levov, od tega gre na Nemčijo za 3.25 milijarde, to je za 68.8%. V istem času je znašala celotna vrednost bolgarskega izvoza 3.2 milijarde levov, od tega je šlo v Nemčijo za 1.98 milijarde, to je 62%.
Nemški gospodarski krogi poudarjajo, da je obenem opaziti povečanje izmenjave blaga tudi med Nemčijo in Romunijo. To prav tako dokazuje tesno zvezanost nemškega gospodarstva z gospodarstvom južnovzhodne Evrope.
Papen hitro odpotoval iz Sofije
Sofija, 6. novembra, t. Nemški veleposlanik v Turčiji baron von Papen, ki je bil po podpisu an-karskega pakta s Francijo in Anglijo poklican na poročanje v Berlin, se je na potu nazaj v Ankaro ustavil najprej v Belgradu, kjer je bil gost nemškega poslanika, a kjer se ni sestal z nobenim jugoslovanskim državnikom, nato pa še v Sofiji, kjer pa se je proti vsakemu pričakovanju zadržal le nekaj ur, ker je že popoldne odpotoval dalje proti Carigradu.
Italija povdarja prijateljstvo z Bolgari
Rim, 6. novembra. AA. (Štefani.) Listi pišejo o gospodarskem dgovoru med Italijo in Bolgarijo ki so ga podpisali v Sofiji v soboto in poudarjajo njegov pomen. Listi pišejo, da so se pogajanja vr-Sila v ozračju največje prisrčnosti in medsebojnega razumevanja in da so tako odstranila vse težkoče. Uopolnilni protokol, podpisan v soboto v Sofiji, pravi »Tribuna«, ima političen pomen, ker je dokaz prijateljskih zvez med obema državama.
Maršal de Bono v Albaniji
Rim, 6. nov b. Maršal De Bono. ki je bil pred kratkim imenovan za inšpektorja vojske v Albaniji, Libiji, na LMjuciianezu in v Vzhodni Airiki, je te dni obiskal Albanii
Nedelja zborovanj
Preteklo nedeljo je bilo v srbskih krajih Jugoslavije polno zborovanj V6eh strank in skupil. JNS je imela zborovanje v Požarevcu, kjer je med drugrni govoril tudi g. Jovo Banjanln. Ta je o sporazumu takole dejal: »Sporazum nam ni prinesel tistega, kar so želeli, ker na Hrvatskem danes po sporazumu vidimo popolno izločanje. Gesel, ki se jih je doslej posluževal g. Maček in njegovi pristaši, se zdaj poslužujejo hrvatski ekstremisti, za kar no6ijo odgovornost gospod Maček in hrvatski ban g. dr. Subašič.« — V Osijeku pa je imela 6voje zborovanje SDS, kjer )e govoril minister za socialno politiko g. dr. Budisav-ljevič, k: je obenem predsednik SDS. Minister je med drugim izjavil: »Še letos bomo izvedli svobodne občinske volitve s tajnim glasovanjem, nakar pridejo na vrsto volitve za narodno skupščino, nato pa volitve za hrvatski sabor, da bi v te zbore prišlo zastopstvo, ki bo v skladu z mišljenjem in voljo ljudstva, Na tem zborovanju je govoril tud: bivši poslanec HSS dr Žiga Sol, ki je pozdravil ziborovalce ter želel, da bi 5>U5 med tukajšnjimi Srbi izvedla močno organizacijo.
Zborovanje ministra dr. čubriloviča
V	Bijelini je imel kmetijski minister dr. Č.u-brilovič zborovanje, ki so se ga udeležili prav tnko pristaši zeml jorudniške kakor samostojne demokratske stranke. Minister je med drugim izjavil: »Zemljoradniška stranka je dunes v vladi obenem z drugimi strankami in ne more izvršiti vsega, kar bi rada, čeprav je prepričana, da je zemljoradniška stranka, Hrvatska sel jarka stranka ter samostojna demokratska stranka v stvari eno in isto.c
»Kakor čreva v trebuhu«
V	Banja Luki je imela shod SDS, ki ga je pozdravil tudi član vodstva 11SS prof Ljudevit Tomašič, ki je naglašal, da na Hrvatskem nihče ne preganja Srbov. Nato pa je govoril nekdanji poslanec SDS prota Dušan Kecmanovič, ki je med drugim dejal: >Na Hrvatskem je v tem času padlo več Hrvatov kakor pa Srbov. Mi Srbi živimo s Hrvati kakor čreva v trebuhu, pa nas Hrvati vendar le niso požrli. Ce pa ne bi bilo sporazuma, kdo ve, kdo bi danes tukaj sedel.«
»Najmočnejše je avtonomistično gibanje v Sloveniji«
»Hrvatski Dnevnik«, glasilo dr. Mačka, prinaša o avtonomističnih gibanjih v Vojvodini in Sloveniji. O Sloveniji med drugim tako pravi: »Najmočnejše je bilo avtonomistično gibanje v Sloveniji. Slovenski narod je že pri ustvarjanju te države pokazal avtonomistično voljo. Slovenska ljudska stranka je bila zastopnica tega prizadevanja. Med tem pa so liberalci, tudi slovenski liberalci v praksi skušali Slovenijo reševati od posledic centralizma. Njihovo proti-avtonomistično dr/anje je bilo bolj narekovano po strankarskih interesih. Liberalci so v Sloveniji bili vedno v manjšini. V avtonomni Sloveniji bi pri sedanji sili strank bili oni nagnani v opozicijo, medtem ko jim je centralizem omogočal, da so v zvezi 7. neslovenskimi strankami izvrševali svojo oblast tudi v Sloveniji.«
Kakšen bo volivni red za hrvatski sabor
Kakor poročajo hrvatski listi, je volivni red za hrvatski sabor v načrtu že narejen. Glavni misli tega načrta so: Volitve bodo po okrožjih, ki bodo štela po 10 okrajev. Vsako okrožje bo volilo po 10 poslancev. Volitve bodo po proporcu, da bi se mogle uveljaviti vse stranke, ki imajo med ljudstvom kaj zaslombe. Tako Hrvatov ne bo zastopala le ena stranka. Voljenih bo vsega skupaj 100 poslancev, ki bodo dobivali dnevnice zgolj za tisti čas, ko bo zasedal sabor. Listi pravijo: »Če ne nastopijo kake take razmere, ki jih danes še ni mogoče naprej videti, je gotovo, da bodo čimprej, vsekakor pa še pred božičem razpisane volitve za hrvatski sabor.«
Slovenec naj povsod ostane Slovenec
V Sarajevu izhaja list Zora, ki je namenjen tukajšnjim Slovencem. V zadnji številki ima članek, kjer piše, da Slovenec sme in mora ostati Slovenec, pa naj živi kjerkoli med Srbi ali Hrvati. Slovenci se sicer morajo v nekaterih ozirih prilagoditi svoji okolici, vendar ne tako, da bi se z okolico popolnoma spojili ter žrtvovali vse tisto, kar je slovensko in kar Slovencem v skupni narode državi daje enakopravno mesto.
Vprašanje Bosne iit Hercegovine
je najtežje
Vprašanje Bosne in Hercegovine pri preureditvi države je slej ko prej najtežja stvar. Po sporazumu s Hrvati je del Bosne in Hercegovine priključen k Hrvatski. Zoper to je velika večina muslimanov in tudi Srbov. Srbska nacionalna zamisel je od nekdaj bila, da spada Bosna in Hercegovina k Srbiji, medtem ko so muslimani in Hrvati temu ugovarjali. Medtem ko je večina Hrvatov želela združitev s Hrvatsko, je večina Srbov želela združitev s Srbijo. Muslimani pa, ki jih je v tej deželi relativno največ, so stali na stališču avtonomne Bosne in Hercegovine. Po sporazumu s Hrvati bosanski muslimani zahtevajo avtonomijo Bosne in Hercegovine. HSS se temu ne upira, ako se bodo prebivalci v glasovanju izrekli za to. So pa zastopniki predvsem JNS, ki v javnosti zelo ostro nastopajo zoper avtonomijo Bosne ter med Srbi hujskajo. Stališče bosanskih muslimanov je izraženo v listu »Pravda«, ki je glasilo ministra dr. Kulenoviča, kjer je rečeno v uvodnem članku med drugim to: »Nasprotniki našega avtonomnega stališča imajo v glavnem le en razlog, češ, da nam Bosna in Hercegovina ne moreta in ne smeta biti posebna enota iz nacionalnih razlogov. Le kako naj bi Hrvati ali Srbi bili ogroženi, če bi bila upravna enota tista, ki oni v njej že dolga stoletja žive. Po njihovem mnenju je naše stališče le kljubovalno do drugih ter narekovano s tem, ker bi tudi mi hoteli biti udeleženi pri urejevanju svoje hiše, medtem ko bi, razdeljeni na dve upravni enoti, na srbsko in hrvatsko, bili od tega izključeni. Tega kajpada ne povedo s temi besedami, marveč r.ialo zavito, vendar tako, da je to nam in vsakemu jasno. Največ nesreče je naša država pretrpela zato, ker v njej niso bili vsi deli enakopravni. To je bila sploh največja napaka vse dosedanje naše državne politike, ki je največ
Izjava ministra dr. Kulenoviča
Bosna in Hercegovina zahteva svojo avtonomijo
To na| bo četrta upravna enota v Jugoslaviji, nosilka jugoslovanske misli
Belgrad, 6. nov. m. Danes ob 1 popoldne je
minister za gozdove in rudnike dr. Džaier Kulenovič sprejel časnikarje- ter jim je najprej podal izjavo o poslovanju poverjenega mu resorja. Nato pa se je minister dr. Kulenovič, ki je voditelj jugoslovanskih muslimanov, zadržal nad eno uro s časnikarji v razgovoru o političnih vprašanjih. V izjavi, ki jo je o tem vprašanju podal časnikarjem, je minister poudarjal potrebo, da se ob končni preureditvi države ustanovi še četrta deželna enota, ki bo obsegala prejšnje meje Bosne in Hercegovine.
Po informacijah o resornih vprašanjih so se časnikarji najprej zanimali za uredbo o' prenosu poslov z ministrstva za gozdove in rudnike na banovino Hrvatsko. Na to vprašanje je minister odgovoril: »Ta uredba še ni izdelana, toda izšla bo prihodnje dni. Uredba iz mojega resorja je bila dejansko najprej urejena. Vse sem že bil pripravil. Od banovine Hrvatske je bil za rudarske posle določen inž. Belančič, ta pa je zbolel in tako ni bilo mogoče še uredbe izdelati. V glavnem pa je vendarle že gotova in ni spornih vprašanj. Mislim, da bo do konca tega tedna uredba povsem gotova«.
Poleg slovenske, hrvatske in srbske deželne upravne enote mora biti še bosanskal
Nato so časnikarji vprašali ministra dr. Kulenoviča, kakšno je njegovo stališče z Ozirom na polemiko, ki se je te dni razvila o vprašanju avtonomije Bosne in Hercegovine. Dr. Kulenovič je takoj odgovoril:
»O Bosni sem se že izjavil. Že pred nekaj leti sem javno povedal, kakšno stališče zastopam. Smatram, da bi bilo npjboje, če bi prišlo na dnevni red vprašanje preureditve države, da se ustunovi še ena, to je četrta teritorialna enota poleg treh, poleg srbske, hrvatske in slovenske še bosansko - hercegovska enota. Smatram, da je potrebna še četrta enota, ki bo vezala omenjene tri enote. Kajti ta četrta enota ne bo dajala svojemu področju samo plemenskega ali narodnostnega obeležja zdaj, kakor ga bodo dajale hrvaška, srbska in slovenska enota, temveč bo ta četrta bosansko-hercegov-ska enota imela izrazito jugoslovansko obeležje. Na področju te četrte enote namreč živijo pomešani tako Srbi kakor Hrvati, po veri pa katoličani, pravoslavni in muslimani, ki spadajo tako med Hrvate kot med Srbe. Vsi ti so pa Jugoslovoni. Oni, ki so končali šole, pravijo, če so Hrvati ali Srbi, da so vsi Jugoslovani. Toiije resnična stvar. Jugoslovanstvo je temu življu že prirojeno. Bolj se ga drži pa drugi, ker brez dvoma pojmujejo tako, kot so ga prej pojmovali Strossmayer, škerlič in drugi. Ne pojmujejo jugoslovnnstva tako, kakor razni gospodje, ki so prišli po letu 1918 in ki so 6no jugoslovanstvo vezali za srbstvo, drugo za hr-vatstvo itd. Jaz zastopam stališče, da morata in Hercegovina dobiti svojo enoto in da dobi|a, razume se tudi to, kar jima pripada tako kakor drugim, tako da bi naša država imela poleg srbske, hrvatske in slovenske tudi jugoslovansko enoto, ta pa bi bila Bosna in Hercegovina.
Brez črne gore!
»Ali tudi s Črno goro?« je vprašal g. lfti-
nistra eden izmed časnikarjev.
Minister dr. Kulenovič je odgovoril: »Brez Črne gore. Meje se vedno lahko določijo. To je lahko v starih mejah Bosne in Hercegovine. Meni bi bilo to najljubše, ker se je ljudstvo v tem oziru že navadilo. To prebivalstvo je navezano na svtjje središče, ki je Sarajevo. Kar se mene tiče, vam lahko rečem, da iz tega ne delam vprašanja, če bi se izvršile male spremembe področja, morebiti na periferiji, da se en del razdeli na primer tam, kjer bi bila nujno potrebna kakšna korektura meje. Toda, da bi se Bosni priključilo le to, kar je pasivnega in bi se Bosna tako še bolj obremenila, lahko javno in svobodno poveste, da nisem za to. Sicer se to sedaj tudi ne zahteva in tudi ni potrebno, ker se ne bi dosegel pravi namen. V interesu države kot celote je, da se ustvari močna gospodarska enota, ki se bo lahko sama vzdrževala. Nepravilno bi bilo priključiti tej enoti še kakšno večje področje.«
»Ali Črna gora sploh ne prihaja v poštev pri ustanovitvi nove četrte enote?« je vprašal ministra eden izmed časnikarje^«
>V poštev lahko prideta samo Bosna in Hercegovina s svojimi starimi mejami, ali morebiti s še kako neznatno spremembo na periferiji. Enostavno vam lahko rečem: Kar sem prej ln Javno
povedal in poudaril, to smatram za pravilno. Poudariti pa moram, da nisem noben hegemonist in tudi nimam namena zahtevati kakšne majoriza-cije. Hočem samo to, da se potrebe tega prebivalstva uresničijo. Razsn tega je tukaj še posebna miselnost, posebno življenje brez ozira na vero. Mi smo se tukaj rodili ln tukaj hočemo živeti. Poleg tega sem prepričan, da bodo poleg nas muslimanov tudi drugi govorili tako, ker so skušnje pokazale in kažejo, da tako mora biti.<
Bosna — mala Jugoslavija — Pijemont jugoslovanstva
»Kadar se daje že tudi drugim, ko smo se odločili za decentralizacijo, se samo po sebi razume, da bi se ponovno storila velika napaka, če bi morali Bosna in Hercegovina plačati račun za vse. Imeli bi verjetno vprašanja, ki bi se vlekla v nedogled.
Na vprašanje časnikarjev, ali bi mogla ta četrta enota finančno živeti, je minister izjavil:
O tem sem prepričan, da bi ta oblast v finančnem oziru lahko samo sebe vzdrževala. Razume 6e, da bi bila tudi ta enota navezana na center države, kakor vse druge enote. Želim, da se vedno poudari to, kar bo Jugoslavijo družilo kot celoto. Zato se tudi najbolj zavzemam za teritorijalno enoto bo6an6ko-hercegovsko, ker bi ta enota s svojim prebivalstvom, 6 svojim področjem kot mala Jugoslavija bila neke vrste jamstvo za ohranitev in okrepitev Jugoslavije. S tem, če 6e bo ustvarila | mala jugoslovanska, to je bosansko-hercegovska enota, bo to samo v korist veliki Jugoslaviji.
»To bi bil Pijemont jugoslovanstva«, je pristavil eden izmed časnikarjev,
»Da,« je odgovoril minister dr, Kulenovič. Vem, da je veliko očitkov. Očitki pa so zato, ker politiki skoraj nikdar niso iskreno in očitno hodili med narod. Edino mi 6mo bili, člani bivše jugo-6lovansko-muslimanske organizacije, ki 6cno odkrito nastopali med ljudstvom. Drugi so vedno nastopali pod drugo firmo: eno so čutili, drugo 6o govorili. Edino mi emo se zavzemali za iskreno jugoslovanstvo.
V tej edinici bi naše ekut*io življenje prišlo še bolj do izraza. Mi v Bosni -!n Hercegovini nimamo niti enega vprašanja, ki bi nas delilo. Vsa vprašanja so rešena. Druga so vprašanja gospodarske narave ali agrarna vprašanja. Ce hočemo iskreno govoriti, nas nič več ne deli. Mi smo združeni in navezani na skupno sodelovanje. Nihče ne bi mogel reči, da je Bosna in Hercegovina srbska ali hrvatska ali slovenska. Slovencev tam ni, toda vsak bi lahko rekel, da je jugoslovanska. Jaz rečem odkrito: Mi muslimani smo prvi dan našega skupnega življenja prevzeli jugoslovansko zastavo in jo bomo tudi nosili. Prepričani smo, da bo ona tudi zmagala, ko bomo mi vsi Jugoslovani. Iskren in pravi Hrvat je tre dni rekel: »Zdaj smo končali z banovino Hrvatsko. Zdaj bo borba dvajset let, da bomo pravi in čisti Jugoslovani.« Če bi prvega dne stopili na pot Stojana Protiča, bi bili danes v drugačnem položaju in ne v tem, v kakršnem se nahajamo.«
»Ali ste, gospod minister, to vprašanje pretresali t uradnimi predstavniki katolikov in pravoslavnih?«
»S katoliškimi uradnimi predstavniki nisem prišel v stik, toda ne dvomim, da so v Bosni in Hercegovini katoliki, ki to želijo. Tudi o muslimanih ne dvomim. Tudi pravoslavni svet, posebno tisti, ki morda niso sodelovali toliko v aktivnem političnem življenju, pa tudi tisti, ki so sodelovali, so za to tezo kakor jaz. In čim dalje gremo, vse bolj dozoreva to vprašanje, ki bo prišlo povsod do močnega izraza.«
»Gospod minister, to pomeni, da bo vaša pot privedla do kompaktne jugoslovanske države?«
»To je edina pot. Ce bi se drugod postavili na bazo, kakor pravijo nekateri: plemensko, drugi pa: narodnostno, in bodo ostale samo tri enote, to je hrvatska, srbska in slovenska, tedaj se jaz bojim za bodočnost Jugoslavije. To odkrito povem!«
»Kakšen uspeh bi imela ta četrta edinica?«
Bosanski muslimani — čuvarji najčistejšega jezika
»V Bosni in Hercegovini živi okrog 900.000 pravoslavnih, okrog 800.000 muslimanov in 550.000 katolikov. Ti podatki niso po uradni statistiki. Bosna in Hercegovina se ne bo nikdar izbrisala iz
Teden važnih odločitev v domači politiki
Nedeljska belgrajska »Politika« prinaša v svojem političnem delu daljše poročilo o političnem položaju ter pravi:
»Vprašanje o volitvah, in sicer občinskih, parlamentarnih in za hrvatski sabor, je bilo doslej predmet pogovorov v političnih krogih ter v časopisju. Pretekli teden pa je prinesel ne saj novih elementov. Vprašanje volitev je prišlo že pred strankarske ljudi. Pretekli četrtek se je sešlo predsedništvo JRZ. Kakor se glasi sporočilo, ki je bilo i7.dano po tem sestanku, je predsedstvo JRZ obravnavalo vprašanje občinskih volitev ter preureditve države. V sporočilu nI nič rečeno o kakem sklepu, vendar pa v krogih JRZ pravijo, da so o teh vprašanjih govorili v splošnih obrisih, da so bile izmenjane misli, da pa ni bilo nobenega sklepa. Pravijo, da bo treba o tem še govoriti, da se izve razpoloženje tudi drugih koali-ranih vladnih strank.
Drugi dan, pretekli petek, Je bila konferenca v predsedstvu vlade, ki so se je udeležili predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, predsednik senata g. dr. Anton Korošec,minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič, minister prometa gosp. Bešlič kot predstavniki JRZ, potem pa minister pravde g. dr. Lazar Markovič, minister prosvete g. Božidar Maksimovič, minister brez portfelja dr. Mihajlo Konstantlnovič ter šel zemljoradniške stranke g. dr. Milan Gavrilovič.
Oba ta sestanka, ki so na njih bile zastopane vse stranke in skupine zunaj SDK, sta se tudi pečala z vprašanjem volitev ter nadaljnje preufe-ditve države. Ta vprašanja so preveč vnžna ter tehtna, da bi bilo mogoče o njih sklepati ter zavzeti stališ.če po dveurnl konferenci. Zastopniki posameznih strank in skupin so izrazili svoje mnenje ter bo o vseh vprašanjih bile izmenjane misli. Ta posvetovanja se bodo najbrž nadalje-
pripomogla k temu težkemu stanju, v katerem sta vala ta teden, ko bodo posveti zadobili sklepno
(|.____ 11..J.I..A Im Artava #	4. nhlllrn
UUliH ljuuo,,u "a >.« — '-■«	————.
Med temi posveti smo mogli ugotoviti, da bodo v državi tri vrste volitev, ne da bi pri tem upoštevati senatske volitve, ki bodo 12. novembra. Na dnevnem redu so občinske volitve, splošne poslanske volitve in volitve za hrvatski sabor. Tem volitvam je treba dati vrstni red z ozirom na važnost in nujnost.
Doslej smo slišali v glavnem dvoje misli o vrstnem redu, po katerem naj se volitve izvrše. Eno mnenje pravi, naj se najprej izvrše občinske volitve, nato pa volitve v hrvatski sabor, nazadnje pa poslanske, volitve. Drugo mnenje pa veli, naj bodo najprej poslanske volitve, nato za hrvatski sabor in nazadnje občinske. Naj obvelja eno ali drugo mnenje, nastaja vprašanje, kdaj naj se te volitve izvrše. Tu naglašajo, da je docela nemogoče, da bi se na primer dvoje volitev izvršilo v kratkem razdobju enega ali dveh mesecev.
Prihodnji teden bomo dobili vsekakor natančnejša in določnejša obvestila o vprašanju volitev, občinskih, poslanskih ter za hrvatski sabor. Mero-dajni krogi pa vsekakor naglašajo, da je vprašanje volitev odvisno od razvoja mednarodnega položaja ter da bodo pri sklepanju o teh vprašanjih upoštevani činilci mednarodne politike. Na-glnsiti je treba, da vsi politični krogi naglašajo, naj bi čim prej dobili narodno zastopstvo, ki bo izražalo ljudsko voljo ter Izvedlo politično življenje v normalni tir. Morda bo zaradi tega zmagalo tiBto mnenje, naj bi poslanske volitve bile prve.
Kar pa se tiče vprašanja nadaljnje preureditve države, so se o tem glasila splošna mnenja. Toda merodajni politični krogi naglašajo, da bi bilo še prezgodaj o tem kaj več govoriti, dokler niso končane priprave. Vsekakor v teh krogih pravijo, da bo tudi o tem vprašanju mogoče zaslišali vsa mnenja, ko pride čas za to.«
Prinašamo poročilo belgrajske »Politike« zaradi Informacije. Kakor se gla9e nedeljske izjave vladnih zastopnikov na shodih, pričakujmo naj prej občinskih volitev.
našega srca. Bosna in Hercegovina bo ostala veono v naših srcih. V svoji preteklosti je imela vidno in plemenito vlogo, jo ima danes in jo bo imela tudi v bodočnosti.
Vi sami veste, za časa Turkov so muslimani vedno varovali svojo samostojnost, svojo Bosno in so se borili proti sultanu. Kdo je pričakoval Švatia poznajo. Smatrajo nas kratkomalo za Turke. Naš mnogi Srbijanci in Hrvatje ne razumejo in ne poznajo. Smatrajo nas kratomalo za Turke. Naš kmet še ni kultiviran. ni šolan, toda je zdrav. Najboljši primer so naše družine, ki so se izselile v Turčijo pred več stoletji. Še danes njihovi vnuki in pravnuki govore nsš jezik. Mislim, da je pri nas najčistejši jezik. V času, ko je bil g. Uzunovič gradbeni minister, je v neki uredbi bila beseda: araba. Moj otrok ne ve, kaj je »araba«. Tudi ne ve, kaj je »škralija«, in ne ve, kaj je »čekmedže«. To vsi vi tukaj to dobro veste. Po vsem tem se lahko samo napravi sklep, kje je večji vpliv turškega jezika.«
»Kakšno stališče ima vaša stranka do tega vprašanja?«
»Moja strankarska organizacija je JRZ. Kaj pa bo JRZ rekla, to bomo videli. Toda ona je blizu tega. Moja ožja strankarska organizacija pa je JMO, ki je nosilec tega mišljenja od prvega začetka. V svojem programu, ko smo ustanovili JMO, nismo tega postavili v program, temveč je to duša našega sveta. Mi smo se poglobili v dušo tega sveta in smo videli, da je tako. Jaz sem v Gračacu, ko so govorili o tem vprašanju, govoril in dosegel silen aplavz, ker sem videl, da sem govoril iz duše tega sveta.«
Minister dr. Kulenovič se je nato poslovil od časnikarjev.
Kai ie blokada?
V nedeljski številki »Slovenca« dne 5. no« vembra je na 3. strani izšel članek pod naslovom: Kaj je blokada? Pomotoma so izostale uvodne be« sede, iz katerih izhaja, da je članek dejansko izjava francoskega ministra za blokado Pernota, ki jo je dal pred nekaj dnevi, in ki jo je objavila agencija Avala, Članek torej ne izraža stališče lista.
Slovenski poslanci
so se posvetovali
Ljubljana, 6. novembra. |
Danes ob 10 dopoldne so se zbrali v Jugoslovanski tiskarni na sestanek bivši slovenski poslanci.
G. minister dr. Miha Krek je poročal o sploš« nem političnem položaju in programu bodočega dela. Poslanci so poročali o stanju strankinih organizacij v okrajih in o političnih gibanjih opozicijskih strank. Končno se je razvila daljša debata o občinskih zadevah in nameravanih novih volitvah v občinske samo* oprave.
Sestanek fe g. minister zaključil ob pol 3 po« poldne potem, ko so bili soglasno sprejeti sklepi o vseh zadevah, ki so bile na dnevnem redu.
Politični umor pri Sisku?
Sisak, 6. nov. b. Snoči je v Velikem Trebar« jevu v lastni hiši ob 19 postal žrtev neznanih morilcev 51 let stari Ivan Radič, sorodnik pokojnih Stjepana in Antona Radiča. Bil je nekdaj član glavnega odbora HSS ter narodni poslanec v skupščini Petra Živkoviča od 1931. do 1935. leta, in sicer za okraj Čazmo. Ivan Radič je ostal doma s svojo taščo, njegova žena pa je šla na obisk k poročeni hčerki. Ob 19 so neznani morilci skozi okno oddali dva strela, ki sta Radiča smrtonosno ranila. Ko so morilci videli, da Radič še ni izdihnil, so skočili skozi okno v sobo in oddali nanj še pet strelov. Glede zločina vladata dve domnevi: Ivan Radič je po prvi baje prikrajšal neke delavce na Brodogradilišču, kjer je soudeležen, po drugi domnevi pa je padel kot žrtev političnega zločina. Radič je bil zadnje dni zelo žalosten, ker je pred umorom dobil grozilno pismo. Morilcev doslej še niso aretirali.
Belgrajske novice
Belgrad, 6. nov. m. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič se je snoči odpeljal v Šabac ter obiskal svoje politične somišljenike. Na konferenci je imel daljši govor. Podal je politični pregled od leta 1918 do danes. O poslanskih volitvah je dejal, da bodo morda prej, kakor si mislimo. Volivna parola na teh volitvah bo: za sporazum ali proti niemu. Nazadnje je bila sprejeta resolucija, v kateri somišljeniki dr. Markoviča zahtevajo sklicanje širšega glavnega odbora radikalne stranke.
Belgrad, 6. nov. m. Predsednik vlade Cvetkovič je danes nadaljeval konferenco predstavnikov vladnih političnih strank. Na konferenci so razpravljali o volivnem zakonu za občinske in poslanske volitve. Po tej konferenci je imel predsednik vlade o lem vprašanju razgovor s podpredsednikom vlade dr. Mačkom.
Belgrad, 6. novembra. Izšla je uredba o prenosu kompelenc gradbenega ministrstva na banovino Hrvatsko.
Belgrad, 6. novembra. AA. Izvozni odbor pri Narodni banki opozarja vse izvoznike lesa v Nemčijo, da se jim bo dovolil izvoz hrastovih pragov in specialnih krelniških konstrukcij samo sorazmerno z izvozom tega blaga v prejšnjih letih. Izvozniki morajo zato najpozneje do 15. novembra t. 1. predložiti deviznemu ravnateljstvu Narodue banke prijavo o izvršenem izvozu tega blaga v Nemčijo v letih 1937, 1938 in 1939 do 31. oktobra t. 1. V teh izjavah morajo izvozniki navesti datum izvoza, številko izvozniškega dovoljenja, vrsto, količino in vrednost blaga te vrste, ki so ga izvozili prejšnja leta. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Belgrad, 6. novembra. AA. Z davišnjim brzim vlakom se je pripeljala v Belgrad švicarska gospodarska delegacija. Vodi jo delegat za trgovinska pogajanja pri švicarskem trgovinskem ministrstvu dr. Jean Evrard. Ta delegacija ie imela te dni trgovinska pogajanja v Romuniji Pogajanja z našo gospodarsko delegacijo, ki jo vodi pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja, se začno dane*
Izvoz orožja iz Amerike pričel
Vsa ameriška pristanišča polna francoskih in angleških ladij
železniške proge vse obremenjene
New York, 6. nov. b. Vse vzhodne ameriške luke so polne zavezniških ladij, na katere so ie pričeli vkrcavati vojni materijal. Velika skladišča v teb lukah so bila že pred meseci polna vojnega materijala in najmodernejšega orožja za zavezniške države. Natovarjajo z veliko naglico, da bi ladje mogle čimprej odpluti v Evropo. Letalske tovarne in tovarne vojnega materijala so zadnje mesece zaposlile dvakrat toliko delavcev, kot so jih imele poprej. Ti delajo Aoč in dan, da bi bila vsa naročila pravočasno pripravljena. Železniške proge so vse polne vlakov z vojnim materijalom.
Na Atlantskem morju pa že križarifo na določenih mestih angleške križarke s pomožnimi ladjami, ki bodo nadzirale plovbo trgovskih ladij v Evropo. Proti podmornicam bodo nastopila vodna letala, ki se bodo dvigala z raznih ladij, nosilk letal, ki so tudi že razporejene po Oceanu.
Ameriške ladje smejo v Sredozemsko morje
»da ne bi škodovale trgovini Italije«
New York, 6. hov. AA. Stetani; »Newyork Times« trdi, da v uradnih krogih v Washingtonu tolmačijo deistvo, da je Roosevelt izključil Sredozemsko morje iz tistih področij, ki so prepovedana za plovbo ameriškim ladjam, kot željo, da ne bi delal ovir italijansko-ameriški trgovini in da bi se na ta način izognili vsemu, kar bi moglo prinesti škodo italijanski trgovini v splošno korist miru. Ladje Združenih ameriških držav bodo zaradi tega smele obiskovati italijanska, grška in turška pristanišča in priti tudi v Črno morje.
Oster glas iz Nemčije:
»Amerika gre po poti v zadnji svetovni vojni«
Berlin, 6. nov. AA. DNB.: Današnji jutranji časopisi komenatirajo politiko predsednika USA Roosevelta predvsem v zvezi z vprašanjem ukinitve prepovedi izvoza orožja. Nemški listi v prvi vrsti poudarjajo protislovje, ki obstoji med sedanjim Rooseveltovim stališčem in izjavami, ki 6ta jih dajala Roosevelt in Hull leta 1935 in 1936.
»Volkischer Beobachter« ugotavlja, da niti v Ameriki nihče ne zanika, da ukinitev prepovedi izvoza orožja mora koristiti samo zahodnim demokratičnim državam. Predsednik Roosevelt je prej trdil, da Združene ameriške države ne smejo podpirati nobene vojskujoče se države.
»Montag« omenja, da so USA leta 1915, torej za časa svetovne vojne, na pobudo nemškega veleposlanika grofa Bernsdorfa odgovorile z noto od 22. avgusta 1915, v kateri so poudarile »da bi vsaka sprememba« zakona o nevtralnosti za časa vojne pomenila kršitev nevtralnostnih načel.«
Združene države so prešle pozneje Da stran Zaveznikov in gredo zdaj isto pot-
Amerika grozi Japonski:
»Ako je na Kitajskem ne bo srečala pamet«
Washington, 6. nov. t. V kongresu je senator Pittman, ki ima glavne zasluge, da je bil sprejet nevtralnostni zakon, ki dovoljuje Ameriki, da prodaja orožje tudi vojskujočim 6e državam, danes napravil pravo senzacijo,
ko fe napadel Japonsko in njeno politiko, ki da je za ameriške interese na Kitajskem skrajno kvarna. Dejal je, da Amerika ne bo smela gledati japonskega početja s prekrižanimi rokami. Za to ji ni treba proti Japonski uporabljati vojnih sredstev, ker ima druga, še bolj učinkovita sredstva na razpolago. Januarja meseca namreč preneha veljati trgovinska pogodba med Ameriko in Japonsko. Odpovedal jo je v avgustu letošnjega leta Roosevelt. Naj
Mobilizacija duš
Portugalski katoličani so h koncu oktobra jjoromali na svojo največjo božjo pot, Fatima. Prišlo jih je na desettisoče z 11 nadškofi in školi in več kot 200 duhovniki. Glavni dan romanja je služil sv. mašo lisbonski kardinal, patriarh Cerejeira. Od 7 zjutraj pa do opoldne je 30 duhovnikov neprestano obhajalo množice vernega ljudstva.
