«S patološkim izzivanjem in trmo barto-lijanskega kova pa je treba enkrat prenehati. Prav bi bilo, da bi odgovorni državniki v Italiji poskrbeli, da se povzročitelji izzivanj iz Trsta odstranijo». Poštnina platana v gotovini Spedizlone ln abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 2. januarja 1954 ODGOVOR TREH ZAHODNIH VLAD NA ZADNJO SOVJETSKO NOTO Pristanek na sovjetski predlog da se konferenca štirih začne 25. t.m. Pred novo ofenzivo Hočiminhovih sil v Laosu? Opazovalci so mnenja, da pripravlja Hočiminh sunek proti Luang Parabangu in l/ientiane proti sklenitvi nenapadalnega pakta z Indijo, ker je mnenja, da bi ta pakt pomenil ^postavljati voz pred volove«. Vsekakor je izrazil prepričanje, da se nasprotja med Indijo in Pakistanom lahko prijateljsko, pravično in častno rešijo. Glede nedavnih izjav, ki jih je v Washingtonu podal demokratični predstavnik Cel-lers o lahkoti, s katero bi Rusi ali Kitajci utegnili zavzeti Indijski polotok, je Ali izjavil, da je odločno prepričan, da bi se napadalec znašel pred «trdnim granitom«. HANOI, 1. — Francoski vrhovni poveljnik v Indokini general Navarre je v svoji novoletni poslanici vojakom izjavil, da bo borba v prihodnjih šestih mesecih trda. da pa lahko z zaupanjem pričakujejo zmago do poletja. Hočiminhov radio pa je danes poudarjal, da je ((ljudska armada za osvoboditev Laosa osvobodila obširno področje, ki se od Takheka razprostira 120 km proti severu in 80 km proti jugu«. Radio je dodal, da so na tem področju važna ležišča kositra, ki jih izkoriščajo Francozi.. V pooblaščenih vojaških krogih izjavljajo, da je poldruga divizija dobro opremljenih Hočiminhovih čet razvrščena na gričih severnozahodne.ga Tonkina pripravljena na začetek ofenzive preti Laosu. Vojaški opazovalci menijo, da je namen Hočiminhovih čet napasti in ogrožati Luang Pra-bang. kjer je kraljevo bivališče, in Vientiane, ki je upravna prestolnica in sedež laoške vlade. Isti opazovalci so mnenja. da bo prihodnji napad mnogo važnejši od zadnje ofenzive. Središče vojaške dejavnosti se je torej premaknilo proti Laosu. Francosko poveljstvo javlja, da so bili severno od Muong Khua 150 km severno-vzhodno od Luang Prabanga srditi boji. pri čemer so bili nekateri Hočiminhovi oddelki prisiljeni umakniti se. Na tem področiu se je v zadnjem tednu povečalo delovanje gverilcev, Francosko poveljstvo je mnenja, da hoče Hočiminh s tem napraviti diverzantsko akcijo v trenutku, ko druge enote ogrožajo utrjeno taborišče Dien Bien Pu. LONDON, 1. — Zaradi slabega zdravja je konservativni poslanec Cranborne odklopil. Zaradi tega bodo morali v kratkem razpisati dodatne volitve tudi v •njegovem volilnem okrožju. Skupno bodo dodatne volitve v treh okrožjih, ker sta bila pred kratkim dva poslanca imenovana za pera. Mir in mednarodno sodelovanje je želja človeštva ob vstopa v novo leto Kako so širom sveto pozdravili prihod novega leta letne poslanice državnikov - Avstrija pričakuje v letu dokončno svobodo - Komentarji britanske*; KAIRO, I. — Voditelj levega krila britanske laburistične stranke Aneurin. Bevan si je danes ogleda! britanske vojaške naprave na področju Sueškega prekopa, nocoj pa je v prostorih indijskega poslaništva imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da upa, da bo prišlo do sporazuma med Anglijo in Egiptom o Sueškem prekopu, in da se sedanje tež-koče ne zdijo nepremagljive. Dejal je tudi. da ni proti vojaškim oporiščem, seveda, če država, kjer so ta oporišča, ni proti temu «Z druge strani pa ima Zahod pravico zahtevati take vojaške olajšave, kakor dela Sovjeteka zveza s svojimi sosednimi državami«, je dodal Bevan. AUGUSTA, 1. — Eisenhotver se je danes razgovairja! s skupino vladnih funkcionarjev, ki so sinoči prišli z letalom iz VVaehingtona v Augusto. Raz-govarjali so se o poslanici o položaju v državi, ki jo bo predsednik prebral 7. januarja v kongresu. DOVOLJ patološkega pan — bi moral imeti vsaj toliko najelementarnejšcga čuta za oliko (ko ga nima za elementarne človeške pravi* ce), da bi se potrudil vsaj razumeti jezik dobre tretjine svojih občanov. V svojem, uradu, v svoji službeni doli. nosti naj začne s sporazum/e-vanjem, ki ga je doslej n«* domeščal s louiriističniroi izbruhi nacionalne mržnje in javno v občinskem svetu po-šiljal Slovence, naj gredo govorit svoj materni jezik na »altipiano*. Glede nasveta Jugoslovanom da ne bodo mogli obraniti svoje dežele brez »iskrenega oseminštiridesetmilijon-skega prijatelja, ki je pripravljen na vse solidarnosti», pa tudi Bartoli dobro ve, da tega «prijatelja* vsaj doslej — razen častnih izjem — nismo poznali drugače kot po londonskih tajnih in javnik sporazumih, po pohodih in. ubijanjih. Zato si od njega — če že njegovi bartolijan-ski državniki nočejo prijateljstva— ne želimo nrvpega. kot da preneha s politiko pripravljanja novih osvajal' ni h pohodov. Strinjamo pa se z Bartoli-jem, da je italijanska vzhodna meja «absurdna* in «nc-naravna*. Tako je. In takšna bo ostala, dokler bo rezala v živo strnjeno slovensko narodnostno ozemlje, to je, dokler ne bo pomaknjena tja, kjer je na etnografskem zemljevidu člana Bartolijepe «Giunte» začrtana narodnostna meja med Slovenci in Italijani. To pa je pri Čedadu in Tarčentu. S patološkim izzivanjem in trmo bartolijanskega kopa pa je treba enkrat prenehati, Prav bi bilo ,da bi odgovorni državniki v Italiji poskrbeli, da se povzročitelji izzivanj iz Trsta odstranijo. Ta patološko trmo so namreč opazili tudi še mnogi v ire» dentističnem taboru. Bartoli je tudi v svojem novoletnem »voščilu* še enkrat dokazal, da ne more iz svoje kože. Za razliko od svojih dosedanjih izjav o «mučeništvu* Istre si je tokrat izmislil »znanstvena preganjanja» v coni B. Spričo besede «giustizia». ki je kar mrgoli v vsakem stavku županovega voščila, pa se bo vsak Slovenec, vsak antifašist spomnil tiste «rimske pravičen, ki je označena v naši zgodovini z ubijanjem, ropanjem, požiganjem, ječami in konfinacijami. Ta egiu-stizian je zanj Rim in rimska in beneška ugrandezzau, ki da so jo spoznale jadranske obale v svoji zgodovini-Da, preveč so jo spoznale in si je zalo ne želijo več. A govoriti danes o tej «pran-dezzi« Rima ter v isti sapi hinavsko golčati o sragione-vole accordo con il popolo vicino* »n to ljudstvo pozvati, naj pozabi na Dolino, Zgonik in Nabrežino zavoljo Kopra, Izole in Pirana, obre-gati se ob «mozaik narodov* in jih učiti, kaj smejo in ne smejo glede Trsta v imenu oseminštiridesetmilijon-skega naroda itd.. pomeni danes provocirati pomeni vztrajati v zaletavanju z glavo v zid, pomeni nadaljevati novembrski poskus, ki se je končal v krvi. Lahko trdimo, da so vsi dogodki v Trstu po 8. oktobru dokazali, da Trst noče Bartolije ve Italije in njene »svobode*. ki je zanj najbolj črna možnost. Bartoli pa naj bi imel toliko občutka sramu, da bi že enkrat molčal o «sporazumevanju med narodi*. On k sre. či nima vsaj formalno nobene besede v ostalih petih naših občinah, toda v tržaški — ko je že z glasovi, ki so mu jih s krivičnim zakonom o volilnih imenikih poskrbeli tisti Angleži, ki jih imenuje tperfidne* itd., postal žu- PRIMORSKI DNEVNIK 2. januarja 1954 M-(»II\WKI imEVI Na današnji dan so bili leta 1942 boji gorenjskih partizanov z Nemci. DANES, sobota 2. januarja Makarij, Zlatan Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 13.54. JUTRI, nedelja 3. januarja Genovefa, Slavomir PREUSMERITEV AVSTRIJSKEGA TRANZITA NA SEVERNA PRISTANIŠČA ZAKADI POLITIČNEGA ŠPEKDLAKTSTTA izgublja tržaško pristanišče kliente Neposredni vzroki: birokratski italijanski sistem pristaniških tarif; politično ignoriranje Južne železnice; pomanjkanje zadostnih rednih pomorskih prog in mornarice Trst postopoma izgublja svojega najvažnejšega klienta — Avstrijo. Mnogokrat smo že objavili statistične podatke, ki dokazujejo to trditev, ker številke jasno govore o zelo resnem padcu tržaškega tranzitnega prometa. Ta padec pa je najbolj občuten ravno pri Avstriji. 1952 leta je šlo 64 odst. avstrijskega izvoza ali uvoza iz prekomorskih de. žel skozi Trst in le 32 odstotkov skozi nemška pristanišča. Za lani ne razpolagamo s podatki za celo leto vendar lahko dobimo zelo točno sliko, če primerjamo samo podatke za prvega pol leta. Od januarja do junija je šlo od celokupnega avstrijskega uvoza in izvoza, usmerjenega v prekomorske dežele skozi Trst le še 40 odstotkov. Avstrijski promet s Trstom je tako 1952. leta dosegel 1,82 milijona ton, lani pa v pol leta le 0,7 milijona ton. Iz teh številk je jasno razvidno, da je avstrij-, ski promet močno padel, ih moramo upoštevati, da je padel v letu dni promet tržaškega pristanišča za okrog triče-trt milijona ton in da gre skoro ves ta padec na račun Avstrijcev. Istočasno ko se niža avstrijski promet s Trstom pa raste promet proti Hamburgu, Bremenu in ostalim severnim pristaniščem. Pa tudi obseg avstrijskega uvoza in izvoza stalno raste Vsa ta dejstva govore, da so se Avstrijci počasi naveličali pritoževati nad Trstom in so ubrali tiste poti, kjer znajo bolje ravnati in kjer ne zadevajo na tolike težave. Celo «Giornale di Trieste« je bil prisiljen priznati, da je eden izmed odločilnih vzrokov za to žalostno stanje v tem, da ima na primer Bremen dva delovna turnusa brez povišanja tarif, da so tam tarifne postavke izredno enostavne in vedno enake brez vsakih posebnih doplačil, katerih v Trstu kar mrgoli, tako da lahko v nemškem pristanišču špediter vnaprej popolnoma točno izračuna, koliko bo plačal na koncu operacije. Končno in to je najvažnejše, najvažnejša konkurenčna pristanišča imajo izredno veliko število rednih pomorskih prog, saj jih ima na primer Hamburg že 14 več kot pred vojno. Številne