stev. m
9 Liubljani. o četrtek, dni 20. junija 1901.
Leto mu.
Velja po pošti:
ga celo leto naprej K 26'— n.a pol leta „ „ 15'— ■ga cetrl leta „ „ 6 50 ■ga en mesec „ „ 2'20
V upravništvu: ■ga celo leto naprej K 20'-xa pol leta „ „ 10-ga četrt leta „ „ 5'— ■ga cn mesec „ „ 1'70
ga poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h,
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 li ia dvakrat .... 11 „ za trikrat . . , 9 „ za oeč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo j* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod fez
_ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
one vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—___Vsprejerna naročnino, inserate In
reklamacije. Opravniškega telefona štev. 188.
Dr. Tavčarjev posreb.
Kie so zdaj kranjski liberalci? Zastopnika nimajo več. Črne suknje sedmerih duhovnikov so ga počrnile in krepko in čvrsto pojde za njimi. Bridki kismet! Dr. Tavčar je vse to slutil in zato sc ni prav nič ogreval za Hribarjevo kandidaturo. 1 seveda, čc nima edini kranjski liberalni državni poslanec nobenega nujnejšega dela, nego pokopavati Tavčarja in obsojati list, brez katerega moči bi nikdar zmagal ne bil, potem je tudi liberalna stranka ubita.
Vse veselje, ki sc je kazalo ob Hribarjevi izvolitvi, jc imelo samo cn dozdevno trden temelj: Liberalci ua Kranjskem še niso mrtvi. In vendar so ravno po tistem, katerega izvolitvi so vriskali, popolnoma tepeni. Na vrhu so pri liberalcih Tržačaui. Struja »Slovenskega Naroda« jc temeljito poražena. Nič, prav nič ni ostalo od nje. Program, list, tradicije in osebe, ki so največ žrtvovale za liberalstvo na Slovenskem, vse ic šlo. V takem ozračju se kote Ploji.
Nc vemo, kakšno sodbo imajo naši liberalci o hinavcih in licemercih. Dr. Tavčar jc bil časih hud nanje. On more pravzaprav storiti samo eno: Vreči v kot bojno kopje in posloviti se od politike. Kier so Ploji na vrhu, zani ni prostora. To pa dobro vemo, da jc vse to že bilo. Od 1. 1876 pa do 1900 smo plavali v mlakužah. Liberalcev iti na Slovenskem, to je samo tuje blago; tako se je vpilo vse križem in brezmiselna tolpa je prisegala na ta koran. Cule so se napitnice duhovstvu, sem-patja se je napravil kompliment krščanstvu; bili so skratka časi, ki so rodili program narodne stranke 1. 1894.
Dr. Tavčarju sc je zdelo vse to vendar lc preneumuo. V Trst se ni maral hoditi učit. Nastopil je kot mlad lev; zdaj je brez zob in zverjad liberalnega loga se mu posmehuje. Leva je premagal lisjak, ki si ie ovil krog glave romarsko svečo, in ki mu malo manjka, da ne obleče kute.
Povedali smo to samo zategadelj, da nc bi kdo mislil, da je najnovejši liberalni nastop kaj novega. Zavba, ki sc ž njo mažejo, jc stara; cunje obnošene. Nam je vseeno, ker mi se poznamo! Opozoriti moramo tudi, da je za pogreb taka noša ua vsak način dobra. Resno in počasi korakajo; namesto solz prelivajo limonado in z žajfnico škrope odprti grob. Med njimi jih ie mnogo, ki so še pred nekaj tedni prisegali Tavčarju zvestobo. Zdaj si kinkajo s pomenljivim mežikanjem, da so že oddavna vedeli, da mora tako priti. Oj, politika, kako grda stvar si, in kako odurni so l>ogrcbi, ki jih prirejaš!
Državni zbor.
D u n a j. 19. junija.
O Hrvatih.
Eden najuglednejših politikov državne zbornice je izrazil svoje začudenje nad Hrvati z zelo primernimi besedami nekemu našemu poslancu: »Kaj pa je Hrvatom, da delajo take neumnosti? Najprej tista reška resolucija in zdaj to, da se obrnejo k slovenskim liberalcem.« Zadel jo je, ker brez dvojbe jc razbito iu skvarjeno politiško življenje v Dalmaciji dobilo največjo oporo v bedasti, hkrati pa Slovencem tako sovražni reški resoluciji. Zc danes lahko rečemo, da bodo v državni zbornici med Jugoslovani brž druge razmere, ko bližnje deželnozborske volitve pomedejo re-solucionaše s površja. Kdor sc zadnji smeja. se po pravici smeja! Mi čakamo!
Prestolni govor.
Danes dopoludne se ie na dvoru zbralo jiajodličnejšc občinstvo. Večino so seveda dvorili člani gosposke in poslanske zbornice. Bil jc slovesen trenotek, ko za ministri in nadvojvodi vstopi osiveli vladar v sijajnem spremstvu dvornih dostojanstvenikov, stopi na prestol in se pokrije ter sedeč prečita prestolni govor. Vse je tiho ter vleče na ušesa točke programa, ki ga jc načrtala vlada novemu državnemu zboru.
Nenavadno dolg je prestolni govor. To jc povsem naravno, ker pričenja sc novo 6 letno zasedanje, pričenja se — tako upamo -tudi nova, boljša doba parlamentarne avstrijske zgodovine. Pomlajena je poslanska zbornica, izvoljena na podlagi splošne in enake volivne pravice. Temu dejstvu odgovarja tudi vsebina, ki sc dotika malone vseh važnih točk državne politike, v prvi vrsti pa socialnih vprašanj, državne uprave in narodne sprave. Iz govora odmeva vladarjeva osebna srčna želja, naj vlada stori vse, kar more pospešiti narodni mir, ki bi omogočil nadaljni kulturni in gospodarski razvoj skupne domovine.
Zastopniki delavskih stanov s posebnim veseljem pozdravljajo sporočilo, da vlada pripravlja razne gospodarske načrte. Ta vesela vest bode razveselila najširše sloje prebivalstva vseh narodftv brez' razlike, zlasti pa kmečki stan ki sc že z največjo težavo bori za obstanek na rodni zemlji.
V prvi vrsti naglaša govor potrebo, da državni zbor izvršuje najvažnejšo pravico, dovoljevati in nadzorovati državni proračun, ki jc bil zadnjih devet let le enkrat pravilno rešen.
Potrebna je primerna izprememba poslovnika, ki ga vlada v kratkem predloži. Redno parlamentarno delo je mogoče, ako
LIjrCK.
Volivni boj no flnjlejkem,
(Po Dikensu.)
(Dalje.)
Gospod Pikvik ni vedel s katero barvo se diči imenitno mesto Castanvill. V zadregi si je snel naočnike, drgnil steklo in svoj nos. To je pomagalo. V tem samem kritičnem momentu se jc domislil mož, da jc poznal advokata, ki je imel znanca v tem mestu. Nataknil je naočnike, pogledal veličastno natakarja in vprašal s povdarkom:
»Nc poznate advokata Pcrkcrja?«
»Pač. On je zaupnik častitega Samuela Shmikcya.«
»Jc on pri modrih?« jc vprašal zvito Pikvik.
»Seveda,« jc odgovoril natakar.
»No, tedaj smo tudi mi modri,« jc razsodil Pikvik in težki kamen sc nm je odvalil od srca. Sc ie dvomil natakar. Pa Pikvik mu ie izročil vizitko in prosil, da io izroči Per-kerju. To je izdalo. Natakar jih je vodil v po-dolgato dvorano, kjer je sedel gospod Pcrkcr, zaupnik modrega kandidata, med gorami papirja. Prisrčno jc sprejel tujce. Po prvih poklonili je rekel zadovoljno; »Prišli ste ravno prav: Borba je krasna.«
moljubja, sc oživi moje staro-angleško srce. Volitev bo tedaj jako otežkočena?«
»Jako. Kolikor mogoče! Mi smo se izkazali. Dasi smo sc polastili vseli krčtn in gostiln — nasprotnikom so ostale samo žga-njarne . . . Ni li to krasno?«
»Tedaj ste gotovi vspeha?«
»Nc popolnoma. Nevarni udarec so nam dali Fickinovi včeraj: Oni stražijo trideset volivcev v hlevu »Veselega zajčka.«
»Trideset volivcev v hlevu!« je ponovil Pikvik ves trd začudenja. Taccga dejanja nt mogla razumeti njegova poštena duša.
»Seveda — v hlevu,« je rekel zaupnik modrih. To jc najboljše sredstvo zagotoviti si jih. Tako jih ne moremo izmamiti. Pijejo kolikor se jim poljubi, samo bližati sc jim ne sme nikdo. O ta Fickin je zvita buča — to je mož politike — iz tega bo še kaj . . .«
Pikvikovo oko jc strmelo, usta so zijala. Molčal je in občudoval . . . Pcrkcr ic nadaljeval svoja razjasnjevanja:
»Toda tudi mi nismo sanjači. Nabasali smo vse puške. Tukaj sc je sešlo sinoči petinštirideset mestnih dam. Večer je bil imeniten jaz sem predsedoval. Vsaka teh dam je sprejela modrosvileni solnčnik najnovejše fazone iz mojih rok . . .«
»Petinštirideset solnčnikov?!«
»Po sedem in pol šilingov komad. Uspeh jc bil čudapoln. Ideja, popolnoma nova, jc bila moja, Drugi si bi omislil darilo iz flanele ali gingama. Solnčnik pa jc bolj posebna, ljubka in prikupljiva stvar. Vsi zakonski možje, polovica bratov, je naša, na castanvillskih ulicah vidite samo tnodrosvilene solnčnike ...«
Zadovoljen sam s seboj se je zakrohotal
zbornični poslovnik zagotavlja red in potrebno svobodo govora.
Redno delo pa ovirajo narodnostna nasprotja. Jezikovno vprašanje še vedno ni rešeno. Toda vlada ne sme obupat'. Bogati naravni darovi avstrijskih narodov naj sc razvijajo v okvirju državnih zakonov, narodne moči naj se združijo v blagor skupne države.