V svojem cerkvenem govora fe kardinal med drugim povedal sledeče misli:
»Portugalski škoije in verniki so danes poromali v Fatimo, da bi po Mariji, posrednici vseh milosti, izprosili pri nebeškem Očetu v teh tragičnih dneh, ko vojni bič udarja po Evropi in se preliva kri, varstvo za svojo domovino. V teh razmerah še bolj kot sicer čutimo svojo človeško slabost in se zato skru-šenih src, polni vernega zaupanja obračamo k vsemogočnemu Bogu. Prišli smo semkaj, da prosimo Boga, da napravi konec vojne in da nam milostno dodeli dolgotrajen mir. Prelita kri pa naj bo cena za mednarodno skupnost, v kateri bodo pravice božje spoštovane in zajamčena svoboda narodov. Poromali smo semkaj, da sprosimo od Boga, da bi bila Portugalska obvarovana pred grozotami, opustošenjem, smrtjo in trpljenjem, ki so nujne posledice vojne.
Otroci božji, kviška srca! Razglašena je mobilizacija duš. Mi moramo nebo in srce nebeškega Očeta oblegati z neprestanimi molitvami. Izrabite pravice, ki vam jih je dal sv. krst, pravico otrok božjih. Vedno imate pravico, da se bližate vašemu Bogu, ki je vaš Oče. Prosite ga za odpuščanje in usmiljenje v imenu vseh, ki v našem času toliko trpe.« — Verske svečanosti in govor kardinala so prekašale vse portugalske radiooddajue postaje.
kongres pooblasti vlado, da bo smela proti Japonski izvajati gospodarski pritisk, pa bo zadostovalo, da bo Japonska na Kitajskem priznala in spoštovala ameriške interese.
Senator Pittman je najavil, da bo kongresu predložil zakonski predlog, ki bo Ameriki dal možnost ostrega gospodarskega nastopa proti Japonski, ne glede na to, da bo Amerika pri pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo z Japonsko izkoristila svoj položaj ter Japonsko spravila do pameti. Ako Amerika zapre Japonski svoj trg, potem je Japonska izgubila več kakor polovico svoje zunanje trgovine. Pittman je izjavil, da bo svoj predlog najprej pokazal predsedniku Rooseveltu, nato pa, da ga bo predložil kongresu.
V Tokiu zanikajo grožnje
Tokio, 6. nov. AA. DNB. Listi še zmerom posvečajo pozornost sobotnemu razgovoru med japonskim zunanjim ministrom in ameriškim poslanikom Crewom. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes iziavil, da je bil ta razgovor popolnoma poučnega značaja in da ni bilo na nobeni strani nobenih predlogov. Zastopnik zunanjega ministrstva je odločno zavrnil trditev, da je Crevve grozil Z gospodarskim p ri tiskom in je poudaril, da o tem sploh ni bilo govora. Vsa sporna vprašanja med Ameriko in Japonsko se bodo mogla urediti, ko se sestavi nova kitajska vlada pod predsedstvom Vangčingveja.
Nemški protest Norveški
ker je zaprla nemško posadko in osvobodila ameriško ladje
Oslo, 6. novembra, t. Norveška vlada fe po temeljitem proučevanju nemškega protesta odgovorila odklonilno na njene zahteve glede ameriške ladje »City oi Flint«.
Kakor znano, je nemško moštvo, ki jo je zaplenilo na visokem morju, ameriško ladjo najprej odpeljalo v sovjetsko pristanišče Murmansk, od koder jo je po norveških vodah hotelo pripeljati v kakšno nemško pristanišče. Norveške oblasti pa, ki so dale ladjo spremljati s svojimi vojnimi ladjami, so se trudile, da ne bi vmesno pristala v kakšnem norveškem pristanišču. Toda nemško moštvo je ladjo proti volji norveških oblasti privleklo v norveško pristanišče. Na kar so nastopile norveške oblasti ter so mednarodnih predpisih moštvo internirale, ladjo vrnile nazaj njenemu ameriškemu moštvu ter ji dovolile, da je svobodno odplula.
Nemška vlada je na to zahtevala od Norvežanov,
naj
1.	nemško moštvo takoj izpuste,
2.	predajo Nemcem ves tovor, ki fe bil na ameriški ladji, in
3.	da ladjo tako dolgo za drže v norveških vodah, dokler nemška vlada z ameriško vlado ni uredila tega spora.
Norveika vlada je na te zahteve odgovorila odklonilno in dokazala, da se je ravnala strogo po predpisih mednarodnega prava. Norveška vlada je v odgovoru tudi podčrtala, da se nemški poveljnik ladje ni pokoril povelju norveških oblasti, ki ladji niso dovolile vstopa v norveško luko, češ, da mu je bilo iz Nemčije ukazano, da mora na vsak način v luko, Norveška vlada v svojem odgovoru pravi, da v njenih vodah nobena druga država nima pravice izdajati povelj in da so za vzdrževanje reda pristojne na Norveškem edinole norveške oblasti.
Ladja »City of Flint« je odplula iz Norveške ki se bo z vsem tovorom, ki je bil prvotno namenjen Angliji vmila v Ameriko. Nemška vlada je bila tudi o tem obveščena.
Anglija—Sovjetija
London, 6. nov. AA. Havas:®New» Chro-n 1 c 1 e objavlja uvodnik, v katerem se bavi z vprašanjem, da odide kak angleški minister v Mo-
skvo, z ozirom na nenadne spremembe, do katerih je prišlo v sovjetski politiki, kakor tudi z ozirom na značaj zadnjega govora sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Pri vsem tem je treba upoštevati, da se angleško-sovjetski odnošaji poslabšujejo ter da je treba 6toriti vse potrebno, da se to zaustavi. Treba bi bilo vedeti, kakšen »mir« ima v mislih Sovjetska Rusija, kakšni so njeni nameni do sosedov. Mnogo je razlogov, da se Velika Britanija jezi na Moskvo. Vlada Velike Britanije bi se morala tem bolj prizadevati, da po diplomatski noti izve, kaj namerava Sovjetska Rusija.
Velik odmev papeževe okrožnice
Citta del Vaticano, 6. nov. dl. Prva okrožnica sedanjega sv. očeta je kljub tragičnim okolščinam, ki sedaj zaposlujejo ves svet, naletela na ogromen odziv po vsem svetu. Od vseh strani sveta prihaja dnevno nastotine brzojavk in pisem na državno tajništvo, ki izražajo navdušenje, ljubezen in hvaležnost vernikov pa tudi drugovercev za globoko človeške besede, ki jih ie svetu spregovoril sv. oče. Pa tudi v tisku je okrožnica naletela na ugoden odziv. Znani so ugodni komentarji itali-jaskega tiska. Polagoma pa prihajajo enako ugodna poročila tudi iz drugih delov sveta. Ves svet se zaveda velike moralne vrednosti sedanje okrožnice in daje priznanje poglavarju katoliške Cerkve, da je v tako usodnih časih, ki jih preživlja človeštvo, znal najti nadvse primerne besede, da opozori narode na večno veljavno resnico.
Post na Češkem
Petek — brez mesa — Skromni jedilni listi po gostilnah — Pijača neomejena
Praga, 6. novembra, t. Vlada češko-moravske-ga protektorata je na priporočilo nemške vlade izdala nove odredbe glede »poenostavitve jedilnih listov« po vseh gostinskih obratih protektorata. Novi predpisi so nabiti po vseh gostilnah, restavracijah in hotelih ter vzbujajo pri Cehih največje zanimanje. Uveden je enkrat na teden brezmesni dan, in sirer v petkih, ko bodo smeli gostinski obrati oddajati samo brezmesna jedila. Ribe ne spadajo pod pojem mesnih jedil. Nadalje je predpisano, da mora postati jedilni list skromnejši in sme obsegati samo dve vrste juh, eno toplo in dve mrzli predjedi, tri tople in dve mrzli vrsti mesnih jedil, dve vrsti enostavnih močnatih jedil in eno vrsto sira. Kdor bi se temu zoperstavljal, bo najstrožje kaznovan. In sicer tako gostitelj, kakor tudi gost, ki ne bi hotel spoštovati predpisanega jedilnega lista. Glede pijač nI nobenih predpisov.
r-i i i i i i i i i i i i i i i i
i i i i i k.
pričetek točno ob 14. uri; konec pred 17. uro
Dva avtomobila: Opel „Kapitaen" Din 59.500'
Kadet Din 34.500'-j spalnica Din 18.000'-; dve motorni kolesi itd. Kapite tablice y predprodaji po Din 5'-; na dan tombole stane tablica Din T•
Sovjetija pomaga Nemčiji
Sovjetska mirovna ofenziva iz ženeve — Prišepetavanje za »baltiške metode« napram Bel giji in Nizozemski
več, kakor vojaška zasedba vse dežele. Sovjetska diplomacija da je šepetala na uho berlinskim politikom, da bi bilo morda bolj pametno, uveljaviti
Ženeva, 6. nov. t. Prihodnje zasedanje Zveze narodov je določeno za 4. december. Sama po sebi to ni novica, ki bi svet razburjala. Vloga Zveze narodov je danes izbrisana. Na njenih razvalinah se bije boj med tremi velesilami. Toda govorniški oder Zveze narodov in hodniki njene palače so še vedno ostali shajališče diplomatov, kjer se še vedno pletejo spletke, ki lahko imajo svoj veliki pomen v razpletu dogodkov.
Zato je zanimivo, da se je iz Ženeve raznesla novica, da bo Sovjetska Rusija, ki je še vedno član Zveze narodov tudi po tem, ko je dejansko pohodila baltiške države, ki so tudi članice te ustanove, izstopila iz Zveze narodov. To bi bilo tudi dosledno. Toda kar naenkrat se je oglasil sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, ki je na odločni način zanikal to novico, češ, da bo sovjetska vlada na seji Zveze narodov zastopana in da bo sovjetski zastopnik celo vodil seje kot predsednik Sveta, ker pride vrstni red sedaj nanj.
V Ženevi je sovjetsko zanikanje sprožilo trumo raznolikih razlag. Ustalila se je ta, da hoče Sovjetska Rusija ženevski govorniški oder uporabiti za to, da tamkaj sproži novo mirovno ofenzivo, morda celo nove mirovne predloge na naslov Anglije in Francije. Semkaj so prišle iz verodostojnih virov tudi novice, da je sovjetska vlada v Berlinu odsvetovala nemški vladi, nai se nikar ne spušča v kakšno ofenzivo proti Angliji in Franciji, ne na suhem, ne na morju in ne v zraku, ker da bi to poslabšalo nade, ki jih Sovjetska Rusija goji, da bo v Ženevi uspela s svojo mirovno oien-zivo. Sovjetska vlada namreč upa, da bo končno volja Francozov in Angležev do odpora le zlomljena in da bodo ti narodi dostopni za nemške in sovjetske mirovne ponudbe.
Te razlage svobodno krožijo po Ženevi. Ni mogoče, da bi jih mogli potrditi na podlagi dokazov od merodajnih strani, toda značilno je, da jih sovjetski krogi v Ženevi ne sami zelo radi poslušajo, marveč jih tudi pomagajo širiti.
Baltiške metode napram Belgiji in Nizozemski?
Zelo zanimiva poročila je v Ženevi nabral tudi dopisnik londonskega »Daily Telegrapha*, ki trdi, da je Sovjetska Rusija Nemčiji ob strani kot politična pomočnica in svetovalka ne samo pri izvajanju mirovne ofenzive, ampak tudi na drugih poljih. Časnikar pravi, da je na poučenih mestih iz» vedel, da je način, kako je Stalin »rešil« baltiško vprašanje, napravil na Hitlerja globok vtis. Stalin ie baltiške države pustil navidezno svobodne. Dobil pa je od njih pristanek, da so mu odstopile strategicne postojanke, ki so vredne toliko, če ne
baltiške metode napram Belgiji in Nizozemski, kakor pa začenjati kakšno veliko ofenzivo proti Maginotovi črti ali pa na takšno razdaljo čijo da bi bilo skrajno ugodno, ako bi na primer organizirati'letalske napade na Anglijo. Za Nem-dobila od nizozemske vlade kakšno pomorsko oporišče, od koder bi bilo lahko napadati Anglijo z letali. Morda bi se dalo to doseči pod enakimi
'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I .J
pretvezami, kot je to storila Sovjetska Rusija, češ da se mora Nemčija zavarovati tudi pred »posrednimi napadi«. Sovjetska prišepetavanja, da so v Berlinu proučevali in je moralo nekaj o tem priti na uho nizozemski in belgijski vladi, da prva odredila na Nizozemskem obsedno stanje, druga pa izdala obsežne vojaške ukrepe za ohranitev svoje nevtralnosti. Celo švicarska vlada je postala vznemirjena in je odredila nove vpoklice, tako da ima Švica danes pod orožjem pol milijona vojakov.
Tukaj v Ženevi sodijo, tako iz nameravane mirovne ofenzive poslanika Majskega pri bodočem zasedanju Sveta Zveze narodov, kakor iz dogodkov pri malih sosedah Nemčije na zahodnem obronku meje, da želi Sovjetska Rusija nekako odvračati delovanje nemške diplomacije od vzhoda, predvsem od jugovzhoda Evrope, vsaj dotlej, dokler ona sama tamkaj ni utrdil svojih postojank po načrtih, ki jih je gotovo že izdelala.
Francozi o novih nemških načrtih
»Evropska zapora« proti Angliji s pomočjo Italije, Sovjetije, skandinavskih držav in Balkana
Pariz, 6. novembra, t. Francosko ministrstvo za informacije je razdelilo med časnikarje poročilo, v katerem razglablja o vsebini zadnjih po. svetov v Nemčiji, ko je Hitler klical k sebi generale in diplomate. Francosko mnenje o teh posvetih je, da gre za nove nemške načrte vojaškega in vojno-gospodarskega značaja.
Nemčija naj bi — po francoskem mnenju — poskusila pridobiti Italijo za tri cilje:
1.	da se Italija pridruži Nemčiji v vojni proti Franciji in Angliji, najavi svoje zahteve napram Franciji in napram Angliji ter se udeleži borbe tako v vojaškem kakor v gospodarskem pogledu.
2.	Italija naj bi vzela na znanje nemškn-sovjet-ski pakt teer priznala Sovjetski Rusiji njene pridobitve na Balkanu, r kolikor jih je ta pakt pri-poznal vnaprej.
3.	Italija naj bi se vključila v zbor tistih evropskih driav, ki jih hoče Nemčija med aebnj povezati, da izvede proti Angliji popolno »evropsko zaporo«, to se pravi, prepreči sleherne trgovinsko zveze z Anglijo.
V ta namen naj bi maršal Goring osebno potoval v Italijo, da bi pregovoril italijansko vlado za naštete cilje. (Medtem je bilo v Berlinu zanikano, da maršala GOringa v Italijo ne bo, kar pa italijanski tisk ni molilo, da je še naprej objavljal novice o maršalovem prihodu v Italijo. Op. ur.)
»Evropska zapora«, ki bi jo Nemčija rada izvedla proti Angliji, naj bi po francoskih virih obsegala Nemči jo, Italijo, vse skandinavske države (Švedsko, Norveško, Finsko, DanVco), vse podonavske in balkanske države (Madžarsko, Romunijo, Grčijo, Jugoslavijo, Albanijo), ter Sovjetsko Rusijo.
Te države bi sklenile medsebojni gospodarski dogovor, da ne bi kupovale ničesar v tujini in ničesar več tja prodajale, da bi krile vse svoje potrebe med seboj.
Francoski informator pravi, da je ta načrt mogočen, toda neizvedljiv, ker bi ta skupina daleč ne mogla kriti vseh svojih potreb v lastnih mejah. Bombaža na primer bi ne imela, todi volne ne, prav tako bi ne bilo kavčuka, le malo petroleja, malo jekla, malo bakra.
Boljševiki umorili osem Radzivilov
Pariz, 6. nov. t. Tukajšnji časopisi so objavili poročilo, da so boljševiške oblasti takoj po svojem prihodu v Ukrajino zaprle vse člane znane poljske kneževske družine Radzivil, ki niso mogli pobegniti. V Francijo je pribežala samo princesa Katarina Radzivilova. Boljševiki so jetnike postavili pred »vojno sodišče«, ki je obsodilo na smrt osmero izmed njih. Ustreljeni so bili takoj in sicer kar skupno. Med umorjenimi so 51 letni Leon Radzivil, njegova žena, njegova sinova Anton in 18 letni Jurij, knezov brat Karel, njegova žena, hčerka ter nečak. Radzivilovi so imeli v Ukrajini 36.000 hektarjev zemlje.
Zagrebška vremenska napoved: Zboljšanje vremena.
Zemunska vremenska napoved: Hladnejše vreme, pretežno jasno v zahodnih krajih, ponekod jutranja megla. Postopna razjasnitev sredi države in v severnih krajih. Oblačnost z dežjem bo še prevladovala v severni polovici.
Izvoz naših vin
V	mesecu oktobru t. 1. smo izvozili v Nemčijo 472.273 litrov naših vin, Skoraj vse vino je bilo izvoženo iz mariborskega okraja.
Ves letošnji oaših vin je znašal do konca oktobra t. 1.: v Nemčijo 1,334.175 litrov, v Češki protektorat 20.422 litrov, v Holandijo 891 litrov, na Poljsko 4922.5 litrov.
Financiranje francosko-angleških nakupov v Ameriki
V	ameriškem gospodarstvu je danes najvažnejše, kako bosta lahko Anglija in Francija plačevali svoje nabave vojnega in drugega materiala v severnoameriških Zedinjenih državah. Predvsem je treba upoštevati, da imata Anglija in Francija znatne zlate rezerve, katere lahko v veliki meri porabita za financiranje svojih nakupov v Ameriki.
Tako cenijo, da znašajo zlate rezerve Francoske banke 2.574 milij. dolarjev, zlate rezerve francoskega deviznega izravnalnega zaklada pa okoli 500 milij. dolarjev. Zlate rezerve Angleške banke znašajo 1.066 milij. dolarjev, angleškega deviznega zaklada pa 559 milij. dolarjev. K temu je treba prišteti še zlate rezerve Kanade, ki bodo gotovo šle v ta namen. Skupno torej razpolagata Anglija in Francija s 4.911 milij. dolarjev zlata. Obenem je treba upoštevati, da ima Anglija še znatno produkcijo zlata v svojih prekomorskih posestvih. Dveletna produkcija zlata bi dala Angliji in Franciji še 1.3000 milij. dolarjev zlata.
V	drugi vrsti pridejo v poštev naložbe angleškega in francoskega kapitala v severnoameriških Zedinjenih državah. Po stanju dne 31. maja 1939 so znašale angleške naložbe kapitala v Ameriki 2300—2400 milij. dolarjev, francoske pa 500—600 milij., kanadske pa 1.400 milij. Tako je na razpolago angleško-francoskemu bloku 4.200—4.400 milij. dolarjev naložb, katere lahko proda za nakup materiala.
Poleg tega pa je možno, da se Anglija in Francija poslužita kreditov. Kajti Reconsiruction Finance Codnoration lahko da kredite industrijam, te pa zopet lahko povečajo svoje kapacitete in potem dobavljajo Angliji in Franciji.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Oktober kaže, da so kupčije z zemljišči in hišami še vedno prav živahne. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča ljubljanskega je zadnji čas zaznamovala tudi mnogo večjih kupčij. Zaznamovane so bile med manjšimi kupčijami tudi večje, tako:
Družba sv. Vinceneija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo v Ljubljani je prodala Alojziju Intiharju, šolskemu upravitelju v Trzinu pare. št. 474/9 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 807 kv. metrov za 46.806 (lin.
Lombar Andrej, posestnik, Ljubljana VII., Celovška cesta 136, je prodal Rudolfu Šturmu, trgovcu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 21, hišo št. 1)5 na Celovški cesti z vrtom, spadajočo pod vi. št. 884 k. o. Zgornja Šiška za 420.000 din.
Poženel Fran, slaščnčar v Ljubljani VII., Knez Kocljeva ul. 61, je prodal gdč. Kristini Bercctovi, zasebnici, Ljubljana VII., Celovška cesta 28 a hišo št. 61 v Knez Kocljevi ulici, spadajočo pod vi. št. 787 k. o. Zgornja Žiška za 121.000 din.
Medved Dušan, akademik, in frHč. Mara Medved. zasebnica, Ziljskega ul. 3, sta prodala Franu Zaletlu ml., sinu trgovca v Vižmarjih 90 pare. št. 484/4 stavbišče k. o. Zgornja Šiška za 140.270 din.
Jeras Olga, zasebnica, Ljubljana, Lavri-čeva 8, je prodala Erni-Ljubici Jovanovičevi, soprogi carinskega posrednika v Ljubljani, Livarska 3, zemljišče s hišo vi. št. 355 k. o. Kapucinsko predmestje za 405.000 din.
šeškar Anton, posestnik na Jezeru, občina Preserje, je prodal Martinu Sterletu, posestniku v Mateni 30, občina Ig, gozdno parcelo št. 691/20 k. o. Tomišelj v izmeri 5889 k v. m za 5000 din.
Knific Marija, posestnika vdova na Rakovniku 2, je prodala sinu Antonu Knificu dve parceli 957/2 in 957/3 k. o. Preska v skupni izmeri 1079 kv. m za 5830 din. Sin si je tam zgradil hišo.
Palma Mran, posestnik v Ljubljani-Moste, Zadružna 9, in njegova žena Marija sta prodala Franu Mlinarju, šol. upr. v pok., Ljubljana, Vod-matska 5, in njegovi ženi Ani pare. št. 155/8 in pare. št. 155/5 k. o. Udmat za 77.000 din.
Občinska hranilnica na Vrhniki je prodala Andreju Suhadolniku, posestniku v Preserju, pare. št. 3387/9 k. o. Brezovica travnik v izmeri 1537 kv, m za 12.000 din.
Matjan Jože, posestnik v Vižmarjih št. 31, je prodal Ivanu Peterlinu, posestniku v Pod-borštu. občina Komenda pri Kamniku, pare. št. 158/7 k. o. Vižmarje v izmeri 998 k v. m za 29.940 din.
*
Za izvoz boljše kaže. Po vesteh iz Belgrada se mednarodni promet vedno bolj normalizira. Tudi naš izvoz ne zadeva na nobene posebne težkoče pri izvozu v evropske države in Ameriko. Obstoja tudi možnost pokritja vojnega rizika in sicer za izvoz na Norveško in Švedsko z 2%, v Ameriko s 3.5% in v Indijo z 1.5%. Blago v Ameriko gre najprej v Genovo, odkoder obstoja brza proga. Nabava surovin iz neklirinških držav se je začela razvijati normalno.
Trgovinska pogajanja s Švico. V soboto so bila zaključena trgovinska pogajanja med Romunijo in Švico. Dosežen je bil modus vivendi, ki bo stopil v velj avo dne 10. novembra. Ker so švicarsko-ro-mun6ka pogajanja, je pričakovati, da 6e bodo kmalu začela zopet trgovinska pogajanja naše države s Švico, ker bo švicarska dclegacija šla najprej v Bolgarijo, nato pa k nam, da nadaljuje prejšnji mesec delno zaključena pogajanja. Prejšnji mesec je bilo urejeno vprašane izvoza živine v Švico, ta teden pa pridejo na vrsto tudi drugi predmeti.
•i .Joln,aženie Predpisa čl. 19 b deviznega pravilnika. Z ozirom na vprašanja, kako je treba razumeti predpise čl. 19 b pravilnika za devizni in valutni promet pri postopanju z depoziti tujih plačilnih 6red6tev, ki so predmet deviznovalutnih pre-kršk ov je izdal finančni minister naslednje pojasnilo: Tuja plačilna sredstva, ki so predmet deviznovalutnih prekrškov se bodo prodala Narodni banki po uradnem tečaju in se bodo njih protivrednosti dale v depozit pri davčnih upravah, ki jih bodo varovale do razprave.
FinI stavbni les in skupni davek na poslovni promet. Finančni minister je odredil, da fini les za prodajo: nepredelan, samo izsekan ali prežagan — okrogli les (stebla, klade) ni podvržen plačilu skupnega davka na poslovni promet, ker je ta les že določen v drugih stopnjah tarife skupnega davka na poslovni promet.
GajpCrtlaMtvo
Borze
Cene in izvoz živine v oktobru
Iz gospodarskega glasnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine posnemamo o tržišču živine v mesecu oktobru naslednje podatke:
2ivi prašiči. Zastoj, ki je nastopil v septembru zaradi mednarodnih dogodkov, je trajal skoraj do konca septembra. Tedaj se je ponovno začel izvoz, čeprav v zmanjšanih količinah. To stanje je trajalo vse do zadnjega tedna oktobra, od tega časa naprej izvažamo tedensko v Nemčijo po 2500 komadov na dunajski kontingent in 1000 komadov na nemški kontingent.
Razen tega ie bilo v Švico izvoženih 68 vagonov prašičev, od zadnjega tedna oktobra dalje pa se bo izvozilo 1000 komadov tedensko, od katerega pride ena tretjina na pršutarje.
Od zadnjega tedna oktobra dalje plača Zavod
za svinje, ki se izvažajo v Nemčijo 50 par višje cene kot doslej, za izvoz v Švico pa plača 12 din za Speharje in 12.20 za pršutarje franko Chiasso. Cene v državi naraščajo, posebno proti koncu oktobra, ko so dosegle višino 8.50—9.50 din za po vrsti in kakovosti.
2iva goveda. Izvoz goved je bil v oktobru naslednji: za Italijo okoli 450 komadov tedensko, Cene za goveda v državi so se gibale med 4.50 junic. Za Nemčijo je šlo tedensko 500 komadov, madov, od česar okoli 40 odst. bikcev, juncev in za zadnji teden pa je bilo treba izvoziti 800 kodo 6.50 din po vrsti in kakovosti, dočim so bile cene, ki jih plača Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvoznikom, povečane za ok"'1 0.25 din pri kg.
Ljubljanski tramvaj
Mestna občina ljubljanska Je kot znano že lani postala lastnica vseh delnic Splošne malo-
železniške družbe. Odkupila je namreč od dunajskega Siemens-Schuckterta eno tretjino delnic družbe, prej pa je že imela v posesti dve tretjini delnic. S tem je postala Splošna maloželezniška družba, ki je lastnica ljubljanskega tramvaja, prav za prav mestno podjetje. Zaradi tega se je poslovna doba prilagodila preračunskemu letu mestne občine ljubljanske. Na občnem zboru dne 6. novembra 1939 so bili odobreni zaključni računi družbe že za posl. dobo od 1. Januarja 1938 do 31. marca 1939, torej za 1 leto in 3 mesece .
Iz računskega zaključka posnemamo, da so se dohodki ljubljanskega tramvaja povečali od 8.05 milij. din v letu 1937 na 10.95 milij. din v letu 1938-39, toda pri tem je treba vpoštevati kot že omenjeno, da je trajala poslovna doba 15 mesecev. V samem letu 1938 so znašali dohodki 8.5 milij. din, tako da odpade na prve tri mesece 1939 vsota 2.46 milij. din. Število potnikov je naraslo od 7.1 na 10.04 milij. od 1937 na 1938-39 odnosno na 7.6 milij. v letu 1938. K temu je omeniti, da lani nekaj časa ni obratovala dolenjska proga zaradi popravil, na novo pa Je bila dana v promet proga k Sv. Križu. Tako se ie dolžina prog povečala lani od 15.6 na 19.4 km, dolžina tirov pa od 21.7 na 26.2 km. Stan je voznega parka je ostalo lani nespremenjeno, pač pa so bili predelani bivši opatijski vozovi za 0.9 milij. din.
Razen dohodkov od prodanih voznih listkov ie bilo drugih dohodkov v letu 1938-39 še 0.03 (0.02) milij. din, tako da so skupni dohodki znašali 10.98 milij. din. Upravni in obratni stroški obenem z obrestmi vred so narasli od 8.1 na 11.0 milij. din. Samo državna vozarinska taksa se je
Belgrad
42	(42)
90	(89)f
49	(39)
9.950	(7.972)
59.4	(56.3)
9.56	(8.86)
72.2	(68.?)
zvišala od 1.05 milij. leta 1937 na 1.43 milij. din leta 1938-39. Odpisi investicij so znašali 1.06 (0.85) milij. din.
Bilanca izkazuje povečanje Investicij od 42.3 na 46.6 milij. din zaradi novih in obnovljenih prog. Nadalje so se povišale tudi vloge v denarnih zavodih od 0.93 na 1.47 milij. din in dolžniki od 0.16 na 1.32 milij. din. Gotovina je znašala 0.3 (0.34) milij. din. Med pasivi so se zvišali upniki od 34.35 na 40.56 milij. din, predvsem dolg pri Pokojninskem zavodu. Pokojninski sklad uslužbencev je ostal nespremenjen na 3.67 milij. din. Rezerva za omrtizacijo investicij je narasla od 4.8 na 5.86 milij. din. Izguba poslovnega leta 1938-39 v znesku 1.1 (izguba za 1937 je znašala 0.9) milij. din je bila krita s prenosom iz rezerve za odpis investicij in poslovnih izgub, ki je s tem bila zmanjšana na 3.81 milij. din. Dejansko pa je bil donos ugodnejši, ker je bil del novih investicij knjižen na račun izgube in se je bila tudi nabava nekaterih strojev knjižena med obratnimi stroški, kar bi moralo pravilno iti na intesticijski račun.
Tramvaji v ostali državi
Iz statističnega letopisa za 1938-39 posnemamo, da so imela tramvajski promet še naslednja mesta v državi: Belgrad, Zagreb, Dubrovnik, Niš, Novi Sad, Osijek, Sarajevo in Subotica. Skupna dolžina tramvajskega omrežja vseh mest v državi je od 1937 na 1938 narasla od 136 na 137 km, število motornih voz pa od 245 na 256, priklopnih od 117 na 131. Število potnikov je naraslo od 126.9 na 136.17, dohodki pa od 137.9 na 155.34 milij. din.
V naslednjem podajamo pregledno primerjavo tramvajev v treh naših največjih mestih za lansko in predlansko leto (podatki za 1937 v oklepajih):
dolžina prog t km število motornih voz število priklopnih voz skupno število mest potnikov v nimilj. prevoženih milij. km dohodki .milij. din
Zagreb 22 (22) 70 (68) 35 (33) 6.279 (012) 45.6 (43.66) 7.55 (6.9) 52.6 (41.0)
Ljubljana 17 (16) 30 (20) 7 (7) 1.091 (850) 7.6 (7.1) 1.74 (1.68) 8.5 (8.05)
V ostalih mestih je bila dolžina prog nasled-' nja: Sarajevo 6, Dubrovnik 6, Novi Sad 7, Osijek 11, Niš 12, Subotica 14 km. Število prevoženih potnikov je znašalo lani (v oklepajih število za 1937, v milij.): Dubrovnik 1.4 (1.3), Niš 1.46 (1.2), Novi
Sad 4.9 (4.64), Osijek 3.37 (3.33), Sarajevo 11.2 (4.3) in Subotica 1.24 (1.14). Dohodki pa so znašali v milij. din: Dubrovnik 3.37 (3.16), Niš 2.95 (1.95), No';i Sad 4.55 (4.28), Ssijek 3.6 (3.56), Sarajevo 6.3 (5.8) in Subotica 1.866 (1.73).
r
Kino Matica
Tel. 21-24 Samo še danes ob 16.. 19. in 21. uri
Demonska simfonija
Muzikalna drama najlepših kom- . . B.-tj,.-pozicij in melodij nesmrtnega IFUllly DCPIIlUl
AIEXANDERS RAGTIME BAND
I
Tečaj grške drahme. Finančni minister je odredil, da se do nadaljnje naredbs in izjemno od mesečno obračunskih tečajev pri plačilu skupnega davka na poslovni promet luksuznega davka kakor tudi pri plačilu carine »ad valoretn« za blago, ki je uvoženo iz Grčije in fakturirana v grških drahmah, preračunava grška drahma v dinarje po tečaju 32.50 32.50 din za 100 drahem.
Poslovni red sveta pokojninskih zavodov. »Službene novine« z dne 4. novembra objavljajo poslovni red za svet pokojninskih zavodov, ki je bil kot znano ustanovljen z uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja. Osnutek za ta poslovni red so izdelali pokojninski zavodi na svojem zasedanju dne 24. in 25. septembra.
Izprememba pri Jugoslovanskem Lloydu. Dosedanji lastnik, direktor in urednik »Jugoslovanskega Lloyda« v Zagrebu g. Ivan Malinar je izročil v soboto vse svoje pravice in dolžnosti ter vodstvo in urejevanje lista g. dr. Zlatanu Ružiču, znanemu publicistu. G. Malinar je bil okoli 30 let časnikar, skoro vedno pri »Jugoslovanskem Lloydu«.
Prva jugoslovanska tvornica strojev in mostov, Slavonski Brod. Bilanca za 1. 1938 izkazuje 0.175 milij. din čistega dobička (1936 0.056 milij. din) pri glavnici 55 milij. din. S tem se izguba iz prejšnjih, let zmanjša na 1.9 milij. din.