izjave odgovornih osebnosti in razna poročila iz Hamburga govore o tem, da nameravajo Avstrijci močno okrepiti promet skozi to pristanišče. Poleg tega pa gre nemška gospodarska politika v isto smer in si Nemčija skuša na vsak način zagotoviti tranzitni promet Nemci so šli tukaj tako daleč, da so ustanovili posebne devizne o-lajšave za blago, katerega nemški trgovci kupujejo ali prodajajo za tranzit. Te olajšave so enake kot za trgovce, ki kupujejo blago za Nemčijo. Banke bodo tako dale trgovcem devize za nakup bla-ga v neki tuji deželi, nemški špediter bo nato to blago poslal skozi Nemčijo v tranzitu v tretjo deželo in poravnal bančni kredit v valuti končnega kupca. To so izredno velike gospodarske ugodnosti in ni dvoma, da bodo močno pospešile tranzitno trgovino Avstrije skozi nemška pristanišča. Ob tako ostri konkurenčni ofenzivi severnih pristanišč bi se moral Trst resno zganiti, ker bo drugače prepozno, V gospodarstvu pač velja rek, da je klienta lahko izgubiti, zelo težko pa ga je spet pridobiti. Eo dolgem oklevanju bi bilo treba vendar končno rešiti vprašanje pristaniških tarif. Ni bilo gospodarske manifestacije, tiskovne konference, velesejma itd., da ne bi Avstrijci izrabili prilike in protestirali proti kaosu, ki vlada v tem pogledu v tržaškem pristanišču, kjer je tarifni sistem kopija italijanskega. Ta kaos je treba dokončno in odločno pregnati in uvesti enotne tarife, v katere bodo že vnaprej vključene vse številne postavke Polovično urejevanje tarifnih postavk, katerega so napravili še poleti, je nezadostno in ne vzdr. ži konkurence. Tržaški gospodarski krogi bi morali končno enkrat povedati resnico o železniških zvezah. V pristanišču niso nikaka Skrivnost metode, zaradi katerih gre promet skoro izključno po italijanski železnici. To tud; ni čudno, saj upravljajo pristanišče in železnice rimski uradniki. Dokončna obnovitev prometa po Južni železnici, za kar kažejo Avstrijci in Jugoslovani izredno zanimanje, o FomorščaKi bivše a.o. mornarice zahtevajo rešitev vprašanja pokojnin Vprašanje pokojnin pomorščakov, ki so služili na bivših avstro-o grških trgovskih ladjah, kljub vsem protestom še vedno ni rešeno. Kot smo že pisali, so ti pomorščaki zahtevali, da bi lahko doplačali prispevke za pokojnine za tista leta, ko so bili zaposleni na avstro-ogrskih ladjah, s čimer bi seveda dobili pravico do višjih pokojnin. Razen tega pa so tudi zahtevali. da jim priznajo službena leta za službo, opravljeno na vojnih ali militariziranih ladjah ter da jim za pokojnine ta leta štejejo za dvojna, kakor je to veljalo za italijanske pomorščake. Razredni sindikati so svoj čas poslali te zahteve italijanskemu ministrstvu za trgovsko mornarico, To minist*. stvo je sindikatom odgovorilo, da bi se dalo to vprašanje rešiti. Kasneje je ministrstvo še enkrat pisalo, da stvar proučuje, da pa je treba izpopolniti zakon od 25. julija 1952. s tem je ministrstvo vsaj pristalo na to, da je treba izenačiti pokojnine pomorščakov bivše avstro-ogr-ske mornarice s pomorščaki italijanske mornarice. To pa ni dovolj, kajti vprašanje je treba tudi rešiti, ker več sto pomorščakov živi v slabih življenjskih razmerah zaradi nizkih pokojnin. Zato bi bila dolžnost vseh sindikalnih organizacij ter Zveze italijanskih pomorščakov, da podprejo akcijo Razrednih sindikatov. Glavni odbor Zveze vojnih invalidov NOV vošči vsem svojim članom in sotrudnikom srečno in uspehov polno novo leto. PODATKI IZ POROČILA OBČNEGA ZBORA DRUŽBE Državni holding «Finmare» duši tržaško pomorstvo Nove ladje grajene za «Tržaški L!oyd» se registrirajo v Genovi in nima Trst od njih skoraj nobene koristi Iz poročila, ki je bilo podano na zadnjem občnem zboru družbe »Finmare« (So-cieta finanziaria marittima) navajamo nekaj zanimivih podatkov. Ti zadevajo tudi tržaško pomorstvo, ker je glavna tržaška plovna družba ((Tržaški L,loyd» pod nadzorstvom tega italijanskega državnega holdinga s sedežem v Rimu. Po mirovni pogodbi bi se ((Tržaški Lloyd» že davno moral ločiti od Rima in zopet postati res neodvisno tržaško podjetje, toda do tega ni prišlo zaradi anglo-ame-riške politike nasproti Italiji. Zaradi tega se «Tržaški Lloyd» ne more razmahniti in deluje samo v okviru, ki mu ga je postavila rimska vlada sporazumno z velikimi italijanskimi plovnimi družbami. ((Finmare# ima delniško glavnico 18 milijard lir. Dobiček družbe v preteklem poslovnem letu, ki se je zaključilo 30 junija 1953 znaša 1.230.631.747 lir Družba bo izplačala dividendo 6.50 odst., oziroma 30.50 lir za vsako delnico. Po preteklem poslovnem letu so njene ladje prevozile nad 1 milijon potnikov (prejšnje leto 834.000); umazani dohodki so dosegli skoraj 55 milijard (48 milijard 500 milijonov). Na dan 30. junija 1953 je »Finmare«, ki so ji podrejene poleg ((Tržaškega Lloy-da» še italijanske družbe «Ita-lia» (Genova), «Adriatica» (Benetke) in «Tirrenia» (Neapelj) imela 85 ladij s skupno tonažo 584.445 ton. Od tega je 25 ladij s tonažo 250.549 starih izpod 5 let, 28 (151.000 ton) med 5 in 10 leti. Poročilo pravi, da bo z dograditvijo še nekaterih ladij, ki so v gradnji, zaključen prvi povojni program, ki obsega graditev 22 ladij s tonažo 250.000 ton. V tržaških ladjedelnicah gradijo za »račun Tržaškega Lloyda» 2 motorni ladji s tonažo 5.300 ton (vsaka), ki jih bodo postavili na progo «med Italijo in Vzhodno Afriko (Kongo)«. Poročilo priznava, da te ladje gradijo po sporazumu med italijansko vlado in Zavezniško vojaško upravo v Trstu, se pravi da zanje prispeva poleg same družbe in italijanske vlade tudi anglo-ameriška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja, Kljub temu se nove ladje ((Tržaškega Lloyda» registrirajo v Genovi, Preteklo poslovno leto je «B’inmare» postavila na proge 10 novih enot, med temi «Andrea Doria* (lastnina ge-noveške družbe #Italia») med Genovo in New Yorkom; podobna ladja «Cristoforo Co-lombo» bodo postavili na to progo junija 1954. Med prvovrstnimi ladjami, ki so bile postavljene na razne proge, navaja poročilo tudi nove ladje «Tržaškega Lloyda». in sicer ladje «Europa» in «Afri-ca» ter «Victoria» in «Asia», s katerima je bila obnovljena proga z Daljnim vzhodom. Beneška družba ((Adriatica« je pomnožila svoje ladjevje z «Enotrijo», ki je enaka «Mes-sapijio. (Iz »Gospodarstva«}. čemer pa zaradi političnega špekulantstva uradni Trst noče nič slišati kljub temu, da bi rešitev tega vprašanja Trstu izredno koristila in bi pomenila znaten uspeh ter bi v veliki meri približala avstrijsko zaledje Trstu in tako one. mogočila nemško konkurenco. Najbolj brezupno pa je vprašanje tržaške mornarice. Trst je že zamudil dobro priložnost in lahko sedaj samo še obžaluje izgubljeno priliko, Američani so dali Trstu izredno visoko pomoč za gradnjo ladij. Tržaški »italianissimi# pa so to pomoč v obliki novih modernih ladij poslali ((ljubeči materi domovini«. V pristaniškem registru je vpisanih tako malo ladij, da ne predstavljajo resen gospodarski faktor niti po številu na teh ladjah zaposlenih mornarjev, še manj pa lahko pripomorejo kj rešitvi perečega vprašanja pomorskih zvez Pa vendar bi se tudi tu lahko napravilo še mnogo, če bi se skušalo pritegniti čim več tujih pomorskih družb in omogočiti Avstrijcem, Švicarjem in drugim, da bi izbrali Trst za sedeže mornarice, katere nameravajo graditi. Primer s Panamo sicer vsem smrdi, vendar bi se na podobni osnovi lahko napravilo marsikai koristnega brez umazanih špekulacij. Vsa ta vedno bolj pereča vprašanja pa je žal nemogoče rešiti, če ne postane tržaško pristanišče bolj samostojno in če ne bo mogel Trst sam odločati o svoji usodi. ttj&dok litim p%i ifu. Jakobu «Dedele Mraz» je bil letos res zelo agilen. Napotil se je skoraj v vse naše vasi in mestne okraje, zbral okrog sebe ves otroški svet in mu poleg pametne besede in prijetne zabave razdelil tudi tradicionalna darila. Veselje in radost otrok sta bili povsod veliki. Kar poglejte te malčke, zbrane v res velikem šteuilu v dvoranici v Ul. Montecchi, kako jim žare oči med lutkovno predstavo, ki jo je zanje pripravil «Dedek Mrazv, Mrzel uvod v novo leto Kljub itevilnim voščilom za najboljše, bi se lahko že na prvi dan novega leta pošteno pritožili Zmeren veter, ki je pihal na Silvestrovo se je namreč v noči na 1. stalno stopnjeval, tako da se je proti jutru, ko so se razhajali številni praznovalci Novega leta, razrastel v pravcato bur-jo, kakršne v tokratni zimi šc nismo imeli Višek je dosegla burja včeraj popoldan prati večeru in v pozni noči, ko je od časa do časa pihala s hitrostjo do 100 in tudi več kilometrov na uro. Popolnoma jasno, da so bile mestne ulice zaradi tega dokaj prazne, toliko bolj pa so bili zato seveda polni razni lokali kot kavarne, bari in kinematografi. Termometer je v mestu zdrk. nil na 1 stopinjo in še manj, v zgornji tržaški okolici pa celo pod ničlo. (Edini, ki je imel visoko temperaturo je bil, kot vse kaže naš župan. Drugače si je namreč težko razlagati njegovo novoletno voščilo meščanom). PLANINSKI PLES 16.1. 1954 NEUMESTNO SAMOHVALISANJC. OBČINSKI UPRAVE JAVNA DELA PRI SV. JAKOBU še zdaleč ne odgovarjajo potrebam Številne ulice v tem mestnem predelu so še vedno brez zadostne razsvetljave in s slabim cestiščem - Pomanjkljivosti pri obnavljanju Istrske ulice Pred dnevi smo objavili po-[nega značaja, da je ustanova ročilo podžupana Visintina, ki v občinskem odboru odgovarja tudi za javna dela, v katerem je hotel dokazati, kako občinska uprava skrbi za delavski okraj Sv. Jakob. V tem poročilu so združena vsa dela, ki jih je občinska uprava napravila v zadnjih letih, dela, ki so v teku in dela v načrtu. Poročilo podžupana je bilo namenjeno predvsem prebivalcem tega mestnega okraja, ki že vsa povojna leta zahtevajo od občine večjo pozornost potrebam Sv. Jakoba. Ze večkrat smo v našem listu ugotovili, da de-mokrščanska občinska uprava skrbi predvsem za tiste mestne okraje, kjer živijo v večini bogatejši ljudje, da so bila v poslednjih letih izvedena dela, ki niso bila nuj- SILVESTROVA J.N NUTOLKTNfl CBMfl H H OMIKA Zagonetka z avtom znamke fiat 15710 Avto pod cesto toda brez voznika in brez dokumentov Zagonetna nesreča se je dogodila na cesti blizu Padrič Tiskovni urad civilne policije je javil, da se je na Silvestrovo, od polnoči do 8. ure 1. 