Slovenski glasnik. 449 Slovenski glasnik. Slovensko slovstvo. V J. R. Milčevej tiskarni v Ljubljani je ravnokar izšla knjiga pod naslovom: „Nauk o liarmoniji in generalbasu, o modulaciji, o kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe in s pristavkom o barmonizovanji starih tonovib načinov z glavnim ozirom na učence orglarske šole". — Spisal Anton Foerster, vodja orglarskej šoli itd. v Ljubljani. — Knjiga obseza 94 stranij v velikej 8ki in velja 1 gld. 30 kr., po pošti pod križnim ovitkom 5 kr. več. — Dobiva se samo pri J. R. Milci v Ljubljani, Stari trg št. 19. — „ Jugoslavj anskega Stenografa", kateri list izdaje naš marljivi rojak prof. Anton Bezenšek v Sofiji, smo ravnokar sprijeli IV. tečaja zadnje (6.) čislo. Ločenim po cirilskem in latinskem črkopisu iskati nam je južnim Slovanom jedinstva jedino le v stenografiji in lep dokaz o tem nam je baš navedeni list. V njem čitaš slovenske, hrvatsko-srbske in bolgarske pesni, članke itd., združene v jedinstvu stenografske umetnosti in kar je jugoslovanskim idealistom še politična sanja — namreč združenje jugoslovanskih plemen — vidiš tukaj teoretično in praktično na literarnem polji uže izvedeno. List stane na leto 2 gld. av. v. Kdor se hoče nanj naročiti, ni mu treba takoj pošiljati naročnine, nego naj samo svoje ime priglasi „ uredništvu Jugoslavj anskega Stenografa v Sofiji". — V zalogi J. Giontinijevej izšla je ravnokar knjižica: Stenographisches Gebetbuch ftir katholische Studirende. S pomočjo gospodov J. Gnjezde, R. Merčuna, profesorja T. Zupana sestavil jo je gospod dr. Janez Gogala, častni kanonik in profesor na tukajšnjem višjem gimnaziji. Tekst pa je lično stenografovan od profesorja Heinricha. Stenografovane so tudi slovenske pesni: ..Pred stolom", „Pred Bogom", „Pred govorom", „Po govoru" in cesarska. Cena knjigi je 1 gld. — Uže zadnjič smo omenjali na tem mestu, da je „Matica slovenska" iz Prage prejela na novo natisnem „Prirodopis živalstva", ki ga je po petnajstem nemškem izdanji A. Pokornega povsem predelal in poslovenil prof. Fr. Erjavec v Gorici. Denes temu še dostavljamo, da ima knjiga 522 dobrih podob, da je jako lepo tiskana in ukusno in solidno v platno vezana, s kratka, gotovo najlepša šolska knjiga, kar jih je bilo dozdaj izdanih v slovenskem jeziku. Predložena je tudi uže naučnemu ministerstvu, da jo odobri za učno knjigo. — V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani se tiska in bode skoraj dotiskana druga lepa 15 tiskanih pol obsežna šolska knjiga: Občna zgodovina, III. del: Novi vek, katero je spisal neutrudni naš pisatelj gosp. Janez Jesenko, c. kr. gimn. profesor v Trstu. — Ed. Musil na Dunaji (Wien, Tuchlauben 6) priredil je novo izdanje Musilovih pisank s slovenskim tekstom in z raznimi zgodovinskimi podobami. Vsa zbirka se pošilja na ogled zastonj in franko. — G. Fr. Kosec, župnik v Truškah pri Kopru, izdal je uže pred polu-letom oznanjeno knjigo „Spovednik in njega služba". Knjiga 304 stranij velike osmerke obsežna je na prodajo pri g. pisatelji in v katoliškej bukvami v 450 Slovenski glasnik. Ljubljani ter stane 1 gld. 20 kr. —V „Narodnej tiskarni" je g. V. Eržen dal na svitlo „Zbirko štirih na slovenski jezik preloženih povestij." Vsebina Osveta — Naib in Gusmala — Moj prijatelj Werestyeski — Mati Alfonza. V Ljubljani 1881. Založil izdajatelj. — Natisnila „ Narodna tiskarna". Delce obseza 3 tiskane pole. Cena 15 kr., s pošto 17 kr. zvezek. Dobiva se pri g. pisatelji in tudi v „Narodnej tiskarni". Marko Jurčič f, oča pokojnemu pisatelju Josipu Jurčiču, umrl je 4. junija 1.1. na Muljavi pri svojem sinu Antonu v 81. letu svojega življenja. K smrti mu je. kolikor toliko pripomogla velika žalost za svojim ljubljenim sinom Josipom. Bodi mu lahka zemlja! Odbor za Jurčičev spomenik je do sedaj uže nabral ter v podpornem obrtnem društvu na obresti