Kontinentalna boksitna rudokopna in industrijska d. d., Zagreb. Izbrisan je član uprave Pavel Tolzman, vpisan pa Hans Georg Schoder, ravnatelj iz Berlina.
Iz dalmatinske premogovne industrije. Pri premogovni družbi Monte Promina v Siveriču so bili izbrisani člani uprave: Elio Morpurgo, Edvard Seidl in Juraj Pany, vpisani pa so bili inž. Karl-Francesco Levera, dr. Nello Vignolini in inž Dane Matošič. — Pri rudarsko-industrijski družbi »Ob-skrba Dalmacije • premogom« d. d. v Splitu sta bila izbrisana člana upravnega odbora dr. Ivan Bu-lič in dr. Josip Bervaldi, dočim sta bila vpisana dr. Ulikse Štanger in Gjino-Jakov Marovič.
Licitacije; Dne 13. novembra bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobave večje količine konstruktivnega jekla; dne 14. novembra orodnega jekla. Ista uprava sprejme večje število kvalificiranih delavcev ključavničarske in kovino-strugarske stroke. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. — Dne 16. novembra bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za postavitev vojnih objektov na Vrhniki.
Prodaja; Dne 10 novembra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja enega vagona granitnega kamenja, lesa, desk, lanolinske zmesi in parafina.
Likvidacija: Lesna zadruga v Lučah, registro-vana zadruga 7 omejeno zavezo.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila v trg. register vpisana d. d. >Jugostroj<, tvornica strojev in aparatov Glavnica znaša 2 milij. din. V upravni svet so bili izvoljeni: Nikola Koda, inž.
Ivan Novak in Damjan Popovič (vsi iz Belgrada),
Vlado Smolčič (Split), inž. František Hejduk (Praga) in inž. Jaroslav Mraz (Vel. Mito). Ravnatelj je Svetozar Tišima str., inž. iz Zemuna.
Stanje Narodna banke. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu navajamo, da je znašal skupno obtok bankovcev z obveznostmi po vidu 10.790.6 (v prejšnjem izkazu 10.588.1) milij. din, skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.179.25 (3.179.1), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.162.0 (3.161.84) milij. din, skupno kritje 29.46 (v prejšnjem izkazu 30.02) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 29.30 (29.86)%.
Zvišanje glavnice. »Ris«, tvornica gumastega blaga v Zagrebu zvišuje glavnico od 0.5 na 1.5 milij. din z izdajo 2000 novih delnic po 500 din imenske vrednosti.
Italijanski minister za vzhodno Afriko Ternzzl
Obtok bankovcev v Nemčiji. Od 23. oktobra
do 23 oktobra je obtok bankovcev Reichsbanke narastel od 10.202.85 na 10.819 milij. mark. Pripominjamo, da je obtok bankovcev dosegel najvišjo višino dne 30. septembra z 10.995.0 milij. mark.
Belgijska zunanja trgovina. Od avgusta na september je padel belgijski uvoz od 1.825 na 939 (lani septembra je znašal uvoz 1.812) milij. frankov, dočim je izvoz padel samo od 2.033 na 1.469 (lani 1.756) milij. frankov.
Danska zunanja trgovina. V septembru Je znašala vrednost danskega uvoza 124,3 (avgusta 1037 171.7, septembra 1938 148.5) milij, kon, vrednost izvoza pa 147.8 (avg. 1939 131.5, sept. 1938 140) milij. kron. Po daljšem času je bila zaradi znatno zmanjšanega uvoza danska zunanja trgovina aktivna za 23.5 milij. kron.
Blagovna hiša Louvrc v Parizu v likvidaciji. Velika blagovna hiša in hotelska družba Louvre v Parizu je prišla v prisilno likvidacijo.
Dne 6. novembra
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet Je znašal na zagrebški borzi 5,592.345 din, na belgrajski borzi pa 8,280.000 din. Prometa v efektih je bila na belgrajski borzi 375.000 din.
Ljubljana —
London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . .
Ljubljana —
London 1 funt ■. . ■ Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . ,
LJubljana — Berlin 1 marka • .
Uradni tetaji
....	175.30- 178.50
....	99.10- 101.40
, . , ,	4808.00-4468.00
, , , .	995.00—1005.00
, , , ,	2348.50—2386.50
....	736.50- 748.50
Svobodno	tržišča,
....	216.54- 219.74
, . , ,	122.47— 124.77
....	5480.00-5520.00
, . . ,	1228.18—1238.18
, , , ,	2900.55-2938.55
....	909.63— 921.63
Zasebni kliring. .... 14.20- 14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem...... 82.65— 83.35
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem...... 32.90— 33.60
Curih ob 12: Pariz 10.03, London 17.70, New-york 446, Bruselj 74.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30 Kopenhagen 86.10, Atene 3.40 blago, Helsingfors 8.85, Buenos Aires 105 25.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 438—440 v Zagrebu 437 blago v Belgradu 438.25—440
Ljubljana. državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 53—54, voj. škoda promptna 438—440, begluške obveznice 82.50—84.50, dalm. agrarji 74—76, 8% Blerovo posojilo 91.50— 93.50, 7% Blerovo posojilo 88—90, 7% posojilo DHP 98—100, 7% stab. posojilo 90—92. — Delnice: Narodna banka 6900—7000, Trboveljska 195 do 205,
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 blago, agrarji 53 blago, vojna škoda promptna 437 blago, begi. obveznice 82 blago, dalm. agrarji 70—73, 6% šumske obveznice 76 blago, 8% Blerovo posojilo 92.50—94, 7% Blerovo posojilo 89.12—91, 7% stab. posojilo 90 blago. — Delnice: PAB 202 denar, Trboveljska 200 denar, Gutmann 40 denar, Sladk. tov. Osijek 90 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, vojna škoda promptna 438.25 do 440, begluške obveznice 80.50—81.50 (81), dalm. agrarji 75.50—76.50 (76), 4% sev. agrarji 51.50 denar, 6% šumske obveznice 73.50 —74.50, 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% Blerovo posojilo 89.50 —91, 7% posojilo D1IB 98.50 denar, 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 denar, PAB 204.50 denar.
Zitnl trg
Novi Sad: Pšenica: bač. okolica N. Sad 167.50 —170, srem. 166—168, slav. in baranjska 167— 169, gbč. 169-171, bač. ladja Tisa 174-176. — Oves: bač., srem.. slav. 146—148, — Rž: bač. 130 —132.50. — Ječmen: bač., srem. 150—152.50. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 128—131, ban. 126—128. — Moka: bač., ban. og ogg 255—260, 235—240, 215—220, 195—200, 165.170, 122.50—125. srem., slav og ogg 252.50—257.50, 232.50-237.50, 212.50-217.50, 192.50-197.50, 162.50-167.50, 122 in pol do 125. — Fižol: bač., srem. beli brez vreče 335—340. — Tendenca čvrsta. Promet sred.
Živinski sejmi
Cene kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 4. novembra t. I. Pšenična moka 2.50 do 3.25 din, govedina I. vrste 9 do 11 din, II. vrste 7 do 9 din, teletina 9 do 12 din, svinjina 5 do 12 din, sveža slanina 15 din, prekajena slanina 20 din, svinjska mast 19 din, fižol 3.50 do 4 din, leča 10 din, krompir 0.85 do 1 din, seno 0.85 do 1 din, slama 0.25 do 0.30 din, ječmen 1.60 din, kislo zelje 4 din, čebula 1.50 do 2 din, ječmenova kaša 3.75 do 4 din, prosena kaša 3.75 do 4 din za kg. Mleko 1.50 din za liter, Jajca 1 din do 1.25 din za komad.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju dne 2. novembra. Voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 3.75 din, telice I. vrste 5 do 5.50 din, II. vrste 4 do 4.50 din, III. vrste 4 din, krave I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 2 din, teleta I. vrste 7 din, II. vrste 6 din, prašiči špeharji 7.50 din, pršutarji 7 do 7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, svinjina 14 din, slanina 15 din, svinjska mast 20 din, čisti med 16 do 18 din, goveje surove kože 6 do 9 din, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 175, rž 200, oves 180, koruza 160, fižol 300, krompir 125—150, lu-cerna 60, seno 40, slama 20, jabolka I. vrste 250, II. vrste 200, III. vrste 150, hruška L vrste 400, II. vrste 300, III. vrste 200, pšenična moka 200, koruzna moka 200, ajdova moka 550 din za 100 kilogramov. — Drva 55 do 60 din za kub. meter, jajca 1 do 1.25 din za komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 24 do 26 din za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah dne 2. novembra t. 1. Voli I. vrste do 6.50 din, II. vrste do 5.50 din, III. vrste do 4.50 din, telice I. vrste do 5.50 din, II. vrste do 4.50 din, 111. vrste do 4 din, krave I. vrste do 5 din, II. vrste do 4 din, III. vrste do 3 din, teleta I. vrste do 5 din, II. vrste do 4 din, prašiči špeharji do 10 din, pršutarji do 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10 din, III. vrste 6 do 8 din. svinjina 14 din, slanina 15 din, svinjska mast, 18 din, čisti med 15 din, goveje surovo kože 10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 180, Ječmen 180, rž 170 do 180, oves 180, koruza 150, fižol 250, krompir 100, lucerna 25 do 30, seno 50, slama 30. jabolka I. vrste 250, II. vrste 150, III. vrste 80 do 100, hruške I. vrste 200, II. vrste 100. III. vrste 50. suhe češplje od 300 do 350, pšenična moka 325. koruzna 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 2-50 *a liter, finejše sortirano vino 4 din za !.
Vse vode so silno narastle
LJubljana, 6. novembra. Zadnje dni, so se vrstili zapored prav silni nalivi. Vode so naglo naraščale, kajti zemlja je že prepojena in zato voda naglo odteka v struge raznih potokov in rek. Organizirana je bila pri nas, kakor navadno ob takih dnevih, hitra poročevalska služba od raznih vodomerskih postaj. Ljubljanica sama je hitro naraščala, prav tako njeni pritoki. Tudi Sava je drvela v močnih valovih skozi naše kraje tja na Hrvatsko in dalje. Zanimiva so poročila, ki jih je prejel hidrotehničtii urad banske uprave danes o stanju voda v nedeljo in danes dopoldne. Nevarnost hujših povodnji je za enkrat odstranjena, ker je nastal nenavaden vremenski preobrat.
Glavne vodomerske postaje so Javljale sproti vodno stanje glavnih rek. Litija je javila, da je Sava zjutraj tam pri velikem mostu narasla »prva na 250 cm nad normalo, nato še danes ob 8. dopoldne na 290 cm. Sava je dosegla včeraj pri Krškem 166 cm nad normalo, nato 210 cm danes ob 7. uri zjutraj. Danes dopoldne ob 10 pa je nasto-pivšega lepega vremena že začela upadati in je ta-mošnji vodomer kazal že 201 cm nad normalo. Po raznih poročilih Krka doslej še ni napravila hujše nesreče. Zanimive podatke o naraščanju Save so javile v Ljubljano tudi Radeče. V nedeljo ob 15 je bilo tam vodno stanje Save 345 cm nad normalo, zvečer ob 18 že 390 cm. Danes Sava tam upada. Iz Radovljice so danes javili , da je tam Sava narasla včeraj za 150 cm nad normalo.
Pri Brežicah je Sava dane« ob 7 dosegla 370 cm. ob 8 420 in ob 9 340 cm nad normalo. Velikanske množine vode se vale proti Zagrebu in dalje proti Belgradu.
Tudi Savinja je v nedeljo možno naraščala. Pri I.af1 .a je v nedeljo ob 7 dosegla 95 cm, ob 12 ? i cm in ob 17 celo 270 cm nad normalo. Celje je danes javilo, da je bilo 6tanje Savinje ob 10 200 cm nad normalo. Hudournik Dreta pri Rečici je včeraj dosegel 250 cm nad normalo. Paka je v Šmartnem ob Paki dosegla včeraj 170 cm nad
normalo.	-
Danes splošno opažajo, da reke v Sloveniji naglo upadajo in da ni hujše nevarnosti za povodnji.
Velika povoden] v Loški dolini
Stari trg pri Rakeku, 5. nov. V soboto zveler je zatelo deževati tako mol-no, da je voda do zjutraj prestopila vse bregove. Vsi izvirki so začeli bruhati vodo z vso silo tako, da ljudje kaj takega še ne pomnijo. V Starem trgu je voda prišla v vet J: i J in kleti tako, da so ljudje celo not delali. Most v Starem trgu je voda zamašila s plotovi in tako prestopila cesto. Prav tako je bil most zamašen med Loiem in Starim trgom, da je voda drla tez cesto. Most v Smarati je pod vodo, tako da je pod vodo tudi novi most v Nadlesku. v Danah pri poiiralniku je voda narasla v eni uri nad dva mestra. Glavna cesta je bila na vet krajih poplavljena.
Stari trg pri Rakeku, 6. »on. Voda fe vedno prihaja tako, da je v Pod-eerkvi in Danah tisto do hiš. Zahodni del doline izgleda kot eno samo veliko jezero. Voda je napravila veliko škodo, zlasti po njivah, ker imajo ljudje še veliko zunaj ». pr. repo, korenje itd. Prav tako pa bo unitena jesenska setev.
Sava pri Kranju
Močno deževje zadnjih dni je povzročilo, da so se korita naših rek napolnila skoraj do roba. Sava je v teh dneh silno hitro narasla, je kalna in umazana. V nedeljo zvečer je še vedno močno deževalo. Zdi se pa, da sedanjega visokega stanja Save in Kokre niso krive toliko padavine, ampak tudi dejstvo, da je pred nedavnim po hribih zapadlo veliko snega. Hitra izprememba temperature in deževje, ki je sedaj nastopilo, pa je povzročilo, da se je začel ta sneg hitro taliti in voda odtekati po hribovskih jarkih in grapah. Tok Save vali obenem tudi ogromne količine lesa,
0 Kino Kode/jevo tet. 41-64 wm
Danes, jutri in v četrtek ob 8. uri velefilm iz Studentovskega življenja
Nesramna laž
ZNIŽANE CENE
celo velike hlode, deske, korenine Itd. Pri Kranju je zlasti voda tudi narasla zaradi velikega jezu, ki ga elektrarna Majdič vsako leto nekoliko poviša, kar povzroča, da voda zastaja ln poplavlja okolico. V vaseh, ki stoji v nivoju Save, imajo po hišah in v kleteh polno vode.
Savinja
Savinja je zaradi močnega deževja še vedno nad normalo. V nedeljo je tako narasla, da je
prestopila bregove ter poplavila polja In travnike v Savinjski dolini. V nedeljo je prestopila tudi že v Celju, tako da je bil nemogoč prehod pri železniškem mostu na Masarykovem obrežju. Voda je zajela tudi mestni park in preplavila cesto pod gradom. S sabo je nosila precejšnje množine lesa, ki so ga lovili v Celju. Prav tako močno so narasli tudi pritoki Savinje: Voglajna, Ložnica in Sušnica. V nedeljo je Savinja v dveh urah narasla za 2 metra. Nekaj škode ie napravila tudi pri regulaciji.
Velika katastrofa onstran nemške meje
Pri Labudu je narasla Drava porušila jez za elektrarno — Gradbeni material nosi Drava s seboj ter ga ljudje lovijo
bilo zaposlenih več sto delavcev, po večini iz naše države. Večina tistih beguncev, ki so jih agenti iz naše države skrivaj tihotapili čez mejo v Nemčijo, se je zaustavila v Labudu, kjer so dobili pri gradnji elektrarne delo. Ko pa se je začela vojna, je morala Nemčija ustaviti večino del svoje štiriletke in takšna usoda je zadela tudi 'gradnjo elektrarne v Labudu. 2e izvršena dela so močno utrdili, da bi vzdržala dalj časa raznim naravnim pritiskom, potem pa so gradnjo ustavili. Kljub temu pa je sedaj .postala labud-ska elektrarna žrtev narastlih voda.
Na koroških in tirolskih hribih je zapadlo v oktobru veliko snega. Zadnje dni pa je pritisnil jug z velikimi nalivi, pa se je začel sneg naglo topiti. Posledica je bila rapidno naraščanje Drave, ki je sedaj velika in deroča, kakor za časa spomladanskega tajanja snega. Hudemu pritisku narasle reke se napol dogotovljeni jez nove elektrarne v Labudu ni mogel upirati ter se je v pretekli noči vse skupaj zrušilo. Ruševine tega jeza nosi Drava s seboj ter jih lovijo ljudje ob njenem teku po naši zemlji. Oblasti opozarjajo vse, ki bodo te predmete lovili, da svoj plen prijavijo najbližji orožniški postaji.
Maribor, 6. nov.
Danes so posestniki, ki stanujejo vzdolž ob reki Dravi, začudeni gledali, kako nosi reka najrazličnejši gradbeni material. So to veliki čolni, deske, tramovje, ki je deloma že zvezano med seboj. Ljudje so ves dan ta material pridno lovili ter ga spravljali na breg. Bilo je očividno, da je reka nekje v svojem toku porušila večje objekte ob vodi ter sedaj nosi ostanke s seboj. Ljudje so se spraševali, kjer bi se to zgodilo, ker pa od naše strani ni prišlo nobeno poročilo, je bilo jasno, da prinaša Drava razbitine od nekod iz Nemčije. Domnevanja so bila pravilna, ker se je v nocojšnji noči pripetila velika katastrofa v bližini naše meje v Labudu (Lavamund) na Koroškem.
V Labudu so začeli pred ve? meseci z gradnjo velike električne vodne centrale na Dravi. Ta dela bi se morala izvršiti v okviru znanega nemškega štiriletnega gradbenega načrta, ki ga je začel izvajati GSring. Pri gradnji elektrarne v Labudu, ki bi morala postati ena največjih na Koroškem ter ji je bila odločena v elektrifikaciji tega predela nemške driave važna naloga, je
»Satani v krilu" so dobili hlače:
Highlanderji, »peklenske gospe
Škotska žaluje
Po škotskih vo jašnicah je žalovanje... Otožno si vojaki škotskih gorskih polkov zjutraj oblačijo hlače in se z žalostjo spominjajo svojih pisanih kril, ki samevajo v njih omarah in so izobčene iz vojašnic in vojaških skladišč ...
Borba za »kiltc (kikla, krilo), za znano pisano škotsko krilo, traja že dolgo. Že več let je generalni štab britske armade hudo napadal
Mussolini pri otvoritvi novega mesta Pomezia, ko zasaja drevo v spomin na ta zgodovinski dogodek
to vojaško posebnost škotske. Že vojni minister Duff Cooper, in še bolj njegov naslednik Hore Belisha, sta dokazovala, da >kiklac vendar ne spada k vojakom, da je to oblačilo popolnoma nepraktično za moderno vojevanje. Za prezi-movanje v skroviščih, za prenočevanje v umazanih, mrzlih, mokrotnih strelskih jarkih, za kopanje zemlje in plazenje po tleh potrebuje svobodni vojak gorite, trpežne hlače, sive ali rjave barve , ne pa da ima pisano, križasto, kratko kiklol
General Gort, najvišji gospodar angleške pehote, in večina gospodov generalnega štaba so se priključili mnenju svojega ministra. Toda častniki Ilighlanderjevih polkov pa so živahno ugovarjali, češ: »Vzemite našim vojakom kikle, pa jim vzamete tudi vojnegu duha in veselje za vojaški stan! Vse, kar vsebuje stoletna tradicija Highlanderjev, bo izginilo s kiklami, in ostali bodo povprečni polki brez duha in tradicije .. .«
Pri tem je za enkrat ostalo. Highlanderji so obdržali svoje »kilte«. Ko je izbruhnila ta vojna, so prispeli v kiklah v Francijo v svoje oddelke na Maginotovi črti. A ondi se je že kmalu pokazalo, da sta Gort in Belisha pravilno sklepala. Celo škotski častniki so pripoznali to resnico. In tako so že tri tedne Highlanderji na fronti oblečeni v hlače, in teden dni je minilo, odkar so po armadnem ukazu izginile kikle tudi iz škotskih vojašnic.
Highlanderji stari 180 let
»Stoletne tradicije Highlanderjev« — to je bil važen ugovor škotskih častnikov. Highlanderji bodo mogli kmalu obhajati svojo 200-let-nico. Prvi škotski polk je bil ustanovljen v začetku 7-letne vojne, in njegovo ustanovno listino je podpisal sam ve liki William Pitt. Že od začetka so se ti vojaki imenovali Highlanderji, to so »ljudje z visoke planote«, in to ime se jih je prijelo. Od začetka so nosili »kilte«, škotska krila, in vsako krilo je bil poseben znak določene družine. Medtem ko so vojaki
ASPIRIN
TABLETE
• novem
zavitku od»celofana«
Higienski -— zavarovane
proti nečisfobi — pri prelomu brez izgubel
Oglat reg. pod S. br. 5839 L UL 1939..'
Mac Pharsona iz Aberdeena imeli zeleno-rdeče križasta krila, so se Mac Donaldci iz Edin-burgha oblačili v rumeno-modra krila: Mac Stiffovci iz Edinburgha pa so se spoznali po svojih vijolčastih krilih. In prav od začetka, od 7-letne vojne dalje, so imeli Highlanderji še eno posebnost: svoj »dudelzak«, piskajoči meh, svoje narodno glasbilo, ki je zmeraj donelo na čelu njih čet.
Že v dobi VVilliama Pitta so si Ilighlanderji pridobili glas, da so najboljši vojaki britske pehote. Odlikovali so se v Kanadi, premagali so prekucuška gorska plemena v Indiji in so odločilno segli v bursko vojno. V svetovni vojni je služilo več ko četrtina Škotov pri Iligh-landerjih. Potomci Škotov, ki so se izselili v kolonije, niso hoteli služiti pri kanadskih, avstralskih in sličnih edinicnh. Potolažili so se šele, ko je vojaška oblast dovolila še posebne »Prekomorske Škote«, ki so se potem v vrstah stojih bratov iz stare domovine na vso moč hrabro vojskovali v Champagniji, Flandriji in pred Arrasom.
Juriš Highlanderjev je nudil pogled, ki je bil nekaj prav posebnega. Njih pisnna krila, ki jih je bilo že od daleč videti, sn frfotala v vetru. Njihova divja piščalska godba je pre-glušila celo najbolj divje vojno hrumenie. Ni čudno, da so jim Nemci dejali, da so »satani v kiklah«, da so »gospe iz pekla*. Izmed vseh edinic angleške pehote so imeli ti škotski polki največ izgub, največji bojni plen in največ vojaških odlikovanj.
Živio meh!
Prav nič ne dvomimo, da bi bilo v tej vojni kaj drugače. Res je, da nimajo več svojih ki-kel. A Belish a in Gort sta optimistična. Duh Highlanderjev ne bo trpel zaradi tega — nasprotno — tem huje se bodo vojskovali, da bi bilo vojne čim prej konec in da bi čim prej prišli domov v svo je kikle ...
Sicer so res izgubili svoje »kilte«, »dudelzak« in piščali so jim ostali. To jim je v tolažbo, saj nihče noče ugonobiti njih starih šeg. Na Maginotovi črti se zdaj oglaša mimo klarineta, lovskega roga francoskih čet, ki jih budi in poziva, tudi divje-barbarski glas dudelzaka, ki naznanja prijatelju in sovražniku, da so Highlanderji, kakor pred 200 leti, tudi zdaj na svojem mestul
Nad vsemi vodami
»Ambrosianum« v Milanu je ena najslavnejših knjižnic sveta. Ena od velihik dvoran je na novo preurejena, in prefekt knjižnice, Gal-biate, se je domislil, da je dal v vdolbine dvorane, med police knjig, postaviti kipe največjih pisateljev in mislecev sveta. Anglija je poslala kip Šhnkespearja, ki ga je napravil mladi kipar mr. Cecil Braon. Nemci so poslali kip Goetheja. Njemu nasproti stoji soha Francoža Chateaubrianda, in Rusija je poslala kip Tolstoja. Te neme priče velike dobe, ki so tu tako lepo v slogi drug z drugim, nas Spominjajo, kako lepo bi moglo biti na svetu...
Boleslav P ros — Vinko Lovšin :
Lajna
i:
V Medeni ulbi si lahko vsak dan okrog poldneva srečal že priletnega gospoda, ki je hodil iz Krasin-sikega trga v Senatorsko ulico. Poleti je nosil eleganten, temnomoder površnik, sive hače po najnovejšem kroju, čevlje na blesk kakor zrcalo —'in — malo ponosen cilinder.
Njegova lica so bila zdravordeča, zaliscl sivkasti, oči sive in mile. Hoja je bila nekoliko sklonjena; roke pa je držal vedno v žepih. V lepem vremenu je imel pod pazduho palico; v dežju — pa je imel razpet svilen angleški dežnik.
Vedno je bil globoko zamišljen in je polahko stopal. Pri kapucinih se je vedno pobožno dotaknil e roko klobuka in prekoračil ulico na drugo stran, da pogleda pri Piku: kako kaže barometer in termometer? Potem se je zopet povrnil na desni pločnik, se ustavljal pri razstavi Miečkovskega in ogledoval fotografije Modrevskega — ter šel dalje.
Na potu se je umaknil vsakomur, ako se je pa kdo vanj zaletel, se mu Je pa samo dobrohotno nasmehnil.	.
Ako ie kdaj zagledal lepo žensko, si je nataknil naočnike, da si jo bolje ogleda. Toda, ker je delal to zelo flegmatično, se je skoraj vedno urezal.
Ta mož je bil — gospod Tomaž.
Gospod Tomaž je hodil po Medeni ulici trideset let in mnogokdaj je premišljal, koliko stvari ee je v tej ulici ta čas spremenilo. Isto bi lahko razmišljala o njem Medena ulica.
Ko je bil še odvetnik, je tako naglo hodil, da bi —« n* ušla nobena Šivilja, ki M j« vračala z de.a qu-
mov. BJI je vesel, zgovoren, hodil pokonci,., nosil frizuro in brke, ostro zavihane. Že tedaj se je zanimal za umetnost, toda časa ji ni posvečal, ker je norel — za ženskami. Kar je res, imel je srečo pri njih in neprestano se je ženil. Toda kaj, ko pa ni mogel gospod Tomaž nikoli najti niti enega trenutka za ljubavno izjavo, ker je bil vedno zaposlen, če ne z delom pa z ljubavnimi sestanki Od Franje je šel na sodišče, s sodišča k Zofi, katero je pred večerom zapustil, da po-večerja z Jožo in Tilko.
Ko je postal državni pravnik, mu je čelo zaradi preobilnega umskega dela zelo narastlo in v brkih so se pokazale srebrne nitke. Gospod Tomaž se je že tedaj otresel mladeni&e vročekrvnosti, si pridobil premoženje in sloves poznavalca umetnosti Ker je pa ženske še vedno ljubil, je začel misliti na zakon. Najel si je celo stanovanje s šestimi sobami, jih opremil na svoje stroške s parketi, oskrbel s preprogami in zastari ter pohištvom in iskal ženo.
Toda dozorelemu človeku je težka izbira. Ta mu J« biila premlada, ono drugo je pa že predolgo »šti-mal«. Tretja je bila ravno prav stara, pa značaj ni odgovarjal, četrta bi bila pa ravno prav stara in pravi temperament je imela, toda ... mesto da bi čakala ljubavne izpovedi državnega pravnika, je vzela doktorja ...
Gospod Tomaž se je zaradi tega žalosti!, ker žensk ni manjkalo. Počasi je pripravljal, in vedno bolj skrbel ja to, da bi dobila vsaka malenkost njegovega stanovanja umetniško vrednost. Menjaval je pohištvo, prestavljal zrcala, kupoval slike.
Slednjič je njegova ureditev zaslovela. Ne da bi sam vedel kdaj, je spravil v stanovanju celo umetniško galerijo, katero so radovedneži vedno bolj pogosto obiskovali. Ker je bil gostoljuben, prirejal razkošne sprejeme in imel slike celo z glasbeniki, so se sami po sebi organizirali pri njem koncertni večeri, katere so povzdignile celo dame s svojo navzočnostjo.
Gospod Tomaž je bil vsem dobrodošel, a ko je videl, da mu je čelo prerastlo že teme ter da sega zadai ž« do sscžr.obelcga ovratnika njegova pleša, si
je vedno mislil in rekel: »Bodi kar bodi, oženiti se bo treba!« To tembolj, ker je še vedno čutil nagne-nje do žensk.
Ko je nekoč povabil številnejšo družbo kakor navadno, je ena mladih dam, ko je ogledovala sobane, zaklicala:
»Kakšne slike!.,, in kako gladki parketi! Prav-nikova žena bo zelo srečna!«
»Ako ji zadoščajo za srečo gladki parketi« — »e je na to polglasno odzval srčni pravnikov prijatelj.
V salonu je postalo zelo veselo. Tudi gospod Tomaž 6e je smejal, toda, ako mu je odslej kdo spomnil ženitev, je malomarno mahal z rokami rekoči
»I, i, i!«
Tedaj je obril brke in puščal zalisce. O ženskah se je izražal vedno spoštljivo in za njihove napake je kazal veliko razumevanje.
Ker se ni pravnik ničesar več nadejal od sveta, ker tu tudi že službo opustil, je usmeril vse svoje mirno čustvovanje k umetnosti. Lepa slika, dober koncert, nova gledališka predstava, to so bili kakor kilometrski kamni na poti njegovega življenja. Ni se ugre-val niti domišljal, ampak — užival.
Na koncertih si je izbiral mesta proč od odrov, da bi poslušal glasbo, ne da bi ga moti« šum, ali da bi gledal umetnike. Kadar je šel v gledališče, se je seznanil najprej z dramatično umetnino, da bi brez mrzlične radovednosti sledil igralcem. Slike je ogledoval tedaj, ko je bilo najmanj gledalcev in je prebil v galeriji cele ure.	,
Ako mu ie kaj ugajalo, je rekel: »Veste gospoda, da je to res lepol«
Bil je eden tistih redkih, ki se naibol) »pomaio na talent. Toda srednjih del tudi nikoli ni zametaval.
»Počakajte, morda se bo ie naredil!« Je rekel, kadar eo drugi planili po umetniku
In tako je bil vedno popustljiv za človeške slabosti, o prestopkih pa sploh ni govoril.
Na nesrečo pa noben smrtnik ni brez kake posebnosti ali čudaštva, in tako je imel tudi gospod Tomaž svoie. Sovražil je — lajno in kjnarje.
Kadar je pravnik zaslišal na ulici lajno, je pospešil korak in je bil nekaj ur zelo slabe volje. On, sicer tako miren človek, se je na prvi glas lajne — razvnel, kakor sicer tih — je kričal, in kakor sicer razpoložen — se je razjezil.
In te svoje slabosti ni pred nikomur skrival, ampak se je opravičeval:
»Glasba,« ie govoril razburjen, »tvori najglobo-kejše telo duha, v lajni pa se ta duh presnavlja v stroj in orodje razboja. Kajti lajnarji so navadni roparji! Sploh pa,« je dostavil, »lajna me draži, jaz pa imam samo eno življenje, katerega mi ne gre zapravljati s poslušanjem zapme lajne.«
Nekateri zlobneži, ki so vedeli, kako gospod Tomaž mrzi igrajoče stroje, so si dovolili neokusno šalo — in... mu poslali pod okno dva lajnarja. Gospod Tomaž je od jeze ebolel in ko je zvedel za krivca, ga je pozval na dvoboj.
Celo častno sodišče je bilo treba sklicati, da ee prepreči prelivanje krvi za na videz tako malo reč.
Hiša, v kateri je stanoval državni pravnik je ila že večkrat iz rok v roke. Razumljivo da je vsak novi lastnik smatral za dolžnost pjvišati vsem stanarino, najprej pa seveda gospodu Tomažu. Pravnik je plačal poviiico s premagovanjem, ampak samo pod tem pogojem, jasno določenim v pogodbi, da se ne bo igralo v hiši lajne.
Brez ozira na varnostne odredbe v pogodbi je poklical gospod Tomaž vsakega novega vratarja in začel z njim nekako takle razgovor:
»Poslušaj vendar, dragec... Ah, kako ti Je že ime?«
»Anton, prosim — gospod državni!«
»Poslušaj no, Anton! Kadarkoli se povrnem domov pozno zvečer in mi ti odpreš VTata, dobiš dva dinarja. Razumeš?
»Razumem, gospod državni.«
»A razen tega boš dobil od mene vsaki mceec petdeset dinarjev, pa veš zakaj? ...
(DaljeJ
ie novice
Koledar
Torek, 7. novembra: Janez Oabriel Perb., mu-
čenec.
Sreda, 8. novembra: Bogomir, škof, Klavdij in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
V Gornjem Logatcu je umrl gospod Slavko Smole, posestnik, starešina gasilske čete itd. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne na pokopališče v Oornjem Logatcu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Železnikih je mirno v Oospodu zaspala gospa Amalija Jeglič roj. Globočnik, vdova podpolkovnika. Pokopali jo bodo danes ob dveh popoldne na župnijskem pokopališču v Železnikih. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim na še iskreno sožaljel
Osebne novice
Napredovala sta 6 kraljevim ukazom na mariborski carinarnici za višja carinska inšpektorja gg. Milenko Manojlovič in Trifan Vujoševič.
— Poroka. V grajski kapeli banovinske kme-tijsko-gospodinjske šole v Mali Loki, je na zahvalno nedeljo stolni dekan g. dr. Kimovec poročil tamkajšnjo bivšo gojenko, pesnico Marijo Bren-čičevo in Toneta Jelena, posestnika in drevesni-čarja ter našega strokovnega pisatelja iz Št. Ilja pri Velenju. Vzornima katoliškima novoporočen-cema kličemo: Bag daj 6voj blagoslov in veliko sreče!