1954, zgodilo 6 prometnih nesreč, od katerih 3 z ranjenci, 3 pa samo s poškodbami vozil. Da bo na Silvestrov večer in Novo leto več prometnih in drugih nesreč je lahko vsakdo pričakoval, nihče pa ni mislil, da jih bo toliko. Pri Bdečem križu so imeli te dni polne roke dela, prav tako pa tudi prometna policija, ki je bila stalno naokrog zaradi prometnih nesreč in kraje avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Pravijo, da so na Silvestrovo neznanci odpeljali kar 20 prometnih vozil, motorjev in avtomobilov in se z njimi vozili, dokler je bilo bencina, nato pa so jih pustili na cestah pri Miramaru, Sv. Ivanu, na cesti proti Bazovici in tako dalje. Zaskrbljeni lastniki, ki jim je bil na ta način pokvarjen večer, so seveda takoj obvestili policijo, ki je poleg drugega dela morala iskati še ta vozila in jih vračala njihovim lastnikom. Prav gotovo je najbolj zanimiva, obenem pa tudi zagonetna nesreča, ki se je pripetila na cesti pri Padričah. Ko se je včeraj ob šestih zjutraj peljal z lambretto 22-letni Luciano Malalan iz Trebč 65 po avtocesti proti Padričam in bil že blizu vasi, ga je prehitel avto FIAT 1100 z evidenčno tablico TS 15710, toda takoj, po nekaj metrih je najprej krenil na levo stran ceste, nato na desno. podrl drevesce ob cesti in se zvrnil v dolinico ob cesti. Malalan je takoj pohitel, da bi pomagal ponesrečencu, a v avtomobilu ni bilo žive duše, niti v bližini čeprav je iskal vse naokrog in klical. Zaskrbljen je takoj pohitel s svojim vozilom na poveljstvo policije na Opčine ter tam povedal, kar je videl. Organi javne varnosti so takoj odšli na omenjeni kraj, preiskali vse naokrog, pa tudi oni niso našli nikogar. V avtomobilu ni bilo nobenih dokumentov, nobene sledi nikjer naokoli. Avto je zelo poškodovan in so ga odpeljali v garažo policije v Trstu. Kako je prišlo do nesreče in zakaj pravzaprav gre, še nihče ne ve. Kar je povedal Malalan na policiji se zdi skoraj neverjetno. Kdo bi namreč mogel tako naglo skočiti iz avtomobila in izginiti? In zakaj? Čudno je tudi to. da se do sinoči ni še nihče javil kot lastnik omenjenega avtomobila. Vsaka ugibanja so odveč, vsaj dokler se ne bo izvedelo, čigav je pravzaprav avto. Tega pa včeraj ni bilo mogoče izvedeti, ker je bil zaradi praznika zaprt urad, kjer so registrirani avtomobili. Z vespe je padel Ob 2.25 so včeraj pripeljali v glavno bolnico 26-letnega mehanika Milana Guština iz Velikega Repna 26. Pri sprejemu v bolnico je izjavil, da je nerodno padel z vespe na cesti blizu proseške postaje. Ranil si je čelo, opraskal po obrazu :n pobil po ustnicah. Ima pretres možganov in se bo moral zdraviti dober mesec. 37-338 je nova telefonska številka uprave »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« v Ul. sv. Frančiška 20^111. 2 starca pod avtom V prvih jutranjih urah včeraj je 23-letni Flavio de Con-radi iz Drevoreda Miramare 58 šel z avtom fiat po Ul. Giulia proti Ul. Battisti. Istočasno pa je prečkal cesto 71-letni Enrico Rossi iz Ul. Luciani 4, vozač ga je povozil in starček si je pri padcu zlomil desno nogo in se pobil po kolenu. Morda bo o-zdravel v dveh ali treh tednih. Včeraj popoldne je 21-letni Gianfranco Cappone iz Ulice Giustmiano 8 podrl z avtom nekega pešca, ki je neprevidno prečkal cesto; pešca je sicer opazil, toda mislil je, da se mu bo izognil. Pritisnil je na zavore, toda kljub temu ga je z blatniki vrgel na tla. Ponesrečeni pešec je 80-letni Giuseppe Pezzicasi iz Ul. Laz-zaro 19, pobil se je po čelu in verjetno zlomil rebra. Ob skale v Sesljanu Ob 6.30 včeraj se je 26-letni Gracco Muratti iz Vidma peljal z avtom po obalni cesti iz Trsta proti Tržiču. Pri Sesljanu je zaradi nenadne slabosti zgubil oblast nad vozilom, ki je večkrat zadelo ob skale, ki se dvigajo nad cesto, nato pa se ustavilo. Muratti se je verjetno precej pobil, toda iz Tržiča, kamor ga je pripeljal v bolnico neki avto, ki je prispel za njim, niso podrobneje javili o poškodbah Murattijp. Avto pa je zelo poškodovan, SELAD, pri kateri ima tudi občinska uprava precej besede, saj je podžupan Visintin član vodstva SELAD, napravila vrsto trenutno nepotrebnih del. Pri tem naj omenimo težke milijone, ki so jih potrošili za otroško igrišče v Ulici sv. Mihaela, kjer so zgradili nekakšen monumentalen otroški park. Zakaj ne ne bi s temi milijoni raje izvedli res koristna javna dela, zakaj ne bi z njimi uredili slabe ulice in poti pri Sv. Jakobu, na Pončani in v drugih predmestnih okrajih? In vse tiste milijone, ki so jih potrošili za novo asfaltirano cesto od glavne obmorske ceste pri Cedasu proti gornji avtomobilski cesti, ki pelje na Kontovel? Ali ne bi bilo bolje, da bi vse te milijone uporabili drugje? Znano je, da je bila ta cesta napravljena vzpd£edno z zidanjem .nekaterih gosposkih vil. Poleg tega je ACEGAT takoj poskrbel tudi za javno električno razsvetljavo te nove ceste, ki služi samo nekaterim gospodom. Kako to, da so bili tako hitri pri zgradnji te nove ceste in pri napeljavi javne cestne električne razsvetljave in drugih uslug, ko je splošno znano, da so pri Sv, Jakobu in v drugih predmestjih cele ulice z neureje- naj bodo budni nad izvajanjem del po nekaterih zasebnih podjetjih, ki neupravičeno zavlačujejo naročena jim javna dela in ne izpolnjujejo pogodbenih obvez. Ta podjetja špekulirajo z delovno silo, zaposlujejo manj delavcev, kot bi jih lahko zaposlila, da se s tem izognejo večjim socialnim dajatvam. Lanski uspehi zavezniške čitalnice Zavezniško čitalnico v Ul. Trento je lani obiskalo okrog 90.000 oseb, kar pomeni 300 na dan. Med obiskovalci je bilo največ študentov, pa tudi pripadnikov svobodnih poklicev in delavcev. Čitalnica ima sedaj okrog 10.700 knjig, sprejema redno okrog 400 raznih revij in časopisov ter ima zanimivo zbirko gramofonskih plošč, ki šteje okrog 800 albumov in na stotine posameznih plošč. Letos je izposodila okrog 19 tisoč knjig. Delovanje zavezniške čitalnice je obsegalo tudi razna dru^a področja. Stalno je občinstvu na razpolago za razna pojasnila in proučevanje. Posredovala je pri kulturni izmenjavi s tujino ter prire- dila številne brezplačne te^ no in nezadostno električno J čaje angleščine v Avditoriju in pri raznih združenjih in SPREJETJE NOVEGA PRAVIČNEGA ZAKONA Tudi gospodinjske pomočnice bodo dobivale trinajsto plačo Razen rege bodo dobivale tudi odpravnino in dopuste rer se jim bo skrajšal delovni čas Gospodinjske pomočnice in sploh vse osebje, ki je v služ. bi pri tako imenovani gospodi, je bilo doslej v primeri z vsemi delovnimi strokami močno zapostavljeno. Posebno gospodinjske pomočnice so bile popolnoma prepuščene raznim muhavostim svojih gospodinj ter brez vsake socialne zaščite. Sele predlanskim se je njihov položaj nekoliko izboljšal, ko so dobile pravico do bolniškega zavarovanja, za katero morajo prispevati tudi gospodarji. V Trstu so bile pri tem najbolj prizadete ravno Slovenke in Furlanke, ki so predstavljale večino gospodinjskih pomočnic ali služkinj, kot so jih svoj čas imenovali. Sedaj pa se bo njihov položaj precej izboljšal. V rimskem parlamentu so končno sprejeli nov zakon o vsem gospodinjskem osebju, kamor se prištevajo razni služabniki, vrtnarji in seveda tudi gospodinjske pomočnice. Za sedaj je italijanski uradni list objavil zakon, po katerem pritiče temu osebju božična nagrada oziroma 13. plača. Pričakovati je, da bodo ta zakon raztegnili tudi na Trst, saj je že postal običaj, da se vsi zakoni raztegujejo na Trst. Omenjeni zakon, ki govori o izplačilu 13. plače, pa vsebuje še nekaj drugih določb. Predvsem deli vse osebje, ki je zaposleno pri domačem gospodinjstvu, v dve veliki skupini, to je v osebje, ki ima uradniški značaj in je trajno zaposleno, kot so domači učitelji, otroške varuhinje, spremljevalke, bolničarke, dojilje, gardaroberke, sobarice itd., v drugo skupino pa spadajo gospodinjske pomočnice, ki opravljajo vsa dela na splošno. Po tem zakonu se bodo znatno izboljšali delovni pogoji vsega tega osebja. Osebje, ki ima uradniški značaj, bo delalo samo 48 ur na teden ter bo' vzeto stalno na delo po določeni preizkusni dobi. Same gospodinjske pomočnice, ki spadajo v drugo skupino, pa bodo delale po 10 ur na dan, ali povprečno 60 ur na teden Posebne določbe bodo razsvetljavo, da je še mnogo ulic, ki čakajo že leta in leta na obnovitev cestišča? Vsa ta vprašanja se danes postavljajo občinski upravi, ki skuša z enim demagoškim poročilom zadostiti zahtevam in protestom prebivalstva ne samo Sv. Jakoba, ampak vseh predmestnih okrajev. Glede del pri Sv. Jakobu pa moramo še enkrat opomniti, da so bila ta dela vedno pomanjkljiva in da so se tista dela, ki so se začela vlekla v nedogled. Vzemimo samo primer obnavljanja Istrske ulice. Ta dela so se po dolgem odlašanju začela proti koncu poletja, namesto da bi se začela že v pomladanskih mesecih, kot je bilo to dolgo prej sporočeno. Toda delo je šlo tako počasi, da so do zime končali le prvi del, ki gre od začetka ulice do Industrijske ulice. Drugi del pa, od Industrijske ulice do Trga Pestalozzi, so začeli delati v polnem zimskem času. Sedaj so z mehaničnimi