Politična ravnopravnost ie pogoj narodni spravi, ki omogoči mirno delovanje strank pri skupnih državnih nalogah.
»Moja srčna želja je, da svojim narodom kot dragoceno dedščino zapustim zagotovljen obstanek njih narodnih dobrin ter tako zajamčim skupnosti narodni mir, ki bodi solastnina vsem prijateljem domovine. To dolžnost nalagam vladi, da v to zastavi vso svojo moč, ter prosim vse, ki ljubijo svoj narod in čislajo blagor države, da sodelujejo za ta vzvišeni smoter.« (Živahni dobro klid.) Za reformo ustave mora priti tudi reforma uprave. Vlada bode predložila reformo političnih oblastev, ustanovila se bodo okrožna oblastva. ki bodo v ožji dotiki s prebivalstvom ter hitreje reševala svoje upravne naloge. (Živahni dobro-kilici.)
Obenem je treba dati državi novo gospodarsko in socialno podlago. »V mladosti sem sprejel nalogo, da odpravim tlako in kmetu olajšam bremena. Sedaj pa upam, da z državnim zavarovanjem za starost in onemoglost za širše sloje delavskih stanov ustvarim in dokončam delo človečnosti in socialne pravičnosti. Predloženi vam bodo dotični načrti, ki se bodo raztezali tudi na času primerno reformo delavskega zavarovanja in mornarjev, na delavsko varstvo sploh v smislu lanskih sklepov v Brnu, nočno delo žensk pri obratnih podjetjih in rudnikih.« (Pritrjevanje.)
Za industrijo obljiibu.ie prestolni govor nove trgovinske pogodbe, državno podporo za izvoz ter spopolnitev brzojavnega in telefonskega omrežja.
Tudi za obrtnike vlada izdela novo obrtno novelo ter predloži načrt za osrednjo zadružno blagajno.
Za kmečki stan je potrebno, da se mu izboljša in olajša osebni in realni kredit, da se znižajo obresti dolgov in tako omeji zadolževanje kmečkih posestev. Vlada hoče v višji meri pospeševati živino- in konjerejo.
Država mora dalje skrbeti, da kot podjetnik dobi v roke čimveč rudnikov, osobito premogovnikov in tako zadošča vsaj svojim potrebam.
Vlada mora nadaljevati podržavljenje zasebnih železnic ter zgradbe lokalnih železnic.
Velikega pomena pa je tudi vzgoja mladine. Namen ljudske šole mora ostati nravno-verska vzgoja. (Ta odstavek, ki jc očividno naperjen proti gonji barona Hocka in drugih za »Svobodno šolo« jc vzbudil živahne dobro klice.)
Tudi učiteljske pripravnice se morajo preos-
novati primerno časovnim potrebam, da bodo učitelji poučevali mladino tudi v kmetijstvu. trgovini in obrtniški stroki!
i "matična uprava obljublja podporo dež. financam, justična uprava revizijo državljanskega zakonika in kazenskega prava.
Notranje ministrstvo pripravlja reformo zdravstva, izseljevanja in blaznic.
Uradnikom obljublia vlada organizacijo osebnega kredita in službene pragmatike.
Posebno važnost polaga vladar tudi na avstro-ogrsko nagodbo, ki sc mora rešiti v zmislu pragmatične sankcije.
Torej dela dovolj za šest bodočih let. Naša želja je, da se vse izvrši v blagor ljudstva in države.
Vladarjev poziv poslancem.
Včerajšnji svoj prestolni govor je cesar zaključil z naslednjim pozivom:
Spoštovani gospodje obeli zbornic!
Po milosti Previdnosti mi jc bilo dano, da vodim žc drugi rod svojih narodov. Najlepše plačilo za ves trud v mojem knežjem opravilu je bila navzlic vsem viharjem ne-omajana ljubezen in zvestoba mojih narodov, njih napredek in sreča. Da to pospešujem in da dedščino slavne zgodovine naših pradedov vestno upravljam, to ie naloga, kateri sem posvetil celo svoje življenje. Tudi vi bodete z istini ciljem pred očmi našli pot do sloge in notranjega miru; če bode ta zagotovljen, smatral bodem to kot največji dar usode. Pomirjajoči duh ljubezni do skupne domovine naj vodi naše delo, na katero naj vedno rosi blagoslov Večnega Gospodarja!
Se nekaj podrobnosti o prestolnein govoru.
K prestolnein govoru so prišli poslanci zgodaj. Prve so bile dame, povabljene, da so navzoče pri prestolnein govoru. Po dvornih predpisih so došle odkrite. Povabljene so bile plemkinje, žene višjih uradnikov, dame parlamentarcev. Tribune v dvorani so bile polne že ob enajstih. Prišli so nato diplomati. Prvi parlamentarec, ki jc prišel v dvorano, jc bil član gosposke zbornice VVittek. Poslanci prihajajo. Nastane gnječa. Seveda število poslancev obeh zbornic se jc pomnožilo. Le s težavo sc posreči končno višjemu ccremo-nijskemu mojstru grofu Cholonic\vskemu, da loči člane obeh zbornic. Na levi strani dvorane stoje poslanci, na desni člani gosposke zbornice. Na levici prevladujejo črne obleke, na desnici pa uniforme.
Vladar letos ni govoril tako glasno, kakor druga leta. Varoval jc svoj glas. Prestolni govor sc je zelo odobraval. Živahno so pritrjevali poslanci, ko je govoril cesar o starostnem in invaliditetnem zavarovanju in o predlogih glede na delavsko varstvo. Cesarju sc je poznalo, da ga jc veselilo navdušenje.
Sluinkeycv zaupnik — tudi Pikvik je udaril v smeh. Pa odprla so sc vrata. Vstopil jc širokopleč, debclovraten mož, srednje starosti Nosil jc rjavo obleko, širok klobuk, čigar krajci so senčili resno možato lice. Važnost tega moža sc je spoznala žc po njegovem nastopu. Votlo je odmeval njegov težki korak po dvorani, resna in povdarjena je bila vsaka njegova beseda. Bil je glavni urednik castan-villskega lista, gospod Polt. Pcrkcr je seznanil potujočega filozofa s politikom konver-zacija sc jc začela:
»Rezidenca sc zanima gotovo zelo za volivno borbo našega mesta?« je vprašal gospod Polt slovesno.
»Na vsak način,« ie odgovoril Pikvik. Urednik sc je ponosil in vzklikne veselo:
»Bil sem prepričan . . . Seveda — moj članek prejšnje sobote . . . Da, da, gospoda. Časnikarstvo je moč. Časnik je organ domovinskih koristi, reprezentant človeške vede, vladar sveta . . . Kar se tiče mene iaz rabim časnik vselej le v obrambo plemenitih načel in domoljubnih idei. Nikoli gospoda moja nikoli ne boste videli, da bi jaz zapustil tako plemenito delo. Naj sc zanašajo prebivalci tega mesta, naj sc zanašajo londonski prebivalci naj se zanaša preteklost iu prihod-njost sedaj in vselej na mene!«
Ko je končal gospod Polt svoj govor, si jc obrisal čelo s svileno rutico. Naš junak mu jc stiskal roko, zagotavljaje ga, kako je pre-sunjen od tako plemenite zgovornosti, od tako visokih misli. V tako resnem položaju se ie sukala konvcrzacija okoli važnega vprašanja prenočišča za pikvikske filozofe.
Domenili so sc tako:
Načelnika ekspcdicije in enega njegovih prijateljev je povabil gospod Polt k sebi. Druga dva se podasta v gostilno »k pavu«. Zjutraj naj se snidejo prijatelji zopet pri gospodu Poitu, da pomnože število proselitov častivrednega Samuela Slumkeya. Po taki odločitvi so sc ločili. Gospod Winkle jc šel s Pi-kvikom k Poltn, Tupman in Snodgras v gostilno »k pavu.«
Strah Castanvillccv, nemejski lev, gospod Polt, je bil kakor večina takih jezičnežev pravo jagnjc v bližini stroge in ponosne gospe Poltove.
Gospodar »največje moči«, »vladarja sveta« je sklanjal ponižno glavo pred soprogo in nosil udano sladki jarem. Gospi Poltovi se jc zdelo življenje v provinciji in njenega moža večno govorjenje o politiki jako pusto. Zato je spreiela z velikim veseljem gosta iz rezidence. Pri večerji jc prepovedala možu zelo odločno vsako besedo o politiki, spraševala, kake obleke, klobuke in sončnike nosijo v Londonu in povabila Pikvika na partijo ekar-tc. Polt je bil zelo zadovoljen, da se zabava njegova gospodarica tako prijetno s Pikvikom. On sc jc polastil NViukleja iu velike mape. \Vinklcja jc vlekel v skriti kot, v mapi je poiskal iz kupa papirjev številko »Castanvillske-ga lista« i7 I. 1830. Ko jc potisnil nesrečnega \Vinklcja v kreslo, se i v postavil pred njega in čital brez oddihljcia . . . Članek katerega ie čital jc bil res zmagovit v zgovornosti... Ta »kratek* članek šestero strani petit-tiska ic čital Polt z vnemo in povdarkom . . .
(Dalje prih.)
Časopisje i" prestolni govor.
»Nemška radikalna korespondenca« m zadovoljna s prestolnim govorom glede na ogrsko vprašanje, ker se naglaša ponovno pragmatična sankcija, iz česar sklepajo, da so merodajne za sedanjo vlado pred vsem koristi dinastije in ne ljudske koristi.
»Reichspost« piše, da je govoril cesar nenavadno živahno, osobito, ko je naglašal potrebo pragmatične enote monarhije. Drugi krščansko socialni listi pozdravljajo novo socialno politično dobo glede na delavstvo, obrtni in kmečki stan in na zboljšanje položaja državnih uslužbencev. Pozdravljajo nadalje, ker je vladar naglašal potrebo n ravno verske šolske vzgoje in tako obsodil »Svobodno šolo«. Kršč. soc. časopisje je tudi zadovoljno. ker se naglaša v prestolnem govoru važnost enotne države.