—	Duhovniški tečaj ZFO v Ljubljani preložen. Obveščamo vse gg. duhovnike, da je duhovniški sestanek, ki je bil sklican za 8. t. m., iz tehničnih razlogov preložen na 15. novembra. Tečaj se bo pričel ob 9 v Rokodelskem domu.
—	Vincencijeva konferenca v Radovljici se zahvaljuje uradništvu Mestne hranilnice za dar 200 dinarjev, naklonjenih namesto venca na grob svojemu bivšemu ravnatelju g. Vinku Hudovcrniku.
—	ZZD podpisala z mestno občino v Ptuju kolektivno pogodbo. Med mestno občino v Ptuju in Zvezo zadružnih delavcev je bila podpisana kolektivna pogodba. S kolektivno pogodbo so se uredili delovni odnosi delavstva zaposlenega pri mestni občini ter je s to pogodbo določeno tudi 10% zvišanje plač. Ta slučaj je pokazal, da je možno tudi pri javnih institucijah s pogodbami z delavskimi organizacijami zadovoljivo urediti obojestransko delovne pogoje.
Mestni občini v Ptuju gre za njeno uvidevnost in socialnost gotovo vse priznanje. Zveza združenih delavcev pa je zopet pokazala, da more po svojem programu nuditi delavstvu vse tisto in še več, kar bi morale nuditi razrednobojne organizacije.
_ Književno sporočilo. Vsem onim kulturnim delavcem, ki so podpisanem na njegovo prošnjo obljubili sodelovanje pri zbiranju spominov na svoje šolanje, pa tudi onim, ki 60 prejeli tozadevne prošnje, pa se še niso odločili za sodelovanje, sporočam tem potom, da je zadnji termin za vpošiljatev prispevkov določen na 1. dec. t, 1. — Iz črtic, ki so do sedaj došle podpisanemu, je sklepati, da bo zbirka precej obširna in bi utegnila obsegati celo dva zvezka. Na razna vprašanja ccnj. sotrudnikov, oziroma sotrudnic, sporočam tudi, naj zamišljeni spomini ne obsegajo 6amo pozitivne, marveč, če je taka dana, tudi negativno 6odbo o šoli in njenih činiteljih. Na tak način se potem v šolski črtici lažje zasluti ozadje tega ali onega dogodka v življenju posameznika. Iz tega sledi, da zbirka ne bo obsegala samo običajnih mičnih anekdot, marveč bo dala z opisi šolskega življenja tudi pobudo za razmišljevanje vzgojnega dela, torej pobudo za razojno gledanje dogodkov spominskih črtic. V Središču ob Dr., dne 4. nov. 1939. Anton Kosi.
—	živinske kužne bolezni v Sloveniji. Po stanju z dne 23. oktobra sta bila slinavka in parkljevka na 140 dvorih, vranični prisad na 1, konjske garje na 4, svinjska kuga na 23, svinjska rdečica na 22 in kuga čebelne zalege na dveh dvorcih.
—	Pretep v gostilni. V neki gostilni v Zagorju je sedelo več pivcev, med katerimi je bil tudi tridesetletni rudar Stanko Cebin. Ko je šlo vino že v glavo, je nastal prepir, iz katerega se je razvil pretep. Eden izmed pivcev je z odprtim nožem planil nad Cebina in mu razrezal levo roko. Cebina so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Razpisano mesto notarja. V Metliki je razpisano mesto notarja. Prosilci za to mesto ali mesta, ki se izpraznijo z zasedbo notarijata v Metliki, morajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 28. decembra 1939 pri notarski zbornici v Ljubljani.
—	Pri saprtjn, motnjah t prebavi, vzemite zjutraj 6e na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-JoseU grenčice.
—	Olajšave pouka za kmetske otroke v višjih ljudskih šolah. Kraljevska banska uprava je že
red časom izdala odlok, po katerem imajo otroci metskih staršev, ki obiskujejo ljudsko šolo sedmo ali osmo šolsko leto, olajšavo pri pouku, to je, da obiskujejo redno šolo samo od 1. novembra do 31. marca, torej samo pet mesecev. Sedaj pa je banska uprava to olajšavo spremenila in bodo morali otroci v bodoče hoditi vse leto v šolo, vendar samo ob torkih in petkih, kar je s pedagoškega stališča vsekakor umestnejše. Po zakonu o ljudskih šolah morajo otroci hoditi v ljudsko šolo, dokler ne dovrše osem šolskih let ali najdelj deklice do dovršenega 15. leta, dečki pa do 16. leta. Banska uprava pa, upoštevajoč domače razmere, lahko na prošnjo staršev in mnenje šolskega upraviteljstva dovoli otrokom z utemeljenimi razlogi predčasni odpust iz šole. Te prošnje pa morajo biti vložene pri šolskem upraviteljstvu v smislu najnovejše okrožnice najkasneje do konca vsakega šolskega leta.
—	Pedikura je modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Smrtna nesreča na paši. V Veliki dolini nad Kamnikom (Črna, obč. Kamn. Bistrica) sta pred dnevi brata Romšak: 11 letni Francek in 10 letni Lovro, pasla koze. Lovro je s svojim nožičem v grmovju rezal palice, poleg njega pa je stal brat Francek. Naenkrat sta opazila, da so koze prekoračile mejo sosedovega pašnika in sta stekla za njima. Lovru ,ki ie tekel kar z odprtim nožem, se je nenadoma spodtaknil in je padel tako nesrečno, da se mu je nožič zaril naravnost v srce. Pri vsem tem pa je bil še toliko duha prisoten, da je zaklical svojemu bratcu, da bo moral k zdravniku in da naj kar moč hitro teče po mamo, kar je Francek takoj storil. Ko je mati v spremstvu Francka prihitela na kraj nesreče, je bil ubogi dečko že mrtev.
Letalska pošta kar v hišo
Poročnik Taffy Jones, odličnik angleškega letalstva iz prejšnje vojne, je sedaj učitelj mladih pilotov v letalski šoli severozahodne Anglije. Njegova stara mati, ki živi sredi dežele, že zdavnaj ni nič slišala o n jem in se je že močno vznemirjala. Tedaj se je Taffy Jones nekaj posebnega domislil.
Na letalskih vajah, ki se jih s svojimi učenci redno udeležuje, je priletel tudi v okolico svojega rojstnega kraja. Brž je kar pri krmilu načečkal nekaj besed na list papirja in je poiskal v žepu kuverto. Potem si je v ozračju privoščil majhen izlet prav nad vas, kjer živi njegova mati, in je vrgel pismo nizdol. Neki kmečki funt ga je pobral in ga je prinesel stari ženi, ki je vsa vesela vzkliknila: »To je mojemu fantu kar podobno!«
pO dh£cwl
* Odpučanje delavcev v splitski ladjedelnici.
V splitski ladjedelnici delavci že delj časa delajo izmenoma. Skupno je danes v ladjedelnici zaposlenih nekaj nad 500 delavcev, stalno pa je dela samo okrog 250 delavcev. Zato se delavci menjavajo in delajo samo po 15 dni na mesec. Tako menjavanje ne zadovoljuje niti delavcev niti ladjedelnice. Uprava ladjedelnice 6e trudi na vse mo-
Italijanski korporacijski minister Ricci
Italijanski poljedelski minister Tassinari
goče načine, da bi dobila kaj novega dela, s čimer bi se 6tanje v ladjedelnici zboljšalo, pa ni nobenih novih naročil in tudi ni upanja, da bi jih v doglednem času kaj bilo. Zato bodo sledile v ladjedelnici nove redukcije, ki bodo prizadele 150 do 200 delavcev, V ladjedelnici bo ostalo 6amo toliko delavcev, kolikor jih je potrebnih. Delavske organizacije in gospodarske ustanove bodo s svoje strani ukrenile vse potrebno, da se vse potrebe za državno in trgovsko mornarico sploh naročajo samo v domačih ladjedelnicah,
*	Zgodba bosanskega dobrovoljca, ki že 20 let zaman dokazuje, da je živ. 2e dvajset let se bosanski dobrovoljec Peter Tasič, ki živi zdaj v Užicah, bori za svojo pravico, to je one ugodnosti, ki jih država nudi bivšim dobrovoljcem. Toda močnejši kakor vsa njegova prizadevanja je po-rumenel kos papirja, ki leži v arhivu ministretva in na katerem je zapisano: Peter A. Tasič iz vasi Bijela pri Dobrunu v Bosni, padel v Dobrudži (Kota Amzaši) 2. novembra 1916, — Ta kos papirja je močnejši kakor življenje, kajti Tasiču se v 20 letih še ni posrečilo, da bi dokazal oblastem, da ne gnije v romunski zemlji, nego da je še živ. S težavo se rije skozi življenje kot dninar. Vsak dinarček, ki si ga prihrani, porabi za to, da zbira dokaze o tem, da je še živ. Ni še izgubil upanja, da bo nekega dne le našel svojo pravico. — O svojih burnih doživljajih med svetovno vojno pripoveduje le nerad. Leta 1914 so ga poslali na rusko fronto, kjer pa je porabil prvo priložnost, da je z več svojimi tovarii pobegnil k Rusom. V Saratovu je zbolel za tifusom in je več tednov nihal med življenjem in smrtjo. Za veliko noč 1916 je vstopil v 4. prostovoljski polk in šel z njim na fronto v Dobrudžo. 22. novembra 1916 je hudo ranjen padel v turško ujetništvo. Ko se je tedaj zadet od krogle, zrušil na tla, so njegovi tovariši mislili, da je po njem in zaradi tega so javili poveljniku, da je padel. Odtod izvira usodni listek v ministrstvu, ki ne priznava Ta6iču, da živi. Turki so ga z drugimi ujetniki vred izročili Bolgarom, ti pa naprej Avstrijcem. V Nišu je bil z mnogimi svojimi tovariši obsojen na smrt. Neki mlad Srb, ki je služil kot častnik v avstroogrski armadi, mu je pobral vse dokumente in jih 6ežgal, V zadnjem hipu pa 60 se krvniki premislili. Ta6ič in tovariši so bili pomiloščeni in poslani na italjansko fronto. Ker pa so tudi tu mnogi Bosanci šli čez k Italijanom, so ostale dobrovoljce s Tasičem poslali nazaj v Belgrad, kjer jih je rešila 6rbska vojska. — Takšna je zgodba bosanskega dobrovoljca, ki že 20 let zaman dokazuje, da je še živ...
*	Srečka državne loterije ie pripomogla, da sta po 21 letih našla dva prijatelja. Trgovec Jo-vica Čeranič, ki ima v Šabcu dobro idočo trgovino s kolonialnim blagom in kolekturo 6rečk državne loterije, se je že od leta 1918 na vse načine trudil, da bi zvedel za usodo neke ruske veleposestniške družine, pri kateri je kot ruski ujetnik živel dve leti. Družina je z njim zelo lepo ravnala in 6e mu je pri njej godilo kot domačemu sinu. Čeranič je zaradi tega hotel družini, ki je pred boljševiško revolucijo pobegnila v inozemstvo, izkazati svojo hvaležnost, vendar 60 bila vsa njegova prizadevanja, da bi izsledil kakega potomca družine, brezuspešna. Te dni pa je stopil v njegovo prodajalno neki moški in kupil srečko državne loterije. Povedal je ime: Lav Homenko. Presenečen je Čeranič natančneje pogledal moža in spoznal v njem sina ruske družine, ki jo je 21 let zaman iskal. V prekipevajočem veselju ga je objel, Tudi Rus je bil silno vesel, ko je v trgovcu spoznal svojega prijatelja, bivšega vojnega ujetnika Ivana. Prijatelja sta si imela mnogo povedati. Homenko je povedal, da je s svojimi starši, ki pa so medtem že umrli, pribežal čez Carigrad v Jugoslavijo, kjer je našel svojo drugo domovino. V Zagrebu je študiral tehniško fakulteto. Podnevi je delal kot navaden zidarski delavec na 6tavbah, ponoči pa je 6edel pri knjigah. Z veliko energijo se mu je posrečilo, da si je priboril diplomo. Toda ker je dolgo časa zaman čakal na zaposlitev, si je v Šabcu odprl mlekarno. Dve leti je stanoval v i«ti ulici kakor Čeranič, ne da bi drug za drugega vedela. Šele srečka državne loterije je pripomogla, da 6ta se dva prijatelja našla po 21 letih.
*	Drzno razbojništvo v Erdutu v Slavoniji. V eni preteklih noči so vdrli trije zakrinkani roparji v stanovanje vdove Ljubice Obuškovič v Erdutu v Slavoniji. Razbojniki 60 jo prebudili in zahtevali od nje denar. Ko jim je odgovorila, da ga nima, ji je eden od roparjev dejal: »Imaš 10.000 dinarjev. Vemo dobro, da jih imaš, čeprav smo iz Belgrada.« Vdova jim je nato dala 120 din, toda roparji niso bili zadovoljni. Eden od njih je udaril, vdovo s tako silo, da je padla po tleh. Drugi pa je potegnil sekiro in ji zagrozil, da ji bo odsekal glavo, ako ne izroči denarja. Vdovi ni preostalo drugega, kakor da je ugodila zahtevi roparjem. Roparji so jo nato zvezali in jo opozorili, da ne sme ven skozi vrata, ker da je pred vrati bomba, ki bo eksplodirala. Nato so odšli v jedilno shrambo, kjer 60 6e najedli in napili, potem pa odšli. Vdova je po daljšem naporu pregrizla vrvi, s katerimi je bila zvezana, in skozi okno skočila na cesto. Stekla je na orožniško po6tajo, kjer je naznanila drzni napad.
*	Smrt otroka v plamenih. V bolnišnici v Pe-trinji je za hudimi opeklinami umrla petletna deklica iz Tremušnjaka. Dekletce se je doma sukalo okrog ognjišča, pri pa je prišlo tako blizu, da se ji je vnela obleka.
*	Mlin je zgorel. Velik požar je nastal v mlinu v vasi Privlači pri Vinkovcih. Ker je začelo goreti ob dveh ponoči, se je požar nemoteno širil in so ga zapazili šele, ko je bila vsa zgradba že v plamenih, prav tako tudi skladišče, polno pšenice. Došli gasilci so se omejili 6amo na lokaliziranje požara. Mlin je zgorel do temeljev z vsemi stroji in vso zalogo moke in pšenice. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev. Zavarovan je bil mlin eamo za 52.0000 dinarjev.
*	Kmetje sami kaznovali tatov«. Pri Glini so tatovi ukradli kmetu vse pajne z medom vred.
Ljubljana, 7. novembra
Gledališče
Drama; Torek, 7. novembra: Zaprto. — Sreda,
8.	novembra: »Hudičev učenec«. Red Sreda. — Četrtek, 9. novembra: »Antigona«. Red Četrtek. — Petek, 10, novembra: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Torek, »Glumač Matere Božje«. Red B. — Sreda, 8. novembra: Zaprto, — Četrtek,
9.	novembra: »Figarova svatba«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 10. novembra ob 15: »Trubadur«, Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Radio Ljubljana
Torek, 7. novembra; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Naše rudno bogastvo (vodi praf. Rafael Bačar) — 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski
koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Plesna glasba (plošče) — 18.40 Stari štajerski gradovi (Leo Pet-tauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Prebivalci Perasta v XVIII. stoletju (dr. Antun Dabinovič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Čajkovski: Uvertura 1812 (veliki simfonični orkester, plošče) — 20.20 Anton Leskovec: »Vera in nevera« (člani Rarijske igralske družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester
Drugi programi
Torek, 7. nov.: Belgrad: 20.10 Oljdekopova
Soje, 20.40 Tamburice, 21 Violina — Zagreb: 20 [rvaški pesniki, 20.30 Sonate, 21.15 Lahka gl. — Sofija: 19 Orkestralni koncert, 20 Komorni koncert — Ankara: 19.15 Orkestralni koncert, 20.50 Operne arije — Beromiinster: 20.17 Simfonični koncert — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Don Carlos«, 23.40 Ciganski orkester —■ Bukarešta: 20 Romunska glasba, 21.10 Plesna glasba, 21.50 Trio — Hilversum: 20.15 Orkestralni koncert — Stockholm-Hjrby: 20.25 Madžarska glasba — Trst-Milan: 17.15 Klarinet, 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opera »Orfej in Evridika« — Florenca: 21.45 Moderna glasba — Reykjavik: 21.40 Klavir — Rigaš 20.35 Schubertove skladbe — Sottens: 20.30 Igra »Skrivnostni Jimmy«.
Prireditve in zabave
Martinov večer. 11. novembra ob pol 20 v hotelu »Metropol« (Miklič). Spored bo pester in zabaven. Pridite, ne bo vam žal. Pripeljite prijatelje in znance. — Zadruga Bežigrajski dom,
šenljakobčani! I. Prosvetni večer FO in DK Ljubljana-Sv. Jakob bo v sredo, dne 8. t. m. in ne v torek, 7. t. m., kot je bilo v nedeljskem »Slovencu« pomotoma objavljeno. Ker je spored večera zelo pester, se ga gotovo udeležite m pridite v sredo ob tričetrt na 8 v farno dvorano, ker bo začetek točno ob 8. Na predprodajo vstopnic ne ozabite! Na razpolago je samo še nekaj sedežev, afere dobite v trgovini Kavčič, Florijanska ul.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi prihodnje predavanje v sredo, dne 8. novembra t. 1. ob 7 zvečer v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Strekelj: »O ozimljenju povrtnine«, torej o delu na vrtu, ki ga ie treba sedaj nemudoma izvršiti. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
Sestanki
Pevski zbor Glasbene Matice Ima drevi in v četrtek, obakrat ob 20 važni pevski vaji V6ega mešanega zbora. Nova navodilal Odbor.
Dekliški krožek Ljubljana-mesto! Drevi točno ob 8 imamo sestanek pri frančiškanih. Dobimo se v pasaži.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija »Reglna apostolo-rum« ima v sredo 8. t. m. svoj redni sestanek. Vsi dosedanji člani so dolžni, da se> sestanka udeleže. Pripeljite novince!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 6; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Kmetje so sklenili, da bodo sami poiskali tatove. Šli 60 v Glino in pri veletrgovcu Kohnu naleteli na tri kmete, ki 60 prodajali med. Kmetje so tatove počakali in vse tri zvezali. Ko 60 še naprej preiskovali 60 ugotovili še dva tatova. Vseh pet tatov je pošteno občutilo jezo kmetov. Zvezane so obesili za trebuhe in jih na vso moč pretepali, šele oddelek narodne zaščite je rešil tatove, ki bi jih sicer razljučeni kmetje gotovo potolkli do 6mrti. Narodna zaščita je tatove izročila orožnikom, ki so jih odgnali v 6odne zapore.
Anekdota
Neki stari Italijan je prišel po štiridesetih letih zopet v poslopje vseučilišča, v katerem je študiraj več let. Ko je 6topil v poslopje, je dejal: »Glej, isti stari hodniki,« Ko je šel v predavalnico, mu je ušel vzklik: »Iste 6tare predavalnice.« Stopivši iz poslopja je srečal dijaka, ki je šel roko v roki z neko gospodično, »Iste 6tare navade.« Dijak ga je slišal in odgovoril: »Oprostite, gospod, ta mlada gospodična je moja sestra.«
Starec se je nasmehnil in dejal: »Zares, tudi ietl stari izgovpri,«
»Dober dan — žal, danes ne bom utegnil dolgo ostati doma!«
Dogodivščine jugoslovanske trgovske ladje v sredi vojnih zapletkov
Jugoslovanska trgovska ladja »Jurko Topi?« je še pred začetkom vojne odpeljala iz Splita cel tovor bauksita in aluminija. Ladja je bila namenjena na Nemško, kjer to rudo predelavajo. Vsega tega blaga je bilo na ladji 8000 ton ter je ladja spočetka mimo plula proti svojemu cilju. Toda v Gibraltarju pa se je pred dvema mesecema zgodilo, da so angleške vojne ladje jugoslovansko trgovsko ladjo zadržale. Med tem namreč je že izbruhnila vojna. Naša ladja je namreč že zapustila Gibraltar, da bi krenila proti severu, ko so jo zunaj luke ustavile angleške vojne ladje ter jo napotile nazaj v gibraltarsko luko. Tam je naša ladja ostala kaka dva meseca, nakar so jo v spremstvu angleških vojnih ladij skupaj z drugimi trgovskimi ladjami napotili v Anglijo, in sicer v angleško luko Weymouth.
Na krovu te jugoslovanske ladje služi za častnika g. Jožo Jozovič, ki je svojcem v Split o dogodivščinah svoje ladje in njene posadke napisal obširno pismo, ki je te dni prišlo v Split. V pismu pravi o nevarnem popotovanju v spremstvu angleških vojnih ladij iz Gibraltarja na Angleško sledeče i
»Odpluli smo ponoči. V spremstvu Je bilo pod nadzorstvom in varstvom angleških vojnih ladij
še 27 drugih trgovskih ladij. Spremljale so nas angleške vojne ladje ter en poljski rušilec, ki je pobegnil Nemcem iz Gdanskega. Niti ena izmed teh vojnih ladij ni bila poškodovana. Imeli nismo na ladjah niti enega svetlobnega signala. Strašno smo se počutili... Na naši ladji >Jurko Topič« je poleg % domače posadke bilo še osem angleških vojakov ter trije njihovi častniki. Ko smo pluli po odprtem morju v spremstvu, nas je naenkrat presenetila strašna nezgoda. Začel je divjati orkan, ki je v presledkih udarjal v nas celih 6 dni. Ta nevarnost je pomorščakom nagnala strah v kosti. Toda prav to je posadkam ladij prineslo pomirjenje. Angleži so nam povedali, da smo v takem viharju lahko kar brez skrbi zaradi napadov od strani nemških podmornic. Vendar se vkljub temu nismo nikdar ločili od reševalnih pasov ter smo celo spali z njimi.
Spremstvo je prispelo v angleško luko Wey-mouth desetega dne pred zoro. Bali smo se, da ne bomo mogli pristati, ker se vihar še ni polegel. Mislili smo tudi, da bo luka zatemnjena, kakor so bile naše ladje. Toda že od daleč smo zagledali Svetlobo. Weymouth je bil razsvetljen kakor za kako slovesnost. Ladja bo ostala v luki, dokler je ne razlože, nakar bo odplula v Rotterdam.
Najnovejša poročila
Borba med letali
Pariz, 6. nov. t. V teku današnjega dneva Je prišlo na fronti do hudih borb v zraku. Ko so na francoski strani opazili grupo od 2? nemških letal, se je takoj vzdignilo 9 francoskih aeroplanov, kateri so v bitki sestrelili 9 nemških letal. Sedem od teh je padlo na francosko ozemlje. Vsa francoska letala so se vrnila nepoškodovana v svojo bazo.
Nastop novega sovjet. poslanika v Sofiji
Sofija, 6. nov. AA. Havas: Ob priliki predaje svojih akreditivnih pisem je novi sovjetski poslanik Lavrentijev med drugim dejal: »»Trudil se bom, da se zavarujejo dobri odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo tako na političnem, kakor na gospodarskem in kulturnem polju. Utrditev dobrih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo sloni na zgodovinski tradiciji obeh narodov in na medsebojnem razumevanju problemov, ki se nam postavljajo. Vse to bo prispevalo k delu za mir v Evropi.« Bolgarski kralj Boris je odgovoril: »Bolgarski narod vdano dela za zboljšanje svojega položaja, ker je prav tako pristaš miru potom mednarodnega sodelovanja. Zaradi tega sprejemam s posebnim zadovoljstvom vaše zagotovilo, da boste vložili ves svoj trud, da po želji vaše vlade gojite iskreno sodelovanje ter utrjujete politične in kulturne zveze med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo.«
Železna garda še straši
Romunska vlada zaprla voditeljico največje ženske organizacije
Bomunska vlada zaprla kneginjo Cantacuzen.
Bukarešta, 6. novembra, t. Velikansko senzacijo je povzročila odstavitev odbora največje romunske ženske organizacije »Pravoslavna zveza romunskih nacionalnih žena«. Na čelu organizacije je stala kneginja Cantacuzen. Predsednica je bila stavljena pod policijsko nadzorstvo. Navedena organizacija vzdržuje sama 6 ženskih gimnazij, eno žensko trgovsko šolo, 30 ljudskih šol in nad 100 otroških vrtcev. Vladni ukrep ugotavlja, da je organizacija delala proti vladnim smernicam in da je celo bila v stiku z državi nevarnimi organizacijami (Železna garda). Arhivi so bili zaplenjeni in jih sedaj policija proučuje. Za komisarja je bila postavljena gospa Tatarescu, žena bivšega ministrskega predsednika.
Kaj pomeni to?
Zanimivi letaki na Dunaju
Budimpešta, 6. novembra t. Po ulicah Dunaja SO bili ponoči nabiti veliki letaki, ki predstavljajo nemškega vojaka, ko drži v roki en sam hlebček kruha, med tem ko stoji ob njim madžarsko dekle, polno zdravja, s cekarčkom v rokah, kjer je kruha na -jzbero. Spodaj pod sliko je napis v velikih črkah: »Kako dolgo bomo to še vzdržali?«.
Končni izid švicarskih volitev
Bern, 6. nov. dl. Končni izid volitev je sledeč: radikalni demokrati 50 mandatov (prej 48), katoliška konservativci 44 (42), socialisti 45 (50), socialisti Nicolove smeri (prijazni komunistom) 4, kmečko-obrtno-meščanska stranka 21 (21), liberalci 6 (7), mladi kmetje in svobodni demokrati 6 (7), nezavisni 9 (7), brez strank 2 (5). Vodilne stranke so se okrepile na račun malih strank. Vladni blok bo razpolagal sedaj v narodnem svetu s 121 glasovi, kjer je imel dosedaj 117 sedežev. V vladnem bloku so radikalni demokrati, katoliški konservativci, obrtno meščanska stranka in liberalci. Vlada bo mogla svojo nevtralitetno politiko po tem volilnem izidu mirno nadaljevati, rode na večno veljavno resnico.
Stare srebrnike čimprej zamenjajte!
Belgrad 6. nov. AA. Opozarjajo se vsi zainteresiran«, da je določen kratek rok, da se vzame stari srebrni denar iz prometa, in sicer samo 6 mesecev za srebrnike po 50 din in samo leto dni za srebrnike po 20 din. Po odlokih, ki jih je finančni minister izdal svojčas, poteče rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 50 din že 16. februarja, za zamenjavo starega srebrnega denarja po 20 din pa 16. avgusta 1940. Ker takrat preneha ta denar biti zakonito plačilno sredstvo, se pozivajo vsi, ki ga imajo, da v lastnem interesu ta denar čimprej zamenjajo na blagajnah Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Druga vseameriška konferenca za delo
Belgrad, 6. nov. AA. Sredi tega meseca se eestane v Havani, glavnem mestu Kube, druga vseameriška konferenca za delo. Te konference
se udeležita razen vseh ameriških držav kot delegata sveta mednarodnega delovnega urada tudi dva člana posvetovalnega odbora iz Evrope, namreč Jouhaux, francoski delavski delegat in Djoka Djuričič, glavni tajnik centrale industrijskih kor-poracij iz Belgrada. Na konferenci bodo razpravljali o socialnih vprašanjih, v prvi vrsti o tistih, ki so v zvezi z razmerami, nastalimi zaradi sedanje vojne, in o vprašanjih, ki 66 posebno tičejo ameriških držav.
Trgovinska pogajanja s Švico
Belgrad, 6. nov. AAi Danes so se v zunanjem ministrstvu začela trgovinska pogajanja s švicarsko delegacijo. Cilj pogajanj ni sklenitev kakšne nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Švico, ker takšna pogodba obstoji že od junija t. 1., izpopolnjena z naknadnim protokolom iz septembra t. 1. Namen teh razgovorov je. da se z novimi pogajanji urede razna tekoča tehnična vprašanja o blagovnem in plačilnem prometu na podlagi obstoječih dogovorov. Pogajanja bodo najbrž trajala 3 do 4 dni. Švicarsko delegacijo vodi ravnatelj za trgovinska pogajanja pri švicarski vladi dr. Embrard, razen tega sta pa v delegaciji tudi podravnatelj švicarskega kompenzacijskega urada in tajnik švicarske zveze za trgovino in industrijo. V imenu Jugoslavije vodijo razgovore pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, prvi guverner Narodne banke Ivo Belin, upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Miljutin Petrovič, glavni ravnatelj Prizada Edo Markovič in di-plomatsko-konzularni pripravnik zunanjega mini-strsfva Dušan Karlikovič, tajnik delegacije.
Belgrajske novice
Belgrad, 6. novembra. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister sprejel zastopnike bombažnih tovarn Graso in Co. iz Egipta. Graso se je mudil v daljšem razgovoru z ministrom. Govorila sta o izvozu bombaža iz Egipta v Jugoslavijo. Minister Andres je izjavil, da bo ta predlog proučil in da se bo prav v kratkem odločil.
Belgrad, 6. novembra. AA. Trgovinsko ministrstvo redigira uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Te spremembe določajo, da vodi zborniške zadeve,_ če je več svetovalcev zbornice poklicanih na orožne vaje, predsedstvo samo. Če bi pa moral eden ali več članov predsedstva tudi na orožne vaje, bo predsedstvo določilo enega ali več članqv sveta, ki bodo opravljali tekoče zadeve in nadomestovali člane predsedstva, dokler bodo na orožnih vajah.
Drobne novice
Moskva, 6. nov. AA. Havas: Ker je v priključenih poljskih krajih uveden zadružni sistem privatne trgovine, je privatna trgovina prenehala.
Monakovo, 6. nov. lj. Prihodnjo sredo, dne 8. novembra, bo v Monakovem slovesna proslava nastopa narodnega socializma. Priprave so v teku; pričakujejo, da bo ob tej priliki tudi Hitler prišel v Monakovo.
Stockholm, 6. nov. AA. Štefani: Švedska vlada se je začela pogajati z Združenimi državami o nakupu 250 vojnih letal raznih vrst.
Budimpešta, 6. nov. AA. Štefani: Izvajajoč zakone o narodni obrambi bodo med 18. in 19. novembrom prvikrat na vsem Madžarskem, iz-vzemši na novih ozemljih gornje Madžarske, naredili vojaške spiske za morebitno vojno in pomožno službo. Popisali bodo vse moške od 12. do 70. leta in vse ženske od 16. do 50. leta.
Stockholm, 6. nov. A A. Štefani: švedska tovarna za orožje Bofors je izdela nov avtomatski protiletalski top kalibra 40 mm, ki lahko odda 140 strelov v minuti.
Bruselj, 6. nov. t. Tukaj je umrl dolgoletni veliki župan prestolnice M a x, ki je bil tudi večkrat minister v raznih belgijskih vladah. Listi posvečajo obširne posmrtnice pokojniku, ki je zaslovel zaradi svojega junaškega zadržanja v zadnji vojni, ko je biia Belgija zasedena od Nemcev.
Vatikan, 6. nov. A A. Havas: Danes se je, kakor vsako leto, vršila v papeževi navzočnosti v Sikstinski kapeli zadušnica za kardinali, ki so letos umrli. Maše se je udeležilo 21 članov rimske kuri je, med njimi tudi kardinal Hlond.
Sofija, 6. nov. AA. Danes opoldne je po 5 dnevni bolezni umrl v sofijski bolnišnici Rdečega križa tajnik jugoslovanskega poslaništva v Sofiji dr. Evgen Čulek.
Wardha, 6. nov. AA. Reutr: Sporočilo, ki je bilo danes izdano, pravi, da Gandhi zahteva, da se izvršijo volitve v konstituanto, ki bi izdelala ustavo za novo ureditev Indije.
Kovno, 6. nov. AA. Štefani: Predstavniki mednarodnega Rdečega križa so našteli v pokrajini Vilno 40.000 poljskih beguncev. Smatra se, da je število beguncev znatno večje, ker se je štetje šele začelo.
London, 6. nov. AA. Havas: Prvi lord ad-miralitete Churchill se je vrnil danes iz Pariza v London.
Reichenberg, 6. nov. A A. DNB: Na progi Heb—Plzen je skočil s tira vlak, ki je imel 9 vagonov. Pet oseb je bilo ubitih, pet je bilo težko, 7 pa lažje ranjenih. Nesreča je nastala zaradi tega, ker je padla na progo skala.
Se danes ponavljamo prekrasni, nepozabni film
Nihče naj ne zamudi tega sporeda! KINO UNION Tel. 22-21 - Ob 16, 19 in 21
Razstava likovnih umetnic
V nedeljo je bila otvoritev razstave likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, ki se je udeležujejo skoro vse slovenske likovne , umetnice, poleg tega pa kot gosti tudi umetnice iz Belgrada, Zagreba in Sušaka. Tako so slovehske umetnice tiho in mirno nastopile brez velikih glasnih gesel ter povabile tudi svoje koleginje iz drugih delov države, da tako poudarijo skupnosti, ki jih veže še bolj v današnjem negotovem času. Te misli je poudarila tudi gospa banica Nija dr. Natla-čenova, ki je odprla razstavo s temi-le besedami:
Velecenjene, dami, spoštovani gospodjel Danes, ko je nad velikim delom sveta ozračje mračno, ko sto milijoni človeštva drhte pod silno težo vojne, ko se zdi, da tam zunaj slavi strašno zmagoslavje sovraštvo in surova sila, odpiramo tu zopet novo umetnostno razstavo. Zavedajoč se tega strašnega kontrasta med blagodejnim mirom, čigar blagodati uživamo v naši domovini, in strahotami tam zunaj, moramo biti hvaležni Bogu in krmarjem naše države, da nam je doslej prizane-šeno z vojnimi grozotami.