napravami razrili ves del ceste, ki jo nameravajo obnoviti in tako razrita predstavlja nevarnost za vse prebivalce in predvsem za otroke. Prvo deževje je jarke skoraj napolnilo, tako da so bili prehodi skoraj nemogoči. Zasilni leseni mostiči pa so tako površno izdelani, da so za pešce skrajno nevarni. Prebivalstvo Sv. Jakoba je zaskrbljeno zaradi takšnega stanja osrednjega dela ulice tudi zaradi svojih otrok, ki hodijo v šolo. Znano je, da je prav na tem delu ulice glavna osnovna šola, v katero zahaja večina otrok. Razrita cesta in razriti pločniki, negotovi začasni leseni mostiči in razmetano kamenje predstavljajo za otroke osnovnih šol veliko nevarnost, posebno še se. daj v zimskih mesecih, ko piha burja in ko so v deževnih dneh tla zelo spolzka. Toda vse pritožbe so zaman, ker je nemogoče pričakovati, da bo podjetje v zimskih vremenskih neprilikah lahko dela zaključilo v najkrajšem času Treba bo čakati prve pomladanske mesece in šele tedaj, če bodo z deli pohiteli, jih bodo lahko v zadovoljstvo vseh tudi končali. Zato je zaman vsako hvalisanje demokrščanske občinske uprave za skrb za predmestne okraje in predvsem za skrb delavskega okraja Sv. Jakoba. Občinski upravitelji bi se morali zavedati, da jim položaj nalaga dolžnosti do vsega prebivalstva ne glede na socialni položaj, da bi morali biti delavski okraji* ki so bili do sedaj najbolj zapuščeni, prvi na vrsti pri obnovitvenih delih. Hkrati pa moramo ponovno opozoriti pristojne urade in ustanove, ustanovah. Nezavesten poleg vespe Ob 23.15 na Silvestrov večer so sprejeli v glavno bolnico na I, kirurški oddelek 23-letnega Josipa Žužka iz Mavhinj št. 16. Našli so ga nezavestnega na cesti pri Pra. protu, blizu njega pa vespo. Verjetno je Žužek zletel z motorja, a vzroki niso še znani, ker ne govori. Pobil se je po čelu in bradi in ima močan pretres možganov. — Zdravniki pravijo, da bo ozdravel v 30-40 dneh. Protest delavcev CRDA proti slabemu obedu v menzi Delavstvo v ladjedelnici Sv. Marka ni imelo veselih' praznikov. Izjave predsednika CRDA inž. Smeraldija o slabih perspektivah za nova naročila ter posredni namig o možnosti novih odpustov sta povzročila veliko zaskrbljenost, Da se je poslabšal položaj v primeri z lanskim letom, priča tudi dogodek' z menzo, ki se je pripetil na zadnji dan starega leta. Prejšnja leta je ravnateljstvo poskrbelo za priboljšek v menzi dan pred božičem. Delavci so pričakovali, da jim bodo v menzi dali kaj boljšega tudi letos, toda zaman. Zato pa so bili prepričani, da bodo dobili priboljšek za Silvestrovo. Sli so v menzo, toda dali so jim samo krožnik «mineštre» z običajnim zeljem. Delavce je to tako ogorčilo, da so pustili kosila nedotaknjena ter so s tem napovedali nekako ((gladovno« stavko. veljale za izredno, prazniško in nočno delo. Novi zakon določa tudi odpravnino v primeru odpusta, plačan letni dopust, dopust v primeru poroke itd. S tem so sindikalne organizacije dosegle precejšen uspeh, saj so njihoi^ zahteve prodrle. Položaj gospodinjskih pomočnic pa se bo izboljšal tudi že zaradi samega dejstva, da jih danes primanjkuje, ker prihajajo samo iz Furlanije in ne več s Krasa, Vipavske doline, Gornjega Posočja itd., kot se je dogajalo prej in ko je bilo zato mnogo veq ponudbe kakor povpraševanja po njih. Ravno zaradi tega ne morejo več go. spodarji groziti gospodinjskim pomočnicam stalno z odpustom ter jih izkoriščati in izsiljevati. Tako bodo imele tudi gospodinjske pomočnice delovno pogodbo, katero bosta morali obe strani spoštovati To, kar so gospodinjske pomočnice že takoj po osvoboditvi dosegle v novi Jugoslaviji, postaja tako vsaj delno stvarnost tudi pri nas. VRSTA RAZNIH VLOMOV IN TATVIN VLOMILCI IN ŽEPARJI za Novo leto marljivo na delu Vlomi v bar, trgovino, stanovanje in prodajalno Delavskih zadrug na Opčinah - Med kinopredslavo umaknjena denarnica Za Novo leto in te dni so bili tudi žeparji in tatovi marljivo na delu Naj omenimo le nekaj tatvin. V četrtek dopoldne je 40-letni Rudolf Perhavc iz Drevoreda D’An-hunzio 54 javil policiji, da so neznanci v noči od 30. na 31. decembra priili skozi stransko okno v njegov bar, ki ga ima na Reški cesti št 15, da so vse razmetali ter odnesli 30 000 lir v gotovini ter razpo pecivo in slaičice *v vrednosti 20.000 lir. * # * Guido Sbrizzi iz Skedenjske ulice 36 pa je javil policiji, da so neznanci vdrli v njegovo stanovanje in mu odnesli razno orodje, skobljenike, dleta itd. v skupni vrednosti 30.000 lir, ker so mu odnesli tudi razno perilo. * * * Lastnik trgov ipe «Mode Gianna» v Ul. S, Nicolo 21 je p*ijavil policiji, da so mu neznanci odnesli prejšnji večer iz izložbenega okna žensko svileno obleko in nekaj torbic v skupni vrednosti 120.000 lir. * * * Peter Mariani iz Mačkovelj 34 pa je prijavil policiji, da mu je neznanec izmaknil denarnico, v materi je imel 18.000 lir in zlato verižico, ko je prisostvoval predvajanju filma v kinodvorani «Armonia», Ko se je zavedel, da nima več denarnice, je začel gledati o-koli sebe, nato pa je stopil iz dvorane, da bi pokadil cigareto in je tedaj opazil, da je neka deklica našla njegovo denarnico, toda v njej ni bilo več denarja, niti zlate verižice. * * * Včeraj popoldne je upravitelj trgovine Delavskih zadrug na Opčinah, prijavil policiji, da so neznanci na Silvestrov večer vdrli skozi okno, ki gleda na vrt ter odnesli 10.540 lir v gotovini in raznih jestvin, klobas, olja in likerjev v skupni vrednosti 34.820 lir Med prevozom v bolnico umrl Ko je včeraj okrog 11. neki avto civilne policije šel po Ul Udine je službujoči podoficir zagledal iz avtomobila ob pločniku nekega priletnega človeka, kateremu je verjetno bilo slabo. Slo je za 62-letnega Franca Faletiča iz Ul. Udine 79. Mož se je verjetno vračal domov in ga je nenadoma prijela* slabost, Ker je bil v zelo slabem stanju je podoficir poklical Rdeči križ, toda ni bilo nobenega rešilnega avtomobila na razpolago in so zaradi tega pooblastili njega naj odpelje Faletiča v bolnico. Faletič pa je že med potjo izdihnil. Faletič je bil vojni invalid, pri sebi pa je imel le nekaj drobiža. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO V BAHKOVLJAH vljudno vabi Slane pevskega zbora, da se polnoštevilno udeležijo pogreba Antonije Prrtot, ki bo danes ob 15. uri. Trs* na kolesih Po zadnjih podatkih urada za vpisovanje motornih vozil je razvidno, da ima Trst 22.081 motornih vozil, in sicer: 7669 limuzin, 183 avtobusov, 2260 kamionov, 287 prikolic, 1933 motornih koles (motociklov), 8481 lahkih motornih koles (skuterjev), 1268 raznih motornih tovornikov. To je brez dvoma do sedaj rekordna številka motornih vozil v našem mestu. Toda številke nam kažejo, da so majhni motorčki zasedli prvo mesto, čeprav so zadnji prišli v promet. Podatki omenjenega urada nam tudi prikazujejo, da od vseh motornih vozil v mestu prevladujejo «Vespe«, ki jih je 4716, nato pridejo avtomobili «Topolino» (3512), »Lam-brette« (2371) itd. Po znamkah prevladuje FIAT, ki beleži 6263 motornih vozil. K vsem tem vozilom naj dodamo še vsa vozila ameriških in britanskih vojakov ter vozila ameriške ...in, britanske vojske, ki krožijo po ljnestu, pa bomo videli, da postajajo tržaške ulice že pretesne za vzdrževanje tako velikega prometa. Ugotovljeno je, da se je promet motornih vozil v zadnjih šestih letih skoraj pošestoril. Čedna «prijafelja» kmalu pred sodiščem V petek, 25. decembra, to je prav na božič, je pozno zvečer 46-letni Aldo Querel, iz Skednja, Ul. Soncini 51, popival z nekim svojim prijateljem v raznih gostilnah v Istrski ulici. Med potjo iz ene gostilne v drugo je zapazil, da sta jima sledila dva mladeniča. V zadnji gostilni sta t-e Querel in njegov prijatelj začela pogovarjati z mladeničena in sta jima celo ponudila vina. Vsi štirje so nato odšli iz gostilne, Querel pa je povabil «dva prijatelja« še na kavo, ko je njegov prijatelj že krenil proti domu. Toda med potjo sta nehvaležna mladeniča napadla Que_ rela, ga zavlekla na neko dvorišče in ga začela pretepati. Ko sta odšla se je Que-rel znašel na tleh, ves pobit, brez čevljev in denarnice, v kateri je imel 15.000 lir. Naslednje jutro je prijavil stvar policiji in se šel zdravit v glavno bolnico. Organi javne varnosti so po skrbni preiskavi prišli na sled napadalcem in prijeli 26. decembra 24-letnega Stellia Bi-siacchija iz Ul. Molin a Ven-to 45 in 26-letnega Angela Gherlizzo iz Ul. Gradi 1. Skra. ja sta oba vse tajila, ko pa so jima pokazali Querelove čevlje, ki so jih bili našli v Bisiacchijevem stanovanju ter okrvavljen plašč v stanovanju Gherlizze. sta priznala, da sta se mudila s Querelom, toda zaradi napada in čevljev sta metala krivdo drug na drugega. Oba pa sta zanikala tatvino. Zdaj so ju izročili sodnim oblastem in se bosta morala zagovarjati zaradi ropa in pretepa. Razna obvestita TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Jutri 3. t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: v torek 5. januarja 1954 ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Cankarjevo farso „7)o-(lu'fdanie u. Mini v sredo 6. januarja 1954 ob 15.30 in ob 20. uri v DOLINI Nušičevo komedijo ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes točno ob 20. uri bo premiera VVagnerjevega «Parsifala», veljavne za abonente parternih sedežev «A» in galerije «B». Dirigent Herbert Albert. V glavnih pojejo vlogah Bernd Aldenhoff, Marta Moedl, Hermann Unde, Ludvvig VVeber in Alois Perner-storfer. Zbor je vadil dirigent Fanfami, režija Carlo Piecinato. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH izraža iskreno sožalje družini Pertotov i ob smrti nepozabne matere ANTONIJE. Rossetti. 15.30: »Rimske počitnice« G. Pe-ek, A. Hepburn. Excelsior. 