Glasilo ministra Derschatte naglaša, da želi stari vladar predvsem, da se iKivrnc sloga v novo zbornico. Govoril je kakor očak, ki spominja tudi na preteklost in ki konča z ljubeznijo.
Splošno so s prestolnim govorom vse stranke jako zadovoljne.
Češki agrarci in češki klub.
Češko agrarno glasilo piše. da je nemogoče, da bi se v skupnem češkem klubu v vseh vprašanjih vse stranke ravnale po enem povelju. Agrarcem se gre samo zato, da bi za velika skupna politična in državnopravna vprašanja imeli skupno zvezo, sicer so pa samo za svobodno združitev.
Nemška napredna in nemško-narodna zveza.
Pogajanja med zastopniki obeh strank sicer še niso končana, a so že tako dozorela, da vstopi velika večina nemško naprednih po-poslancev v nemško-narodno zvezo. Fuziji nasprotujejo Ic še trije ali štirje poslanci.
Drtina proti škofom.
Češki realist profesor Drtina namerava vložiti interpelacijo naperjeno proti praškemu nadškofu Skrbenskeinu in brnskeniu škofu grofu Huynu zaradi šolskih zadev.
Moravski Nemci.
»Nemško moravsko ljudsko društvo« je sklenilo na shodu izjavo, ki pozdravlja skupen nastop nemške ljudske stranke z agrarci.
Poljsko kolo.
Demokratične skupine »Poljskega kola« se pogajajo za ožjo združitev z enotnim vodstvom.
Rusini.
Rusinski klub je sklenil, da predloži zbornici državno-pravni ugovor. Glede na gališke volitve vlože Rusini samostojni predlog.
Dr. Lueger o položaju.
Dr. Lueger jc govoril predvčerajšnjim na nekem shodu. Bilo je to prvič, odkar jc ozdravel. S častno besedo je zagotovil, da stranka ni prav nič storila glede na discipliniranje treh prestavljenih uradnikov. Nasprotno je bilo discipliniranje stranki jako neljubo. Nadalje sc ie pečal z mavsanjem socialne demokracije, o katerih ie izjavil, da so že dolgo c. kr. dvorni demokrati, a ui verjel, da to tako kmalu pokažejo tudi na zunaj. Naglašal je, da se mora proti socialno-demokratičnemu terorizmu vse storiti, kar je mogoče. Dr. Lueger ni popolnoma končal svojega govora, ker mu je postalo slabo. V ponedeljek si je namreč pokvaril želodec, ker je jedel jagode. Vročina je storila svoje. A dr. Lueger je že okreval in se je udeležil tudi prestolnega govora.
Princ Liechtenstein o poletnem zasedanju.
Princ Liechtenstein je izjavil na nekem shodu: Razven nekaj neumnih socialno-dem. predlogov se v tem kratkem zasedanju nc bo veliko napravilo. V štirih tednih sc prično običajne poletne počitnice. Zdaj se bo izvolilo predsedstvo, kar ne bo šlo gladko iu bo trajalo eden ali dva tedna. Izvesti se bo mogel le začasni proračun, nakar slede poletne počitnice, ki jih pa ne bo deležna vlada. Pogajati se bo morala o nagodbi.
Predsedniško vprašanje.
Počasi se jasni. Judovsko časopisje žc odnehava s svojim napadom na krščansko-socialnega predsedniškega kandidata. Lahko se že danes trdi, da se izvoli za predsednika NVeisskirchner.
Vladne predloge.
Vlada predloži gosposki zbornici predlogo o avtomobilneni jamstvenem zakonu in pa o haaški zakonsko pravni konvenciji. Prepovedan shod slovanskih visokošolcev.
Glede na prepovedani shod dunajskih slovanskih visokošolcev za vseučilišči v Brnu in v Ljubljani, vlože češki radikalci interpelacijo.
Razdelitev kršč. soc. po skupinah.
Krščansko socialni poslanci so sc porazdelili v skupine takole:
1.	Verska in narodna vprašanja, šola, zakon, ustava.
2.	Nagodba z Ogrsko, carinske in trgovinske pogodbe.
3.	Finančna vprašanja, vojaštvo, promet.
4.	Industrija, trgovina, obrt.
5.	Agrarna vprašanja.
6.	Delavska vprašanja.
Za nova vseučilišča.
Tridentinski »Alto Adige« naglaša, da se morajo ustanoviti štiri nova vseučilišča in sicer italijansko, slovensko, rusinsko in še eno češko. Položaj sc jc izboljšal in o ire-denti ni več govora. Tudi s Slovenci se je doseglo sporazumljenje. ker nc zahtevajo več slovenskega vseučilišča v Trstu, marveč v
Ljubljani. Italijani morajo \ tem vprašanju nastopati skupno s Slovenci in z Rusini.
OGRSKA.
Hrvaško-ogrski spor. — Mažarske sirovosti.
Budi m p e š t a, 19. junija. (Državni zbor.) Podpredsednik Štefan Rakovsky pro-vocira škandal. Najprej vzame besedo Supilu, ki se pritožuje proti graji, katero mu jc 18. t. ni. izrekel v seji podpredsednik Rakovsky. Nato da podpredsednik besedo Potočnjaku, ki se pa takoj ne vzdigne. Nato de podpredsednik : Če ste navzoči, se takoj vzdignite. Gospoda naj sc vendar ozira tudi na mažarske pozive. (Veliko razburjenje med Hrvati. Supilo: Mi nismo v šoli! To je nečuveno!) Potočnjak govori nato nekako 20 minut o tem, kako krši železničarska predloga nagod-beni zakon. Podpredsednik izjavi, da je debata o tem že predolga iu stvar je čisto obdelana in mu nato odvzame besedo - stvar, ki se menda še v nobenem parlamentu ni zgodila. Hrvati kličejo: To je svoboda govora! To je zloraba poslovnika! Mažari rjovejo: Naše potrpljenje je pri kraju! Hrvati morajo nehati govoriti! Supilo vstane in predlaga, da se izroči zadeva imunitetnemu odseku, ker je podpredsednik prekršil imuniteto poslanca Potočnjaka. Podpredsednik vzame Supilu besedo. Rumunec Brediceanu graja Ugro-na, ki ie zakričal, da se Hrvati vedejo kakor ovce. Ugron zagovarja svoje stališče, češ, Hrvatje vstanejo in se vsedejo na mig enega samega voditelja, kar ni dostojno. Podpredsednik izjavi, da izraz, ki ga ie Ugron rabil, ni razžaljenje. Nato dokazuje Lukinič, da je podpredsednik prekršil opraviluik. Rakovsky mu vzame besedo. Pribičevič mu zakliče z mogočnim glasom: Postopanje podpredsednikovo je neopravičljivo in nasprotuje poslovniku! Rakovsky mu odvzame besedo. Velikansko razburjenje med Hrvati. Klici: Doba Khueno-va se je vrnila! Podpredsednik odvzame zaporedoma besedo Supilu, Vladu, Mihalyiu in Zagoracu. Šele Popoviču se posreči, dokazati predsedniku, da je njegovo ravnanje čisto protizakonito. Rakovsky mu odvzame besedo. Rumunec Aurel Vlad zakliče: Ni ga paragrafa poslovnika, katerega bi vi, gospod Rakovsky, ne bili preskočili! Dr. Šurmin je tako srečen, da zatnore ožigosati postopanje Rakovskega, ne da bi mu ta mogel do živega. Lorkoviču odvzame podpredsedik besedo. Lukinič zavpije: Zivio Khuen-Hederva-ry! Isto sc je zgodilo Magdiču, Babič-Gjal-skemu in Modrušanu. Klici: Ubili nas ne boste! T o je ogrska svoboda, za katero naj se mi skupno z vami borimo! Nato prekine predsednik Justh sejo. Med odmorom se Ra-kovsky zaganja v Hrvate, češ, da se vedejo kakor otroci. Ko se seja zonet otvori, naznani podpredsednik, da bo afero s Potočnja-kom izročil imunitetnemu odseku. Potočnjaka nameravajo izključiti od 30 sej.
Sprava.
Budimpešta, i9. junija. Škofu Dro-liobeckemu se je posrečilo sestaviti z ministrskim predsednikom dr. VVeckcrlom in državnim tajnikom Šzterenyjem formulo glede na uporabo hrvaškega jezika na železnicah, ki jo Hrvatje lahko sprejmejo. Baje je Supilo izjavil, da sprejme formulo, ako bodo v to privolili vsi ostali hrvaški poslanci.
Demonstracije.
Budimpešta, 19. junija. Socialni demokrati so priredili včeraj veliko demonstracijo proti Košutu in neodvisni stranki, ki se je zbrala k banketu. Klicali so: Doli s črno dru-lialjo! Živela splošna volivna pravica! — Demonstranti so metali kamne v klubov lokal in en kamen ic priletel v dvorano, ravno ko je Ugron napijal Košutu.
Razburjenje v Zagrebu.
Zagreb, 19. junija. Tu vlada velikansko razburjenje. »Obzor« poroča, da namerava ogrska vlada državnozborsko zasedanje do jeseni prekiniti, železničarski zakon na^ redbenim potom izvesti, hrvaški sabor razpustiti in za bana imenovati voditelja mažaron-ske stranke, barona Raucha, Nove volitve bo-ao spravile na površino bivše Mažarone (?). Baje nameravajo ogrski poslanci 20. t. m. hrvaške poslance potisniti iz dvorane.
Nagodba.
Budimpešta, 19. junija. »Budapesti Hirlap« poroča, da je cesar sklenil, da nc bo nobenih predlog, bodisi od avstrijske strani, zanaprej sankcioniral, ako vladi ne skleneta nagodbe. Cesar sc boji za bodočnost monarhije in sc brani dovoliti katerokoli koncesijo ali novotarijo, naj jo predlaga kdor hoče. Glede na predsankcijo avstrijskih predlog sc »Budapesti Hirlap« najbrž moti.
RUSIJA.
V	Vilni so zaprli bivšega duniinega poslanca Ohsola. V Peterburgu so zaprli do 100 poljskih dijakov in dijakinj.
Vojaški upori.