Lepo vrsto razstav likovne umetnosti smo že imeli priliko videti letos v teh prostorih. Danes stopajo pred nas s svojimi deli naše likovne umetnice, hoteč poudariti svojo odločno voljo, da hočejo tudi one doprinašati svoj del k zgradbi naše duhovne kulture in soodločati pri njenem razvoju.	•
Poleg slovenskih likovnih umetnic nastopajo pri tej razstavi tudi pripadnice srbskega in hrvatskega naroda. To daje razstavi z ozirom na današnji čas še posebno važno obeležje. Naj bi ti skupni napori slovenske, hrvatske in srbske žene čimveč pripomogli do čim tesnejšega medsebojnega duhovnega zbližanja treh bratskih narodov, da bo tako naša skupna domovina Jugoslavija res edina in složna in tako tudi res močna.
Ob teh mislim razglašam, da je razstava odprta.«
Po govoru ji je predsednica razstavljalnega odbora kiparica Pajničeva izročila lep venec živih orhidej. Otvoritve razstave se je je udeležilo odlično občinstvo, poleg otvoriteljice ge. Natlače-nove tudi ban dr. Natlačen, rektor univerze pre-lat dr. Slavič, zastopnik mestnega župana inšpek-stor S. Kranjc, šef prosvetnega oddelka dr. Suš-nik ter veliko predstavnic ženskega javnega udej-stvovanja z gospo dr. Adlešičevo na čelu. Osebno sta bili navzoči tudi slikarica gospa dr. Ružičeva s Sušaka in gdč. Pažičeva, ki razstavljata v družbi slovenskih slikaric na tej razstavi. Po otvoritvi so prirediteljice razkazale odličnikom razstavo, ki se je udeležujejo naslednje umetnice: Beševič Milica iz Belgrada, Pažič Štefa iz Zagreba, Božena Ružič-Vilhar iz Sušaka ter Slovenke: Kraljeva, Pajničeva, Remčeva, Piščančeva, Pregljeva, Sant-loya Avgusta in Henrika, Trnkoczyjeva in Zu-panc-Sodnikova. 0 razstavi sami pa bomo še posebej poročali. Za zdaj jo občinstvu samo toplo priporočamo.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Prvi filmi s slovenskimi napisi Pod gornjim naslovom smo objavili v nedeljski številki poročilo o prizadevanju Prosvetne zveze za izdelavo slovenskih zvočnih filmov in smo v tej zvezi tudi omenili, da je Prosvetni zvezi uspelo nakupiti v zamejstvu zbirko filmov, katere pa da bo razpe-čavala po V6ej državi pod imenom EMONA-FILM. Naprošeni smo, da naše poročilo popravimo v tem smislu, da kar 6e tiče nabave filmov v zamejstvu, teh ni nabavila Prosvetna zveza, temveč EMONA-Film dr. z o. z., ki je popolnoma samostojno trgovsko podjetje. Pri tem podjetju je Prosvetna zveza samo delno udeležena in je družabnik tega podjetja tudi kinopodejtnik g. Milan Kham. Glede opreme filmov s slovenskimi napisi smo dobili pojasnilo, da bo ta izposojevalnica res opremila večje število filmov s slovenskimi napisi, vendar pa ne vseh, ki jih bo prinesla, kot je to rečeno v našem poročilu.
1 Ostanke rimskega zida so našli pri izkopavanju temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda na nekdanjem nunskem vrtu. Eno izmed hiš, ki bo stala ob Nunski ulici, gradi gradbeno podjetje »Stavbna družba« iz Ljubljane. Izkop za temelje je že skoraj dokončan, le v bližini stare Nunske ulice, nekako pod starim nunskim zidom ne gre delo naprej. Tam so namreč delavci naleteli na mogočen kamenit zid, ki je že s svojo širino izdal tudi svoj postanek. Gradbeno vodstvo je takoj obvestilo Narodni muzej in strokovnjaki so dognali, da so delavci odkrili globoko pod zemljo del rimskega obzidja, kakor tudi temelje velikega okroglega opazovalnega stolpa, ki je stal na vogalu obzidja. Poleg tega so odkopali še nekaj drugih zidov, ki izvirajo prav tako iz tistega časa. Za 6edaj je odkopavanje obzidja ustavljeno, ko pa bodo ostanki temljito pregledani, bodo zid razkopali. Prav nad rimskim obzidjem pa so odkopali delavci še drugo zanimivost. Odkrili so majhen kanal, zgrajen iz opek, v katerem so bile položene že močno preperele kabelske žice. Vseh šest bakrenih in močno izoliranih žic vodi nekako ob rimskem zidu in nad njim naprej čez Nunsko ulico. Žice so bile položene prav za obzidjem nunskega vrta in ljubljanska poštna in telefonska sekcija teh vodov sploh nima v evidenci. Prav verjetno pa je, da so ti vodi ostanek provizorija iz svetovne vojne, ko so v nunskem samostanu bili nastanieni vojaki. Zidarska zadruga gradi novo obzidje nunskega vrta, pa pridno hiti, tako da je že zrastel novi zid skoraj v vsej dolžini v višini tri četrt metra.
1 Srajce, kravate, — Karničnik, Nebotičnik
1 Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, se najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k lepo uspeli akade-I miji za bolnega skladatelja g. M. Kogoja.
BREZDOMCI
Spencer Tracy — Mickey Rooney
1 Tablice za tombolo v Kranju ima v predpro-daji tvrdka A. Goreč. V Ljubljani kupljena tablica bo imela Se posebno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu.
1 Predavanja Ljudske univerze. Ljudska uni-verzja v Ljubljani nam je poslala seznam svojih predavanj za prvo tretjino tekočega leta. Iz njega posnemamo, da bodo predavali sledeči gg.: 8. nov.: univ. prof. dr. Maks Samec, Nadomestki in umetne snovi; 15. nov.: univ. prof. dr. Al. Zalokar, Pomoč porodnicam; 22. nov.: univ. prof. dr. E. Spek-toreki, Socialna mitologija; 29. nov.: univ. asistent inž. F. Premrl, Tehnološki pogledi na produkcijo v raznih gospodarskih sistemih; 13. dec.: prof. dr. F. Štele, Likovna umetnost pri severnozahodnih Slovanih (I. del); 20. dec.: prof. dr. F. Štele, Likovna umetnost pri eeverozapadnih Slovanih (II. del).
1 Važno za gg. tehnike Na vse tehnične potrebščine kakor risalno orodje, računala, pavzne papirje in druge pripomočke nudi popust tvrdka M. Tičar.
1 Na poti domov ga je zadela kap. 58 letni samski krojaški pomočnik Lovrenc Gorjup, doma iz Ljubljane in stanujoč na Glincah, je šel v nedeljo popoldne na obisk v Trnovo. Na večer se je vračal iz Trnovega proti domu, ko ga je v Gerbi-čevi ulici začela obhajati slabost. Stopil je v hišo št. 64 in prosil domače, če mu dovolijo, da se malo odpočije, ker mu prihaja slabo. Tam stanujoči delavec tobačne tovarne Franc Cimerman, mu je celo ponudil posteljo, na katero se je mož tudi vlegel. Vendar mu slabost ni hotela preiti, temveč mu je postajalo čezdalje huje. Cimerman je zato skočil telefonirat ter je poklical rešilni avto. Ci-mermanovi domači pa so potem, ko so videli, da bolnik vedno močneje hrope, že sami uganili, da ga je najbrž zadela kap ter so mu skušali pomagati s masažo. Vendar ni vse skupaj nič pomagalo in ko je prihitel rešilni avto, je mož že umrl O hitri smrti je bila obveščena tudi policija in je prišla v hišo tudi policijska komisija, v kateri 6ta bila policijski uradnik Fran 2ibret in dr. Lapajne. Kratek pregled je zadoščal za ugotovitev, da je moža zadela možganska kap. V noči je nato sestra pokojnega, ki stanuje tudi na Glincah, dala prepeljati truplo umrlega na 6voj dom. Ljubeznivi družini, ki je v resnici z redko požrtvovalnostjo in krščansko ljubeznijo pomagala bolniku v njegovih zadnjih vzdihljajih, pa najlepše priznanjel
1 Novo vino dospelo. Sotelšek, Gradišče 10.
1 Tatvine starega železa. V dnevnem tisku je bilo objavljenih že mnogo člankov, kako naj zbiramo 6taro železje in ga oddamo raznim industrijam železa v predelavo. Zadnji čas se je cena staremu železu, ker je po njem veliko povpraševanje, dvignala za 6koraj 50 par pri kg Ni čudno, da 60 se razni brezposelni polotili drznih špekulacij in začeli zbirati staro železo ter ga prodajati mnogim ljubljanskim trgovcem s staro železnino. Trije brezposelni so se spravili na veliko zalogo starega železa, ki je nakopičen pri mostovni delavnici gorenjskega kolodvora ob kamniški progi. Tam je ograjen prostor, kamor zlagajo staro železo, tako razno litino in ležaje. Trije drzni špekulanti so začeli od tam to železje odnašati in ga prodajati gotovim tvrdkam. Cena je bila po 1.50 din kg Izrabili so v prvi vrsti zgodnje jutranje ure in posebno praznik Vseh svetnikov. Dobili so celo voznika, ki je železje nakladal in ga odvažal na razne strani. Pokradli so do 3000 kg litine in do 800 kg ležajev. Litina je kot staro železje precej draga tako-le do 15 din kg. Tatovi so v nekaj dneh napravili velikanske dobičke, pa tudi trgovci. Varnostnim organom 6e je naposled posrečilo, da so rešili železniški upravi večjidel ukradenega blaga.
Maribor
m Opekarne odpuščajo. Opekarne na severni meji so imele nekaj časa zelo dobro konjunkturo z izvozom svojih proizvodov v Nemčijo. Dokler so Nemci utrjevali svojo zapadno mejo proti Franciji ter zidali svojo Siegfriedovo črto, so rabili mno go opeke, tako da so jo uvažali iz naših krajev v vsaki količini ter jo dobro plačali. Sedaj pa je gradbena delavnost v Nemčiji zaradi vojne popol noma zaspala in z njo vred tudi izvoz naše opeke pa so začele opekarne v mariborski okolici zelr krčiti svoje obrate. Posledica so veliki odpust opekarniških delavcev.
Plašči« elegantni
pri »LAMA", Jurčičeva ul. 4 (prost oglei
m Po 45 letni zvesti službi umrl. V častitljiv starosti 80 let je umrl včeraj g. Janez Odlag. Po kojnik je imel tekom svojega življenja samo dva gospodarja, katerima je služil skupaj nad 45 let Kot hišni oskrbnik in tesar je bil 3-4 let nepre stano v službi pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmanu v Mariboru. Pogreb bo danes, v torek, ob 15.30. Rahla naj mu bo zemlja I
m Žalostna smrt cestnega pometača. V noči od nedelje na ponedeljek se je ubil 64 letni Frani Kranjc s Teznega. Kranjc je bil zaposlen kot cest ni pometač pri mariborski mestni občini, pa je hodil že 9 let spat na skedenj gostilničarja Maksi Kolnika v Studencih. Tako se je spravljal tud preteklo nedeljo zvečer spat na skedenj, bil pa je nekoliko vinjen. Na senu mu je spodrsnilo ter je padel skozi svisli in priletel na betonska tla. Ob ležal je mrtev.
m Patrona je eksplodirala v roki 20 letnemu ključavničarju Maksu Gabrijanu v Zg. Radvanju Šibre so mu raztrgale vso dlan ter se je zateka po pomoč v mariborsko bolnišnico.
m Sedaj pa so zimske suknje na vrsti. V nedeljo so imeli tatovi zimskih sukenj izredno sre čo. Posrečile so se jim kar tri takšne tatvine, ki so vse tri bile izvršene v javnih lokalih. V neki gostilni je izginila dolga zimska suknja sive bar ve mesarskemu pomočniku Francu Umanu, ki je prišel v Maribor iz Murske Sobote na obisk. Tat mu je poleg suknje odnesel še klobuk ter ga oško doval za 1000 din. — Iz kavarniške garderobe jf izgnila suknja tekstilnega kolorista Gerharda Ha semana. S suknjo vred je tat odnesel tudi svilen šal. Lastnik ima 2000 din škode. — Tudi tretji tatvina je bila izvršena v kavarni. Tat je odnesel 1500 din vredno sivo zimsko suknjo, rokavice in sal trgovskemu potniku Valterju Piberniku.
Vsesvetski rekord tramvafa
Tramvajski promet na praznik Vseh svetnikov pomeni rekord naše električne cestne železnice. Ta rekord je pa hkrati najrazveseljivejši dokaz, kako prav je naredile sedanja mestna uprava, ko je zgradila svetokriško progo.
Tudi lanski vsesvetski promet s cestno železnico je do lanskega leta pomenil rekord, saj niti največje ljubljanske prireditve niso izkazale tako velikega navala na tramvaj. Niti pred svetokriško progo niti pozneje namreč nikdar nismo presegli 35.000 vozovnic na dan. Lani je bilo pa na praznik Vseh svetnikov oddanih 44.469 vozovnic, a letos se je to število povečalo na 49.058 vozovnic. Ker smo letos dobili tudi nove vozove popolnoma domačega izdelka, je bilo v prometu s prikolicami 52 tramvajskih vozov, ki so prevozili 8400 km. Kako ogromna je ta dolžina, si lahko predstavljamo, saj je približno enaka petini ekvatorja in tako tudi petini obsega naše zemlje. Pri tej dolžini proge in pri tej množici potnikov bi pa vsakdo računal tudi na ogromne dohodke. Res smo lani dobili za vozovnice 79.778 din, letos pa že 88.197 d.in, da bo ob tej vsoti v primeri z dolžino prevožene proge in s Številom potnikov marsikdo razočaran. Iz nje namreč vidimo, da so obiskovalci grobov in sploh ljudje, ki so se ta dan posluževali tramvaja, izdali za vozovnico povprečno samo po 1.80 din. Z Viča
in iz Št. Vida se jih je torej zelo malo peljalo na pokopališče k Sv. Križu in tudi obiskovalci grobov iz središča mesta, od koder stane vozni-na 2 din do Sv. Križa, so šli peš do one postaje, od koder velja voznina samo 1.50. S šopki in venci obloženi obiskovalci grobov so se vozili na pokopališče, a večina se jih je peš vračala domov.
Na drugi strani pa tudi izdatek 88.000 din za 49.000 potnikov najlepše dokazuje, da je ljubljanski tramvaj zelo poceni, saj so obiskovalci grobov prišli na pokopališče povprečno za 1.80 din, čeprav so se tja vozili tudi z vseh končnih postaj naše električne cestne železnice, torej z Viča in Rakovnika ter iz Most in iz št. Vida.
Vsesvetski rekord ljubljanskega tramvaja nam zgovorno pripoveduje o varčnosti Ljubljančanov. In prav ti varčni Ljubljančani so najbolj veseli ugotovitve ob tem rekordu, da se je s tramvajsko progo k Sv. Križu izboljšal težki položaj ljubljanskega tramvaja sploh. Odkar imamo namreč progo na pokopališče k Sv. Križu, se je poživil promet tudi na vseh drugih tramvajskih progah za prav lep odstotek. Če se bomo električne železnice že bolj privadili in se je še bolj posluževali, se bo njen položaj še bolj izboljšal in vsak dan bomo bliže novim prepotrebnim progam naše mestne električne cestne železnice.
jI LJUBLJANA
papeža Pija XII. »Summi Pontificatus«
Z današnjim dnem zaftnomo objavljati prvo okrožnico sedanjega papeža Pija XII. rfitimmi Pontifioatus«, ki je letos pred praznikom •Kristusa Kralja šla po vsem krščanskem svetu. Okrož-nioa saima razodeva, da je sedanji papež v resnici »angeisil pastir«. Tako proseča in obenem svareče kliče človeštvo nazaj k Bogu, da pač ne bi smolo biti katoličana, ki se ne bi seznanil z njeno vse^ bino. V latinskem Izvirniku teče zdržema od začetka do konca, z vmesnimi naslovi 6mo jo opremili mi. — Op. ur.
Vsem častitim bratom patriarhom, primasom, nadškofom in škofom in ostalim ordinarijem, ki so o milosti in zvezi z apostolskim sedežem, papež Pij XII.
Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Po svojem skrivnostnem sklepu Nam je Bog, brez kakih Naših zaslug, zaupal visoko čast in težko breme papeževanja prav v letu, ko obhajamo štiridesetletni«), odkar se človeštvo posvečuje božjemu Srcu Jezusovemu, kakor je velel Naš prednik neminljivega spomina Leon XIII. ko se je prejšnje stoletje že nagibalo h koncu, na pragu svetega leta.
In prav takrat, ko smo kot novomašnik mogli reči: Stopil bom k oltarju božjemu — smo z veseljem, ginjenostjo in najglobljim notranjim pristankom, kot oznanilo iz nebes prejeli okrožnico >Sveto letot. In s kako gorečim navdušenjem smo se pridružili mislim in nasvetom, katerim je posvečeno to papeževo naročilo, ki je bilo v resnici delo Previdnosti in ki s tako ostrovidnostjo odkriva očitne znane in skrite potrebe in stiske tedanjega časal Kako torej danes ne bi čutili globoke hvaležnosti do božje Previdnosti, ki je začetek Našega papeževanja postavila v leto, v katerem obhajamo spomin na tako lep dogodek iz prvega leta našega duhovništva; in kako se ne bi z veseljem poslužili prilike, da se po svetih nagibih istega Našega prednika ob začetku Naše papeške službe najprej poklonimo >Kralju nad kralji in Gospodu nad gospodi< (1 Tim 6, 15; Raz •f9, 16)? Ta molitev naj bo temeljni kamen vsega našega hotenja in našega upanja, našega učenja in pastirskega delovanja, pa tudi trpljenja v bridkostih in težavah, kar vse posvečamo sanio širjenju Kristusovega kraljestva.
Ce v luči večnosti premišljujemo zunanje dogodke in notranji razvoj zadnjih štiridesetih let in primerjamo uspehe na eni 6trani in pomanjkljivosti na drugi strani, nam še bolj jasno stopi pred oči, koliko svetega pomena hrani v sebi ta posvetitev človeškega rodu Kristusu Kralju, kako vzpodbuja, očiščuje, povzdiguje, krepi in brani duše, obenem pa se nam tudi pokaže, kako istočasno nad vse modro podpira skupnost vsega človeštva, jo ozdravija in vodi k resničnemu napredku. Zdi se nam kot glasnik plemenite pobude in božje milosti — ne samo za Cerkev, ampak za ves človeški rod, ki je brez opore in vodstva zašel s prave poti, se zakopal v svetne stvari in se v mrzličnem iskanju za njimi potapljal vedno globlje: kot glasnik človeštvu, ki se je v čimdalje večjem številu oddaljevalo od vere v Kristusa in celo od priznavanja in izpolnjevanja njegovih zapovedi; kot glasnik proti tistemu pojmovanju Življenja, kateremu so zapovedi ljubezni in nauk odpovedi iz govora na gori in križa zgražanje in neumnost. Kakor je nekoč Zveličarjev predhodnik vsem, ki so Ga iskali in spraševali po Njem, za-klical: »Glejte, Jagnje božje!* (.lan 1, 29) hoteč jih opomniti, »da on narodov pričakovani« že prebiva med njimi, čeprav še neznan, tako ie Kristusov namestnik vsem odpadnikom, dvomljivcem, neodločnim, ki niso marali hoditi za poveličanim Zveličarjem, ki vedno živi in deluje v svoji Cerkvi, ali pa eo hodili za njim brezbrižno in malo-dušno, proseč in roteč jih zaklical: »Glejte, vaš kralj!t (Jan 19, 14).
Razširitev in poglobitev češčenja Srca Jezusovega, ki je ob koncu preteklega stoletja v posvetitvah človeštva nastopilo svojo zmagoslavno pot in je zlasti v po našem neposrednem predniku blagega spomina vpeljanem prazniku Kristusa Kralja doseglo svojo krono, je krščanskim vernikom rodilo nešteto dobrih sadov, kot »prihod voda*, ki >razveseljuje božje mesto* (Ps 45, 5). In katera doba je bila bolj potrebna teh sadov kot naša? In katero dobo je — kljub vsemu napredku strojev in zgolj zunanjih pridobitev — izmučila duhovna praznina in bridko notranje obu-božanje bolj kot našo? Ali se ne nanašajo na njo preroške besede Razodetja: >Praviš: Premožen sem in bogat in ničesar ne potrebujem — pa ne veš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag?< (Raz 3, 17)
V znamenju Kristusa Kralja
častiti bratje, ali more biti kaka dolžnost bolj nujna in bolj sveta, kot ljudem našega časa ioznanjevati nedoumljivo bogastvo Kristusovo« (Ef 3, 8). Ali more biti kaj bolj vzvišenega kot razviti prapor božjega Kralja in ga povzdigniti pred vsemi, ki so šli in še hodijo za napačnimi banderi, in jih pripeljati nazaj k zmagoslavnemu znamenju križa, ki so ga zapustili? Koga ob pogledu na tako veliko množico bratov in sester, ki so zaslepljeni po zmotah, oslabljeni po strasteh in zbegani po predsodkih, zašli od vere v pravega Boga in od zveličavnega Kristusovega evangelija, koga ob tem pogledu ne bi prevzelo, da jim ne bi rad in z veseljem priskočil na pomoč? Kdorkoli spada v vojsko Kristusovo, bodisi kot duhovnik, bodisi kot neduhovnik, ne more hiti navdušen za vefjo čuječnost in odločnejšo obrambo kot tu, ko vidi, kako se trume Kristusovih sovražnikov vedno bolj mnnže, ko izprevidi, kako dvigajo glayo lažniva gesla, ki oživljajoče verske resnice ali taje ali jim ne puste poseči v življenje jn ki bogokletno razbijajo plošre božjih zapovedi, da bi jih nadomestila s ploščami in postavami, s katerih je odstranjena sleherna sled razodetja na Si-naju, duh iz govora na gori in božji dih s križa? Kdo bi mogel brez globoke žalosti gledati, kako te zablode rode bridko sadove med tistimi, ki so se v miru in varnih dneh šteli med Kristusove, pa — kristjani bolj pn imenu kot po življenju — v dneh, ko hi bilo treba vztrajati, trpeti, boriti se in odbijati prikrita ali javna napadanja, postanejo žrtve svoje malodušnnsti, omahljivosti, neodločnosti in v strahu pred žrtvami, ki jih terja krščanska vera, nimajo oči, da bi pili iz grenkega keliha Kristusu zvestih?
V teh razmerah in ob tem duševnem stanju more bližajoči se praznik Kristusa Kralja, na ka-
terega boste, častiti bratje, prejeli to prvo Našo okrožnico, biti dan milosti in temeljite obnove in prerojenja v duhu Kristusovega kraljestva. Naj bo to dan, v katerem bo posvetitev človeškega rodu božjemu Srcu Jezusovemu, ki naj se obhaja kar moč slovesno, zbrala pred prestolom večnega Kralja vernike vseh rodov in V6eh narodnosti, da ga molijo in mu zadoščujejo in Njemu in njegovemu zakonu ljubezni in resnice obnove prisego zvestobe — za zdaj in vselej. Naj bo to za vernike dan milosti, v katerem se bo ogenj, ki ga je Kristus prinesel na svet, razplamtel v mogočen plamen, ki bo vedno svetlejši in vedno čistejši. Naj bo dan milosti za vse plašne, upehane, naveličane, ki ^so obležali, da bodo — malodušni — znova dobili moči in poguma. Naj bo dan milosti tudi za tiste, ki ali božjega Odrešenika ne poznajo ali - pa 60 ga zapustili. Naj bo to dan, v katerem se bo iz milijonov in milijonov vernih src dvignila k nebu prošnja: >I.uč, ki prihajajoča na svet razsvetljuje vsakega človeka« (Jan 1, 9), naj osvetli rešilno pot in milost naj v nemirnih srcih zablodelih vzbudi domotožno hrepenenje po večnih dobrinah, hrepenenje, ki bo vse gnalo k Njemu, ki je bil na bridkem prestolu križa žejen tudi njihovih duš in je v koprnenju po njih tudi njim želel postati i pot, resnica in življenje« (Jan 14, 6).
Zahvala svetovni katoliški družini
Ko to prvo okrožnico Našega papeževanja s polnim zaupanjem izdajamo v znamenju Kristusa Kralja, smo popolnoma prepričani, da bodo vsi verniki to sprejeli z veselim srcem. Skušnja nas namreč uči, da stiska in preizkušnje našega časa v katoliškem občestvu bude zavest skupnosti in nesebično povezanost bratske vzajemnosti v tako odlični meri, kot morda redko kdaj prej. V vseh, ki verujejo v Boga in hodijo za Kristusom kot svojim učenikonv se prebuja zavest skupne nevarnosti. V dneh, ko smo s trepetajočim korakom, pa polni zaupanja v Boga, stopali na prestol, ki je po smrti Našega velikega prednika ostal prazen, nam je bila ta zavest katoliške skupnosti, ki se v trdi sedanjosti tako mogočno razrašča, v veliko tolažbo in oporo.
Živo se še spominjamo neštetih nežnih dokazov sinovske vdanosti Cerkvi in Kristusovemu namestniku, ki so nam prihajali ob Naši izvolitvi in kronanju, in tolikega prisrčnega slavja in toplega sijaja in radi se poslužujemo te prilike, da se vam, častiti bratje, in vsem udom katoliške družine, iskreno zahvalimo za ta miroljubni plebiscit, v katerem je tako odlično prišlo do izraza priznanje papeštva in neomajna zvestoba vrhovnemu pastirju. Veino pa, da vse to slavje ni šlo Naši ubogi osebi, ampak edino in izključno najvišji službi, v katero Nas je Kristus Gospod poklical. In od prvega trenutka smo čutili vso težo velike odgovornosti, ki je združena z najvišjo, po božji previdnosti nam podeljeno oblastjo, ti veličastni in jasni dokazi edine in nerazdružljive katoliške Cerkve, ki se tem bolj strnjeno zgrinja okrog nezlomljive Petrove skale v neprebojno obzidje, čimbolj raste besnost Kristusovih nasprotnikov, so nam bili v veliko tolažbo. In ta plebiscit svetovne katoliške edinosti in nadnaravnega bratstva narodov ob skupnem očetu nam je toliko bolj dragoceno poroštvo velikega upanja, čim bolj žalostne so bile materialne in duhovne okoliščino v času, ko se je to dogajalo. Ta lepi spomin Nas je tudi krepil v prvih mesecih našega papeževanja, ko smo že okusili bridkosti in težave, s katerimi je posuta pot skrivnostne neveste Kristusove po svetu.
Tudi voščila tistih", ki sicer niso udje vidne katoliške Cerkve, so nas na dvse ganila in ne moremo molče mimo njih, pa naj so v svoji plemenitosti in iskrenosti izrazili to, kar jih druži z nami bodisi ljubezen do Kristusove osebnosti bodisi vera v Boga. Vsem gre naša globoka zahvala. V vsem zaupamo v božje varstvo in vodstvo in slovesno izjavljamo, da smo prežeti ene same želje: da bi posnemali zgled dobrega Pastirja in vse pripeljali k sreči: »c/a bi imeli življenje in ga imeli o izobilju« (Jan 10, 10).
O pomenu Lateranske pogodbe
Zlasti pa se moramo ginjeni javno zahvaliti za vse izraze spoštovanja in vdanosti, ki smo jih prejeli od vladarjev, poglavarjev držav in javnih oblasti tistih narodov, s katerimi je Sveta Stolica v prijateljskih odnošajih. V posebno radost pa nam je, da moremo v tej prvi okrožnici vsem narodom po širnem svetu med te šteti drago Italijo, rodoviten vrt vere, ki sta ga zasejala apostolska prvaka; Italijo, ki po sklenitvi Lateranske pogodbe — do katere ni prišlo brez božje previdnosti — zavzema častno mesto med državami, ki so uradno zastopane pri Apostolski Stolici. Ta pogodba je bila srečen začetek, kot zarja mirne in bratske zveze duš v verskih zadevah in v svetni združbi, »v Italiji je obnovljen mir Kristusov«; vedno prosimo Boga, da bi v jasnih dneh tega miru oživljal in krepil duha italijanskega naroda, ki je nam tako blizu in sredi katerega živimo; molimo in prosimo, da bi ta narod, tako drag Našim prednikom in Nam, zvest 6voji slavni katoliški preteklosti, v dragocenem božjem varstvu vedno bolj čutil resničnost psalmistovih besedi >Rlagor narodu, ki ima Gospoda za svojega Boga* (Ps 143, 15). Ta novi, že dolgo zaželjeni pravni in duhovni red, ki ga je to nepozabno delo ustanovilo za Italijo in ves katoliški svet, se nam nikdar ni zdel tako pomemben in zedinje-valen kot takrat, ko smo z visoke lože vatikanske bazilike prvikrat povzdignili in razprostrli roke in blagoslovili Rim, sedež papeštva in Naše ljubljeno rojstno mesto, in Italijo, spravljeno s katoliško Cerkvijo, in narode vsega sveta.
Odpad od Kristusa je vir današnjega zla
Kot namestnik Njega, ki je v odločilni uri pred zastopnikom takrat najmočnejše svetne obla^ sti izgovoril velike besde: >Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico; vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas* (Jan 18, 37), ne čutimo v Naši službi nobene večje dolžnosti kot tudi v našem času z apostolsko gorečnostjo spričati resnico: testimonium perliibere veritati. Ta dolžnost pa nam nujno nalaga, da razložimo in zavrnemo človeške zmote in blodnje, ker treba jih je najprej poznati, potem šele bomo mogli ponuditi zdravilni lek: >Spoznali boste resnico in resnica oas bo osvobodilac (Jan 8, 32).
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Grudnova in Tauferjeve pesem v študijah dr. Smerdela
Dr. Ton Smerdel, docent za klasično filologijo na skopljanski filozofski fakulteti, redno informira srbske in hrvatske bralce o novih slovenskih knjižnih pojavih, ter tako obenem s Tonetom Po-tokarjem informira s slovensko književnostjo južni del naše države. Dr. Smerdel piše največ v revijo bosanskih frančiškanov »Franjevački vi-jesnik«, ki izhaja v Visokem v Bosni, pa tudi v najboljšo književno revijo, ki izhaja v Skoplju, »Južni pregled«. V zadnjega je napisal posebno studijo o Igu Grudnu, v prvo revijo pa daljšo studijo o Vidi Tauferjevi, dočim je krajšo oceno njenih »Vej v vetru« napisal tudi za »Južni pregled«.
V študiji o Tauferjevi kakor tudi o Grudnu ima za uvod iste misli, deloma doslovno ponovljene o moderni slovenski liriki, ki naj jih povzamemo v naslednje: »Razvoj slovenske povojne lirike gre v dve smeri. Na prvem mestu je ta lirika prešla iz subjektivnega vizionarstva v posebno vrsto stvarnosti, ki bi jo lahko imenovali pesniški realizem, toda zopet v okviru ekspresi-onistične romantike. Druga smer pa se v tej liriki očituje v poglabljanju in Iskanju izražanja svoje lastne osebnosti. V teh smereh bi lahko imenovali tri markantna imena: Alojzij Gradnik, Vida Taufer in Igo Gruden. Pri teh pesnikih je njihova duhovna manifestacija polna posebnega nemira. V glavnem je ta nemir najbolj umetniško izražen pri Gradniku, najbolj prefinjeno pri Tauferjevi, a apokaliptično privlačen pri Grudnu. Vsi ti lir-ski izrazi tega nemira so prikazani v izdelani obliki, kar zopet ne pomeni, da so zaradi povezanosti njihovi verzi manj osebni. Spoštovanje, ki ga ti pesniki goje do soneta in rime, dokazuje, da je bila vedno glavna naloga umetnosti, da v starem materialu in tehniki najde nov sijaj. Dalje izražajo ti pesniki tendenco povračanja se k impresionizmu, ki pa ima v sebi polno bogastvo povojnega ekspresionizma. Pot od krivenčastega ritma, od nesigurnega iskanja podob, vsebine in čustvenosti pa do ritma v pravilnem toku ter dobre rime lahko pomeni pot k novemu klasicizmu, ki je katartičen (katarzaI) po svoji duhovni fi-ziognomiji. Pri tem pa opažamo pri doživljanju teh pesnikov še posebno obliko nove romantike, ki pa ima gotovo novo vsebino v večji realni čustvenosti ter globokosti življenjskega tragizma. Vse to se lepo manifestira pri Srečku Kosovelu, Seliškarju in Kocbeku. Poleg tega je viden tudi močan beg k naravi. Iščejo se poti tudi izven knjižnih teorij. Tudi opažamo globoko vtapljanje se v bol bližnjega, ter se ugotavlja, da civilizacij, kakor jo doživlja moderni človek, ne more prinesti poplemenitenja. V tej liriki je tudi nagnjenost k čisti poeziji, kakor tudi težnja pa izrazu nove stvarnosti v liriki. O tem je še nešteto raznih drugih vplivov, najvažnejše pa je, da slovenska moderna lirika prepriča bralca o veliki osebnosti pesnika ter njegovi odgovornosti v sodobnem umetniškem in socialnem življenju Slovenije. Apokaliptična stvarnost v liriki Iga Grudna nikakor ni v nasprotju s filozofsko nastrojeno pre-fino čustvenostjo Gradnikovo, ali intimno subtič-nostjo ženske lirike Vide Tauferjeve. Gruden se razlikuje od Gradnika in Tauferjeve po veliki iskrenosti, po jezni patetiki ter grenkem poudar-jjanju socialne krivice. Pri Grudnu, kakor pri večini^ pesnikov iz Julijske Krajine je videti posebna življenjska odvratnost proti nasilju, poleg tega pa je akcentuirana borbenost, ki ima često v njegovi liriki tragični konec v resigniranosti in popuščanju pred zlom, v katerega zmago pa kljub temu ne veruje.«
Tako je dal nekak skupen uvod k obema študijama o Grudnu in Tauferjevi. Študija o Grudnovi zbirki »Dvanajsta ura« obsega 11 6trani ter je izšla tudi kot separat, ter ima v nadaljnjem tale rezultat: Gruden gleda leopardijevsko na
svet, je pol posebne simbolike, kar kaže naslovna slika, ki je v apokaliptični zvezi ter uničuje ana-kreotični akcent, ki se večkrat občuti tu in tam. Subjektivnost prvega dela, ki kaže tudi cankar-jevsko gledanje na svet, je intimna. Je kot dnevnik. On je prinesel mnogo novih motivov v slovensko socialno pesem ter dobro postavljenih liričnih emocij, v odlični obliki in apartni melo-dioznosti.