16.00: «Afriški zaklad«, H. Bogart, J. Jones, G. Lollo-bnigida. Nazionale. 15.30: «Rimske počitnice«, G. Pečk, A. Hepburn. FilOdrammatico. 16.00: ((Škotski knez«, E. Flynn. Arcobaleno. 16.00: «Kruh, ljube*, zen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigida. Astra Rojan. 16.00: »Saloma«, R. Hayworth, S. Grainger. Auditorium. 15.30: «Quo vadiš?«, R. Taylor, D. Kerr. Cristallo. (Trg Perugino) Danes ob 16. uri otvoritev s filmom: «Morje izgubljenih ladij«, J. Derek. W. Heindrix. Grattacieio. 16.00: »Cavalleria Ru-sticana«, A. Qu>inn. Kerima. Alabarda. 16.00: «Luisia;nski pustolovec«, T. Power, P. Laurie. Ariston. 16.00: »Vsako leto drugo dekle«, J. Canfield, R. Cummings Aurora. 16.00: »Kondorskl zaklad« C. VVilde, C. Smith. Armonia. 15.30: ((Indijska ljubimka«, J. Stevvart, J. Chandler. Garibaldi. 15.30: «Kidd, morski razbojnik«, C. Laughton, Abbott Itfeale. 16.00: «Odkar si moja«, M. Lanza. Impero. 16.00: «Moški, kakšni podleži«, YV. Chiari, A. Lualdi. Italia. 16.00: «Zbogom, lepa gospa« A. Arnova, A. Franciolli. Viale. 16.00: »El Tigre«, M. Rooney R. Preston. Kino cb morju. 16.00: ((Okrutno morje«. Mr L iao. 15.30: «Cena dolžnosti«, E. Parker, R. Taylor. Moderno. 1G.00: ((Konjenik samotne doline«. Savona. 15.00: »Krila v vetru«, E. VVilliams, B. Sullivan. Vittorio Vereto. 16.00: «Parada sijaja«, E. Pinza. R. Peters. Azzurro. 16.00: »Oprosti mi«, R. Vallone. Belvedere. 16.00: »Navijajmo skupaj«, E. VViHlams. Marconi. 16.00: «Vražia strelka«, B G.rable, Novo cine. 16.00: «Zelezna ljubica«, A. Ladd. Odeon. 16.00: ((Blagoglasno mesto« M. Fiore. Radio. 16.00: »Narednik Carver«, G. Montgomiery. SOBOTA, 2. januarja 1954. .U<*0»l,0VA\SKA COMA U S 11 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7,10 Jutranja glasba: 7.30 Pregled tiska; 14.15 Šport doma in po svetu; 14.40 Domači zvoki,-17.30 Zagorske, slavonske in makedonske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri in marsikaj vmes; 21.00 R. Wagner: Uvertura in glasba iz opere Tannhauiser; 21.30 Izbrano cveije z domače grede; 22.C0 Z mikrofonom po Primorski: Postojna; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. t it Kr it. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.15 Za vsakega nekaj; 14.C0 Richard Strauss: Tlll Eulenspiegel; 14.15 Kulturni! obzornik; 14.20 Razne jazz zasedbe; 15.00 Promenadni' koncert; 15.30 Lepe melodije in lepi glasovi; 16.00 Oddaja za naj-mlajSe; 16.30 Slovenski motivi: 17.00 Plesna glasba; 17.30 Fantazije in scherzi; 18.00 Koncert violinista Ljudevita Dobronyja; 18.20 Gotovac: Simfonični ples; 18.40 Vi'euxtemps: Koncert za violino in orkester; 19.00 Pogovor z ženo; 19.15 Priljubljene melodije; 20.05 Zbor Slovenske filharmonije; 20.30 Lahke melodije; 21.00 Malo za Salo - malo zares; 21.30 Pestra glasba; 22.00 Pestra operetna glasba; 22.30 Ravel: Valček; 22.44 Va. bilo na ples. T R IS T 1. 11.00 Partija trik-trak; 11.30 Simfonična glasba; 13.25 Operna glasba: 18.20 Koncert godbe CP; 21.10 Iz Andersenovih pripovedk. MLOVEHMA 327,1 m. 202,1 t, 212,4 m Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 8.00 Veseli domači napevi; 8.30 Spomini Radia Ljubljana ria leto 1953; 12.00 Opoldanski orkestralni spored; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Novi filmi: 13.10 Hrvatska narodna glasba; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Za pionirje: 30 veselih minut; 16.00 Popularen orkestralni koncert; 17.00 Radijska igra . Sneguljčica; 18.05 Pol ure narodnih napevov z javne oddaje Radia Ljubljana; 18.35 Richard Adinsel: Varšavski koncert: 19,30 Jugoslovanski operni solisti, ki so nastopali v letu 1953 v našem radiu. Čitatelji in naročniki! KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO LETO 1954. V ZNESKU 2A «.200 lir PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« PRIMORSKI DNEVNIK - 3 - 2. januar]* m OB .POŽIVITVI« PELLOVE VLADE Kje so temeljni vzroki italijanske notranje politične krize Lanski 7. junij velik udarec za italijansko Krščansko demokracijo - Bivši sopotniki sredinskih strank so se umaknili - Celo liberalci zahtevajo politiko, ki bi temeljila na bolj izrazitih so cialnih osnovah • Zakaj Pella ne da ostavke - Milijoni brezposelnih in njihova teža na sedanje razmere Italijanska notranja politika stopa v novo leto z zelo šepavimi koraki Kriza italijanske notranje politike ni stvar zadnjega časa, ampak se je začela že pred letom in t>*č in z udarcem, ki so ji ga prizadejale lanskoletne volitve 7. junija, se je ttvar že toliko poslabšala, da je postala dotedanja vodilna sila italijanske vladne politike — Krščanska demokracija ■— izolirana. Četudi si je Krščanska demokracija s svojim monopolom v parlamentu in s pomočjo svojih sopotnikov in sicer Saragatov ih social demokratov, liberalcev in republikancev priborila toliko opevani volilni zakon, ki naj bi ji zagotovil dokončno in neomajno oblast in ki je bil dejansko le navadna goljufija, je bil verjetno tudi ta zakon eden izmed vzrokov za ošibitev njenega položaja. Krščanska demokracija se je namreč s tem svojim postopkom razgalila tudi pred številnimi svojimi pristaši in si hkrati dokončno odtujila tudi dotedanje sopotnike socialdemokrate, liberalce in republikance. Sledila je nato dolga vladna kriza in v skrajnem poizkusu je končno prišel na površje Pella, ki je sestavil tako imenovano začasno ((vlado strokovnjakov« ali avlado koristolovcev)), kot so jo imenovali opozicionalci. Toda Pella se ni zadovoljil s svojo «začasnostjo». Svoji vladi ((strokovnjakov« je hotel dati tudi politično legitimacijo in zato je izrabil kot najbolj primerno priložnost ponovno poživitev tržaškega, vprašanja. Zaradi skrajnega nacionalizma in imperialističnih teženj, s katerimi je pre-zet dobesedno ves italijanski vodilni politični kader od skrajne desnice MSI do skrajne levice Togliattijevega in Nennijevega k ominformizma, je to vprašanje vsaj za trenutek prineslo Pelli nekako politično oporo tudi v njegovi notranji politiki, toda to le za kratko dobo. Italijanski vladni in tudi politični krogi sicer trde, da je tržaško vprašanje za Italijo življenjsko važno, toda to je le navaden izgovor ali bolje povedano navadno ((Potjeru. kinova vas,v ki naj tujim nepoučenim opazovalcem zakrije vse siromaštvo, socialno bedo in popolno neurejenost italijanske družbene ureditve. In ta sredstva, ki sicer za trenutek zaslepijo nepoučenega tujega opazovalca, in ki za trenutek omamijo tudi italijanskega človeka, ki _ža! še danes nosi breme fašistične vzgoje, izpuhtijo kmalu pred drugimi, skrajno perečimi vprašanji in predvsem pred vprašanjem kruha in dela. In to se je zgodilo tudi v tem primeru. O notranjih sporih v sami Krščanski demokraciji se je že večkrat govorilo, toda zadnje čase je ta spor prišel še posebno do izraza. Polemika, ki se je pred dnevi začela v najvišjih krogih Krščanske de. mokracije in same vlade in kateri so hoteli dati le nekak milejši, tako rekoč le formalni značaj, ni stvar zunanjosti, kot se to zatrjuje in skuša prikazati. Krščanska de- mokracija je gibanje, ki zajema ljudi vseh slojev prebivalstva in različnih političnih smeri. Desničarske struje Krščanske demokracije, ki so si. cer v veliki večini in pod neposrednim vplivom Vatikana, so morale v zadnjem času nujno priti v spor s tistimi silami iste stranke, katerim Pellovo usmerjanje v desno in snubljenje desnice prav gotovo ni po godu. V polemiki zadnjih dni se je sicer več govorilo o Pelli in De Caspe-riju, kakor pa o Gronchiju in Pastoreju, toda to je le zunanja plat. Bistvo spora pa sloni prav gotovo na tem, da tako Gronchi, ki je predstavnik zmernejših, recimo nekoliko levičarskih sil v Krščanski demokraciji, kakor tudi Pa-store, ki je najvišji predstavnik druge najmočnejše sindikalne organizacije v Italiji in ki je hkrati demokristjan, prav gotovo ne moreta sprejeti Pellove notranje politike, ki po nojevsko skuša riniti z glavo v pesek, da ne bi videl vseh težkih in perečih vprašanj, ki zajemajo vse italijansko gospodarstvo in predvsem še vprašanje italijanske brezposelnosti. Najbolj izraziti dokaz za | slednje sta bili tudi zadnji dve stavki in sicer stavka državnih uslužbencev in pozneje stavka italijanskega proletariata, kjer je na eni strani Pastore pozival državne uslužbence in proletariat na stavko, na drugi strani pa je vlada grozila državnim uslužbencem s posledicami, če bi se stavke udeležili. In kljub tem grožnjam je tudi stavka državnih uslužbencev popolnoma uspela. Drugi dokaz za to, da temelji italijanska notranja vladna kriza vprav na teh sporih socialnega značaja, so rezultati Pallovih posvetovanj z voditelji nekdanjih sopot-niških strank Saragatom Vil-Iabruno in s predstavniki republikancevi. Ce. bi se dalo Saragatu prisoditi nekoliko socialističnih tendenc, se voditelju liberalcev Villabruni prav gotovo ne more pripisati neka izrazita revolucionarnost ali vsaj kaka večja socialistična borbenost. In vendar je tudi Vil-labruna sam — po sestanku s Pello — izjavil novinarjem, da liberalci ne nameravajo sodelovati v vladi s Krščansko demokracijo in Pello in da je sedaj skrajno potrebna MOSKOVSKA IGRA MED ŽIDI IN ARABCI ^ SOVJETSKA ZVEZA IN BLIŽNJI VZHOD V. .J Nedoslednost moskovske politike nasproti 'lurčiji ■ Kljub vsem obljubam so Dardanelske ožine še vedno v moskovskih računih - Dvojna igra glede ustanovitve nove izraelske države ■ Krajevna nasprotja, ki jih je Kremelj znal vedno seveda sebi v prid izkoristiti Zapadnega sveta se je lotila prava manija izbiranja najrazličnejših lepotic ali rais, kakor jih on* imenujejo. V tej maniji, kj jo drugače ne moremo imenovati, prav gotovo prednjačijo ZDA, toda tudi sosedna republika Italija si nima