V	Kijevu sc je uprlo 500 vojakov, ki so sc polastili orožarnicc in patronov ter streljali. Ko ic prihitel bataljonski poveljnik, so umorili njega in tri častnike. V sledečem boju ic bilo ranjenih 60, zaprtih 250 in pobegnilo je 150 upornikov. — Glede na sevastopoljski upor se poroča, da so nameravali mornarji na dveh oklopnicah skupno z vojaki na suhem vprizoriti upor, ki se je le zato izjalovil, ker so mornarji postopali prevročekrvno. Kijevski upor jc v zvezi s sevastopoljskim. Vprizoril ga je neki enoletni prostovoljec, ki so ga zaprli in štiri vojake ž njim. Nato so se uprli saperji. Sapcrii so ranili nekega čast-
nika in štiri vojake. Saperji so sami napravili red. S Poljskega odpotuje osem dragon-skih polkov v osrednjo Rusijo. Ob Volgi namreč kazaki nočejo nastopiti proti kmetom. Iz Varšave premestijo v Carsko Selo en gardni polk, en pehotni polk in 13 artilerijskih baterij. V .Sevastopolu so trije mornarji ubili in oropali nekega trgovca. Dva mornarja napadalca sta ustreljena, tretjega so pa zaprli.
Proti Steslju.
Dokazovanje proti Steslju zaradi predaje Port Arturja je končano. Vojnemu sodišču proti Steslju bo predsedoval pehotni general Dukinazov.
UPOR NA JUZ.NEM FRANCOSKEM.
Ministrski predsednik Clemenceau si je dal postaviti posteljo v ministrstvu. Ravnatelj za splošno varnost Hatmion jc tudi trajno v službi. Neki poslanec je dobil 18. t. m. poročilo, da grade v mestu Narbonne barikade. V mestu se zbirajo francoski Kata-lonci, da nastopijo za prijetega župana Ferroula. Kolesarji poživljajo na upor. Pri Bourg Coursanu so prerezane brzojavne žice in raztrgan železniški tir. Iz mestne hiše zvoni plat zvona. Zupan Ferroul miri razburjene prebivalce. Sam je pričel podirati barikade in množica ga je ubogala. Dne 19. zjutraj so Ferroula prijeli in ga odvedli v Montpellier. Mesto Narbonne jc zasedlo vojaštvo. Prvi vojaški vlaki so se pripeljali v Narbonne dne 19. t. m. ob 8. zjutraj. Med Beziersom in Argeliersom so pripravili gasilci gasilnice proti vojakom. Na progi so našli več dinamitnih zavojev. Iz Beziersa je odpotoval posebni komisar s petimi tovariši in z vojaki, da prime Marcelina Alberta in pet drugih argelierskih odbornikov. Iz Aode, Bor-deauxa, Lyona in iz drugih mest so se odpeljali na jug vojaški vlaki. Tri odbornike ar-gelierskega odbora so zaprli, Marcelina Alberta in treh odbornikov niso dobili. — V Aurillacu je polkovnik 139 pešpolka prepovedal vojakom nedeljski izhod, ker so razbili uro na vojašnici. Vojake je ta prepoved tako razburila, da so peli internacionalo. Proti vojakom nastopijo disciplinarnim potom. Jutri v petek bo imel Clemenceau jako težavno stališče. Zbornica namreč razpravlja o Aldy-jevi interpelaciji in ob tej priliki nastopi tudi Millerand v družbi z Delcassejem, da če mogoče strmoglavita Clemenceaua.
HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA.
Haag, 19. junija. Plenarne seje mirovne konference bodo javne, odborove seje pa tajne. Marschall je predlagal, naj se ustanovi posebno mednarodno razsodišče glede na pravico zaplenjanja trgovinskih ladij v slučaju vojske.
Dnevne novice.
+ Afera Proft in naše politične razmere.
Afera Proft vedno bolj razburja duhove. Vlada je storila veliko napako, da sili na to imenovanje, kajti človek, ki je protokolarično izjavil, da ne zna slovensko in ki je znan kot strasten nasprotnik Slovencev, ne more biti ravnatelj zavodov, ki je do štirih petin slovenski. Poleg tega jc mož že star, čemu mu greti mesto, ko pojde kmalu v pokoj! Huda nevolja vlada proti slovenskim članom deželnega šolskega sveta, ki so glasovali za Profta. Deželni šolski nadzornik Leveč je že dobil od neke strani poziv, da naj vsled tega odstopi kot predsednik »Matice Slovenske«. Tudi »Narod« je prisiljen, udrihati po netn-štvu, kajti njegovi mlajši pristaši med profesorji vendar ue morejo mirno gledati, da se nemštvo tako utrjuje in jim izpodjeda kruh. Pa vprašajmo sc po pravem vzroku nemškega nasilja in slovenske politične slabosti! Sama puhla komedija je to, če se v »Narodu« na zunaj zabavlja čez nemštvo, v dejanju sc pa dela nasprotno. Saj je edinole liberalna stranka kriva, da je prišlo do takih žalostnih razmer in da imajo Nemci toliko vpliva. Liberalna obstrukcija v deželnem zboru vzdržuje to protinaravno stanje, vsled katerega trpi vse slovenstvo v deželi. Ako bi liberalna stranka dopustila reformo deželnega zbora, kakor jo zahteva S. L. S., bi bilo za vselej nemogoče, da bi se vsiljevale tujenarodne osebe na prva mesta v deželi, in domačin bi imel oporo in zaslombo v vseh odločilnih za-stopih. Edino le liberalna stranka je pripomogla nemštvu do njegove sedanje moči, in dokler sc ne vda ta stranka reformi, ki jo tako odločno zahteva ogromna večina slovenskega naroda in ki jo morajo na tihem tudi pristaši Ibicralnc stranke priznati kot upra-čeno, .ie ta stranka odgovorna za vse naši narodnosti kvarne posledice. Ne igrajmo torej praznih komedij, ampak primimo zlo pri njegovi korenini in ga radikalno izrujmo! Če bi bil Hribar v resnici slovanski mož, bi vedel zdaj, kaj mu ic storiti, in ne bi trpel takih narodnih škandalov v svoji stranki!
+ Hribarjevo postopanje na Dunaju je vsej liberalni stranki kar sapo zaprlo. Liberalci ne morejo verjeti, da bi bilo res, kar Hribar na Dunaju Hrvatom izjavlja, in v tej negotovosti molče in čakajo, kdaj se njihov Hribar zopet — nazaj izpreobrne. »Narod« še ni črhnil besede o izpreobrnitvi svobodomiselnega poglavarja, dr. Tavčar pusti, da Hribar na cunje trga njegov program, in vsa liberalna stranka zdaj ne ve, ali je tič ali miš. Čakamo, da se ta vozel razreši!
+ Občni zbor delniške stavbinske družbe »Union« se vrši 26. junija ob 5. uri popoludne in se opozarjajo delničarji, da vlože svoje delnicc danes in iutri sigurno v pisarni družbe, da imajo glasovalno pravico.
+ Občinske volitve v Pulju. Pri občinskih volitvah v Pulju je dobila v III. razredu
italijanska kamora s pomočio socialne demokracije 132 glasov večine. Iz Fazane se je pripeljalo več torpedovk z uslužbenci mornarice, da volijo. Volivna komisija je pa zavrnila nekaj mornariških uslužbencev, nakar so se tudi ostali odstranili. Zvečer so priredili Italijani demonstracijo. Žvižgali so pred okrajnim glavarstvom, pred admiraliteto in pred poslopjem »Hrv. gospodarske stranke«. Druge nesreče ni bilo.
+ Prepovedani shodi za slovensko vseučilišče. Shod, katerega so nameravali prirediti slovenski vseučiliščniki za ustanovitev vseučilišč v Ljubljani, Brnu in v Lvovu, jc policija prepovedala. Slična vest prihaja iz Gradca, odkoder so nam prepozno že za včerajšnjo številko sporočili: »Nameravane manifestacije graškega slovanskega dijaštva v prilog univerze v Ljubljani akademični senat v prostorih vseučilišča ni dovolil.
+ Dr. Kušar — obsojen. Zaradi svojega nastopa proti prof. J. na veselici kranjske podružnice S. P. D., jc bil v sredo advokat dr. Kušar od okrajnega sodišča v Kranju obsojen na 40 K, oziroma 4 dni zapora. Upati je, da bodo kranjski liberalci v svojih besedah odslej previdnejši.
+ Pogovor o tujskem prometu. Ze več let se vrše v določenih rokih v finančnem ministrstvu s prizadetimi osebami pogovori o tujskem prometu. Pri zadnjem, ki ga je vodil sekcijski načelnik dr. R6I1 so bili razen odposlancev vseh deželnih zveze za povzdigo tujskega prometa in društev, ki imajo isti čili, navzoči tudi zastopniki finančnega ministrstva, tirolskega namestništva, dunajskega magistrata, Južne železnice, avstrijskega »Lloy-da, mednarodne družbe za spalne vozove itd. Predsednik dr. Roll je najprvo povedal, kai je železniško ministrstvo od zadnjega pogovora ukrenilo in z zadovoljstvom konstatiral, da so od železniškega minstrstva v več jezikih spisane in umetniško opremljene potne publikacije, zlasti »Pokrajinske slike iz Avstrije«, »Nove alpske železnice,« in spis o Arlbergti izšle v pomnoženi novi izdaji. Za izdajo je pripravljena brošura o kopališčih in zdraviliščih v okrožju državnih železnic ter bistveno pomnožena brošura o zimskih športih. Priobčenih je več umetniških lepakov, s slikami iz Karavank, s Češkega in iz Galicije! Spominjal se je tudi potovanja angleških časnikarjev, kar bo angleški svet seznanilo z našimi kraji. Uprava državnih železnic se je udeležila športne razstave v Berolinu s tem, da je razstavila več pokrajinskih slik in se bo ua isti način udeležila tudi razstave v Parizu. Da se ugodi raznim željam, bo uprava državnih železnic skupno z upravo Lloyda otvo-rila 1. oktobra t. I. v Berolinu »Unter den Linden« oficijelno avstrijsko potovalno pisarno. Tudi udeleženci razgovora so izrazili marsikako misel, n. pr. nai se ustanovi v tujini več potovalnih pisarn, zlasti na Ruskem, nadalje naj se prirejajo v gotovih rokih potovanja tujih časnikarjev v razne kraje naše domovine. Posvetovali so se tudi o ustanovitvi sveta za tujski promet. Osnova pravil za ta svet, ki jih je predložilo železniško ministrstvo, je bila sprejeta. Končno se jc obravnavalo o pospeševanju gradnje alpskih hotelov. Razprava je bila živahna in dolga: vsi govorniki so izrekli mnenje, da razne tež-koče ovirajo financiranje takih podjetij. Cesarski svetnik Kessler (nižjeavstrijska zveza za tujski promet) si je ob odobravanju prisotnih zahvalil železniškemu ministrstvu za uspešno delovanje v povzdigo tujskega prometa.