Govori o prvem ciklu socialnih motivov ter se dalje časa ustavi pri ciklu pesmi o »Natakarici Pepci«, ki pomenijo »nekaj najboljšega, kar je Gruden napisal« ter po svojih nadaljevanjih v »Sodobnostih« prestavlja »najboljši izraz, ki ga je socialna problematika našla v današnjih dneh.« Ta ciklus mu je »po globini in tragičnem pojmovanju življenja — sonetni venec«. Označi mimogrede Grudnovo erotiko, potem pa preide k dru-
femu delu pesmi, ki ima objektivno stvarni značaj, u se mu zde globoke tudi one pesmi, ki na prvi zgled kažejo, da so prigodne. Najmočnejše se mu zde »Barake« in »Spomin na staro mater«. »Barake« ponatisne celo v celoti kot zgled »prena-polnjenosti problemov, ki jih je izzvala vojna in beg iz Julijske Krajine. »Kljub vsemu razočaranju Gruden veruje v bodočnost človeka, veruje, da nad človeškimi glavami gore blage zvezde m rojstvo novega dne.«
Tako zaključi svojo oceno Grudnove zbirke.
Tauferjevi je posvetil še več strani (13) in naslovil članek: »Pesniški svet Vide Taufer«. Po skupnem uvodu je pristopil k opisu in analizi žbirke »Veje v vetru« ter se naslanja tudi na intervju pesnice, ki je bil objavljen v »Slovencu« 8. VI. 1937. Glavne lastnosti te, največje slovenske pesnice so — »nežnost, povezanost s prirodo, idealizirana erotika, prečiščena religioznost ter čustvena refleksiv-nost«. Intimna lirika pretkana z melodioznostjo, ki spominja v mnogočem na Rilkeja. Tudi vsebinsko: Bog, ljubezen in smrt. Osnovna nota v njeni liriki je spiritualizirana. Vizije smrti, resignacija. V njenih zbirkah se čuti srečanje z življenjem, doživlje-na ljubezen in obračun z življenjem. Posebno zadnji del so jobovska videnja življenja, toda brez strupa in jeze. Ta del ima sledi tudi objektivne stvarnosti. Govori o posameznih pesmih ter pravi na pr. o »Trenutkih«, da je šla globlje v problematiko modernega človeka na rilkejevski način kakor Gradnik. O pesmih »Slika« in »Senca« sodi, da nista zapeti mrtvi materi, temveč mrtvi ljubezni, ker je občutiti v njih erotični pridih. Njen dotik z naravo ji ustvarja prelepe pastele. Iz osamljenosti je samo en korak v bol življenja, kamor gre v nadaljnjih pesmih. Posebno se zadrži ob ciklusu pesmi »Magdalena«, ki jo analizira ter mu je znak, da pesnica »po religiozni katarzi najde svoj mir v realistični mistiki«. Po Kornerju (Hrvat. Prosv. 1937, br. 8) pravi, da je ta ciklus delala sedem let ter da oceno: »Lahko se reče, da je ta pesem ena od najlepših v moderni slovenski književnosti«.
Smerdel poudarja tudi slikarske elemente v njenem pesništvu ter njen vstop v slikanje objektivnosti. Pesem »Mrlič« se na pr. bere kot kak nordijski roman, taka teža realnosti je v njej. Smrt v vsej elementarnosti. Slikarska moč v »Jesenskih razgledih« doseza barvo in potencial izraznosti, ki je keatsovsko močan in prepričljiv. Na koncu pa imenuje zbirko »eno od najbolj uspelih in najbolj dognanih zbirk v južnoslovanski povojni liriki. Njeno vrednost pa veča še <o, da jo je napisala žena. Vida Taufer zna človeka zanesti.«
Oceno pesmi v »Južnem pregledu« pa zaključuje: »Lahko rečemo, da bodo pesmi V. Tauferjeve v velikem kompleksu južnoslovanske književnosti kmalu pomenile mnogo«.
Ob tej priliki omenjamo, da ima »Franjevački vijesnik« v tej številki tudi ocene »Spominskega Zbornika Slovenije«, ki ga je izdala založba »Jubilej«.
Polemika o razmerah v Operi
Svoj čas je dopisnik belgrajske »Pravde« g. Rako-čevič prinesel v »Pravdi« seznam letošnje ljubljanske operne sezone, nakar mu je bivši direktor g. Mirko Polič odgovoril isto tako v »Pravdi« in pri tem poudarjal svoje zasluge za ljubljansko Opero, ki da jo je zapustil v največjem redu. Na to pa mu v »Pravdi« z dne 4. novembra odgovarja g. Rakočevič v članku »Pravo stanje v ljubljanski Operi«, ki ga prinašamo zaradi razčiščenja razmer v ljubljanskem gledališču v prevodu.
»Če g. Polič trdi, da »ni točno, da je prihajalo vse leto do raznih prepirov, ki jih je povzročila kriza gledališke zavesti in nemarnost gledalskega vodstva za gledališče, da bi ohranilo renome, ki ga zasluži, ter da so ti prepiri bili akutni tako v Drami kakor v Operi,« tedaj on namenoma potvarja stvarno resnico. Da so take nerednosti bile v operi, lahko pričajo skoraj vsi člani ljubljanske Opere, ki so nam dali zagotovilo, da to tudi store, če bi bilo potrebno. Toda predvsem bi bilo dobro slišati samega g. Poliča, kako si on razlaga one stvari, ki so primorale lani odgovorne faktorje napraviti preiskavo v gledališču, ter zlasti še, s čim opravičuje premeščenje iz Ljubljane v Belgrad. če se g. Polič tega ne 6pominia več, hočemo m pozneje s svoje strani pripomoči s stvarnim gradivom, da se zadeva razčisti.
Če se g. Polič v svojem odgovoiru poziva na to, »da tudi nenaklonjena Ukmarjeva kritika ni mogla oporeči nobeno delo,« mu mi lahko postrežemo z izjavo samega g. Ukmarja, ki nam je rekel: »Točno je, da so bile vse moje trditve naklonjene predvsem vrednotam dela g. Poliča, o čemer se lahko prepriča iz kritik samih. Nenaklonjene so bile samo podelitvi vlog v primerih, ki niso težile za tem, da vsak član dobi ustrezaj očo vlogo. G. Polič bi se lahko spomnil vznemirjenja, ki ga je povzročil njegov nastop proti ocenitvi operete »Frasquite«, kar bi bilo dovolj, da ni bilo vse tako, kot on trdi.«
Sporočilo g. Poliča, da je on še vedno ravnatelj opere v Ljubljani ter da nikdar ni podal ostavke, je senzacionalno odjeknilo v Ljubljani. Tu je bila vsa javnost prepričana, da je podal ostavko na direktorski položaj, ker je vsak lahko in moral sklepati iz pisma, ki ga je naslovil opernemu ansamblu, kjer pravi: »V želji, da bi po štirinajstih letih spet prišel do sape, sem v začetku maja tega leta, ko je finančno 6tanje zavoda postalo normalno, prosil upravo in ministrstvo za oprostitev administrativnih poslov. Merodajni faktorji so moji želji ugodili...« h tegs bi vsak moral zaključiti, da se je g Polič zahvalil za direktorski položaj.
G. Polič ima prav, ko pravi, da se Je sezona v ljubljanski Operi začela pravočasno. To je res. Toda v času, ko sem pisal prvo poročilo, sc bili odgovorni činitelji v gledališču prepričani, da se bo otvoritev zakasnila. Da se je pa sezona kljub temu začela, je edina zasluga današnjega vodstva opere
Kar se tiče trditve, da je današnje vodstvo spet začelo z izplačevanjem v akontacijah, je tudi res. Samo
da je g. Polič pozabil, da zato ni krivo novo vodstvo Opere, temveč v prvi vrsti on. Kakor so nam potrdili odgovorni činitelji, je g. Polič iz kredita, ki je bil določen za sedanjo sezono, izplačal plače članom gledališča ter tako zmanjšal ta kredit, da je gledališka uprava spet morala začeti z akontacijami. Če je s tem hotel prinesti dokaze neuspeha sedanjega vodstva, se je kruto prevaril, ker po trditvi gledališkega ansambla, finančni uspehi sedanje sezone že prekašajo lansko, čeprav jim je nesmotrnost g. Poliča zelo oteževala delo. Ta nesmotrnost se je predvsem pokazala v tem, da je dal dopust enemu in najvažnejših članov opere g. Franzlu, tako da mora opera danes namesto njega najemati druge pev^e ter sklepati gostovanja, da bi zamenjala g. Franzla, ki svojega dopusta ni izrabil v določene namene.Odpustitev nekaterih članov orkestra je tudi težko zadela Opero ter se sedanje vodstvo mora truditi na vse načine, da popravi te napake. Končno je tudi primer g. Primožiča, ki se je zgodil za časa g. Poliča, težak udarec za opero, ker je v njem izgubila enega svojih glavnih članov Toda kljub vsem tem neugodnostim beleži i Opera več uspehov, kakor pa jih je imela lani.
Končno je treba povedati tudi javnosti, koliko je resnice v trditvi g. Poliča, da so gotova dela lanskega leta pripravljena za to sezono. Zvedeli smo, da so se res pripravljale opere »Sabska kraljica«, »Hlapec Jernej« in »Ivetoški kralj«, toda samo prva, kakor je treba. Njo je sedanje vodstvo tudi takoj prikazalo. »Ivetoški kralj« pa se je samo nominalno pripravljal, ker prejšnje vodstvo ni pripravilo tudi sredstev za uprizoritev. Ta opera se je študirala brez orkestralnega materiala, o katerem se je pokazalo, da ga sploh ni mogoče dobiti.
Nazadnje moramo pripomniti še tole: Ni res, da mi mislimo drugače o sposobnosti g. Poliča kot pa njegovi prijatelji in merodajni faktorji. Nasprotno, mi smo trdno prepričani, da je belgrajska Opera dobila mnogo z g. Poličem kot strokovnjakom. Kot glasbeni strokovnjak ie g. Mirko Polič poznan povsod, kjerkoli se je pojavil. Toda mi ostajamo pri svojem prepričanju, da direktorske sposobnosti g. Poliča še zdavnaj niso na višini njegove strokovne sposobnosti. Toliko za sedaj!«
Prinašamo ta odgovor g. Rakočeviča, ker bo zanimal vse ljubitelje ljubljanske Opere, ki žele, da bi se razmere čim prej uredile in ljubljanska Opera zopet zavzela oni položaj, ki ji gre in ki ga kot osrednji slovenski glasbeni zavod tudi mora imeti.
Zsitjmond Bdtky. V Budimpešti je umrl bivši ravnatelj Narodnega muzeja dr. Zs. B&tky. Bil je eden glavnih sodobnih madžarskih narodopiscev in urednik ter pisatelj velikega dela »Madžarsko narodopisje«. V svojih študijah je upošteval tudi slovenščino in smo že v našem listu glosirali njegove spise, v katerih se dotika tudi krajevnih imen v Slovenski Krajini.
Vojaška kriza na Japonskemt
General Nišio, najvišji poveljnik Daljnega Vzhoda
Japonska vlada in japonski generalni štab sta pravkar prestala notranjo krizo v kitajskem ekspe-dicijskem zboru. Na Daljnem Vzhodu splošno pričakujejo v tej preureditvi prav nagel konec kitajsko-japonske vojne.
Tajni državni svet v skrbeh
Preproge in umetniško spletene rogoanice pokrivajo tla, leseni in slonokoščeni izrezjjani predmeti in pisane slikarije krasijo stene dvo-
rane v cesarski palači v Tokiju, kjer je zbrana najvišja oblast japonskega cesarstva,_ tajni državni svet. Na ožji strani dvorane je prestol, nizek, jako širok stol, iz izrezljanega lesa, edini sedež v vsej dvorani. Pripravljen je za »sina sonca«, za mikada. Toda mladi vladar se le malokdaj udeleži posvetovanj državnega sveta. Zastopa ga najstarejši svetnik Samurai, časih pa predsednik cesarskega najvišjega sodišča; ta dva prečitata nasvete cesarja — to je vse. Predsedstvo državnega sveta vodi sivolasi princ Konoye, ki sedi na tleh, kot vsi drugi člani. Pred njim je majhna, okrogla mizica z likerji, cigaretami in bonboni.
Dvorana ima samo en vhod, kjer sta dva {uvaja. Seje državnega sveta so tajne in sluge
Novi nemški generalni polkovnik ▼. Witzleben
ne smejo nikogar spustiti v dvorano razen članov samih. Ti pa so molčljivi, nikdar nihče ničesar ne izve, o čem se notri posvetujejo. _
Pa vendarle je zneno vsemu Tokiju, kaj je državni svet rekel in sklenil. V cesarski palači in v zunanjem ministrstvu, v poveljstvu velikega generalnega štaba in na borzi si »poklicani« pripovedujejo: na zadnji seji državnega sveta so prerešetavali organizacijo armade, ki se bojuje ita Kitajskem. Bivši vojni minister Itagaki, čigar beseda mnogo zaleže v državnem svetu, in drugi člani sveta, ducat starih prin-cev, Samnraji, admirali in sodniki so soglašali •8 preureditvijo«
Zgodovina vrhovnega poveljstva
Govor je o enotnem vrhovnem poveljstvu japonske armade na Kitajskem.
Ko so v juliju 1937 Japonci začeli prodirati na severno Kitajsko, so postavili svoje napadalne čete pod generalnega šefa, ki je v popolni svobodi in neodvisnosti, komaj da je bil vezan na navodila iz Tokija, v vsem sam odločal.
Čez čas se je spočela afera v šanghaju. Novo armado so pos lali na Kitajsko in jo prav tako postavili pod oblast vrhovnega generala, ki je imel iste svoboščine, kakor njegov prejšnji tovariš. In ko je bil zavzet Kanton, so osnovali tretje novo vrhovno poveljstvo in na čelu južne armade je bil prav tako vsemogočni generalni šef. Te tri armade so delovale vsaka zase, in v Tokiju so skušali generalni štab, vojno ministrstvo, admiraliteta in pa tajni državni svet delovanje teh treh generalov vsaj v velikih obrisih usovrstiti, prilagoditi drugo drugemu.
Spomladi 1938 pa je bila velika bitka pri Taieršvangu, kjer je bila japonska armada poražena. Nato je nastala v Tokiju vladna kriza, toda ničesar se ni spremenilo pri vzrokih poraza, pri nedostatku centralnega vodstva v armadi.
Kitajci so to brž spoznali in se poslej okoristili s tem, dokler ni general Abe, ministrski predsednik in član tajnega sveta v Tokiju, spregovoril mogočno besedo. Dne 12. septembra t. 1. je začel v ministrskem kabinetu in pri generalnem štabu delovati na to, da naj se uvede enotno vrhovno poveljstvo. Čez tri tedne samih pogajanj je dosegel svoj smoter. Preizkušeni general Abe je dosegel zmago nad osebnimi pro-
Iz Julijske Krajine
»Voce Fascista«, tako se imenuje tednik, ki Je začel izhajati v Gorici. List je službeno glasilo pokrajinskega fašistovskega tajništva. Boril se bo za interese pokrajine in bo ščitil še veliko višje in veliko svetejše pravice fašizma. Nastopil bo proti vsem zgagarjem, ki životarijo po temnih kotih, in bo zastavil pot vsem, ki nimajo čiste vesti. To so v -bistvu smernice, ki se jih bo držal novi list. V uvodni besedi jih je napisal pokrajinski fašistovski tajnik.
Cerkno. — 25 letnica našega g. dekana. Naš
f. dekan msgr. Ivan Kimšič je v nedeljo, dne 9. oktobra praznoval 25-letnico svojega bivanja med nami. V soboto, 28. okt. je poteklo 25 let, kar je prišel za župnika in dekana v Cerkno. Marsikaj je doživel in preživel v teh letih. Skoraj bi trdili, da ima več bridkih kot pa veselih spominov. Dospel je med nas s težavami in med težave svetovne vojne. Prva povojna leta je postalo breme, ki ga je nosil, še težje: moral je celo na Sardinijo. Ko se je vrnil, se je bil položaj sicer nekoliko ublažil, vendar križev nikoli ni manjkalo. Cerkljanska fara je obsežna in hribovita. Tudi mladega in močnega gospoda počasi utrudi, zdela. Ker je bilo v povojnih letih vedno pomanjkanje duhovnikov, se je moral g. dekan neštetokrat potiti po poteh, ki bi jih pravilno moral hoditi kak mlad kaplan. To pastirsko delo g. dekanu sicer ni vzelo dobre volje, ker so bili pa vedno še kaki drugi križi, ga je preveč utrujalo in izčrpavalo. Hvala Bogu, izrabilo ga pa ni. Se sedaj po 25 letih zvestega in trdnega službovanja med nami, smo te slavnostne dni v naše veselje lahko ugotovili, da je čvrst in prožen na duhu in na telesu. Bog nam ga ohrani še lepo vrsto leti — Naš g. dekan je po rodu Gorenjec, doma je iz Gorij pri Bledu. Svojo prvo sv. mašo je zapel dne 23. julija .1899 — pred 40 leti. Štiridesetletni«) mašništva je obhajal tam poleti čisto skromno in na tihem. Tudi 25-letnico dekanovanja v Cerknem je hotel preiti, pa se je temu uprla duhovnija in duhovščina. V sredo. 25. okt. je zato praznoval svoj 25-letnl jubilej v krogu svojih duhovnih so-bratov. Razen dekanijske duhovščine »o prihiteli počastiti svojega dragega dekana vsi bivši cerkljanski kaplani in duhovniki Cerkljani. V nedeljo, 29. oktobra je bil praznik ljudstva. Fantje in dekleta so bogato okrasili ponosno farno cerkev in postavili več mlajev. Pevci so požrtvovalno zastavili vse svoje moči in sijajno rešili svojo nalogo. Verniki, katerih se je natekla iz domače in sosednih župnij silna množica, so se veselili lepega slavja in so prosili Boga, naj blagoslovi z zdravjem njihovega dobrega in priljubljenega gospoda dekana.
Vest je zmagala. Pred nekaj dnevi ee je na tržaški glavni pošti približal okencu, pri katerem se oddajajo poštne nakaznice, pater-kapucin. Želel je govoriti z uradnico na samem. Ko je uradnica stopila k njemu na hodnik, ji je rekel: »Gospa, pred sedmimi leti ste ravno pri tem okencu v majhni raztresenosti zamenjali bankovec za 100 lir z bankovcem za 500 lir in vrnili stranki 400 lir preveč. Ko ste pomoto opazili, ni bilo osebe nikjer več. Čeprav težko, ste primanjkljaj založili iz svojega in niste o zadevi nikomur nič pravili, ker si niste hoteli kvariti kariere zaradi nepazljivosti.« Gospa je bila presenečena in osupla, Vniti njena tajnost le bila Izdana. Prijazni kapu-cin ja je hitro nadaljeval: »Tukaj vam izročam
R
tivniki, zasebnimi kočami.
koristmi in birokratskimi tež-
General Nišio, mlad mož iz vojske z Rusijo
Ustanovil je »Veliki glavni stan pohoda na Kitajsko«, na čigar čelo je postavil svojega naj-zmožnejšega častnika, generala Nišia, ki je nekoč kot mlad poročnik, v japonsko-ruski vojni, zbujal pozornost s svojo izredno strateško da-rovitost jo. Nišio, ki je jako miren, izobražen in veren človek, ki naglo vse pojmuje> in se tudi naglo odloči, bo torej v bodoče edini vrhovni general japonskih čet na Kitajskem. Njemu bo v pomoč dodeljen bivši vojni minister Itagaki, ki ne bo več član tajnega državnega sveta, ampak pojde na kitajsko bojišče.
In spet se je zdaj v cesarski tokijski palači zbral tajni državni svet. Dvignjene glave in z zmagoslavnim glasom je ministrski predsednik general Abe prebral poročilo, ki bo izdano kot vrhovno armadno povelje in ki se glasi:
Kakor združene francosko - angleške čete spomladi 1918, smo tudi mi zdaj uresničili enotno vrhovno poveljstvo v svoji armadi. S tem smo dosegli poglavitni predpogoj za zmago in za nagel konec bojevanja zoper Kitajce. Že v bližnjih dneh se bo izkazalo, da se nismo motili

400 lir, Eatere ste takrat pomotoma preveč izplačali, in 100 lir za obresti v teh sedmih letih. Mislite si, da ste imeli onih 400 lir naloženih na banki. Več me ne izprašujte, ker vam ne morem ničesar povedati. Z Bogom!« — S solzami v očeh se- je uradnica zahvaljevala in darovala obresti (100 lir) za reveže kapucinskega samostana.
Tako ne gre. Pred meseci je umrl g. Tuta, tolmač na goriški sodniji. Takrat smo zapisali, da si je pridobil rajnki mnogo zaslug, ker je dobro obvladal slovenščino in italijanščino in bil točen in vesten tolmač. Njegov naslednik je postal neki gospod, ki nobenega obeh jezikov točno in dobro ne zna. Ker je za pravični in nepristranski prav-dorek nujno jx>trebno, da sodnik do potankosti pozna vso pravdno snov, vse okoliščine in vse iz-povedbe tožitelja, obtožencev in prič, zato je pravilno tolmačenje neobhodna zahteva. Pri nesposobnih tolmačih so krivične razsodbe neizbežne. Želimo zato, da se vprašanje zanesljivosti tolmača na goriški sodniji čimprej reši. V nasprotnem primeru bo trpelo občinstvo in bo občutno prizadet tudi ugled sodišča.
20.000 italijanskih prebivalcev se Je vkrcalo za v Libijo, kjer se bodo naselili
ŠPORT
Šport zadnje nedelje
Zadnja nedelja je bila v znamenju nogometa, kajti razen številnih nogometnih tekem nismo imeli nobene druge športne prireditve. Nas je najbolj zanimalo srečanje našega ligaša v hrvat-sko-slovenski ligi, SK Ljubljane z zagrebškimi »purgerji«. Zagrebčani so bili na vsej črti boljši od domačih in so svojo zmago zaslužili. Treba je priznati, da so bili Zagrebčani neprimerno boljši; je pa treba na drugi strani tudi priznati, da je v prvem polčasu že tudi njim precej trda predla in je izgledalo, da so bili precej zmedeni, ko so Ljubljančani prevladovali na polju in pred dolom. Stvar bi se bila prav gotovo drugače končala, ko bi se domačim posrečilo še enkrat po-tresti svetišče Glaserjevo. V naslednjem prinašamo še rezultate posameznih tekem:
Gradjanski : Ljubljana 5:1 (1:1).
Predtekma:
Gradjanski (jun.) : Ljubljana (jun.) 3:2 (2:1).
Hašk : Split 1:1 (1:1).
Slavija (Varaždin) : Sašk 2:1 (1:1).
Slavija (Osijek : Concordia 2:1 (2:1).
Tabela v hrvatsko-slovenski ligi izgleda po nedeljskih tekmah takole:
1.	Gradjanski	9	8	1	0	41: 3	17
2.	SAŠK	10	6	2	2	18:14	14
3.	HAŠK	10	6	2	2	23:18	14
4.	Hajduk	9	5	1	3	23:13	11
5.	Concordia	10	4	1	5	21:21	9
6.	Slavija, Osijek	9	3	3	3	19:26	9
7.	Ljubljana	10	2	3	5	20:32	7
8.	Split	9	2	2	5	8:19	6
9.	Bačka	10	2	1	7	14:29	5
10.	Slavija, Varaždin	10	1	2	7	7:20	4
tale:
V srbski ligi pa so takole igrali:
Jugoslavija : Gradjanski (Slcoplje) 4:1
Vojvodina : Jedinstvo 3:1
BSK : 2.AK 3:1
Bata : BASK 1:1 \
Slavija : Zemun 2:0
Tabela srbske lige bo do naslednje tekme
i.	BSK	7	6	0	1	32: 7	12
2.	Jugoslavija	7	5	2	0	23: 9	12
3.	Slavija, Sarajevo	7	5	0	2	20:10	10
4.	Jedinstvo	7	3	2	2	15:14	8
5.	Gradjanski (S)	7	4	0	3	15:16	8
6.	Vojvodina	7	3	2	2	14:16	8
7.	Bata	7	2	2	3	12:21	6
8.	BASK	7	0	3	4	6:13	3
9.	ZAK	7	1	0	6	12:19	2
10.	Zemun	7	0	1	6	7:13	1
Tekme za prvenstvo LNP
Hermes : Reka 7:1 (6:0)
Jadran : Svoboda 3:1 (1:0)
SK Maribor : Gradjanski (Čakovec) 1:0 (0:0)
S^t roški
kotiček
SLON SAMBO
"(127) Komaj je veliki roparski ptič odletel, je Tukan vzel čepico v kljun in je odletel. > Ali bo fant vesel,< je zadovoljno pomislil >upajmo, da bo odslej bolje pazil!« Spet in spet se je ozrl krog sebe, ali ga ni kdo opazil, vendar je potekalo vse, kot je bilo želeti
(128) >Rrrrp, rrrrp,« je Tukan zaklical spodaj pri skali. Spočetka se Filip niti ni upal pogledati ven, a ko se je Tukan spet in spet oglašal, se je previdno ozrl ven A kaj je bilo to? >Moja čepica moja čepica!« je radostno vzklikal. »Tvojemu prijatelju sem obljubil, da vama bom pomagal,« je dejal Tukan in je povedal, kako je dobil čepico nazaj. >In če boš videl mojega prijatelja,« je povzel Filip, »mu le povej, da bom zdaj kmalu pri njem. Pa še enkrat, lepa, lepa hvala!«
Cakovelki SK : Rapid (Maribor) 4:3 (2:2) Vit : Mladika 4:4
Seja plenuma J00
V	Zagrebu je imel olimpijski odbor svojo sejo, katere se je pa udeležilo samo polovica včlanjenih zvez. Na seji so razpravljali o petih zimskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkir-chenu ter o seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo leta 1941 v Belgradu, niso pa mogli napraviti definitivnih sklepov, ker stvar ni odvisna samo od jugoslovanskega olimpijskega odbora. Sklenjeno je tudi bilo, da se bo od ministrstva odobrena podpora v iznosu 42.500 din porazdelila po starem ključu med posamezne zveze.
Nov plavalni rekord
Švedski plavni prvak svetovnega slovesa — Bjoern Borg, je postavil v hrbtnem plavanju na 500 jardov nov rekord s časom 5:31:3 min.
Berlin : Sofija 4:2
V	Sofiji se je odigrala v nedeljo nogometna tekma med repenztanco Berlina in Sofije. Zmagal je Berlin z rezultatom 4:2.
Bili Watsori - svetovni deseferobojnik
Olimpijski lahkoatletski deseteroboj ni le najbolj vsestransko, temveč tudi najbolj naporno tekmovanje. Zato se ne smemo prav nič čuditi, da je tako malo deseterobojnikov na svetu. Imamo pa kljub temu odlične zastopnike v teh težkih telesnih vajah.
Letos so bili v Evropi ameriški Iahkoatlefi, med katerimi je bil tudi 21-letni črnec Bili VVatson, ki je vzbujal veliko pozornost pri vseh strokovnjakih lahkoatletskega športa. Ta mladi študent, ki je obenem privatni tajnik svetovnega boksarskega prvaka Joe Louisa, je že tedaj pokazal velike sposobnosti za olimpijskega aeseterobojnika. On naj bi slavno tradicijo ameriških deseterobojnikov nadaljeval.
Značilno pa je, da je v Ameriki težko dobiti v razdobju med posameznimi olimpijskimi igrami deseterobojnike, ki bi jih lahko prištevali posebnemu razredu. To izvira namreč iz tega, ker Amerikanci ne polagajo tolike važnosti na deseterobojnika, ki ga smatramo v Evropi kot popolnega atleta kakor na primer tekača, ki preteče 100 m v času 10.2 sek. V ilustracijo navajamo še to, da je letošnji ameriški prvak v deseteroboju dosegel 6671 točk, kar za Ameriko gotovo ni noben rezultat Toda naj že bo kakor hoče, to pa je že sedaj gotovo, da bo pri prihodnjih olimpijskih iffrah Amerika v deseteroboju z atletom Billom Wat-sonom zopet favorit. Zanimivo je, da so pri zadnjem srečanju v olimpijskem stadionu v Berlinu opazili nekatere tehnične pogreške v metanju krogle pri omenjenem črncu. Se bolj zanimivo pa je, da je potem, ko je Watson odpravil te napake, porinil kroglo kar na 16.40 m.
Sedaj si pa oglejmo še posamezne rezultate, ki jih je dosegel Watson. Pripomnili bi takoj, da ti rezultati niso bili doseženi v deseteroboju, temveč ob različnih dneh in različnih prireditvah. Ti rezultati pa tudi kažejo, da ta Amerikanec ni tak kakor so drugi desetero-bojniki, temveč je prav tako odličen v tekih kakor v skokih in metih Njegovi najšibkejši disciplini sta teka na 1500 in M) m ter skok ob palici v višino, katerega prav malo goji. Toda kljub temu bi prišel Watson, če preračunamo njegove rezultate v točke, na 8431 t., s čemur bi svetovni rekord Amerikanca in pa olimpijskega zmagovalca iz Berlina Glenn Mor-risa, ki je dosegel 7900 točk, prekosil za več kakor 500 točk. To je brez dvoma občudovanja vreden uspeh, ki nas zopet sili, da začnemo resno razmišljati, kje prav za prav je meja človeških zmožnosti. V posameznih disciplinah izgledajo rezultati tega fenomcnalnega deseterobojnika takole:
100 m . i . >
skok v daljavo krogla . . . • skok v višino a 400 m .... 110 m zapreke • disk . . . . ■ skok s palico a kopje • • • ■
Rezultati svetovnega rekorderja Morrisa pa so bili takile: 11.5 sek., 6.79 m, 14.10 m, 1.85 m, 49.4 sek, 14.9 sek., 43.02 m, 3.50 m, 54.52 m, 4:33.2 min.
Bradi se je zopet ponesrečil
Znani smučarski skakalec Jožef Bradi, ki je postavil na naši planiški skakalnici svetovni rekord v skokih in ki si je osvojil lansko leto svetovno prvenstvo v Zakopanem, sc je pri neki smučarski turi zopet ponesrečil. Zlomil si je namreč nogo v spodnjem delu. Bradi si je namreč že v začetku leta 1938 enkrat zicciil nogo, ov je pa zelo hitro pozdravil,
t	49.0 m	1000 točk
	53.0 sek.	716 točk
«	1.88 m	884 točk
»	15.2 sek.	896 točk
■	3.65 m	754 točk
•	4:50	475 točk
•	60.00 m	782 točk
i.	7.60 m	971 točk
»	16.40 m	10S1 točk
MALI OGLASI
V malih oglasih vel]a vsaka beseda 1 din; »enltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
Vajenci
(H		m	£
Hotelska kuharica
Išče mosto za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17483.	(a
Deklica
išče mesta za Šiviljsko obrt. Klkel. Zaloška cesta 45.	(a)
Oskrbnik
absolvent kmetijske gole s prakso — išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« 17.567. (a
1000 din dobi,
kdor ml preskrbi stalno službo v Ljubljani. Položim kavcijo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 17.566. a
Šofer-kovač
trezen, pošten, vojaščine prost, z dobrimi spričevali ln prakso, Išče kakršnekoli zaposlitve. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.437. (b
n
ii
Deček
Industrijski knjigovodja
bilanclst na odgovornem mestu, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv 1940« 17.387.	(a
Gospodična
Inteligentna, strogo kršč.
vzgojena, z malo maturo ln enoletnim trgovskim tečajem, zmožna strojepisja ln pisarniških del. Išče primerno službo. — Gre tudi en mesec brezplačno. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Marljiva« 16.994.	(a
ki ima veliko veselje do trgovine, se želi Izučiti. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobro vzgojen« 17.590.	(v
Močan fant
16 let star, priden - Išče učno mesto mehanika. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17356.
Za 15 letnega fanta
močnega ln dolavoljnega s 3 razredi srednje šolo Iščem mesto vajenca — ključavničarske ali mo-hanlčne obrti po možnosti na deželi s popolno oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17.439. p
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes po težkem trpljenju umrla naša hčerkica in sestrica
B ARBIKA
Pogreb bo v torek, dne 7. novembra, ob pol 5 popoldne na vojniško pokopališče.
V o j n i k , dne 5. novembra 1969.
Rodbina dr. Mirko Pokom
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrl danes ob 3 popoldne naš ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod
MARTIN KROP1Č
strojnik v pokoju
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v sredo, 8. novembra, ob 4 popoldne na mestnem pokopališču.
Celje, dne 6. novembra 1939.