kaj očitati glede tega. Na sliki vidimo lanskoletno mis Italije in Evrope Eloiso Gianni kako pripenja zmagoslavni trak novi filmski iizvezdi» Nadiji Bianchi, kj je bila pred dnevi izvoljena v Cortini d'Ampezzo za novo «mis filma«. Ni kaj reči, marsikatero dekle, ki se smatra za količka) lepo, sanja o podobnem traku, ki naj bi ji odprl vrata v lepše ali vsaj udobnejše življenje in doslej se je tudi marsikateri ta sen uresničil, toda na žalost je «mnogo poklicanih in le malo izvoljenih#. nova notranja politika, ki bi temeljila na* reševanju perečih socialnih problemov, ki morijo ne samo množice italijanskega proletariata, ampak celotno italijansko gospodarstvo. V tem intervjuju je bilo govora tudi o fiskalnih problemih v Italiji in sicer o sto in celo več milijardah lir, ki jih italijanski kapitalisti kot davkoplačevalci niso prijavili in zato niti plačali. Posebno slednje je dovolj izrazita legitimacija za sedanjo ■ družbeno \ireditev in še posebej za vladno politiko. Kar se pa tiče italijanskih republikancev je — vsaj za sedaj — še vedno razumljivo, da ne morejo pristati na sodelovanje v isti vladi, ki se dobrika monarhistom in celo fašistom, saj se je ta stranka, če že ne rodila, vsaj obnovila v izgnanstvu v času fašizma in zaradi tega prav gotovo ne more sodelovati s fašisti ali njihovimi prijatelji. Ko smo tako dali kratek oris zunanjih, vidnih oblik in znakov spora, poglejmo sedaj za bistvene vzroke v podrobnosti. Po italijanskih uradnih statističnih podatkih ima Italija danes le 1,300-000 brezposelnih. Toda to je statistika, ki se nanaša na podatke odnosno na stanje iz konca leta 1951, to se pravi pred dvema letoma. Danes pa se govori v Italiji že o 2 milijonih brezposelnih, Toda v to število so zajeti le oni brezposelni, ki so zares stoodstotno brez dela. Ce pa k tema 2 milijonoma stoodstotnih brezposelnih prištejemo še najmanj 2 milijona italijanske delovne sile, ki je zaposlena manj kot eno tretjino delovne dobe na leto — podatki so iz istega u-radnega vira — dobimo porazno številko 4 milijonov ljudi brez kruha in dela, kajti štirje meseci dela v letu prav gotovo niso nikaka normalnost še manj pa zagotovitev primernega življenja, ln te številke, ta dejstva so pravzaprav pravi vzrok sedanje politične krize. Da bi pa bila slika popolnejša, moramo h temu dodati še porazno dejstvo, da nimamo na vidiku nikakih lepših in obe-tajojočih izgledov. Ravno narobe! Dan za dnevom se v Italiji zapre kaka tovarna, ki tako vrže na ulico nove tisoče brezposelnih ali pa vsaj odpusti vetje število delavcev, ki pomnožijo že itak prevelika kardela brezposelnih. To so le skopa, kratka poročila in številke, ki pa povedo mnogo To so podatki, ki dovolj drastično prikažejo, kje so vzroki te trajne notra nje krize in posebno pa se danje pereče krize italijanske notranje politike, Po poročilih, ki jih zasl^du jemo vsak dan, Pella ne namerava podati ostavke in sprejeti morda sodelovanje tistih sil, ki bi njegovo vlado podkrepile. On namerava svojo vlado samo «poživiti». Zakaj se spušča Pella v te poizkuse, ne bomo tu obravnavali. Prav gotovo pa je temu vzrok dejstvo, da bi Krščanska demokracija, ki ji bo prav gotovo ponovno poverjen mandat za sestavo nove (Nadaljevanje na 4. strani) Bližnji vzhod je tisto področje, ki vzbuja v politiki interesnih sfer velesil precej trenja in zato imamo stalno na političnem torišču vprašanje Egipta ali bolje Sueškega kanala in vprašanje spora med Izraelci in Arabci. V to področje spa'la tudi spor o nadoblasti v Perziji in drugo. Tudi za Moskvo' — kar je povsem razumljivo — je bil Bližnji vzhod vedno zelo važno področje. Vzrokov za to je več. Strateška vloga tega področja je očitna, čim pogledamo n^ zemljevid. Skozi Sueški prekop vodi pot iz Evrope v Azijo in Avstrali jo, preko Egipta pa tudi pot s črnega kontinenta v A-zijo. Vse področje pa je naj-večji svetovni rezervoar nafte, saj razpolaga s tremi petinami vseh svetovnih zalog tega tako važnega goriva. Razmere na Bližnjem vzhodu so vedno ustvarjale po-voljne priložnosti za sovjetsko igro, kajti to področje je — razen Turčije — področje novih še ne dovolj ustaljenih držav. Tu žive najrazličnejši harodi katerih nacionalni občutki niso zadovoljeni. Zapad-ne sile, ki so tukaj vladale dolga desetletja, so zapustile zelo slab spomin za seboj in ljudstvo teh krajev z nezaupanjem gleda na Zahod. Posebno pa je sveže in pereče nesoglasje med Izraelci in Arabci, kar je prišlo posebno do izraza od časa, ko je bila ustanovljena izraelska država in za silo doseženo neko premirje med Arabci in Izraelci. Sovjetska taktika na tem področju se lahko razdeli v dve smeri. Eno smer opazimo v njenih odnosih do Turčije, drugo pa do arabskih držav in Izraela. Cilj sovjetske politike je povsod isti, toda zaradi krajevnih razmer in zaradi različnosti objekta so poti različne, kakor so tudi različna sredstva za izvedbo moskovske igre. Sovjetska zveza je spremenila svojo politiko do Turčije že trikrat. Takoj po prvi svetovni vojni se je mla- i da sovjetska republika odrekla nekdanjim zahtevam do I črnomorskih ožin in turškega ozemlja južno od Kavkaza, ki si ga je carska Rusija lastila. Za tem je 1 nastopilo daljše obdobje prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Turčijo. To je bilo potrjeno tudi s formalnim dokazom prijateljstva in sicer s pogodbo o nenapadanju. Toda z nadaljnjim razvojem družbene ureditve v Sovjetski zvezi, ki jo je privedel v državni kapitalizem se je pri njej začel kazati imperialistični značaj njene politike, kar ni bilo nič drugega kot posnemanje starih imperialističnih tendenc carske Rusije. In to se je odražalo tudi v odnosih Sovjetske zveze nasproti Turčiji, Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945. se je Sovjetska zveza odrekla sporazumu o prijateljstvu s Turčijo in ponovno postavila na površje svoje zahteve glede črnomorskih ožin in turškega o-zemlja na skrajnih severovzhodnih mejah Turčije. Poleg tega, da je Sovjetska zveza zahtevala skupno sovjet-sko-turško kontrolo vojnih in pomorskih baz na črnomorskih ožinah, je zahtevala tudi področje Karsa, Ardahana in Artvina, to se pravi pokrajine, ki se raztezajo na dolžini 150 km ob obali Črnega morja. Svoje zahteve je Moskva podprla celo s smešnim dejstvom, da je bilo to področje leta 1878 last ruske države, in celo, da je to področje že pred 2000 leti spadalo pod oblast tedanjega gruzinskega cesarja. In ker je ve. čina ozemlja tedanjega gruzinskega carja v Sovjetski zvezi, spada tudi to področje — po njihovem mnenju seveda — v Sovjetsko zvezo. Odveč bi bilo razlagati da je to tipično imperialistična poteza. Povsem razumljivo, da so’ te zahteve Sovjetske zveze naletele pri turškem ljudstvu kakor tudi pri turških vladnih krogih na odpor in zato je od leta 1945 pa vse do lanske pomladi in sicer do smrti Stalina vladalo med Sovjetsko zvezo in Tur- čijo stalno nesoglasje. Po Stalinovi smrti pa so se razmere takoj spremenile saj je že 30. maja lanskega leta Sovjetska zveza izjavila, da se odreka svojim nekdanjim zahtevam glede teh področij. Toda kolikor je ta poteza Sovjetske zveze bila sprejeta z nekakim zadovoljstvom, tako je pa bila sprejeta z nezadovoljstvom protestna nota Sovjetske zveze turški vladi, v kateri sovjetska vlada očita Turčiji ’ ,da dovoljuje ameriškim vojnim ladjam obiske v svojih pristaniščih. Ta protestna nota bi sicer bila razumljiva, vendar je jasno, da se za to noto skriva nekaka grožnja, da se Sovjetska zveza kljub svojim obljubam še ni sprijaznila z dejstvom, da so Dardanelske ožine dejanska last turške republike. ki ima popolno suverenost nad vsem svojim o-zemljem. To torej jasno do- kazuje, da se Sovjetska zveza ni dokončno odrekla svojim zahtevam na tem področju. Kar se pa tiče druge smeri sovjetske politike na Bližnjem vzhodu je Sovjetska zveza skušala vedno igrati dokaj čudno igro v sporu med judovsko državo in arabskim svetom in po potrebi podpirala sedaj eno stran, sedaj drugo tako, kot so pač zahtevali njeni interesi. Njen namen je bil, da bi še spor na tem področju čim bolj podaljšal ali bolje da bi ostal trajen sedaj latenten, sedaj odkrit in na vsak način vzbujal nemire in negotovost. Načrti sovjetske politike na Bližnjem vzhodu predstavljajo zanimiv dokument nenačelnosti moskovske mednarodne politike. Sovjetska zveza je bila najprej dolgo dobo protižidovsko razpoložena in Se pred kratkim so se na meji med Izraelom in Jordanijo slišali streli, toda za božične praznike sta se izraelska vlada in vlada Jordanije sporazumeli da bosta ob praznikih odprli meje, da bi tako kristjani iz Jordanije lahko obiskali Betlehem. Na sliki vidimo prehod Arabcev — krščanske vere — skozi prehod v Jeruzalemu se protivila ustvaritvi židovske države ter je zato podpirala arabske težnje. Za tem je Sovjetska zveza prešla na tezo o dvonacionalni, nerazdeljivi arabsko palestinski državi, kar je tudi bilo bližje arabskemu stališču glede tega problema. Ko pa je decembra 1945. leta glasilo komunistične partije Izraela «Kol Haam» objavilo močan članek o bratstvu Arabcev in Judov, ki naj žive enotni v skupni palestinski državi, je Gromiko na neki večerji, ki so jo priredili Židje v New Yorku, imel govor, v katerem je objavil novo sovjetsko stališče glede tega problema in izjavil, da je potrebno ustvariti palestinsko državo, ki naj bi bila židovska in ki naj bi bila ((instrument osvobajanja azijskih narodov iz verig kolonialnega gospostva«. Ko je bila maja 1948, leta ustanovljena izraelska država in je prišlo do vojne z arabskimi četami, so sovjetski politiki šli še dalje v svojem podpiranju židovskih teženj in so vsestransko podprli židovsko vojsko. V Češki