+ Nezaslišano. Na podružnico nemškega planinskega društva v Cclovcu je došla iz Londona dopisnica z naslovom »Celovci — Hungaria«. Nemci se začudeno vprašujejo, kako je mogoče, da znani »Alpine Klub« rabi za nemško mesto slovensko ime, kar je vendar nekaj nezaslišanega. Da so hudomušni Angleži Celovec prestavili na Ogrsko, so najbrže povzročili številni ogrski čifuti, ki so na počitnicah ob Vrbskcm jezeru. »Alpine Klub« pa se smeja v pest, ker je zopet nekoliko »vzdignil« koroške Nemce.
+ Slovensko - hrvaška ljudska šola v Aleksandriji se snuje. Več sporočimo v kratkem.
—	Društvo »Kranj« bo zažgalo kres na Šinarjetni gori (Cofišče) v nedeljo, dne 23. t. m. Zažigale sc bodo tudi rakete. Vabijo se somišljeniki tudi od drugod.
—	Notar Kolšek v Šoštanju je bil po iz-vršenej disciplinarni preiskavi odstranjen iz službe.
—	Posebne vrste samoumor. 18. t. m.
se je čistilec parketov Maksimilijan Hvala v Trstu končal na sledeči način: Zabil je tik vodnjaka v ulici »Scala santa« kol, okoli kola privezal vrv, potem pa si ovezal vrv okoli vratu in se spustil v vodnjak. Predno je prišel do dna. je seveda bil že zadavljen. Vzrok samoutnoru so bile nesrečne rodbinske raz mere.
—	Velika nesreča bi se bila lahko zgodila 18. t. in. v plavžih »Kranjske industrijske družbe« v Skednju pri Trstu. Odtrgalo se je namreč 800 kil železa, katerega so vlekli v nekem sladišču navzgor. Železo je nekoliko zadelo delavca Antona Srebrnika ter ga poškodovalo na levi roki.
Nesreča na zagrebškem kolodvoru. 19. t. m. sta ob 2. uri popoldne na zagrebškem kolodvoru trčila skupaj dva tovorna vlaka. Dva vagona sta zdrobljena, vlakovodja Fe-keta pa težko ranjen na prsih in na glavi.
—	Zborovanje avstrijskih pekovskih mojstrov. Na Dunaju se je pričel 19. t. m. ustanovni shod »Zveze avstrijskih pekovskih mojstrov«, ki bo trajal dva dni.
»Mekslkanci« na Dunaju. Veliko še živečih nekdanjih častnikov, kadetov in vojakov meksikanskega cesarja Maksimilijana, je priredilo včeraj ob 40-lctinci, ko so ustrelili v Kveretaru Maksimilijana, slovesno za-
jušnioo, na kar so položili vence na Maksi-miliianovo krsto in na njegov spomenik.
—	Romanje v Loreto. Ravnokar nam poročajo iz Dunaja, da južna železnica radi velikega osebnega prometa ob nedeljah in praznikih od meseca junija naprej ne more dovoliti posebnega romarskega vlaka. Radi tega, žalibog, letos romanje v Loreto izostane.
—	V novo ljudsko gledališče preurede cirkus Schuman na Dunaju. V tem gledališču bo prostora za 2000 oseb. Najdražji sedež bo veljal 1 K 20 h.
S Umrl je v Laškem dež. sodni svetnik t/. dr. Adolf Pfefferer.
Ljubljanske nouice.
Poražen »Narodov« terorizem na občnem zboru »Ljubljane«.
Ze dolgo časa napada »Slovenski Narod« pevsko društvo »Ljubljana«, ker si jc postavila za nalogo gojiti le slovensko pesem. »Narod« to boli, ker bi rad imel, da bi po Ljubljani vse služilo le njegovi slepi strankarski gonji in da bi vse kar slepo čakalo na komando njegovih prvakov, od katerih naj bi se tudi vsaka brca sprejela za izredno čast in odlikovanje. Na »Narodovo« intrigantstvo sc je vsedlo v pevskem društvu »Ljubljana« nekaj članov, ki so zahtevali izvanredni občni zbor z namenom izreči dosedanjemu zaslužnemu odboru nezaupnico. Za nezaupnico ni bilo nobenega vzroka, a izvestni člani so hoteli vstreči »Narodovi« — kaprici ter so zato sestavili neko odborniško protilisto, katera na prvi pogled pokaže, da »Narodu« ni bilo toliko za koristi pevskega društva »Ljubljane« nego za druge namene.
»Narodovci« so napeli vse sile, da dosežejo svoj namen. »Narod« je kot blazen upil, naj pridejo »naprednjaki« vsi do zadnjega na občni zbor. S svojim vpitjem jc »Narod« vzbujal po Ljubljani mnogo smeha, ker je pisal, da jc »Ljubljani« pristopilo do 40 pevcev »Katol. rokodelskega društva«, dočim je doslej svojini slepim naročnikom vendar pri prireditvah »Rok. društva« natvezal, da ima »Rok. društvo« samo »kakih 20 pevcev«. »Narod« je upil, da pride »zastava v klerikalne roke«, da se jo hoče izročiti »Rokodelskemu društvu« — ki ima vendar dve zastavi in je nova zastava tega društva ena najlepših in najdragocenejših slovenskih zastav. Iz takega »Narodovega« upitja je vsak trezen človek izprevidel, da se gre »Narodu« za skrite namene in občinstvo je uprav z ogorčenjem vpraševalo, kako se more pod takimi izmišljenimi pretvezami izrekati nezaupnica odbornikom, ki niso stori ildruzcga, kot da so se vedno nesebično žrtvovali za prospeh slovenske pesmi. Tako »Narodovo« postopanje je vzdignilo celo vrsto neodvisnih Ljubljančanov in Ljubljančank, da so pristopile k pevskemu društvu »Ljubljana« z namenom, da rešijo »Ljubljano« Ljubljani, kar je seve »Narodov-ce« jako neljubo presenetilo.
Neizogibni Viki Rohrman (tvrdka Pakič) ie bil poleg brivca Cijuda in kavarnarja Kra-l>eša, ki ni niti član »Ljubljane«, glavni »vojskovodja« »napredne opozicije«.Viki Rohrman je razpošiljal po Ljubljani ganljive dopisnicc, na katerih je mogoče s svojega rešetarskega prestola pisal med drugim: »Deputacija večine pevcev društva »Ljubljane« naprosila me jc včeraj, da bi se pri podpornih članih tega društva zavzel za to večino. Klerikalci hočejo dobiti namreč to društvo in ž njim krasno zastavo, kojo so nabavili izključno samo narodni naprednjaki, v svoje roke.« Rohrman je nato vabil svoje pristaše na občni zbor Ljubljane v »Union« in menda kot znamenje gotove zmage pristavljal: »Tudi jaz (!) bom sigurno prekinil svoje potovanje in se v sredo v Ljubljano povrnil.« Viki Rohman sc ie s svojo «vrnitvijo s potovanja« primerno blamiral. Mož mora imeti precej domišljavosti. ako meni, da bo vsled tega šlo vse v Ljubljani po »Narodovih« kapricah.
Včeraj zvečer se je toraj vršil izvanredni občni zbor pevskega društva »Ljubljane« sklican na zahtevo opozicije. Ze ob pol osmi so prihajali člani, dasi je bilo zborovanje napovedano šele ob pol devetih zvečer. Odbor »Ljubljane« je po zapiskih konštatiral članstvo vsakega posameznika. Od 394 članov je prišlo na občni zbor okolu 340 članov, med njimi kvečjemu 100 od opozicije, ostala o-gromna večina članov »Ljubljane« je bila pa na strani odbora. Opozicija je bila vsa zmešana, dasi so jo vodili in prišli osebno na zborovanje dr. KokajL dr. Hudnik, nečlan kavar-nar Krapeš, zastopnik tvrdke Gričar in Mejač, ključavničar Irkič, Ciril-Metodov Jeba-čin, muzejski sluga Kobau, zidarski podjetnik Supančič, katerega v sejah trgovske zbornice skoro nikdar ni in več takih vedno bolj osamelih kapacitet. Prišel je tudi trnovski župnik Vrhovnik. Ko so ga poučili, da kot častni član po pravilih ne bo mogel glasovati, dejal jc gospod župnik, »Hvala za tako čast« ter po konferenci z dr. Kokaljem odšel. Nam se ne zdi posebno taktno, da sc je gospod župnik kot častni član »Ljubljane« odzval »Narodovemu« klicu in da jc hotel glasovati proti sedanjemu odboru za namene opozicije. Ta »lepa« opozicija je imela sestavljeno, da vrže sedanji odbor, listo, na kateri jc bliščal kot predsednik uslužbenec Toeniessove tovarne Rudolf Juvan, kot podpredsednik pa strojnik Lud. Jaklič. Tema možema so hoteli zaupati usodo »Ljubljane« proti sedanjemu sposobnemu iu delavnemu predsedstvu! Za odbornike je hotela opozicija vriniti oficijanta pri dež. vladi Rudolfa Malija. katerega tiedo-sežna pisma bo treba enkrat priobčiti, zlatarja Ludovika Cerneta, markerja pri »Slonu« Rado Sedeja, Zabkarjcvcga uslužbenca Lavo-slava Drechslerja, Zalaznikovega Trampuša, brivca pri St. Jakobskem mostu Josipa Ko-
chla, trg. pomočnika Josipa Wintra, Dr. Hri- I barjevega potovalca Makso Armiča, ki bi vedel kaj povedati o društveni blagajni kot posojilnici in katerega našim somišljenikom po deželi posebno priporočamo, dalje Josipa Mačka in trg. pomočnika Srečko Tekavca.
