List 41.
Politiški oddelek.
Prod državnim zborom.
Dne 16. t. m. snidejo se zopet državni poslanci na Duraji, da nadaljujejo svoje delo. Dela jih čaka jako veliko, ali vendar nikdo dosti ne pričakuje od sedanjega državnega zbora. Večina obstoji iz tako različnih življev, da mora vsekako razpasti, kakor hitro bi se lotila kacega resnejšega vprašanja. Veže jo jedino skrb za svoje mandate. Sploh sedanji državni zbor tako rekoč le še životari. Vidno je, da je potreben prenovljenja, ali baš tega se pa sedanje preživele stranke branijo, kajti čutijo, da je zanje odbila ura.
Nova vlada in ž njo tudi parlament sta si postavila za svojo glavno nalogo volilno reformo. Dokler se ne izvrši volilna reforma, imajo mirovati vsa druga politična vprašanja. Mislil bi bil kdo, da se bodo gospodje resno lotili volilne reforme, ali ničesa podobnega ni sli-š^tj, temveč odložili so volilno reformo na nedoločen čas s tem pa tudi vsa narodna in politična vprašanja. S tem si je pa sedanja državnozborska večina sebi dala pravo spričevalo duševne uboščine, spričevalo, da ni kos svoji politični nalogi.
Govori se, da je grof Taaffe s svojo volilno reformo hotel uničiti sedanje stranke in reči moramo, da je prav imel. Stranke, ki tako očitno kažejo, da niso za nobeno politično delo, k; se niti lotiti ne upajo na'oge, katero so prevzele, pač niso vredne svojega obstanka in tem-bolje za Avstrijo, čimpreje se pomedo iz javnega življenja.
Od novega zasedanja državnega zbora v političnem oziru nimamo ničesa pričakovati. Za druzega tako ta zbor ni zmožen, kakor kak nov davek dovoliti, kar bode pač rad storil iz strahu, da ga vlada ne pošlje domu.
Obeta se, da se bode zbor lotil narodnogospodarskih in davčnih vprašanj. Prav lahko je mogoče, da se zbor kaj tacega loti,   ali dovršil  pa gotovo nič  posebnega ne
bo. Posebno ne smemo pričakovati, da bi sedanji zbor zares izvršil kako davčno reformo, ki bi bila nižjim stanovom v korist. To je absolutno nemogoče. Glavno besedo v sedanji državnozborski večini imajo nemški liberalci, kot zastopniki velicega kapitalizma, in pa veleposestniki, kateri se seveda boje vsake davčne reforme, katera bi bolj zadela imovite stanove. Dokler bodo ti stanovi imeli odločilno ulogo, tako dolgo ni pričakovati pravične razdelitve davkov, naj gospodje se še tako posvetujejo. Kaj dobrega iz njih posvetovanj priti ne more, ker jim manjka dobre volje. Nekaj časa zna sedanji državni zbor potratiti z davčno reformo, ali naposled bode pa odložil vso stvar, kakor je volilno reformo. Ko bi pa le kaj storil, bode se pa kmalu pokazalo, da je pač nekoliko povekšal davke, bremena   pa nikomur ni polajšal.
Sedanji finančni minister pač želi višjih davkov, ker je državno ravnotežje spravil v resno nevarnost s prvimi koraki, katere je storil za vrejenje valute. Mož bode kmalu sam začel spoznavati, da pri vsej svoji domišljavosti daleč ne dosega svojih dveh prednikov, kar se tiče finančne zmožnosti. Vse kaže, da bode s pomočjo sedanjega državnega zbora razdrl, kar sta zgradila prednika njegova.
Kaj pa mi Slovenci? Za nas se tudi v novem zasedanju državnega zbora ne bode ničesa storilo, ker so poslanci, ki so v koaliciji privolili, da se narodno vprašanje odloži. Obetala se je pač gimnazija v Celji, ali vse je dosedaj ostalo pri samih obljubah. Pač se je po časopisih veliko pisalo o tem vprašanji, ali vsa stvar ni storila še nobenega koraka dalje.
Pač se je položaj v tem oziru toliko premenil, da se je za referenta srednjih šol v učno ministerstvo poklical mož, o katerem moramo biti prepričani, da bode vse storil, da naše želje prepreči. Gospod Sttirgkh se je tudi bil udeležil shoda v Gradci, na katerem se je ugovarjalo proti paralelkam v Celji in tudi on se je pridružil temu sklepu.
Kaj pa store naši poslanci v koaliciji? Ničesa. Čakali bodo in glasovali za vlado, da se lene razruži koa-
390
licija. Govorilo se je pomladi, da izstopijo iz koalicije, ako se ne izpolnijo nekatere slovenske želje. Minola je pa računska debata, Slovencem se razen kranjske gimnazije, ki ni v nobeni pravi zvezi z našim narodnim vprašanjem, ni ničesa dovolilo, ali vendar so naši poslanci ostali v koaliciji, ravno tako ostanejo tudi letos, naj vlada Slovencem kaj dovoli ali ne.
Da je sedanja vlada nam Slovencem naravnost nasprotna, pač kažejo zadnji dogodki v Istri, kjer so se jeli razpuščati slovenski občinski zastopi in vlada napenja vse sile, da občinsko upravo izroči v roke Italijanom. Ce vlada v Istri tako ravno s Slovenci, ko bi jih morala podpirati že v državnem interesu, kaj naj pričakujemo od nje še drugod. Tega pač ne bode nikdo trdil, da Ri-naldini v Trstu deluje proti volji višjih gospodov na Dunaju. Vse to pa ne bode naših poslancev pripravilo, da bi izstopili iz koalicije. Vedno bodo našli že kak izgovor, da so ostali v koaliciji.    Jedna   pridobitev   je že  imeno-
y
vanje gospoda Sukljeta dvornim svetnikom. Govori se tudi o nekem drugem koalicijskem poslancu, da bi rad prilezel v ministerstvo na kako boljše mesto, če bode le vlada marala usluge plačevati z dobrimi službami.
Položaj bi bil obupen, da se ne kaže, da se razmere kmalu preobrnejo proti volji gospodov koalirancev. Tudi to jih ne bode obdržalo, da so preprečili volilno reformo. Dopolnilne volitve povsod kažejo, da se bliža konec liberalni moči. Tudi konservativni pomagači niso več mogli pomagati liberalcem na noge. Nove volitve bodo pomele z liberalno stransko skoro popolnoma^ to že vedo v liberalnem taboru, pa tudi mnogo konservativcev ne bode več v zbor. Njih zveza z liberalci jim ni utrdila zaupanja pri volilcih. Prišli bodo novi možje v zbor, koalicija se bode razbila. Novi državni zbor bode izvršil, kar sedanji ne more in ne mara in naredil za zmirom konec sedanjemu neznosnemu stanju.