se je celo organiziralo taborišče, kjer so se vežbali židovski ((prostovoljci# iz satelitskih držav za borbo proti Arabcem. Poleg tega pa je Češka dobavljala novi židovski državi tudi orožje. Zanimivo pa je, cta je Sovjetska zveza v istem času organizirala v arabskih begunskih taboriščih svojo gonjo proti Zidom. Posledica slednje je bil tudi kongres arabskih beguncev iz Palestine na katerem so proglasili Sovjetsko zvezo kot zaščitnika arabskih teženj v borbi proti židovskim imperialistom, Vsa ta igra, ki je navidez tako zapletena, je bila preračunana na to, da se spor med Arabci in Zidi čimbolj poglobi in podaljša. Se en dokaz o sovjetski politiki glede tega področja. Novejnbra 1950. leta je bil v Luksemburgu podpisan sporazum, s katerim se je Za-padna Nemčija obvezala, da (Nadaljevanje na 4. strani) Kakšen sporazum z državo hoče Vatikan v Jujoslaviu (06 ratifikaciji konkordata med Vatikanom iti fašistično Španijo) -4. Državna policija: leta 1940 950 milijonov in leta 1945 1745 milijonov pezet. V sorazmerju z vsakoletnim proračunom za ostale potrebe (kultura, zdravstvo in industrializacija itd.), so bili izdatki za vojsko in policijo vsakokrat znatno višji- Vzorna katoliška fašistična Španija se je torej morala opreti na bolj solidno podporo, ka" kor je božja, da bi mogla biti še naprej »braniteljica resnice«. (Vsi podatki o vlogi Vatikana za španske državljanske vojne citirani po «The Vatican in world poli-ticcs« — Avro Manhattan — New York 1949.) III. icShlzma J« največje prekletstvo Evrope, skoro večje kot protestantizem. Suho besedilo 36 členov obravnavanega konkordata sicer ne more v celoti pokazati in dokazati vloge in položaja katoliške Cerkve v španski fašistični družbeni ureditvi. Kljub temu pa popolnoma razločno osvetli kakšno pozicijo bi hotel Vatikan doseči tudi y Jugoslaviji, in še po- sebej vrednoti pravilnost u-krepa naše vlade, ko je prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Nimam namena obravnavati določil konkordata s pravne strani. Javnosti bi hotel osvetliti predvsem družbeno političen pomen zahtev Vatikana do Jugoslavije prav v luči španskega konkordata, ki naj bi bil po njihovem «vzorec vsem narodom — kot dokument svetovnega pomena«. Clen 1.: ((Katoliška, apostolska in rimska vera ostane še vnaprej edina vera španskega naroda ter uživa pravice in privilegije, kj ji pripadajo po božjem zakonu in kanonskem pravu«. V tej zvezi še vnaprej ostane v veljavi določba 6. člena španske ustave: «Izpoved in izvrševanje katoliške vere, ki je vera španske države, je od države zaščiteno. Drugi obredi in drugi javni nastopi i. izjemo katoliške vere niso dovoljeni«- Hkrati so ie v protokolu zedinili, da ostane zaenkrat toleranca do nekatolikih veroizpovedi v afriških ozemljih pod špansko nadoblastjo. Ze sama določila, brez posebnega komentarja, očitno pokažejo, v kakšnem .položaju so v Španiji ostale verske skupnosti, od katerih so najmočnejši protestanti. Na vsakem koraku so izpostavljene nadlegovanju cerkvene in svetne oblasti, zapirajo jim cerkve, kapele; duhovne fizično napada nahujskana fašistična drhal, itd. Njihovo delovanje je praktično omejeno na osebno čustvovanje* in doživljanje poedinih vernikov, ki pa morajo še to najskrbneje skrivati. Le v afriških ozemljih je navidezna teoretična toleranca do ostalih verskih skupnosti. Mislim, da je v teh dejstvih ključ za razumevanje gonje Vatikana proti zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti, ki ga je let ois sprejela jug. skupščina. Vse verske skupnosti, razen katoliške, so se odzvale vabilu tamk. oblasti, da s predlogi in pripombami sodelujejo pri končni formulaciji teksta. Le katoliškemu epi-skopatu je Vatikan po državnem portajaiku Domenicu Tardlniju (torej po istem, ki je podpisal konkordat s Španijo) prepovedal kakršnokoli isodelovanje pri verskem zakonu. Vatikanu v prvi vrsti ni všeč enak pravni položaj vseh verskih skupnosti v naši državi v principu in še bolj predvsem glede na geografske pogoje katol. cerkve v FLRJ, kii ji je namenil, a nikdar mogel realizirati vlogo odskočne deske za prodor političnega katolicizma proti vzhodu- Prav je, da te okolnosti (jasneje: ekstremne lorme verske neto-lerance) osvetlimo še z nekaterimi dokumenti iz novejše zgodovine. Ustaški ideolog dr. Ivo Gu-berina, duhovnik in ustaški oficir, ki je dolga leta, še v predvojni emigraciji, povezoval Paveliča z Vatikanom, je v zagrebški reviji «Hrvatska smotra« leta 1943, štev. 7—10 pod naslovom ((Ustaštvo in katolicizem« podrobneje razložil motive, ki so povezali katoliško cerkev, celo samega papeža, s hrvatskim separatističnim gibanjem in u-staštvom na razbijanju Jugoslavije kot geopolitične enote; «Svi su, dakle, razlozi tražili, da se Hrvatska mora odijeliti od Srbije i da se tu nakazu od države, Jugoslavi- ji, raskroji. U prvom redu to je tražila povijesna uloga Hrvatske, onda uloga, koju je papa Leon XIII. onako svečano izrazio nazvavši nas »predzidjem krščanstva«. Da se ostvari taj cilj, trebalo Je uči u otvorenu krvavu borbu s onim narodom i s onim su-stavom, koji je Hrvatsku kroz zadnje 22 godine držao u ropstvu, sa srpskim narodom i njegovom državom. Valja u-pozoriti, da ova borba ni Je bila u protimbi s katoličkim načetima... Ovim se sredstvima stvorila nezaviana država Hrvatska. Uništen je bizantinsko-pravoslavni pritisak na Hrvatsku i stvorena Je mogučnost, da Hrvatska zaigra ulogu predzidja Evrope. NDH je je-dina država sa katoličkom ve-činom na Balkanu. Jedi na vrata katolicizma na Balkanu. ...Hrvatski je katolicizam du-žan za mnogo šta zahvalnost ustaškom pokretu. Njegov revolucionarni rad u največoj Je harmoniji s katoličkom moral-komi, (Nadaljevanje sledi). ČISTILNICA NAFTE «BORIS KIDRIČ» REKA proizvaja vse derivate iz surove nafte - Iz redne proizvodnje oskrbuje tako domače kot tuje tržišče z bencinom, plinskim oljem in mazili za vse vrste avtomobilov Proizvaja tri vrste motornih olj, ki jih najdemo na tržišču pod imeni: S E L E K T A ALFA IN E K S T R A H D SELEKTA: - (Regular) motorno olje SAE JO, 20, 30, 40, 50, ki se uporablja za API SERVICE ML ALFA S - (Premium) motorno olje SAE 10, 20, 30, 40, 50, ki se uporablja za API SERVICE ML MV, in MS EKSTRA DH” - (Heav/ Duty) motor no olje SAE 10, 20, 30, 40, 50, ki se uporablja za API SERVICE MS, DG Pri nabavljanju pazile na zaščitni znak čisrilnice! Ob tej priložnosti želimo vsem poslovnim prija* teljem in turistom srečno mm w mm TBiT, sobota 2. januarja 1954 % 3S ^!§ K Vremenska tnapoyed za danes: *■ -*■ Predvideva pretežno jaisno vre- me z burjo. Vendar se dotok hladnega zraika polagoma zmanjšuje. Temperatura brez večje spremembe. — Včeraj je bila najvišja temperatura v Trstu 3.6 stopinje; najnižja pa 1 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.30: Zagorske, slavonske in makedonske narodne pesmi, — Trst n.: 18.20: Gotovac: Simfonični ples. 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.: 13.25: Operna glasba. — Slovenija: 8-30: Spomini Radia Ljubljana na leto 1953. „ANN0 MARIANO" novo vatikansko poslovilo leto (Nadaljevanje s 1. strani) PACELLI PA LE NI SVETNIK P.apežev sijaj ne zadostuje, da bi s posvetno meglico zastrli trgoske posle. Kadilo ne omamlja, krivulja na vatikanskem grafikonu verskega fanatizma — ki jo pod kupolo sv. Petra redno potegnejo po poročilih z vsega sveta — naglo pada. Zato so tudi misti-fikacije postale važna kulisa velike turistično verske predstave. Zdaj pripravljajo nove «čudeže«. Iz nečimrnih razlogov je Pacelli želel osebno stopiti v središče «nadnaravnega dogajanja». Ze od leta 1572 noben papež s svojimi deli ni ohrabril kardinalskega koncila, da bi ga razglasil za svetega, ne smemo pa pozabiti, da se je od zadnjega »svetega« Pija V. zvrstilo še 35 papežev. Kardinali so jih predobro poznali. Pij XII. bi jim bil zato rad »olajšal vest» in našel način, da bi pregrešni sklep, ko bi ga posvečali, opravičili z »nadnaravno voljoi». Tako je papežev legat ma evharističnem kongresu v Barceloni kardinal Micara dobil nalog, da med pridigo na kongresu razglasi čudež: P i-ju Pacelliju se je nekega dne. ko se je sprehajal po vatikanskih vrtovih prikazala ublažena Devica« in ga pooblastila, da napove »njeno« leto. Svetniki se prikazujejo sebi enakim! Pacelli je torej svetnik. Sveto pa je kakopak tudi leto. ki ga s takšnim »navdihom}) razglasi. Pokazalo pa se je, da ima Pij XII. preveč posvetno glavo, da bi lahko nosila svetniški sij. Javnost se ni pogreznila v versko o-mamo pred novim »svetni-kom». Kardinali pa menda živih svetnikov ne vidijo radi okrog sebe. In tako se je zadeva končala z uradnim zanikanjem Vatikana, po katerem kardinal Micara za to izjavo «ni bil pooblaščen«. iVi rečeno, da se ačudez\> ni zgodil. Toda o »čudežu« in Pa-cellijevi svetosti niso več govorili. KONKURENCA «CUDEZEV» Potem je postala režija skromnejša. »čudežt pa so vendarle uprizorili. Letos v avgustu je v spalnici Via dei Orti 11 v Sirakuzah na Siciliji »zajokala« ublažena devica« iz mavca, kupljena v trgovini s steklenino za 450 lir. Nova mavčna ikona se je potila in jokala v vročih dneh 2.9., 30. in 31. avgusta, dokler se ni posušila. Vsi časniki so razglasili »čudež«, Vatikan pa je neutegoma organiziral cele vlake romarjev in bolnikov, ki so zahrepeneli po «čudež■ nem« ozdravljenju. Dva sta ozdravela od fanatičnega živčnega šoka, štirje pa so na poti umrli. Sirakuški škof Bu-ranzini je priredil bučne parade in lastnoročno prenesel mavčno ploščo do neke kapelice. Vatikan pa je poslal v Sirakvzo turistična in verska spremstva. Cez nekaj dni so se pojavili plakati in slike čudežne Gospe (solz ni bilo videti), prebivalci pa so pripominjali da bi bila Marija vendarle lahko spustila solze skozi nekoliko okusnejše iil bolje izdelano ikono (radio, časniki in pridige so širile vest. o čudežu, strokovnjaki za kemijo so objavljali izjave, da je tisto, kar je izločila mavčna »devica« v resnici spojina H20 z nekaj soli, mnogo Tiianjši strokovnjaki, zidarji, ki so vedeli, da fe na novo pobarvani mavec «poti» tudi na novih poslopjih, pa niso dobili prostora v nobenem stolpcu, niti v kominfor-movskem tisku. V čudežnem reklamnem deliriju je lastnik trgovine s steklenino v Sirakuzah izobesil tablo z napisom, da ima še mnogo mavčnih devic, in sicer kot nalašč iz serije, v kateri je biln tisto «čudežna». «Pritisni, ljudstvo!