Občni zbor otvori predsednik »Ljubljane« brat Sturm, ki konštatira, da je občni zbor sklepčen. Sitnosti začne stresati dr. Kokalj, češ, da občni zbor ni sklepčen, ker po njegovem mnenju ni polovica izvršujočih članov navzoča kot pravila zahtevajo. (Burni ugovori. Klici: Še nikdar ni bilo toliko izvršujočih članov! Vaša opozicija izgine ob številu navzočih članov! Nemir.) Predsednik Sturm konštatira, da je dovolj izvršujočih članov navzočih. Dr. Kokalj še naprej stresa sitnosti in zahteva denarno knjigo, češ, da jc le blagajniška knjiga merodajna, ako je v resnici toliko članov, kolikor jc oseb navzočih. Predsednik Sturm z ozirom na to, da ima blagajniško knjigo neupravičeno v rokah član opozicije, ki jo ne izroči zakliče: Ta blagajniška knjiga je za nas španska vas! (Burno odobravanje.) Dr. Pegan ob hrupnem odobravanju naglaša, da ima le predsednik in nihče drugi pravico, da konstatira sklepčnost. Me-rodajen za sprejem novih članov jc le sklep odborov. Predlaga, naj se prestopi preko dr. Kokaljevega predloga na dnevni red. Z ogromno večino se sprejme dr. Peganov predlog. Dr. Kokalj protestira proti »nepostavni sklepčnosti« in poživlja svoje somišljenike, naj zapuste zborovališče. Se zgodi. Viharno ploskanje spremlja odhajajoče dr. Kokaljeve »liberalne« pristaše. Med odhajajočimi smo opazili tudi uradnika »Vzajemnega podpornega društva« g. Martinca. Ob vratih šteje odhajajoče liberalce naš poročevalec Stefe, kar nekaj opozicijonalcev tako raztogoti, da se zakade proti Štefetu, naši priskočijo vmes. Nakrat pridrvi nazaj brivski pomočnik Kralj in tuli poživljajoč odhajajoče opozicijonalce: »Nazaj, za menoj, da razbijemo občni zbor!« Stefe zabeleži hitro priče tega junaškega nastopa, kar Rasto Pustoslemška silno raztogoti, ker se je spomnil menda, da Kraljev nastop ne gre v sklad z novim zakonom o volivni svobodi. Stefe prijazno vpraša Pustoslemška, ako želi z zastavo »Ljubljane« morda isto storiti, kar je storil s »Triglavovo« ? To nedolžno vprašanje Pustoslemška ne potolaži, ampak ga ua splošno začudenje le še bolj razdraži. »Razbijač« občnega zbora Kralj postaja vedno bolj osamljen in ko končno tudi predsednik »Uniona« napram obema nasprotujočima se strankama nastopi kot hišni gospodar za red in mir, se občni zbor mirno nadaljuje.
Besedo povzame predsednik brat Sturm, ki izvaja: Nezaupanje proti odboru »Ljubljane« traja že več let. Kdo jc pa tisti, ki je izrekel nezaupnico odboru. Bilo jc vsega skupaj pet nezadovoljnih oseb. Slo sc jim je za našo zastavo, za katero niso žrtvovali ničesar. Zc ob blagoslovljcnju zastave »Ljubljane« 1. 1892 je napadal »Slov. Narod« »Ljubljano«, češ, da jc »klerikalna«, ker jc »Slovenski List« izšel v slavnostni obliki in vendar je bil predsednik »Ljubljane« takrat Trstenjak. Tako kakor piše »Slovenski Narod« o slovenskem pevskem društvu, nc piše noben nemško-nacionalen list. Čitajtc današnji »Narod«! Pišejo, da sem klerikalec. Ker sem za to, da ostane zastava ncomade-ževana, sem pa klerikalec. Očitanje, da oddamo zastavo »Rokodelskemu društvu«, je smešno. »Rokodelsko društvo« ima že tako dve zastavi, čemu mu bo šc tretja? Neko liberalno društvo pa nima še zastave! Zastava naša ostane in bo pevska. Mi smo pevci in poznamo eno nalogo, da služimo s pesmijo domovini. Zastava naša mora biti in ostati neomadeževana. Vse nasprotstvo izvira iz osebnega sovraštva. Ker se je pojavil med člani razkol, je porabil to priliko »Narod«, da jc oblil z gnojnico društvo. Predsednik poživlja nato glavnega govornika opozicije. da utemelji nezaupnico odboru. Glavni govornik se ne oglasi. (Veselost. Ploskanje!) Dr. Pegan predlaga nato, naj se preko te točke preide na dnevni red. Obvelja. Nato se izreče na dr. Peganov predlog nezaupnica onima odborovima članoma, ki sta povzročila, da se skliče izredni občni zbor in ki sta ru-vala proti sedanjemu odboru. Sedanji odbo-rovi večini se pa izreče zaupnica. (Splošno odobravanje.) Končno predlaga, naj sc izključita iz društva in odbora člana Rudolf Juvan in Josip Winter, ker sta sc pregrešila proti § 10 društvenih pravil. Soglasno sprejeto. Na predloga brata predsednika Sturma sc na mesto njih izvolita vzklikoma dr. Vlado Pegan in Vekoslav Ravnihar, ki izjavita, da sprejmeta izvolitev.
Brat tajnik Potnik izraža veselje, ker se je rešila zastava iz krempljev političnega vpliva. Izvolitev dveh novih članov nam daje upanje, da bo »Ljubljana« sebi v čast, domovini v slavo krepko gojila slovensko pesem. Na zadnjem občnem zboru »Ljubljane« se jc sklenilo, da se osnuje mešani zbor. To bo odbor izvršil. Predlaga nadalje, da se osnuje pevska šola. Predloga brata tajnika obveljata.
Dr. Pegan želi. da se preštejejo izvršujoči člani »Ljubljane«, pevci in pevke. Sc zgodi. Predsednik preštejc na odru zbrane izvršujoče čalne in konštatira. dfa bo štel pevski zbor »Ljubljane« 105 moči.
Gosp. Karol Pollak: Jaz sc v imenu vseh navzočih članov »Ljubljane« prav prisrčno zahvaljujem gospodu predsedniku, ki ie tako spretno vodil društvo. Naj naprej istotako deluje! Pomoč ima nas vseh. (Burno odobravanje.) Dr. Lovro Pogačnik: Čuli smo zahvalo g. predsedniku, ki nam je izšla vsem iz srca. Zdaj pa predlagam, da zapojemo eno slovensko pesem. (Živahno pritrjevanje.) Predsednik brat Sturm: Danes se je pokazala gniloba iavno v našem društvu. Ko smo
pozvali opozicijo, da naj govori, so bili tiho. Jutri bodo pele fanfare in zlivale se bodo iz »Naroda« golide gnojnice na predsednika in podpredsednika »Ljubljane« in pa na ubogega Dachsa. (Burni klici: Zivio Dachs! Zivio Sturm!), ki je po »Narodu« vsega kriv. Te napade zavračati smatramo proti svoji časti. Kdor piše proti društvu, ki goji slovensko pesem, naj napiše na čelo mesto »Slovenski Narod« rajši »Grobokop slovenskega naroda«. Trikrat že sem rešil propada društva. In zdaj upam. da postane »Ljubljana« močnejša in krepkejša, kakor jc bila. Upa v podporo izvršujočih članov, na podporo podpornih članov. Udeležujte sc naših veselic. S tem nas boste navdušili. Najlepša in najsvetejša je pesem. Vsi na delo! Delo naše pa blagoslovi nebo! Zaključi občni zbor. (Živahno odobravanje.)
Pevci zbrani na odru nato zapojejo »Lepa naša domovina«. Občinstvo vstane s sedežev in viharno aplavdira impozantnemu pevskemu zboru.
Tako sc je končal ta občni zbor, ki je pokazal odločno voljo ogromne večine članov rešiti »Ljubljano« krize, v kateri sc nahaja. Pri tem delu bomo dobili zbrane v bratski slogi vse resnomisleče. Ne bomo pustili, da sc »Narodov« terorizem ohrani po Ljubljani za evangelij! Vsi neodvisni in pošteno misleči naj se zbero okolu »Ljubljane« ter naj jo povzdigujejo do novega procvita. Več kot se nasprotniki pritožujejo in »protestirajo«, več novih blamaž bodo doživeli, bolj bo ogromna večina članov z veseljem vedno prihitela, da odbije vse zahrbtnosti ter da sc odločno postavi za pošteno narodno delo!
Shod uslužbencev Južne železnice.
Včeraj se je vršil na vrtu gostilne »Pri levu« shod združenih železničarjev, uslužbencev in uradnikov Južne železnice; udeležba jc bila .iako velika, tako, da sc je moral shod /ršiti na vrtu, ki so ga zborovalci kmaln napolnili, tembolj, ker ic shod posetilo več uslužbencev in uradnikov tudi z dežele. Na dnevnem redu je bil položaj železničarjev Južne železnice, koraki, ki so se storili v izboljšanje njihovega položaja iu uspehi. Imel je shod glavni namen, vzbuditi med železničarji čut solidarnosti, navdušiti jih zanjo in pripraviti za morebitni boj v dosego njihovih zahtev, kajti podrobne konkretne zahteve se bodo v kratkem razposlale krajevnim skupinam in zaupnikom in presodile, nakar bodo združene organizacije in društva izročila železniškemu ravnateljstvo svoie zahteve. Hotelo se je shodu dati znak nepristranosti, a značilno je, da sklicatelji niso povabili nanj tudi krščansko socialne organizacije; še poudarjalo se je, da so zbrani na shodu člani vseh organizacij in društev razen »Prometne zveze«. Tudi med zborovanjem so padali izrazi a la »far», kar gotovo ne krepi složnosti in priča o nestrpnosti nekaterih rdečih voditeljev državne organizacije železničarjev.