Žalujoči ostali
ZAHVALA. Ob izgubi mojega moža, očeta, gospoda
Jakoba Schwarzmanna
izrekava tem potom vsem sorodnikom in znancem najglobljo zahvalo. Posebno pa se morava zahvaliti čč. duhovščini za pogrebne svečanosti, čč. sestrama Floridi in Gertrudi za neizmerno ljubezen in požrtvovalnost v bolezni, g. ravnatelju Soncu za izkazano sočutje, Olepševalnemu društvu za hitro gmotno pomoč, vsem darovalcem vencev, vsem, ki so izrazili sožalje in končno vsem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti in nama s tem lajšali težko bol.
Rožna dolina, dne 6. novembra 1939.
Žalujoča žena in sin
Velika izbira blaga za
damske plašče in kostume
B.
»PRI ŠKOFU«
L3UBL33N3
Lingarjeva ulica Pred škofijo 3
Službodobe
Urarskega pomočnika
dobrega delavca, sprejme Jakob švager, urart Vukovar.	(b
Pomočnika
strokovno dobro Izurjenega, sprejme renomtra-na trgovina z železnlno v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro : »Dobre reference 17406«. — Tudi kmetskl fant, pošten ln trezen, vajen konj, dobi službo pod gornjim naslovom.
msm
Prodam
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviijlh ««nah CERNE, jnvellr, Ljubljana VVolfova ulica it S
kredenco, sobno, lepo, ln železna vrata, n Mestni trg 13/11.	(1
Letošnje nove fige
za žganjekuho, prvovrstne, po najnižji ceni na razpolago pri Oražmu v Mostah.
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno In gori ves dan. Je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenlč In drug, železnina, Ljubljana, Miklošičeva cesta telefon 22-21.
i
ITIC.I
2 951
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
zlato kupuj«
po najvišjih eenab Jos. Ebarla, LJubljana Tyrševa 2
(palača hotela J31on")
Bukova drva
suha, kupujem takoj. -Za Januar ln fabruar kupujem sveža drva. — Export I. Meštrovlč, Zagreb, Jelačlčev trg 15. • Telefon 23-612.	,<k
Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovloo, Komenskega ulica ti. I
Vila v Celju
trlstanovanjska, vlsoko-pritlična, zidana 1936 — naprodaj. Poizve se pri Kronovšekj Celjet Glavni trg 6. *	(p
IŠČEJO:
Dve sobi za pisarno
v sredini mesta Iščem. -Ponudbe z navedbo ulice, velikosti prostorov ln mesečne najemnine pod »Zveza« 17.601 v upravo »Slovenca«.	(s
Razno
Tri legitimacijske slike
za 10 din pri Foto Pav-lovčič, Poljanska c. 12.
Vnajem
IŠČEJO:
Suh prostor
primeren za skladišče — vzamem v najem ali odkupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod P. »Delavnica« 17.579.	(m
ODDAJO:
Prodam ali dam v najem
gostilno s prenočišči, — večje posestvo z gospodarskimi poslopji ln mesarijo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Prilika 3«. 17372.	(1
SlAMIČ
FIRMA
otvaria podružnico
na Mestnem trgu Jt. 17
(bivši lokal zlatarske trgovine Eberle) Tel. 39-75
Meso — Delikatese
»Sloventaro* podružnico
LJubljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Danes ob 7 zjutraj nam je dotrpel Boguvdano, v najlepši moški dobi 48 let, ljubljeni soprog, očka, brat, svak in stric, gospod
SLAVKO SMOLE
posestnik, stareSina gasilske čete, podstarosta Sokola itd.
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 7. novembra 1939 ob pol 4 iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu.
Gor. Logatec, dne 5. novembra 1939,
Fanči roj. Rihar, soproga; Iko, sinček; Manica, hčerkica; rodbine: Smole, Lang, Milavec, Gala, Roter, Tevž, Rihar
in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila
+
Prenehalo je utripati srce naše iskreno ljubljene sestre, svakinje, tete, gospe
Amalije Jeglič
roj. Globočnik
podpolkovnikove vdove
ki je dne 5. novembra zvečer, po dolgi, mučni bolezni, Boguvdano za vedno
zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 7. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti v Železnikih na domače pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v Železnikih in v Ljubljani. Železniki, dne 6, novembra 1939.
Josef In Marta Globočnik
v imenu vsega sorodstva.
Arnold Fredericks:	25
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Eoleae.
»Gospod Stapleton,« je dejal, »vaš sin je v moji oblasti. Brezpogojno je zdrav. Včeraj sem vam dal priliko, da ga dobite nazaj, toda vi se niste poslužili te prilike.«
»Storil sem, kar je bilo mogoče,« je presenečeno odvrnil bankir in je zatrl željo, da bi pograbil lopova za vrat.
»Mogoče, toda moj načrt je; bil prekrižan. Vi se niste držali mojih navodil.«
»Pač. Do najmanjših podrobnosti!«
Tujec je zgubal čelo.
»Niti besede ni vredno o tem izgubljati,« je mrmral. »Dati vam hočem še eno priliko.«
»Vražji izsiljevalec!«
Črnobradec je dvignil roko.
»Gospod,« je dejal mirno, »četudi se razburite, ne pridete dalje. Ako hočete dobiti otroka nazaj, poslušajte, kar povem.«
»Dobro! Govorite!«
»Prvič ne želim, da bi' se policija mešala v zadeve, ali pa Duvall, ki ste ga vi najeli.«
Stapleton je osuplo stopil korak nazaj.
»Odkod pa veste, da Za mene dela?« je vprašal.	....
»Gospod, to je moja stvar; zadovoljite se 8 tem, da vem. Ako hočete, da kdaj zopet vidite svojega otroka, storite najbolj pametno, ako pazite na to, kar zdaj povem, in dobesedno vestno izpolnite moja naročila.«
Glas mu je bil surov in preteč. Stapleton
Je z zamahom z roko dal znak, da naj nada-juje. Bankir je bil preveč razburjen in ni mogel govoriti.
»Jutri zvečer v tem času, ob osmih, pridem sem, v to hišo in bom povpraševal po vas. Vi
mi v majhnem zavoju izročite stotisoč dolarjev. Denar tukaj preštejem, ali je v redu. 1'otem grem peš do slavoloka, ki od tukaj nv daleč. Tam počakam avto, ki pride po mene in se z njim odpeljem. Ako tom lahko šel brez vsake nesreče, potem se vam tekom pol ure sporoči naslov, kjer najdete otroka. Ako mi ne bo mogoče oditi neovirano, potem ne dobite naslova in ne boste videli otroka žij: vega. To je zadnja prilika, gospod Stapleton. Izjaviti vam moram, da je zelo važno, da ne poizkusite ničesar, s čimer bi jutri zvečer meni preprečili miren odhod.«
V prvem trenutku Gracija ni vedela, kaj naj stori. Bala se je, da postavi v nevarnost otrokovo življenje, ako se zdaj vmeša. Vendar pa je bila na jasnem, kako dolžnost ima kot zaupnica redarstva. Na tem mora biti, da tega moža aretira, preden zapusti hišo.
Vedela je, da ne more na ulico, ne da bi šla skozi sprejemno sobo in v tem primeru bi jo Stapleton in obiskovalec videla. Drugo ne preostaja, telefonirati mora.
Hitela je v sobico, v katero se je moglo priti skozi vrata zadnje knjižnične stene; tam je bil telefon. Gracija je to vedela. Ko je vstopila, je zaprla vrata, ker se je bala, da bi jo slišala; poklicala je policijskega šela. Lefevre ni bil navzoč, a eden njegovih pomočnikov je bil tam in Gracija ga je informirala o položaju in prosila, dn takoj pošlje enega moža.
Najmanj deset minut, če ne več, preteče, preden oni mož prispe z avtom sem. Kaj nnj stori Gracija, da obiskovalca tako dolgo zadrži, da pride policija?
To vprašanje je za njo rešil slučaj popolnoma nepričakovano. Ko je odprla vrata, da bi se vrnila v knjžnico, je slučajno zvrnila stol. Ta ropot sta slišala i Stapleton i tujec. Bankir, ki je v razburjenosti pozabil, da je Gracija tam, se je naglo pojavil med vrati slepe sobe, ki je obe sobi vezala.
»Hodite sem, gospodična Goucourt,« je dejal resno.
Gracija je vstopila v sprejemno sobo. Črnobradec jo je brezobzirno gledal.
»Oh! Najbrž nastavljenka redarstva. Gospod Stapleton, najinemu pogovoru so torej prisluškovali?«
Bankir je bil zelo razburjen in se je obrnil h Graciji.
»Ali ste poslušali, kaj da sva govorila?« je vprašal.
»Da.«
»Potem želim, da se na noben način ne vmešate v zadevo. Ob tej priliki hočem kljub vam vsem dobiti otroka.«
Gracija ni odgovorila. Pogledala je črno-bradca, ki jo je nemoteno gledal.
»No, jaz sedaj grem,« je pripomnil tujec.
Gracija ga je samozavestno pogledala:
»Vi ne morete zapustiti hiše,« je dejala. »Zastražena je. Ako pa bi vendar hoteli oditi, zaženem krik.«
»In zakaj naj čakam tukaj?« je vprašal mirno tujec.
»Telefonirala sem na policijo. Čez nekaj minut bo tu uradnik, da vas aretira Svetujem vam, da ste mirni, dokler ne pride.«
Razbojnik je šel k oknu, odkoder se je videlo po vsem Avenue Klebarju, razgrnil je zaveso in pogledal ven. Gracija je bila radovedna, ali da kak znak svojim tovarišem zunaj. Mož je nekaj časa pozorno gledal na ulico, potem pa se vrnil v sredo sobe.
»Držal se bom vašega sveta, gospodična in bom čakal,« je dejal mirno.
Stapleton je brez besede strmel v jezi. Ni mogel storiti ničesar, ker je vedel, da greši, ako se postavi zoper redarštvo in pomaga, da zločinec zbeži. Sedel je na stolu in je na tihem klel Gracijo z vso pariško policijo vred.
Nekaj trenutkov so vsi molčali. Graciji se je zdelo, da to traja že celo večnost, ko je
slišala tiho zvonenje spodaj, nakar se je pojavila preplašena hišna z novico, da je zunaj detektiv od redarstva, ki želi takoj govoriti z gospodom Stapletonom. Komaj je izgovorila to do konca, ko jo je civilno oblečen širok mož potisnil na stran in vstopil v sobo.
HitrO se je ozrl okrog sebe. Gracija se ni spominjala, da bi ga bila prej videla.
»Od policije sera poslan,« je dejal in šel k tujcu, »da bi aretiral tega človeka.«
V tem trenutku je Gracija slišala, da so zazvenčale spone, s katerimi je detektiv vkle-nil črnobradca.
Razbojnik se je šaljivo smejal.
»Z veseljem grem z vami, prijatelj,« je dejal.
Stapleton je vse to gledal z onemoglo jezo. Z bridkostjo je čutil, kako se je policija vmešala v njegove načrte, ki so bili usmerjeni na rešitev otroka. En del je bil sicer vesel, da so zločinca aretirali, toda grozno bi bilo, ako bi bil to vzrok smrti ugrabljenega sinčka. Obrnil se je k črnobradcu, ki je s smehom stal pri vratih.
»Upam, da uvidite,« je rekel, »da nimam s tem nič skupnega, ne morem za to. Navzočnost te ženske je popolnoma slučajna. Pozabil sem, da je v drugi sobi. Res, bii bi srečen, ako bi videl, da pridete v dosmrtno ječo, toda ne v slučaju, da bi to preprečilo povratek mojega sinčka.«
Črnobradec se je veselo dalje smejal.
»Prijatelj, verujem vam,« je dejal. »Saj se otroku še ni zgodilo nič hudega. Kljub velikemu prizadevanju tega gospoda od redarstva upam, da jutri zvečer spet lahko pridem, in usoda vašega otroka je odvisna od tega, ali pripravite gospoda Lefevra in Duvala do tega, da me ne ovirajo v moji nakani. To je edina možnost, da vi kaj dosežete, o tem ste lahko prepričani.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
f LJUBLJANA
Razstava likovnih umetnic
V nedeljo je bila otvoritev razstave likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, ki se je udeležujejo skoro vse slovenske likovne umetnice, poleg tega pa kot gosti tudi umetnice iz Belgrada, Zagreba in Sušaka. Tako so slovenske umetnice tiho in mirno nastopile brez velikih glasnih gesel ter povabile tudi svoje koleginje iz drugih delov države, da tako poudarijo skupnosti, ki jih veže še bolj v današnjem negotovem času. Te misli je poudarila tudi gospa banica Nija dr. Natla-čenova, ki je odprla razstavo s temi-le besedami:
Velecenjene, dami, spoštovani gospodje I Danes, ko je nad velikim delom sveta ozračje mračno, ko 6to milijoni človeštva drhte pod silno težo vojne, ko se zdi, da tam zunaj slavi strašno zmagoslavje sovraštvo in surova sila, odpiramo tu zopet novo umetnostno razstavo. Zavedajoč se tega strašnega kontrasta med blagodejnim mirom, čigar blagodati uživamo v naši domovini, in strahotami tam zunaj, moramo biti hvaležni Bogu in krmarjem naše države, da nam je doslej prizane-šeno z vojnimi grozotami.	■
Lepo vrsto razstav likovne umetnosti smo že imeli priliko videti letos v teh prostorih. Danes stopajo pred nas s svojimi deli naše likovne umetnice, hoteč poudariti svojo odločno voljo, da hočejo tudi one doprinašati svoj del k zgradbi naše duhovne kulture in soodločati pri njenem razvoju.
Poleg slovenskih likovnih umetnic nastopajo pri tej razstavi tudi pripadnice srbskega in hrvatskega naroda. To daje razstavi z ozirom na današnji čas še posebno važno obeležje. Naj bi ti skupni napori slovenske, hrvatske in srbske žene čimveč pripomogli do čim tesnejšega medsebojnega duhovnega zbližanja treh bratskih narodov, da bo tako naša skupna domovina Jugoslavija res edina in složna in tako tudi res močna.
Ob teh mislim razglašam, da je razstava odprta.«
Po govoru ji je predsednica razstavljalnega odbora kiparica Pajničeva izročila lep venec živih orhidej. Otvoritve razstave se je je udeležilo odlično občinstvo, poleg otvoriteljice ge. Natlače-nove tudi ban dr. Natlačen, rektor univerze prelat dr. Slavič, zastopnik mestnega župana inšpek-stor S. Kranjc, šef prosvetnega oddelka dr. Suš-nik ter veliko predstavnic ženskega javnega udej-stvovanja z gospo dr. Adlešičevo na čelu. Osebno sta bili navzoči tudi slikarica gospa dr. Ružičeva s Sušaka in gdč. Pažičeva, ki razstavljata v družbi slovenskih slikaric na tej razstavi. Po otvoritvi so prirediteljice razkazale odličnikom razstavo, ki se je udeležujejo naslednje umetnice: Beševič Milica iz Belgrada, Pažič Štefa iz Zagreba, Božena Ružič-Vilhar iz Sušaka ter Slovenke: Kraljeva, Pajničeva, Remčeva, Piščančeva, Pregljeva, Šant-lova Avgusta in Henrika, Trnkoczyjeva in Zu-panc-Sodnikova. O razstavi sami pa bomo še posebej poročali. Za zdaj jo občinstvu samo toplo priporočamo.
Vsesvetski rekord tramvaja
Tramvajski promet na praznik Vseh svetnikov pomeni rekord naše električne cestne železnice. Ta rekord je pa hkrati najrazveseljivejši dokaz, kako prav je naredila sedanja mestna uprava, ko je zgradila svetokriško progo.
Tudi lanski vsesvetski promet s cestno železnico je do lanskega leta pomenil rekord, saj niti največje ljubljanske prireditve niso izkazale tako velikega navala na tramvaj. Niti pred svetokriško progo niti pozneje namreč nikdar nismo presegli 85.000 vozovnic na dan. Lani je bilo pa na praznik Vseh svetnikov oddanih 44.469 vozovnic, a letos se je to število povečalo na 49.058 vozovnic. Ker smo letos dobili tudi nove vozove popolnoma domačega izdelka, je bilo v prometu s prikolicami 52 tramvajskih vozov, ki so prevozili 8400 km. Kako ogromna je ta dolžina, si lahko predstavljamo, saj je približno enaka petini ekvatorja in tako tudi petini obsega naše zemlje. Pri tej dolžini proge in pri tej množici potnikov bi pa vsakdo računal tudi na ogromne dohodke. Res smo lani dobili za vozovnice 79.778 din, letos pa že 88.197 din, da bo ob tej vsoti v primeri z dolžino prevožene proge in s številom potnikov marsikdo razočaran. Iz nje namreč vidimo, da so obiskovalci grobov in sploh ljudje, ki so se ta dan posluževali tramvaja, izdali za vozovnico povprečno samo po 1.80 din. Z Viča in iz Št. Vida se jih je torej zelo malo peljalo na pokopališče k Sv. Križu in tudi obiskovalci grobov iz središča mesta, od koder stane vozni-na 2 din do Sv. Križa, so šli peš do one postaje, od koder velja voznina samo 1.50. S šopki in venci obloženi obiskovalci grobov so se vozili na pokopališče, a večina se jih je peš vračala domov.
Na drugi strani pa tudi izdatek 88.000 din za 49.000 potnikov najlepše dokazuje, da je ljubljanski tramvaj zelo poceni, saj so obiskovalci grobov prišli na pokopališče povprečno za 1.80 din, čeprav so se tja vozili tudi z vseh končnih postaj naše električne cestne železnice, torej z Viča in Rakovnika ter iz Most in iz Št. Vida.
Vsesvetski rekord ljubljanskega tramvaja nam zgovorno pripoveduje o varčnosti Ljubljančanov. In prav ti varčni Ljubljančani so najbolj veseli ugotovitve ob tem rekordu, da se je s tramvajsko progo k Sv. Križu izboljšal težki položaj ljubljanskega tramvaja sploh. Odkar imamo namreč progo na pokopališče k Sv. Križu, se je poživil promet tudi na vseh drugih tramvajskih progah za prav lep odstotek. Če se bomo električne železnico še bolj privadili in se je še bolj posluževali, se bo nien položaj še bolj izboljšal in vsak dan bomo bliže novim prepotrebnim progam naše mestne električne cestne železnice.
1 Prvi filmi s slovenskimi napisi. Pod gornjim naslovom smo objavili v nedeljski številki poročilo o prizadevanju Prosvetne zveze za izdelavo slovenskih zvočnih filmov in smo v tej zvezi tudi omenili, da je Prosvetni zvezi uspelo nakupiti v zamejstvu zbirko filmov, katere pa da bo razpe-čavala po V6ej državi pod imenom EMONA-FILM. Naprošeni smo, da naše poročilo popravimo v tem smislu, da kar se tiče nabave filmov v zamejstvu, teh ni nabavila Prosvetna zveza, temveč EMONA-Film dr. z o. z., ki je popolnoma samostojno trgovsko podjetje. Pri tem podjetju je Prosvetna zveza samo delno udeležena in je družabnik tega podjetja tudi kinopodejtnik g. Milan Kham. Glede opreme filmov s slovenskimi napisi smo dobili pojasnilo, da bo ta izposojevalnica res opremila večje število filmov s slovenskimi napisi, vendar pa ne V6eh, ki jih bo prinesla, kot je to rečeno v našem poročilu,
1 Ostanke rimskega zidu eo našli pri Izkopavanju temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zaVoda na nekdanjem nunskem vrtu. Eno izmed hiš, ki bo stala ob Nunski ulici, gradi gradbeno podjetje »Stavbna družba« iz Ljubljane. Izkop za temelje je že skoraj dokončan, le v bližini stare Nunske ulice, nekako pod starim nunskim zidom ne gre delo naprej. Tam 60 namreč delavci naleteli na mogočen kamenit zid, ki je že s svojo širino izdal tudi svoj postanek. Gradbeno vodstvo je takoj obvestilo Narodni muzej in strokovnjaki so dognali, da so delavci odkrili globoko pod zemljo del rimskega obzidja, kakor tudi temelje velikega okroglega opazovalnega stolpa, ki je stal na vogalu obzidja. Poleg tega so odkopali še nekaj drugih zidov, ki izvirajo prav tako iz tistega časa. Za 6edaj je odkopavanje obzidja ustavljeno, ko pa bodo ostanki temljito pregledani, bodo zid razkopali. Prav nad rimskim obzidjem pa so odkopali delavci še drugo zanimivost. Odkrili so majhen kanal, zgrajen iz opek, v katerem so bile položene že močno preperele kabelske žice. Vseh šest bakrenih in močno izoliranih žic vodi nekako ob rimskem zidu in nad njim naprej čez Nunsko ulico. Žice so bile položene prav za obzidjem nunskega vrta in ljubljanska poštna in telefonska sekcija teh vodov sploh nima v evidenci. Prav verjetno pa je, da eo ti vodi ostanek provizorija iz svetovne vojne, ko so v nunskem 6amostanu bili nastanjeni vojaki. Zidarska zadruga gradi novo obzidje nunskega vrta, pa pridno hiti, tako da je že zrastel novi zid skoraj v V6ej dolžini v višini tri četrt metra.
1 Srajce, kravate, — Karničnik, Nebotičnik.
1 Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, se najpri6rčnejše zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k lepo uspeli akademiji za bojnega skladatelja g. M; Kogoja.
1 Tablice za tombolo v Kranju ima v predprodaji tvrdka A. Goreč. V Ljubljani kupljena tablica bo imela še posebno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu.
1 Predavanja Ljudske univerze. Ljudska uni-verzja v Ljubljani nam je poslala seznam 6Vojih predavanj za prvo tretjino tekočega leta. Iz njega posnemamo, da bodo predavali sledeči gg.: 8, nov.: univ. prof. dr. Mak6 Samec, Nadomestki in umetne snovi; 15. nov.: univ. prof. dr. Al. Zalokar, Pomoč porodnicam; 22. nov.: univ. prof. dr. E. Spek-toreki, Socialna mitologija; 29. nov.: univ. asistent inž. F. Premrl, Tehnološki pogledi na produkcijo v raznih gospodarskih 6i6temih; 13. dec.: prof. dr. F. Štele, Likovna umetnost pri severnozahodnih Slovanih (I. del); 20. dec.: prof. dr. F. Štele, Likovna umetnost pri 6everoza>padnih Slovanih (II. del).
1 Važno za gg. tehnike Na V6e tehnične potrebščine kakor risalno orodje, računala, pavzne papirje in druge pripomočke nudi popust tvrdka M. Tičar,
Še danes ponavljamo prekrasni, nepozabni film
Nihče naj ne zamudi tega sporeda! KINO UNION Tel. 22-21 - Ob 16, 19 in 21 Spencer Tracy — Mickey Rooney
BREZDOMCI
1 Na poti domov ga je zadela kap. 58 letni 6am6ki krojaški pomočnik Lovrenc Gorjup, doma iz Ljubljane in stanujoč na Glincah, je šel v nedeljo popoldne na obi6k v Trnovo. Na večer se je vračal iz Trnovega proti domu, ko ga je v Gerbi-čevi ulici začela obhajati 6labost. Stopil je v hišo št. 64 in prosil domače, če mu dovolijo, da ee malo odpočije, ker mu prihaja slabo. Tam stanujoči delavec tobačne tovarne Franc Cimerman, mu je celo ponudil posteljo, na katero 6e je mož tudi vlegel. Vendar mu slabost ni hotela preiti, temveč mu je postajalo čezdalje huje. Cimerman je zato ekočil telefonirat ter je poklical rešilni avto. Ci-mermanovi domači pa so potem, ko so videli, da bolnik vedno močneje hrope, že 6ami uganili, da ga je najbrž zadela kap ter so mu skušali pomagati s masažo. Vendar ni V6e skupaj nič pomagalo in ko je prihitel rešilni avto, je mož že umrl O hitri smrti je bila obveščena tudi policija in je prišla v hišo tudi policijska komisija, v kateri 6ta bila policijski uradnik Fran Zibret in dr. Lapajne. Kratek pregled je zadoščal za ugotovitev, da je moža zadela možganska kap. V noči je nato 6estra pokojnega, ki stanuje tudi na Glincah, dala prepeljati truplo umrlega na svoj dom. Ljubeznivi družini, ki je v resnici z redko požrtvovalnostjo in krščansko ljubeznijo pomagala bolniku v njegovih zadnjih vzdihljajih, pa najlepše priznanje!
1 Novo vino dospelo. Sotelšek, Gradišče 10.
1 Tatvine starega železa. V dnevnem tieku je bilo objavljenih že mnogo člankov, kako naj zbiramo 6taro železje in ga oddamo raznim industrijam železa v predelavo. Zadnji čas se je cena staremu železu, ker je po njem veliko povpraševanje, dvignala za skoraj 50 par pri kg. Ni čudno, da eo se razni brezposelni polotili drznih špekulacij in začeli zbirati 6taro železo ter ga prodajati mnogim ljubljanskim trgovcem s staro železnino. Trije brezposelni 60 se spravili na veliko zalogo starega železa, ki je nakopičen pri mostovni delavnici gorenjskega kolodvora ob kamniški progi. Tam je ograjen prostor, kamor zlagajo staro železo, tako razno litino in ležaje. Trije drzni špekulanti so začeli od tam to železje odnašati in ga prodajati gotovim tvrdkam. Cena je bila po 1.50 din kg. Izrabili so v prvi vreti zgodnje jutranje ure in posebno praznik Vseh svetnikov. Dobili so celo voznika, ki je železje nakladal in ga odvažal na razne 6trani. Pokradli so do 3000 kg litine in do 800 kg ležajev. Litina je kot staro železje precej draga tako-le do 15 din kg. Tatovi so v nekaj dneh napravili velikanske dobičke, pa tudi trgovci. Varnostnim o^anom 6e je naposled posrečilo, da so rešili železniški upravi večjidel ukradenega blaga.
■B	□	an	1 MARIBOR
žalosten dogodek pr! sv. Martinu pri Vurbergu
4	Maribor, 6. novembra.
Sv. Martin pri Vurbergu, priljubljena 'nedeljska izletna točka mariborskih meščanov, je bil snoči prizorišče žalostnega dogodka, ki je pretresel ves kraj. Brez pravega vzroka je prišlo sredi ceste na vasi do spopada med dvema 19-letnima fantoma, pa je eden izmed njiju obležal mrtev.
Pri posestniku in trgovcu KosTanjšku pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta bila zaposlena dva mlada 19-letna fanta, Matija Pečar kot trgovski pomočnik in Mirko Petek kot pastir. Med obema je bilo, kakor je to na deželi pri ljudeh, ki služijo istega gospodarja, prijateljsko razmerje, dasi je Pečar kot socialno višje stoječ trgovski pomočnik gledal zviška na svojega tovariša-pastirja. Hodila sta skupaj ter nihče ni opazil, da bi bilo med njima kakšno nasprot-stvo. Tako sta se tudi v nedeljo popoldne napotila skupaj od hiše svojega gospodarja. Podala sta se v gostilno Toplak pri Sv. Martinu. Pred to gostilno se je potem zvečer v mračni temi odigral prizor, ki še sedaj ni povsem pojasnjen. Kakor pripovedujejo priče, ki so dogodek gledale, je ob pol 8 zvečer prišel Pečar iz Topla-kove gostilne na cesto. Tedaj se je pojavil na cesti Mirko Petek, ki je prišel od nekod iz teme. Pečar in Petek sta se ustavila ter je Pečar začel svojega tovariša nagovarjati, naj se vrneta sedaj domov k gospodarju. Ker Petek še ni hotel domov, ga je Pečar očividno nekoliko nahrulil. Posledica je bilo kratko prerivanje, naenkrat pa je Pečar presunljivo kriknil, se zgrabil za prsi ter se opotekel nekaj korakov naprej, nato pa padel na tla. Tz prsi, kamor je bil zaboden, mu je privrela kri ter je v nekaj minutah izdihnil. Zadetje bil pod prsni koš v sredini telesa, rezilo noža pa je očividno ranilo važne življenjske organe in najbrž tudi srčne žile. tako tla je v nekaj minutah izkrvavel. Njegov morilec je nekaj časa topo gledal na žrtev na tleh: očividno se je šele tedaj začel počasi zavedati, kaj je napravil. Potem je vrgel okrvavljen nož iz rok ter pobegnil v temo. Mlado žrtev tega usodnega spopada so prenesli v mrtvašnico, kjer bo truplo raztelešeno, ubijalca pa iščejo sedaj orožniki. Pravi vzrok dejanja se bo razkril šele po zaslišanju morilca, najbolj verjetno pa je, da je Petek izvršil dejanje v veliki pijanosti, ki se letos, kakor že dolgo ne, v usodni meri razširja med našo mladino.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl reg S br. 30474/35.
m Opekarno odpuščajo. Opekarne na severni meji so imele nekaj časa zelo dobro konjunkturo z izvozom svojih proizvodov v Nemčijo. Dokler so Nemci utrjevali svojo zapadno mejo proti Franciji ter zidali svojo Siegfriedovo črto, so rabili mnogo opeke, tako da so jo uvažali iz naših krajev v vsaki količini ter jo dobro plačali. Sedaj pa je gradbena delavnost v Nemčiji zaradi vojne popolnoma zaspala in z njo vred tudi izvoz naše opeke, pa so začele opekarne v mariborski okolici zelo
Krčiti svoje obrate. Posledica so veliki odpusti opekarniških delavcev.
m Po 45 letni zvesti službi omrl. V častitljivi starosti 80 let je umrl včeraj g. Janez Odlag. Pokojnik je imel tekom svojega življenja samo dva gospodarja, katerima je služil skupaj nad 45 let. Kot hišni oskrbnik in tesar je bil 34 let neprestano v službi pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmanu v Mariboru. Pogreb bo danes, v torek, ob 15.30. Rahla naj mu bo zemlja!
m Žalostna smrt cestnega pometača. V noči od nedelje na ponedeljek se je ubil 64 letni Franc Kranjc s Teznega. Kranjc je bil zaposlen kot cest ni pometač pri mariborski mestni občini, pa je hodil že 9 let spat na skedenj gostilničarja Maksa Kolnika v Studencih^ Tako se je spravljal tudi preteklo nedeljo zvečer spat na skedenj, bil pa je nekoliko vinjen. Na senu mu je spodrsnilo ter je padel skozi svisli in priletel na betonska tla. Obležal je mrtev.
m Patrona je eksplodirala v roki 20 letnemu ključavničarju Maksu Gabrijanu v Zg. Radvanju. šibre so mu raztrgale vso dlan ter se je zatekel po pomoč v mariborsko bolnišnico.
m Iz Francije je prišel pred sodnike. Pred dvema letoma, dne 23. maja 1937, je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti 23 letni Ani Petek iz Male Podgore v Prekmur ju, ker je nagovarjala več moških, naj bi ji ubili njenega moža. Mož se je nahajal na sezonskem delu, v Franciji, ko se mu je žena doma spečala s posestniškim sinom 24letnim Josipom Magdičem. Oba sta se domtfnila, da bosta nekoga našla, ki bo spravil Petka s sveta. Naprosila sta zato nekega Vinčeca, kateremu je Petkova dala samokres, toda Vinčec je vse izdal orožnikom. Petkova je prišla pred sodnike ter je bila obsojena na eno leto in en mesec robije. Poleg nje bi se moral zagovarjati tudi Magdič, ki pa se je ob času razprave nahajal na sezonskem delu v Franciji. Nedavno pa je . Magdič prišel iz Francije domov. Med tem časom se je v Franciji tudi oženil. Komaj pa je prišel domov, je dobil poziv od mariborskega sodišča k razpravi, ki je bila včeraj. Obsojen je bil na eno leto in šest mesecev robije ter 3 lela izgube častnih pravic. Sodbo je sprejel ter je kazen takoj nastopil.
m Sedaj pa so zimslie suknje na vrsti. V nedeljo so imeli tatovi zimskih sukenj izredno srečo. Posrečile so se jim kar tri takšne tatvine, ki
bo vse tri bile izvršene v Javnih lokalih. V neki gostilni je izginila dolga zimska suknja sive barve mesarskemu pomočniku Francu Umanu, ki jo prišel v Maribor iz Mursko Sobote na obisk. Tat mu je poleg suknje odnesel še klobuk ter ga oškodoval za 1000 din. — Iz kavarniške garderobo je izgnila suknja tekstilnega kolorista Gerharda Ha-semana. S suknjo vred je tat odnesel tudi svileni šal. Lastnik ima 2000 din škode. — Tudi tretja tatvina je bila izvršena v kavarni. Tat je odnesel 1500 din vredno sivo zimsko suknjo, rokavice in šal trgovskemu potniku Valterju Piberniku.
Plašči, elegantni
pri „LAMA"( Jurčičeva ul, 4 (prost ogled
Gledališče
Torek, 7. novembra ob 20: »Navihanka«. Red A. Sreda, 8. novembra: Zaprto.