« se je oglasila tudi tovarna mavčnih ikon iz Bologne in se pohvalila, da izdela na dan 400 »devic«. Čudežna mrzlica je zajela tudi Sicilijo. Reklama pa je ra zvila konkurenco in župniki so se jeli boriti za sveti j ugled svojih župnij. Mar je samo župnija v Sirakuzah sveta, da zasluži čudež? Kaj še! Župnik iz Porto Empedocle je brzojavil. da se je tudi pri rijem mavčna devica zjokala, in sicer v rekordnem času: njen jok je trajal en dan več kakor v Sirakuzah. Župnik iz Vittorie ni videl razloga, da bi po svetosti zaostajal, in tako je razglasil nov jok »blare-ne devicen (spet iz mavca, bolonjske proizvodnje), ki pa se je medtem podražila na 2000 Ur! Toda ta ne le da joka marveč je tudi ponoči stopilo iz zapečatene vitrine. Istega dne je župnik iz Piazza degli Albanesi razglasil Lestvica najboljših evropskih moštev v lanskem letu BARCELONA, 1. — Nogo- metni klub First Vienna je igral dane.j neodločeno z Barcelono 3:3 (2:1). Tako mislimo mi... Bologna - Roma Fiorentina-Sampdoria Genoa - Ud-inese Inter - Palermo i Juventus - Atalanta L «Bor!et*i» (Milano). 2. (tPanheriniosi) (Atene) 3. kS(. Marc Alexandrian j^o-lvfrlan (Egipt). 4. »Real Clubn (Madrid). 3. PUC (Pariz). BOŽEN, 1. — Domače hokejsko moštvo H. C« Bolzano je premagalo holandsko moštvo H C. Haag s 4:3 (1:1, 2:2, 1:0). Legnano - Torino Nova ra • Napoii Spal * Trieftina Me?sina - Como Modena - Cagliari Pro Patria - Verona Parma - Lecce Padova - Catania X 2 X X t X 1 X 1 1 X 2 Sambenedei.-Venezia X Minulo leto je bi.o precej mednarodnih nogometnih tekem in pomembnih dogodkov. Prve evropske reprezentance so imele 88 tekem: 82 medse-i bojnih srečanj, 4 z južnoameriškimi nogometaši. 1 z nogometaši ZDA in 1 z južnoameriško reprezentanco. Južnoameriške nogometne reprezentance so imele 21 tekem. Skupno je bilo torej po evropskih sltlistikah 103 tekem. Najpomembnejši oogodek je bil začetek kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno prvenstvo. Razen tega je bila v središču pozornosti ljubiteljev nogometa tudi tekma Anglija -Kontinent ob proslavi 90-let-nice angleškega nogometa. Po številu odigranih tekem v Evropi je prva Sved.;ka z 10 tekmami, za njo Belgija, CSR, Anglija, Norveška. Fran- j f cija, Jugoslavija itd. Le malo je reprezentanc, ki se lahko pohvalijo, da so v enem letu končale nogometno sezono brez poraza. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je letos dosegla takšen uspeh. Izmed osmih tekem ivštevši tudi zmago mladinske :re prezentance v Indoneziji), je 7 tekem odločila v svojo korist, tekmo s Turčijo pa je igrala neodločeno. Nogometno sezono so končali brez poraza tudi Madžari. Zabeležili so 5 zmag, neodločeno pa so igrali z Avstrijo in Švedsko. Izmed vseh evropskih reprezentanc so dosegli največ je uspehe. Najpomembnejši pa t5-ta zmagi nad Angleži v Londonu in nad Avstrijci na Dunaju. Tudi Zahodna Nemčija je neporažena — dve zmag; in dve neodločeni tekmi. Albanija in ZSSR sta prav tako končali nogometno sezono nepremagani. ne prihajata pa v poštev, ker sla imeli ie po eno tekmo. Južnoameriške države so večinoma igrale med seboj, in sicer v okviru vseameri^kega prvenstva. Največ tekem sta imela Urugvaj in Cile. in sicer po 7, za njima Paragvaj, Brazilija, Peru, Ekvador. Bolivija in Argentina. Izmed 8 južnoameriških držav ima najboljšo bilanco Paragvaj, ki je izmed šestih tekem odločil 5 v svojo korist, igral pa je neodločeno z Urugvajem. Za njim je Urugvaj, ki je dobii 5 tekem izmed sed n.:h. neodločen rezultat je dosegel s Paragvajem, poraz p:> je doživel z Brazilijo. Brazilija je dobila štiri tekme, premagala pa sta jo Cile in Paragvaj. Argentina je igrala samo s Španijo in zmagala z rezultatom 1:0, medtem ko tek- V?T Silvestrovanje v Gorici Letos ni bilo na bloku pri Rdeči hiši voščil - Sprejem pri goriškem prefektu in veselo razpoloženje v mestu in na deželi IZ REVME Poleg voščil v vsaki družini, med sorodniki in znanci so pri vstopu v novo leto v navadi tudi voščila uradnega značaja. Tako je \> četrtek celo dopoldne prejemal in vračal voščila tudi' 'gorlSki prefekt De Zerbi, ki je poleg predstavnikov številnih lokalnih oblasti in pokrajinskega o-sebja sprejel tudi pokrajinske svetovalce, med njimi dva zar stopnika slovenske manjšine. • Da je preteklo leto 1953 bilo najbolj napeto, kar zadeva od. nose dveh držav, stikajočih se prav tu v Gorici, dokazuje tudi to, da je na Silvestrov večer obmejni blok pri Rdeči hiši deloval kot po navadi. Kot se mnogi ie spominjajo in tudi kronika je to vest z veseljem zabeležila, se je v noči med 1952 in 1953 blok pri Rdeči luši nenadoma odprl za vse stražnike in carinike, Z jugoslovanske strani je prišlo povabilo Italijanskim obmejnim organom in ti so se mu odzvali ter odšli na «rakijo», zatem pa so se «ti in oni» skupno vrnili in pri «Vinčetu>; nalili na zdravje in srečo v novem letu 1953. Toda leto 1853 ni bilo veselo, niti za uniformirane, niti za ostalo prebivalstvo; oktobrski diktat je povzročil dotok močnih' vojaških oddelkov najprej na tej in potem se na oni strani me. je. Z dobro voljo je bila ta nevarnost odstranjena In n: bilo umestno, da bi primer lanskega silvestrovanja pri Rdeči hiši postal običaj, kot dober znak za možnost sožitja in dobrega sosedstva dveh so. sednih držav. Novo leto 1954 so Goričani in okoličani pričakali na najbolj vesel način. Javni lok^l' so bili odprti do jutranjih ur. Plesišča pa so bila natrpana ljudi, ki so hoteli dati že prvo minuto vesel pozdrav novemu letu Pri «Zlatem pajku« je bilo zbrano zelo veliko meščanov in vaščanov. Dobre volje ni manjkalo; zlasti pa ne okoli polnoči, ko so v dvorani ti-gasili luči ir. je pokanje pri odpiranju steklenic šampanjca naznanilo novo leto. Znanci so si stisnili roke in si voščili srečno novo leto in vse najboljše. Po polnoči je bilo ie bolj razgibano, V dvorani so se plesalci zbrali v skupine ter prepevali in se veselili. reja. Po prvi svetovni vojni se je precej ljudi preselilo zaradi zaslužka v Tržič in Ron-ke, danes pa še za tiste ni dovolj zaslužka in dorhačin iž Doberdoba, Poljan, Jamelj itd. le. težko najde delo v tovarnah in je zatorej primoran s svojim skromnim premoženjem ravnati tako, da mu čim več donaša. Reja prašiča imn velik pomen za kraško družino in klanje domačega ali tudi v dolini kupljenega prašiča je pravi praznik, na katerega povabijo sorodnike in sosede. Odnesli so kokosi in perilo Pred nekaj dnevi so se neznanci ponoči prikradli na dvorišče hiše št, 12 v Ul. Apri-ca, v delavskem rajonu Sv. Roka. V naglici sq najprej pobrali dve majici, dve brisači, par nogavic in še kos perila z vrvi, na kitero je o-prano perilo obesila prejšnji večer 50-letna Alberta Pecora. ri, S tem blagom pa se tatovi niso zadovoljili,, vdrli so v kokšnjak, iz katerega so izvlekli in odnesli 4 kokoši; najbrž so se jih privcičili za Novo leto. Kar skozi ograjo so nato krenili na sosedno dvorišče, kjer so uspeli obogatiti svoj plen, še z eno kokošjo ter kosi perila. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša nad 20.000 lir. Prosilci naj se javijo kakor vedno dan pred določenim dnem in naj prinesejo s seboj potrdilo o brezposelnosti, 2a dvig potrebnega obrazca. Po 11. januarju se" ne bodo 'več "'sprejemale prošnje za podeljevanje podpor v mesecu januarju. REZIJA Priseljevanje tujcev Iz občinskih podatkov je razvidno da smo imeli v naši občini, letos 54 rojstev, 27 ljudi pa je umrlo. Tako je znašal naravni prirastek 27 ljudi. Dejansko pa je prebivalstvo naše. občine naraslo, letos za 60 oseb, ker so se v tem času priselile 102 osebi,, izselilo po *>e jih je i>9. Toda medtem ko so se izseljevali slovenski domačini, so med novimi priseljenci povečini Furlani in Italijani. Tudi tu se vidi načrtna raznarodovalna politika pristojnih oblasti, ki podpirajo tuje prišleke, medtem ko morajo domačini v tujino za kruhom. Zaman ves trud Koiuintbrmisti vsiljujejo italijanski tisk Iz Pevme nam pišejo, da so imeli za praznike večkrat obisk raznašalcev «Unita», ki so sicer boječe, toda vsiljivo, ponujali znani koifiinformističhi list skoraj po vreh hišah. Domači voditelji «o najbrž ugotovili, da «Delo» ne more in ne more prestopiti več Vfat pevmskih hiš, razen seveda pri starih zapeljanih komin- j L formistih iz, dolnjega konca vasi. Zaradi tega so spremenili taktiko in celo list. Po hišah pošiljajo mlade dečke, katerim človek lahko samo pokaže vrata in nič več. / vsiljevanjem «Unit&» pa se odnos večine Pevmcev do časopisov, ki so v bistvu, ako ne na videz, enaki raznim drugim glasilom italijanskih iredentističnih strank ni sjire. menil, zatorej je vsak nadaljnji trud odveč.’ Se nekaj so pripomnili domačini: korriinformovsko vodstvo iz Gorice se zaman trudi da bi drugim strankam pomagalo poitalijančevati slovensko prebivalstvo, tudi s ponujanjem italijanskega glasila Pevmci so bili vedno dobri sosedje z Italijani v bliž- njih krajih in so medsebojno trgovali in tudi delali, kar je še vedno v navadi, vendar ne bodo dopustili, da bi jim neka sfralrk