Ob 9. uri je sodrug Petrič v imenu sklicateljev otvoril shod. Predsednikom ie bil izvoljen g. žel. uradnik Crednik iz Maribora, podpredsednikom Škerjanec, zapisnikarjem Udovč.
G. Crednik pozdravi zastopnike časopisja, navzoče delegate in izreka svoje veselje nad tem, da je prišel dan, ko so zbrani vsi železničarji brez razlike mišljenja; toda vsi ne, ker mnogo jih je. ki vse delo prepuščajo drugim. Treba bo tudi te pridobiti in jih uve-riti. da sc le z združenimi močmi da vse doseči.
Besedo dobi g. Nikolič z Dunaja, delegat centrale avstrijskega društva železniških uradnikov. Prepričan je, da uslužbenci in uradniki Južne železnice vedo, kaj hočejo in da sc zavedajo svoje moči. Služba je težavna, polna odgovornosti in tudi nevarna. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da smo po tem plačani. Danes nas je tu zbrala potreba, pomanjkanje. Ne borimo se toliko zase, kot za naše največje svetišče, za svojo družino. (Pritrjevanje.) Zato nas ne sme razdvajati ne stan, ne politiško mišljenje, nc versko prepričanje. Tudi uradniki smo z dclavci v koaliciji, zavedajoč se. da nam je odprta vsem le ena skupna pot do cilja. Cel tovorni vlak vozi našo bedo. Znamenje je »Prosto«, deviza »S polno paro naprej«. (Zivano odobravanje. Prišlega uradnega zastopnika sprejmo zborovalci z »Hoch«.) Vse mogoče iznajdbe pri strojih so se vpeljale, za mrtvi materijal so se žrtvovali milijoni, za živi materijal, službeno osobje. ničesar. Vendar mora ravnateljstvo priti do spoznanja, da je nemogoče še naprej brezvestno izkoriščati svoje uslužbence. Čas zato je prišel sedaj. In ne bojimo se. kajti pojdemo skupaj. Vsa nizkotna sredstva proti nam ne bodo izdala ničesar; preje so ščuvali kategorijo proti kategoriji, da so slabili naše moči. sedaj sc to nc bo več godilo. Poizkušali bodo zopet nastopiti proti nam s starim orožjem, a našli nas bodo pripravljene, ker smo spoznali moč organizacije. Naš cilj je gmotnega značaja, zato se zavzemimo zanj brez obzira na politično barvo posameznikov in društev. Naše orožje je složnost. Nc maramo biti uporniki, nočemo boja, če nam ga pa vsilijo, nastopili bodemo z vso odločnostjo. Čc ravnateljstvo hoče na vsak način boj, naj ga ima. Čc so Italiji lahko izboljšali plače železničarjem prvič za 12, nato pa za 15 milijonov lir, je mogoče to tudi v Avstriji.
Nato nastopi g. Tuschek, delegat državne organizacije železničarjev, ki začetkom svojega govora opisuje zgodovino železniškega gibanja. Organizacija se ie tekom let tako okrepila, da smo I. 1905 lahko stopili v boj. Zunanji povod je bila beda. Toda na vse prošnje se <* t v • "c, da se bodo proučile. Draginja it postajali vcJu«, vf^j, prošenj pa
le še niso [ r*. učili V«., i. Na ponovne prošnje i- >ck riiak: na> «• * Vrba odgovoril, da ne more ' itzniškemu osobju dovoliti dra-ginjske doklade, ker bi moral siccr isto dati tudi poštnim uslužbencem itd. Vrba je bil vsaj odkritosrčen in naravnost povedal, da za to nima denarja, dočim jc država dovolila 400 milijonov za brzostrelnc topove, nove oklop-nice, brezdimni smodnik itd. Sc slabše jc bilo na privatnih železnicah. Ravnatelj dvorni svetnik Griinburg je rekel deputaciji, proseči za zvišanje plač radi draginje, da jc on prav nič nc čuti. To jc res, kajti na leto vleče 160.000 kron ter ima prosto stanovanje z 18 sobami. Delavec pa dobro čuti, čc sc podraži sladkor za 4 vinarje, ravnotako pa tudi uradnik. Boj ni bil izvojevan do konca, uspeha pravega ni bilo, vendar je bil vesel, kajti doseglo sc ie dvoje: da jc bila priznana organizacija in da se je dokumentirala solidarnost. To je močno vplivalo na uprave železnic, kajti dovolili so nam izboljšanja v obliki obljub. Mi smo potrpežljivo čakali. In nekaj smo dosegli. Ko smo pretili s pasivno resistenco, nas je Vrba vprašal, čemu začeti izvrševati pasivno resistenco, češ, saj mu ie dal finančni minister I milijon kron na razpolago v ta namen. In tedaj se ic reklo možu, da mora k enemu milijonu priti še več drugih, da bo mir. In res, iz enega milijona so nastali 4 in pol. Toda tudi to jc za državne železnice nezadostno. Tudi zasebne železnice so delale obljube, na katerih izvršitev pa niso nikoli resno in pošteno mislile, kajti doslej še nismo čuli o kakem izboljšanju bednega stanja njihovih uslužbencev. Čas je resen. Mirnim potom hočemo doseči, česar potrebujemo. V nekaj dneh dobe krajevne skupine od osrednjega vodstva navodila, kako dosežemo svoj cilj. Stavili bodemo zahteve, ki so primerne razmeram. Železniškim upravam hočemo dati časa. Stavili bodemo zasedaj samo zahteve splošnega značaja ter določili rok, ko hočemo imeti odgovor. In če ne bodo ničesar ukrenile, naj imajo privatne železnice boj, toda postopali ne bodemo tako kot pri prvem pasivnem odporu, koalicija vseh organizacij uslužbencev in uradniških društev nam daje moč in pogum. Čc vsak železničar stori svojo dolžnost, nobena železnica ne bode mogla vzdržati boja dalje časa. (Viharno odobravanje.)
Odposlanec Kopač iz Trsta konstatira, da so danes |X)d eno zastavo zbrani vsi, delavci in uradniki. Direkcije so za naše težnje gluhe in slepe, imele so nas za norce. Vabil je železniške uradnike v socialno - demokraško stranko. (Klici: Ne spada na dnevni red!) Čc ne bodo izpolnjene naše zahteve mirno, bode pa boj, v katerem pa bodemo zmagali le, čc bodemo močni; močni pa bomo, čc bomo složni. (Odobravanje.)
Govorili so še Falk iz Trsta. Kejžar iz Maribora, ki je omenjal zlasti organizacijo železničarjev na Ogrskem, kjer so več dosegli, kot mi zahtevamo. Prek in končno Petrič, poudarjajoč, da se z današnjim dnem neha dosedanja in začne nova železničarska zgodovina, ki bode morala z njo računati nc le slovenska javnost, ampak tudi cela Avstrija. Nato prečita sledečo resolucijo:
»Dne 19. junija v gostilni »Pri levu« zbrani uslužbenci Južne železnice vseh kategorij z zadovoljstvom koustatirajo, da se jc končno vendarle posrečilo, pri vseh dostojnih in pošteno mislečih železničarjih v dosego njihovih pravic in za življenje prepotrebnih zahtev zbuditi zavest solidarnosti in jih združiti v eno bojno črto.
Tukaj zbrani uradniki, poduradniki, uslužbenci in delavci slovesno obljubljajo, da bodo složno delovali in sc borili, dokler ne bodo izpolnjene izražene želje vseh in dokler nc bodo dobili za svojo, odgovornosti polno službo, v kateri morajo često žrtvovati, ne lc zdravje, ampak mnogokrat tudi življenje, neredko pa tudi svojo prostost, primerne plače in ravnanja.
Zbrani se obračajo nadalje do novoizvoljenih državnozborskih poslancev, da se zakonitim potom urede mezde, plače in službene razmere.
Končno izražajo zbrani osrednjim vodstvom koaliranili strokovnih organizacij, ki bodo v morebitnem boju morala prevzeti skupno vrhovno vodstvo, popolno zaupanje, in jim kličejo: Mi smo pripravljeni!
Petrič izraža nado, da bodo tudi novoizvoljeni poslanci delali na to, da sc izpolnijo želje, izražene v resoluciji, saj sc morajo zavedati, da imajo najtrdnejšo zaslombo v ljudstvu. Vendar bo glavni boj ležal na naših ramah.
Predsednik g. Crednik da resolucijo na glasovanje. Z burnim odobravanjem je bila soglasno sprejeta, nakar ic bil shod ob pol II. uri zaključen.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo izlet na Vrhniko.
li Mohamedansko vero jc sprejel v Tu-nisu v Afriki znani kranjski baron Baillou, ki ima svojo grajščino na Gorenjskem.
Ij Mirozov priredi društvena godba danes zvečer.
lj Kolo prodal. Rudolf Marki, kontorist v Ljubljani, jc kupil pri tvrdki Jax kolo za 210 K proti temu, da ga plačuje na mesečne obroke po 12 K in da kolo ostane toliko časa last tvrdke. dokler ni zadnji obrok plačan. Predno ic pa Marki šc prvi obrok plačal, že ga je zastavil nekemu upniku za 90 K. potem ga pa nekemu drugemu kupcu prodal za 120 K. Obdolžencc jc bil obsojen na tri mesece ječe. Kolo jc ostalo kupcu.
li Odvetniški in notarski uradniki. »II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov sklenila jc v eni svojih zadnjih sej, prirejati društvene večere s strokov-
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjewiti
Ustanovljena »et« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p b o
2469 150—39
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
nimi in znanstvenimi predavanji, da na ta način pripravi pot strokovnim tečajem, ki naj bi med drugim pripomogli, povzdigniti občno in strokovno izobrazbo svojih članov. Prvi društveni večer, na katerem predava tovariš Josip Christof o ugledu odvetniških in notarskih uradnikov, se vrši v soboto, dne 22. t. m. ob pol osmi uri zvečer v gostilniških prostorih gospoda Avguština Zajca v Sodnii-skih ulicah. Vsi tovariši, bodisi člani ali nečlani društva, ter prijatelji naši se uljudno vabijo, udeležiti se tega večera.
lj Zopet otrok zažgal. Včeraj popoldne IX) eni uri jc zapazil kočar Franc Burjak, ko je pred svojo hišo na Hauptmanci počival, da gori pred šupo sc nahajajoča stelia. Ko je poklical preplašen svojo ženo iu predno so prihiteli ljudje na pomoč, je bila kajža že vsa v ognju. Rešili so samo nekaj obleke, konja, kravo in dva mlada prašiča, drugo je pa pogorelo do tal. Zažgal je baje Burjakov 4-letni sinček Franc z žveplenkami.
lj Umrl je na Dunaju c. kr. stotnik g. Viljem pl. Okrog, star 45 let. Trunlo prepeljejo v soboto v Ljubljano. V Ljubljani je umrl upokojeni narednik oskrbovalne branže g. Franc Oehnann.