Celje
c Prosvetno društvo na Babnem pri Celju vpri-zori v nedeljo, 12. novembra ob 3 popoldne v prostorih ge. Janičeve veseloigro »Vdova Rošlinka«.
cVišja sila. V nedeljo je bila na Glazjii pod-zvezina prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom, ki 6e pa ni končala. Prijatelji »nogobrca« v Celju se tokrat niso razburjali zaradi prekinitve tekme, ki 60 jih navajeni ob prilikah pretepov na igrišču, ampak so jo morali z igralci vred popihati z igrišča, ker je vdrla na Glazijo Sušnica.
c Fantovski odsek Celje I. vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže občnega zbora, ki bo v 6redo, 8. novembra točno ob 8 zvečer v dvorani Društvenega dot ia v Samo6tan6ki ulici. Člani naj prineso s seboj članske legitimacije.
c Opereto »Navihanko« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v petek ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni.
c Salezijanski gojenci — člani Fantovskega odseka v Gaberju, bodo priredili v nedeljo ob 3 popoldne v društveni dvorani v Št. Pavlu dramo »Garcijo Moreno«.
c V Vojniku pri Celju je 6mrt iztrgala družini dr. Pokorna hčerkico Barbiko. Hudo prizadeti družini naše iskreno 60žalje!
c Hočevar Marija pHlegla poškodbam. V nedeljo 6mo poročali o železniški neereči med železniškima postajama Šmartno ob Pakl in Polzelo, kjer je vlak oplazil in hudo poškodoval 79 letno prevžitkarico Hočevar Marijo iz Podgorja. Hoče-varjevo 60 pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je podlegla poškodbam. Naj v miru počiva!
c V celjski bolnišnici je umrl 32 letni posestniški 6in Videč Adam iz Male Breze pri Sv. Lenartu nad Laškim. R. in p.I
c Žalosten konec starega sovraštva. V Vojniku pri Celju je prišlo do končnega obračuna zaradi starega sovraštva med 24 letnim posestniškim sinom Bobnerjem Antonom iz Vojnika in delavcem Cirilom Kuzmanom. Bobner in Kuzman 6ta se zgrabila in se pretepala. Pri pretepu je Ciril Kuzman zabodel z nožem v vrat in v pleča Bobnerja, da je na mestu obležal. Nezavestnega eo pripeljali V celjsko bolnišnico. Njegovo 6tanje je zelo resno.
c V upravi »Slovenca« v Celju lahko dobite srečke za loterijo ZSD v Petrovčah. Ker je žrebanje že blizu (26. novembra), pridno sezite po njih že 6edaj!
Ptuj
»Royal< Kino, Pluj. Danes premiera največ jega socialnega filma »Zloraba zaupanja«, v katerem je jasno prikazana borba za življenjski obstoj. Glavna igralka Danielle Darrieux, nepozabna Marija-Večera iz filma »Mayerling«..
Fantovski odsek ima v sredo, 8. t. m. ob pol 8 zvečer sestanek v društveni sobi minoritskega samostana. Na tem sestanku se bo sestavil času in potrebam ustrezajoč program dela za novo poslovno leto 1939-40. Udeležba je za vse redne člane telovadce in netelovadce strogo obvezna!
Knjižnica Prosvetnega društva je odprla vsako soboto od 16 do 18 in vsako nedeljo od 9 do 11. Društvo je nabavilo mnogo novih knjig krasne vsebine. Tudi knjižnica je lepo urejena. Zaradi lega vabi Prosvetno društvo vse, da pridno obiskujejo knjižnico, ki se nahaja v minoritskem samostanu.
Dramsko drušlvo bo uprizorilo v petek, dne 10. t. m. ob 20 v mestnem gledališču Kreltovo veseloigro v 3. dejanjih »Malomeščani«. Režijo in j scenerijo vodi g. Fr. Žižek. Cene od 15 din na-j vzdol. Predprodaja vstopnic je v glavni zalogi tobaka, na Slovenskem trgu.
Dve nesreči, fz prvega nadstropja je padel 47 letni posestnik Horvat Peter iz Nove vasi, občina Sv. Marko niže Ptuja, in si zlomil levo nogo. Kranj Štefan, 30 letni viničar z Rodnega vrha, občina Podlehnik, je doma padel in se pri tem nevarno zabodel z nožem, ki ga je nosil v žepu 1 suknjiča. Ima globoko in nevarno rano na prsih.
Oklopnl avtomobili na prevozu v okolici Maginotovc črte
papeža Pija XII. »Summi Pontificatus«
Z danainjlm d-nem začnemo objavljati prvo okrožnico sedanjega papeža Pija XII. »Summi Pontificatus«, ki jo letos pred praznikom Kristusa Kralja 61a po vsem krščanskem svetu. Okrožnica sama razodeva, da Je sedanji papež v resnici «angelakl pastir«. Tako proseče in obenem svareče kliče človeštvo nuzaj k Bogu, da pač ne bi smelo biti katoličana, ki se ne bi seznanil z njeno vso-bl no. V latinskem izvirniku teče zdržema od začetka do konca, z vmesnimi naslovi smo jo opremili mi. — Op. ur.
Vsem častitim bratom patriarhom, primasom, nadškofom in škofom in ostalim ordinarijem, ki so o milosti in zoezi z apostolskim sedežem, papež Pij XII.
Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Po svojem skrivnostnem sklepu Nam je Bor, brez kakih Naših zaslug, zaupal visoko čast in težko breme papeževanja prav v letu, ko obhajamo štiridesetletni«), odkar 6e človeštvo posvečuje božjemu Srcu Jezusovemu, kakor je velel Naš prednik neminljivega spomina Leon XIII., ko se je prejšnje stoletje že nagibalo h koncu, na pragu svetega leta.
In prav takrat, ko smo kot novomašnik mogli reči: Stopil bom k oltarju božjemu — smo z veseljem, ginjenostjo in najglobljim notranjim pristankom, kot oznanilo iz nebes prejeli okrožnico >Soeto letor. In s kako gorečim navdušenjem smo se pridružili mislim in nasvetom, katerim je posvečeno to papeževo naročilo, ki je bilo v resnici delo Previdnosti in ki s tako ostrovidnostjo odkriva očitne znane in skrite potrebe in stiske tedanjega časa! Kako torej danes ne bi čutili globoke hvaležnosti do božje Previdnosti, ki je začetek Našega papeževanja postavila v leto, v katerem obhajamo spomin na tako lep dogodek iz prvega leta našega duhovništva; in kako se ne bi z veseljem poslužili prilike, da se po 6vetih nagibih istega Našega prednika ob začetku Naše papeške službe najprej poklonimo »Kralju nad kralji in Gospodu nad gospodi< (1 Tiin 6, 15; Raz 49, 16)? Ta molitev naj bo temeljni kamen vsega našega hotenja in našega upanja, našega učenja in pastirskega delovanja, pa tudi trpljenja v bridkostih in težavah, kar vse posvečamo samo širjenju Kristusovega kraljestva.
Ce v luči večnosti premišljujemo zunanje dogodke in notranji razvoj zadnjih štiridesetih let in primerjamo uspehe na eni strani in pomanjkljivosti na drugi strani, natn še bolj jasno stopi pred oči, koliko svetega pomena hrani v sebi ta posvetitev človeškega rodu Kristusu Kralju, kako vzpodbuja, očiščuje, povzdiguje, krepi in brani duše, obenem pa se nam tudi pokaže, kako istočasno nad vse modro podpira skupnost vsega človeštva, jo ozdravi ja in vodi k resničnemu napredku. Zdi se nam kot glasnik plemenite pobude in božje milosti — ne samo za Cerkev, ampak za ves človeški rod, ki je brez opore in vodstva zašel s prave poti, se zakopal v svetne stvari in se v mrzličnem iskanju za njimi potapljal vedno globlje: kot glasnik človeštvu, ki se je v čimdalje večjem številu oddaljevalo od vere v Kristusa in celo od priznavanja in izpolnjevanja njegovih .zapovedi; kot glasnik proti tistemu pojmovanju življenja. kateremu so zapovedi ljubezni in nauk odpovedi iz govora na gori in križa zgražanje in neumnost. Kakor je nekoč Zveličarjev predhodnik vsem, ki so Ga iskali in spraševali po Njem, zaklical :>Glejte, Jagnje božje!« (Jan 1, 29) hoteč jih opomniti, »da on narodov pričakovani« že prebiva med njimi, čeprav še neznan, tako je Kristusov namestnik vsem odpadnikom, dvomljivcem, neodločnim, ki niso marali hoditi za poveličanim Zveličarjem, ki vedno živi in deluje v svoji Cerkvi, ali pa so hodili za njim brezbrižno in malo-dušno, proseč in roteč jih zaklical: »Glejte, vaš kralj!< (Jan 19, 14).
Razširitev in poglobitev češčenja Srca Jezusovega, ki je ob koncu preteklega stoletja v posvetitvah človeštva nastopilo svojo zmagoslavno pot in je zlasti v po našem neposrednem predniku blagega spomina vpeljanem prazniku Kristusa Kralja doseglo svojo krono, je krščanskim vernikom rodilo nešteto dobrih sadov, kot »prihod vodat, ki »razveseljuje božje mestoc (Ps 45, 5). In katera doba je bila bolj potrebna teh sadov kot naša? In katero dobo je — kljub vsemu napredku strojev in zgolj zunanjih pridobitev — izmučila duhovna praznina in bridko notranje obu-božan.je bolj kot našo? Ali se ne nanašajo na njo preroške besede Razodetja: >Praviš: Premožen sem in bogat in ničesar ne potrebujem — pa ne Deš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag?< (Raz 3, 17)
V znamenju Kristusa Kralja
častiti bratje, ali more biti kaka dolžnost bolj nujna in bolj sveta, kot ljudem našega časa ■roznanjeoati nedoumljivo bogastvo Kristusovot (Ef 3, S). Ali more biti kaj bolj vzvišenega kot razviti prapor božjega Kralja in ga povzdigniti pred vsemi, ki so sli in še hodijo za napačnimi banderi, in jih pripeljati nazaj k zmagoslavnemu znamenju kriza, ki so ga zapustili? Koga ob pogledu na tako veliko množico bratov in sester, ki so zaslepljeni po zmotah, oslabljeni po strasteh in zbegani po predsodkih, zašli od vere v pravega Boga in od zveličavnega Kristusovega evangelija, koga oh tem pogledu ne bi prevzelo, da jim ne bi rad in z veseljem priskočil na pomoč? Kdorkoli spada v vojsko Kristusovo, bodisi kot duhovnik, bodisi kot neduhovnik. no more biti navdušen za vefjo čuječnost in odločnejšo obrambo kot tu. ko vidi, kako se trume Kristusovih sovražnikov vedno bolj množe, ko izprevidi, kako dvigajo glayo lažniva gesln, ki oživljajoče verske resnice ali taje ali jim ne puste poseči v življenje in ki bogokletno razbijajo plošče božjih zapovedi, da bi jih nadomestila s ploščami in postavami, s katerih je odstranjena sleherna sled razodetja na Si-naju, duh iz govora na gori in božji dih s križa? Kdo bi mogel brez globoke žalosti gledati, kako te zablode rode bridke sadove med tistimi, ki so se v miru in varnih dneh šteli med Kristusove, pa — kristjani bolj po imenu kot po življenju — v dneh. ko bi bilo treba vztrajati, trpeti, boriti se in odbijati prikrita ali javna napadanja, postanejo žrtve svoje nialodušnosti, omahljivosti, neodločnosti in v strahu pred žrtvami, ki jih terja krščanska vera, nimajo oči, da bi pili is grenkega keliha Kristusu zvestih?
V teh razmerah in ob tem duševnem stanju piore bližajoči se praznik Kristusa Kralja, na ka-
terega boste, častiti bratje, prejeli to prvo Našo okrožnico, biti dan milosti in temeljito obnove in prerojenja v duhu Kristusovega kraljestva. Naj bo to dan, v katerem bo posvetitev človeškega rodu božjemu Srcu Jezusovemu, ki naj se obhaja kar moč slovesno, zbrala pred prestolom večnega Kralja vernike vseh rodov in vseh narodnosti, da | ga molijo in mu zadoščujejo in Njemu in njegovemu zakonu ljubezni in resnice obnovo prisego zvestobe — za zdaj in vselej. Naj bo to za vernike dan milosti, v katerem se bo ogenj, ki ga je Kristus prinesel na svet, razplamtel v mogočen plamen, ki bo vedno svetlejši in vedno čistejši. Naj bo dan milosti za vse plašne, upehane, naveličane, ki so obležali, da bodo — malodušni — znova dobili moči in poguma. Naj bo dan milosti tudi za tiste, ki ali božjega Odrešenika ne poznajo ali • pa 60 ga zapustili. Naj bo to dan, v katerem se bo iz milijonov in milijonov vernih src dvignila k nebu prošnja: >Luč, ki prihajajoča na svet razsvetljuje vsakega človekac (Jan 1, 9), naj osvetli rešilno pot in milost naj v nemirnih srcih zablodelih vzbudi domotožno hrepenenje po večnih dobrinah, hrepenenje, ki bo vse gnalo k Njemu, ki je bil na bridkem prestolu križa žejen tudi njihovih duš in je v koprnenju po njih tudi njim želel postati >pot, resnica in življenja (Jan 14, 6).
Zahvala svetovni katoliški družini
Ko to prvo okrožnico Našega papeževanja s polnim zaupanjem izdajamo v znamenju Kristusa Kralja, smo popolnoma prepričani, da bodo vsi verniki to sprejeli z veselim srcem. Skušnja nas namreč uči, da sti6ka in preizkušnje našega časa v katoliškem občestvu bude zavest skupnosti in nesebično povezanost bratske vzajemnosti v tako odlični meri, kot morda redko kdaj prej. V vseh, ki verujejo v Boga in hodijo za Kristusom kot svojim učenikoin, se prebuja zavest skupne nevarnosti. V dneh, ko smo s trepetajočim korakom, pa polni zaupanja v Boga, 6topali na prestol, ki je po smrti Našega velikega prednika ostal prazen, nam je bila ta zavest katoliške skupnosti, ki se v trdi sedanjosti tako mogočno razrašča, v veliko tolažbo in oporo.
Živo se še spominjamo neštetih nežnih dokazov sinovske vdanosti Cerkvi in Kristusovemu namestniku, ki so nam prihajali ob Naši izvolitvi in kronanju, in tolikega prisrčnega slavja in toplega sijaja in radi se poslužujemo te prilike, da se vam, častiti bratje, in vsem udom katoliške družine, iskreno zahvalimo za ta miroljubni plebiscit, v katerem je tako odlično prišlo do izraza priznanje papeštva in neomajna zvestoba vrhovnemu pastirju. Vemo pa, da vse to slavje ni šlo Naši ubogi osebi, ampak edino in izključno najvišji službi, v katero Nas je Kristus Gospod poklical. In od prvega trenutka smo čutili vso težo velike odgovornosti, ki je združena z najvišjo, po božji previdnosti nam podeljeno oblastjo, ti veličastni in jasni dokazi edine in nerazdružljive katoliške Cerkve, ki se tem bolj strnjeno zgrinja okrog nezlomljive Petrove skale v neprebojno obzidje, čimbolj raste besnost Kristusovih nasprotnikov, so nam bili v veliko tolažbo. In ta plebiscit svetovne katoliške edinosti in nadnaravnega bratstva narodov ob skupnem očetu nam je toliko bolj dragoceno poroštvo velikega upanja, čim bolj žalostne so bile materialne in duhovne okoliščine v času, ko se je to dogajalo. Ta lepi spomin Nas je tudi krepil v prvih mesecih našega papeževanja, ko smo že okusili bridkosti in težave, s katerimi je posuta pot skrivnostne neveste Kristusove po svetu.
Tudi voščila tistih', ki sicer niso udje vidne katoliške Cerkve, so nas na dvse ganila in ne moremo molče mimo njih, pa naj so v evoji plemenitosti in iskrenosti izrazili to, kar jih druži z nami bodisi ljubezen do Kristusove osebnosti bodisi vera v Boga. Vsem gre naša globoka zahvala. V vsem zaupamo v božje varstvo in vodstvo in slovesno izjavljamo, da smo prežeti ene same želje: da bi posnemali zgled dobrega Pastirja in vse pripeljali k sreči: »tfa bi imeli življenje in ga imeli v izobilju t (Jan 10, 10).
O pomenu Lateranske pogodbe
Zlasti pa se moramo ginjeni javno zahvaliti za vse izraze spoštovanja in vdanosti, ki smo jih prejeli od vladarjev, poglavarjev držav in javnih oblasti tistih narodov, s katerimi je Sveta Stolica v prijateljskih odnošajih. V posebno radost pa nam je, da moremo v tej prvi okrožnici vsem narodom po širnem svetu med te šteti drago Italijo, rodoviten vrt vere, ki sta ga zasejala apostolska prvaka; Italijo, ki po sklenitvi Lateranske pogodbe — do katere ni prišlo brez božje previdnosti — zavzema častno mesto med državami, ki so uradno zastopane pri Apostolski Stolici. Ta pogodba je bila srečen začetek, kot zarja mirne fn bratske zveze duš v verskih zadevah in v svetni združbi, »v Italiji je obnovljen mir Kristusov«; vedno prosimo Boga, da bi v jašnih dneh tega miru oživljal in krepil duha italijanskega naroda, ki je nain tako blizu in sredi katerega živimo; molimo in prosimo, da bi ta narod, tako drag Našim prednikom in Nam, zvest svoji slavni katoliški preteklosti, v dragocenem božjem varstvu vedno bolj čutil resničnost psalmistovih besed: »Blagor narodu, ki ima Gospoda za svojega Bogat (Ps -143, 15). Ta novi, že dolgo zaželjeni pravni in duhovni red, ki ga je to nepozabno delo ustanovilo za Italijo in ves katoliški svet, se nam nikdar ni zdel tako pomemben in zedinje-valen kot takrat, ko smo z visoke lože vatikanske bazilike prvikrat povzdignili in razprostrli roke in blagoslovili Rim, sedež papeštva in Naše ljubljeno rojstno mesto, in Italijo, spravljeno s katoliško Cerkvijo, in narode vsega sveta.
Odpad od Kristusa je vir današnjega zla
Kot namestnik Njega, ki je v odločilni uri pred zastopnikom takrat najmočnejše svetne oblasti izgovoril velike besde: >Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico; vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas< (Jan 18, 37), ne čutimo v Naši službi nobene večje dolžnosti kot tudi v našem času z apostolsko gorečnostjo spričati resnico: testimonium perhibere veritati. Ta dolžnost pa nam nujno nalaca. da razložimo in zavrnemo človeške zmote in blodnje, ker treba jih je najprej poznati, potem šele bomo mogli ponuditi zdravilni lek: »Spoznali boste resnico in resnica pas bo osvobodila< (Jan 8, 32).
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Grudnova in Tauferjeve pesem v študijah dr. Smerdela
Dr. Ton Smerdel, docent za klasično filologijo na skopljanski filozofski fakulteti, redno informira srbske in hrvatske bralce o novih slovenskih knjižnih pojavih, ter tako obenem s Tonetom Po-tokarjem informira s slovensko književnostjo južni del naše države. Dr. Smerdel piše največ v revijo bosanskih frančiškanov »Franjevafki vi-jesnik«, ki izhaja v Visokem v Bosni, pa tudi v najboljšo književno revijo, ki izhaja v Skoplju, »Južni pregled«. V zadnjega je napisal posebno studijo o Igu Grudnu, v prvo revijo pa daljšo studijo o Vidi Tauferjevi, dočim je krajšo oceno njenih »Vej v vetru« napisal tudi za »Južni pregled«.
V študiji o Tauferjevi kakor tudi o Grudnu ima za uvod iste misli, deloma doslovno ponovljene o moderni slovenski liriki, ki naj jih povzamemo v naslednje: »Razvoj slovenske povojne lirike gre v dve smeri. Na prvem mestu je ta lirika prešla iz subjektivnega vizionarstva v posebno vrsto stvarnosti, ki bi jo lahko imenovali pesniški realizem, toda zopet v okviru ekspresi-onistične romantike. Druga smer pa se v tej liriki očituje v poglabljanju in iskanju izražanja svoje lastne osebnosti. V teh smereh bi lahko imenovali tri markantna imena: Alojzij Gradnik, Vida Taufer in Igo Gruden. Pri teh pesnikih je njihova duhovna manifestacija polna posebnega nemira. V glavnem je ta nemir najbolj umetniško izražen pri Gradniku, najbolj prefinjeno pri Tauferjevi, a apokaliptično privlačen pri Grudnu. Vsi ti lir-ski izrazi tega nemira so prikazani v izdelani obliki, kar zopet ne pomeni, da so zaradi povezanosti njihovi verzi manj osebni. Spoštovanje, ki ga ti pesniki goje do soneta in rime, dokazuje, da je bila vedno glavna naloga umetnosti, da v starem materialu in tehniki najde nov sijaj. Dalje izražajo ti pesniki tendenco povračanja se k impresionizmu, ki pa ima v sebi polno bogastvo povojnega ekspresionizma. Pot od krivenčastega ritma, od nesigurnega iskanja podob, vsebine in čustvenosti pa do ritma v pravilnem toku ter dobre rime lahko pomeni pot k novemu klasicizmu, ki je katartičen (katarza!) po svoji duhovni fi-ziognomiji. Pri tem pa opažamo pri doživljanju teh pesnikov še posebno obliko nove romantike, ki pa ima gotovo novo vsebino v večji realni čustvenosti ter globokosti življenjskega tragizma. Vse to se lepo manifestira pri Srečku Kosovelu, Seliškarju in Kocbeku. Poleg tega je viden tudi močan beg k naravi. Iščejo se poti tudi izven knjižnih teorij. Tudi opažamo globoko vtapljanje se v bol bližnjega, ter se ugotavlja, da civilizacij, kakor jo doživlja moderni človek, ne more prinesti poplemenitenja. V tej liriki je tudi nagnjenost k čisti poeziji, kakor tudi težnja pa izrazu nove stvarnosti v liriki. 0 tem je še nešteto raznih drugih vplivov, najvažnejše pa je, da slovenska moderna lirika prepriča bralca o veliki osebnosti pesnika ter njegovi odgovornosti v sodobnem umetniškem in socialnem življenju Slovenije. Apokaliptična stvarnost v liriki Iga Grudna nikakor ni v nasprotju s filozofsko nastrojeno pre-fino čustvenostjo Gradnikovo, ali intimno subtič-nostjo ženske lirike Vide Tauferjeve. Gruden se razlikuje od Gradnika in Tauferjeve po veliki iskrenosti, po jezni patetiki ter grenkem poudarjanju socialne krivice. Pri Grudnu, kakor pri večini pesnikov iz Julijske Krajine je videti posebna življenjska odvratnost proti nasilju, poleg tega pa je akcentuirana borbenost, ki ima često v njegovi liriki tragični konec v resigniranosti in popuščanju pred zlom, v katerega zmago pa kljub temu ne veruje.«
Tako je dal nekak skupen uvod k obema študijama o Grudnu in Tauferjevi. Študija o Grudnovi zbirki »Dvanajsta ura« obsega 11 6trani ter je izšla tudi kot separat, ter ima v nadaljnjem tale rezultat: Gruden gleda leopardijevsko na
svet, je pol posebne simbolike, kar kaže naslovna slika, ki je v apokaliptični zvezi ter uničuje ana-kreotični akcent, ki se večkrat občuti tu in tam. Subjektivnost prvega dela, ki kaže tudi cankar-jevsko gledanje na svet, je intimna. Je kot dnevnik. On je prinesel mnogo novih motivov v slovensko socialno pesem ter dobro postavljenih liričnih emocij, v odlični obliki in apartni melo-dioznosti.
Govori o prvem ciklu socialnih motivov ter se dalje časa ustavi pri ciklu pesmi o »Natakarici Pepci«, ki pomenijo »nekaj najboljšega, kar je Gruden napisal« ter po svojih nadaljevanjih v »Sodobnostih« prestavlja »najboljši izraz, ki ga je socialna problematika našla v današnjih dneh.« Ta ciklus mu je »po globini 'in tragičnem pojmovanju življenja — sonetni venec«. Označi mimogrede Grudnovo erotiko, potem pa preide k drugemu delu pesmi, ki ima objektivno stvarni značaj. Tu se mu zde globoke tudi one pesmi, ki na prvi zgled kažejo, da so prigodne. Najmočnejše se mu zde »Barake« in »Spomin na. staro mater«. »Barake«' ponatisne celo v celoti kot zgled »prena-polnjenosti problemov, ki jih je izzvala vojna in beg iz Julijske Krajine. »Kljub vsemu razočaranju Gruden veruje v bodočnost človeka, veruje, da nad človeškimi glavami gore blage zvezde in rojstvo novega dne.«
Tako zaključi svojo oceno Grudnove zbirke.
Tauferjevi je posvetil še več strani (13) in naslovil članek: »Pesniški svet Vide Taufer«. Po skupnem uvodu je pristopil k opisu in analizi zbirke »Veje v vetru« ter se naslanja tudi na intervju pesnice, ki je bil objavljen v »Slovencu« 8. VI. 1937. Glavne lastnosti te, največje slovenske pesnice so — »nežnost, povezanost s prirodo, idealizirana erotika, prečiščena religioznost ter čustvena refleksiv-nost«. Intimna lirika pretkana z melodioznostjo, ki spominja v mnogočem na Rilkeja. Tudi vsebinsko: Bog, ljubezen in smrt. Osnovna nota v njeni liriki je spiritualizirana. Vizije smrti, resignacija. V njenih zbirkah se čuti srečanje z življenjem, doživlje-na ljubezen in obračun z življenjem. Posebno zadnji del so jobovska videnja življenja, toda brez strupa in jeze. Ta del ima sledi tudi objektivne stvarnosti. Govori o posameznih pesmih ter pravi na pr. o »Trenutkih«, da je šla globlje v problematiko modernega človeka na rilkejevski način kakor Gradnik. O pesmih »Slika« in »Senca« sodi, da nista zapeti mrtvi materi, temveč mrtvi ljubezni, ker je občutiti v njih erotični pridih. Njen dotik z naravo ji ustvarja prelepe pastele. Iz osamljenosti je samo en korak v bol življenja, kamor gre v nadaljnjih pesmih. Posebno se zadrži ob ciklusu pesmi »Magdalena«, ki jo analizira ter mu je znak, da pesnica »po religiozni katarzi najde svoj mir v realistični mistiki«. Po Kornerju (Hrvat. Prosv. 1937, br. 8) pravi, da je ta ciklus delala sedem let ter da oceno: »Lahko se reče, da je ta pesem ena od najlepših v moderni slovenski književnosti«.
Smerdel poudarja tudi slikarske elemente v njenem pesništvu ter njen vstop v slikanje objektivnosti. Pesem »Mrlič« se na pr. bere kot kak nordijski roman, taka teža realnosti je v njej. Smrt v vsej elementarnosti. Slikarska moč v »Jesenskih razgledih« doseza barvo in potencial izraznosti, ki je keatsovsko močan in prepričljiv. Na koncu pa imenuje zbirko »eno od najbolj uspelih in najbolj dognanih zbirk v južnoslovanski povojni liriki. Njeno vrednost pa veča še to, da jo je napisala žena. Vida Taufer zna človeka zanesti.«
Oceno pesmi v »Južnem pregledu« pa zaključuje: »Lahko rečemo, da bodo pesmi V. Tauferjeve v velikem kompleksu južnoslovanske književnosti kmalu pomenile mnogo«.
Ob tej priliki omenjamo, da ima »Franjevački vijesnik« v tej številki tudi ocene »Spominskega Zbornika Slovenije«, ki ga je izdala založba »Jubilej«.
Polemika o razmerah v Operi
Svoj čas je dopisnik belgrajske »Pravde« g. Rako-čevič prinesel v »Pravdi« seznam letošnje ljubljanske operne sezone, nakar mu je bivši direktor g. Mirko Polič odgovoril isto tako v »Pravdi« in pri tem poudarjal svoje zasluge za ljubljansko Opero, ki da jo je zapustil v največjem redu. Na to pa mu v »Pravdi« z dne 4. novembra odgovarja g. Rakočevič v članku »Pravo stanje v ljubljanski Operi«, ki ga prinašamo zaradi razčiščenja razmer v ljubljanskem gledališču v prevodu.
»Če g. Polič trdi, da »ni točno, da je prihajalo vse leto do raznih prepirov, ki jih je povzročila kriza gledališke zavesti in nemarnost gledališkega vodstva za gledališče, da bi ohranilo renome, ki ga zasluži, ter da so ti prepiri bili akutni tako v Drami kakor v Operi,« tedaj on namenoma potvarja stvarno resnico. Da so take nerednosti bile v operi, lahko pričajo skoraj vsi člani ljubljanske Opere, ki so nam dali zagotovilo, da to tudi store, če bi bilo potrebno. Toda predvsem bi bilo dobro slišati samega g. Poliča, kako si on razlaga one stvari, ki so primorale lani odgovorne faktorje napraviti preiskavo v gledališču, ter zlasti še, s čim opravičuje premeščenje iz Ljubljane v Belgrad. Če se g. Polič tega ne spominja več, hočemo mi pozneje s svoje strani pripomoči s stvarnim gradivom, da se zadeva razčisti.
Če se g. Polič v svojem odgovoru poziva na to, »da tudi nenaklonjena Ukmarjeva kritika ni mogla oporeči nobeno delo,« mu mi lahko postrežemo z izjavo samega g. Ukmarja, ki nam je rekel: »Točno je, da so bile vse moje trditve naklonjene predvsem vrednotam dela g. Poliča, o čemer se lahko prepriča iz kritik samih. Nenaklonjene so bile samo podelitvi vlog v primerih, ki niso težile za tem, da vsak član dobi ustrezajočo vlogo, G. Polič bi se lahko spomnil vznemirjenja, ki ga je povzročil njegov nastop proti ocenitvi operete »Frasquite«, kar bi bilo dovolj, da ni bilo vse tako, kot on trdi.«
Sporočilo g. Poliča, da je on še vedno ravnatelj opere v Ljubljani ter da nikdar ni podal ostavke, je senzacionalno odjeknilo v Ljubljani. Tu je bila vsa javnost prepričana, da je podal ostavko na direktorski položaj, ker je vsak lahko in moral sklepati iz pisma, ki ga je naslovil opernemu ansamblu, kjer pravi: »V želji, da bi po štirinajstih letih spel prišel do sape, sem v začetku maja tega leta, ko je finančno stanje zavoda postalo normalno, prosil upravo in ministrstvo za oprostitev administrativnih poslov. Merodajni faktorji so moji želji ugodili...« Iz tega bi V6ak moral zaključiti, da se je g Polič zahvalil za direktorski položaj.
G. Polič ima prav, ko pravi, da se Je sezona v ljubljanski Operi začela pravočasno. To je res. Toda v času, ko sem pisal prvo poročilo, sc bili odgovorni činitelji v gledališču prepričani, da se bo otvoritev zakasnila. Da se je pa sezona kljub temu začela, je edina zasluga današnjega vodstva opere
Kar se tiče trditve, da je današnje vodstvo spet I začelo z izplačevanjem v akontacijah, je tudi res. Samo |
da je g. Polič pozabil, da zato ni krivo novo vodstvo Opere, temveč v prvi vrsti on. Kakor so nam potrdili odgovorni činitelji, je g. Polič iz kredita, ki je bil določen za sedanjo sezono, izplačal plače članom gledališča ter tako zmanjšal ta kredit, da je gledališka uprava spet morala začeti z akontacijami. Če je s tem hotel prinesti dokaze neuspeha sedanjega vodstva, se je kruto prevaril, ker po trditvi gledališkega ansambla, finančni uspehi sedanje sezone že prekašajo lansko, čeprav jim je nesmotrnost g. Poliča zelo oteževala delo. Ta nesmotrnost se je predvsem pokazala v tem, da je dal dopust enemu in najvažnejših članov opere g. Franzlu, tako da mora opera danes namesto "njega najemati druge pev;e ter sklepati gostovanja, da bi zamenjala g. Franzla, ki svojega dopusta ni izrabil v določene namene.Odpustitev nekaterih članov orkestra je tudi težko zadela Opero ter se sedanje vodstvo mora truditi na vse načine, da popravi te napake. Končno je tudi primer g. Primožiča, ki se je zgodil za časa g. Poliča, težak udarec za opero, ker je v njem izgubila enega svojih glavnih članov Toda kljub vsem tem neugodnostim beleži i Opera več uspehov, kakor pa jih je imela lani.
Končno je treba povedati tudi javnosti, koliko je resnice v trditvi g. Poliča, da so gotova dela lanskega leta pripravljena za to sezono. Zvedeli smo, da so se res pripravljale opere »Sabska kraljica«, »Hlapec Jernej« in »Ivetoški kralj«, toda samo prva, kakor je treba. Njo je sedanje vodstvo tudi takoj prikazalo. »Ivetoški kralj« pa se je samo nominalno pripravljal, ker prejšnje vodstvo ni pripravilo tudi sredstev za uprizoritev. Ta opera se je študirala brez orkestralnega materiala, o katerem se je pokazalo, da ga sploh ni mogoče dobiti.
Nazadnje moramo pripomniti še tole: Ni res, da mi mislimo drugače o sposobnosti g. Poliča kot pa njegovi prijatelji itn merodajni faktorji. Nasprotno, mi smo trdno prepričani, da je belgrajska Opera dobila mnogo z g. Poličem kot strokovnjakom. Kot glasbami strokovnjak ie g. Mirko Polič poznan povsod, kjerkoli se je pojavil. Toda mi ostajamo pri svojem prepričanju, da direktorske sposobnosti g. Poliča še zdavnaj niso na višini njegove strokovne sposobnosti. Toliko za sedajl«
Prinašamo ta odgovor g. Rakočeviča, ker bo zanimal vse ljubitelje ljubljanske Opere, ki žele, da bi se razmere čim prej uredile in ljubljanska Opera zopet zavzela oni položaj, ki ji gre in ki ga kot osrednji slovenski glasbeni zavod tudi mora imeti.
Zsigmond Bdtky. V Budimpešti je umrl bivši ravnatelj Narodnega muzeja dr. Zs. Batky. Bil je eden glavnih sodobnih madžarskih narodopiscev in urednik ter pisatelj velikega dela »Madžarsko narodopisje«. V svojih študijah je upošteval tudi slovenščino in smo že v našem listu glosirali njegove spise, v katerih se dotika tudi krajevnih imen v Slovenski Krajini.