Znanstvo ln umetnost
* Slovenskim učiteljicam. Slovenske učiteljice do sedaj niso imele slovenske abecede za zanamovanje. Posluževale so se tujih vzorcev. Da pa se ta nedostatek odpravi, priredila in izdala je gospa Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah (Kranjsko) knjižico: »Slovenska abeceda za ženska ročna dela«. Knjižice se dobe pri omenjeni po 20 vinarjev. Trgovci dobe znaten popust. Pošilja se s povzetjem. Kdor pa pošlje denar naprej, dobi knjižice (od pet naprej) poštnine prosto. »Učiteljski konvikt« v Ljubljani dobi od vsake knjižice en vinar. Gospodične in gospe učiteljice ženskih ročnih del, naročajte pridno te knjižice! Povsod, koder bivajo Slovenke, naj se rabijo tudi vzorci slovenske abecede. S tem čistimo in krepimo svoj jezik, podpiramo pa tudi »Učiteljski konvikt«.
Telefonska in brzojavna poročila,
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 20. junija. V današnji seji državnega zbora so se prečitali doslej uloženi volivni protesti, nakar so se določile skupine, katerim se izroče volivni akti v presojo in poročanje. Nato so bila politična državno-pravna zavarovanja Cehov, Hrvatov, Srbov in Rusinov. Čehi v svojem državnopravnem zavarovanju ostro omenjajo tudi volivno reformo, katero označujejo kot krivično češkemu narodu. Vsled tega ministra Pacak in Fort tega državnopravnega zavarovanja nista podpisala in sta vložila svoje posebno dr-žavnopravno zavarovanje. Prihodnja seja drž. zbora bo v torek dne 25. t. m. Na dnevnem redu bo volitev predsedstva. Danes je v tej zadevi posvetovanje klubovih načelnikov.
NERESNICE O »SLOVENSKEM KLUBU«.
Dunaj. 20. junija. »Narod« in »Edinost« sta raztrosila neresnico, da se je »Slovenski klub« odločil, da glasuje za Weiskirchnerja kot predsednika zbornice. »Slovenski klub« se o tem še ni posvetoval in še ni nič sklepal.
»SLOVENSKI KLUB« IN PREPOVED ZBOROVANJA ZA SLOVENSKO VSEUČILIŠČE.
Dunaj, 20. junija. Ker je oblast prepovedala zborovanje akademičnih društev za slovensko vseučilišče, vloži »Slovenski klub« v tej zadevi interpelacijo.
OBČNI ZBOR »SLOGE« ZA »SLOVENSKI KLUB«.
Gorica. 20. junija. Današnji občni zbor »Sloge« je sprejel resolucijo, v kateri z veseljem pozdravlja, da sta njena poslanca Fon in dr. Ciregorčič vstopila v en klub s poslanci S. L. S. na Kranjskem in poslanci štajerske »Slovenske kmečke zveze« ter zahteva od obeh, da postopata edina med seboj in s temi poslanci ter nevstrašeno stojita na katoliško-narodnem programu »Sloge«, na katerega sta bila izvoljena. Občni zbor pozdravlja solidarnost med slovenskimi in češkimi katoliškimi poslanci.
ADRESNA DEBATA V (iOSPOSKI ZBORNICI.
Dunaj, 20. junija. Levica gosposke zbornice je odločno za adresno debato, dasi se desnica in srednje stranke z ozirom pia nejasno situacijo adresni debati upirata.
DRZAVNOZBORSKA VOLITEV NA DUNAJU.
Dunaj, 20. junija. Danes se vrše dopolnilne državnozborske volitve v treh dunajskih okrajih. Volitve se razvijajo za krščanske socialce precej ugodno in bodeta zmagala skoro gotovo dva krščanska socialca. Krščanskosocialni kandidat bivši minister VVittek bo skoro gotovo zmagal.
VELIKI NEREDI V PULJU. EN 1ZGREDN1K USTRELJEN.
Puli. 20. junija. Poročilo »Tagesposte«. da so v III. razredu za občinski zastop zmagali Italijani, ui točno, kajti jutri volijo za: 111. razred še podobčine Altura, Lavarigo in Monticchio. Dozdaj imajo Lahi še večino 647 glasov. Včeraj so Italijani vprizorili veliko demonstracijo. Okoli Monte Grando pri Pulju je prišlo do rabuke. v kateri je bil en italijanski volivec iz Galežane ustreljen. V mestu so našli težko ranjenega nekega Italijana blizu templa Avgustovega; neki mornariški podčastnik je baje ranil nekega Petra De-pola: Lahi so insultirali nekega mornariškega komisarja, ki pa jih ie s sabljo zapodil v beg. Baje so našli še enega gaiežanskega Laha mrtvega ali ga pa vsaj pogrešajo. Orožniki krožijo po mestu in razganjajo Lahe. ki so vsled še negotove zmage že zdaj pijani.
STALIŠČE STOLYPINOVO.
Peterburg, 20. junija. Stališče Stoly-pinovo je po razpustu dume jako trdno, sll-čno neomejenemu diktatorju, vendar so varnostne priprave zanj podvojene. Stolypin se pelje iz hiše samo enkrat na teden.
UPOR NA FRANCOSKEM SE RAZŠIRJA.
Pariz, 23. junija. V Montpellieru je 10.000 oseb hotelo oprostiti aretirane osebe. Naval ljudstva sta odbijala dva eskadrona hu-zarjev in orožništvo, ki je streljalo. Več oseb ie ranjenih. Tudi iz drugih okrajev dohajajo vznemirljiva poročila. Upor se razširja tudi na druge okraje.
KRVAVI NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
O p o r t o , 20. junija. Tu je množica hotela napasti ministrskega predsednika Fran-, co. Vojaki so streljali in ranili več oseb.
UMORJENI AFRIŠKI POTNIK.
B e r n . 20. junija. Poroča se, da so ustrelili Francozi afriškega potnika Volga. Francoski častniki so dobili prestrašeni Vol-govo truplo. Švicarski zvezni svet je naprosil francosko vlado za pojasnilo.
Polir
v več dobrimi
s zidarji s
išče trajnega dela, ker v kratkem završe I večje delo. Naslov I pove upravništvo.
i	1372 3—2
Sprejme se
učenka
: : zo trgovino.: :
Poizve se pri .Veliki tovarni'
A. Lukič, Resljeva cesta št. 3. Ljubljana.
1363 2
Gospodična Marija Čebulj, roj. I. 1871. v Krašnji, se prosi naj svoje bivališče radi družinskih raz-mernaznani podpisanemu.	1379
Ivan Cebulj
3—2 Krašnja
Dr. 1SLAJMER
ne ordinira
od 21. t. m. do konca julija.
1
Dobro idoea
: pekarija:
v Mengšu se odda v najem.
Poizve se istotam 1375 Št. 89 3-2
Najboljši: in najmodernejše 1
KLOBUKE /
v vseh oblikah
in najbogatejši izberi po r20 gl. in višje Ljubljani pri
480 15
Klobuki se sprejemajo v popravo.___
Razpisuje se služba
ORGANISTA
z letno plačo 5u0 K in prostim stanovanjem.
Po zadovoljivem uspehu sme računati tudi na prosto moštno biro.
13S0 3 — 2
Cerkveno predstojnico na Raki.
le izurjeni samostojni delavci, dobe trajno delo proti dobri p 1 a č i. — Todi vodovodni monterji dobe trajno delo pri L. M. Ecker v Ljubljani. 1392 3-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
i Dvorni trg štev. 3.
gpod „Naroduo kaTaraa" ~ Električna razsvetljava.
Od 16. janija do vštevši 22. junija 1907:
Palače kitajskega cesarja v Pekingu.
J-fV m1—ii -i ij-|<»_»ri_j~njii-u
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brc/, energije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C o., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C Brady, Dunaj I.
1214 6-2
Kdor želi suoje po-sestuo ali trjouino
vsake vrste kakor tudi tovarne, hiše, vile, zemljišča, pen-zionate posestva, mline, opekarne, hotele, gostiine, kmetije
naglo in naravnost prodati
ali dobiti na nje hipotečno posojilo, naj se predvsem zaupno obrne na prvo strokovno, strogo reelno in največje podjetje
Prva avstr. borza
m trgovino in realitete
Največji kršč. strokovni list.
Centrala na Dunaju.
Glavno zastopstvo:
LJubljana, Spodnja toka
Cesta na drž. železnico št. 149 IV/6 6 2
zrcala
4 — 1
nejuecji 1371 izbiri pri
ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. - Vsa steklarska dela najceneje.
I Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
]o kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno tnake kakovosti najizdatnejša - zato najcenejSa. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2574 31
Prua ljubljanska velika žgalnlca Kave
Dunajska cesta, nasproti kavarni „Evropa".
Podružnica i v Spljetu. s
Delniftka glavnica i i i K 2.000.000. i i
UuMjonsIin Kreditno banka v Ljubljani, imm mite «e». z:::
obrestuje
WT MT vlog« na knjižioe in v tekočem računu od dne vloge do L | 0
dne vzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske druibe * omenjeno za -_ vezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica : v Celovcu. 8
t Rezervni fond i i i j K 200.000. i i ■