naložil nad 1000 gld. Najbolj se je do sedaj s svojim doneskom obneslo mesto Kranj, kjer je mej ondotnjim meščanstvom g. prof. Davorin Karlin nabral 117 gld. 30 kr. — Notranjski rodoljubi napravijo v teku tega meseca v Dolenjem Logatci veliko narodno veselico v prid „Jurčičevej ustanovi", iz katere obrestij se vsako leto nagradi kakšno literarno delo. Vivat sequens! V Ljubljani je v začetku m. m. umrl Josip Piller, 78letni upokojeni svetovalec c. kr. dež. sodnije, jeden izmej zadnjih treh še živih sošolcev P reši r-novih. Kakor Preširen, tako je bil tudi Piller nekaj časa učitelj pesniku Anastaziju Griinu, ko je ta bival v Klinkowstr6movem zavodu>na Dunaji. Občni zbor ^Glasbene Matice" dne 20. junija 1881. Iz poročila tajnikovega in blagajnikovega je razvidno, da„Glasb. Matica", čeravno nema velike podpore, dobro deluje za domačo glasbo. Pretečeno leto je to društvo razposlalo svojim udom sledeče muzikalije: „Zbirko slovenskih napevov, ubranih za čvetero ali petero moških glasov. Zvezek VIL in VIII,; „Lavoriko", zbirko moških čvetei*ospevov in zborov v posameznih glasovih; dr. Benj. Ipavčevo ^koncertno kadriljo" za glasovir in poročilo o društvenem delovanji za 1879. in 1880. leta. Odbor je kupil v društveno last Ant. Hajdrihovih skladeb I. zvezek in bo. skrbel, da se kmalu tiskajo v posameznih glasovih „Lavorike". Odbor je prosil pri c. k. deželnej vladi državne podpore in upati je, da jo društvo tudi dobi. Kranjska hranilnica pa je tudi letos darovala društvu 50 goldinarjev. Blagajnično stanje je ugodno in izkaz računom kaže, da je imelo društvo koncem decembra 1880 1. glavnice 840 gld. 25 kr. (ustanovnine); vseh dohodkov je bilo 966 gld. 92 kr., stroškov 874 gld. 3 kr., tedaj znaša ostanek 92 gld. 89 kr. v gotovini in navedena glavnica. Po želji gosp. Domiclja prevzame „Glasb. Matica" za Mn'oslava Vilharja spomenik nabrane darove v znesku okolo 270 gld. ter bode skrbela, da se ta znesek pomnoži in priljubljenemu slovenskemu skladatelju kar je mogoče kmalu postavi spodoben spomenik. V odbor so bili izvoljeni: gg. Franjo Ravnikar (predsednik). Feliks Stegnar (blagajnik), Franjo Drenik, Vojteh Valenta, Josip Maier, dr. Karel Bleiweis, Anton Foerster, Fran Hlavka, P. Angelik Hribar, Anton Nedved, Anton Razinger, dr. Josip Stare, Dragotin Žagar, vsi ti v Ljubljani; Simon Gregorčič, kaplan v Bifenberku, Danilo Fajgelj v Tolminu, Franjo Grbič v Cirknici, dr. Benj. Ipavec v Gradci, Matija Šušteršič v Krškem, Ivan Žerovnik v Gorjah, Anton Gnjezda v Zagrebu. V. Valenta. Slovenski glasnik. 451 Staroslmanshi napevi. V Zagrebu je iz knjigotiskarskega i litografičkega zavoda C. Albrechta te dni izšla: „Hrvatska misa, spjevao ju in napjev glasbotvorio godine 1725 o. Petar Kneževič, magister chori (rodjen godine 1702. v Kninu, umro godine 1768. u Sinju u Dalmaciji. Uz pjesme sv. apostola Cirila, sv. Adal-berta i dr. Abbe Liszta za moški zbor udesio Fr. Š. Kuhač. Troškom izvršajučoga odbora za hrvatsko hodočašče u Rim godine 1881." (Partitura). V. Valenta. •j- Franjo Krežma, mladi hrvatski umetnik na goslih, znan tudi Ljubljančanom, ko je 20. julija 1877. koncertoval s svojo sestrico Ano v čitalnici in vse občinstvo očaral s svojo izredno igro, umrl je 17. junija v Frankfurtu, kjer je bival koncertni mojster pri slovečej Bilsejevej kapeli, ki ima svoj stalni sedež v Lipsku. Ranjki se je rodil v Osieku leta 1862. in po končanih študijah bival v dunajskem konservatorji; vodil ga je oče po svetu in je v Parizu, v Milani, v Rimu in sploh povsod z največjo pohvalo koncertoval. Od njegovih skladeb bodi omenjena le ona op. L, katero je našej „Glasbenej Matici" daroval in jo je ta dala tudi tiskati; skladba je za gosli in glasovir in ima naslov „Moje sanje". S to skladbo je pokazal K. tudi svoj lepi talent za kompozicijo. V. Valenta. „Vienacu, ki je nedavno prinesel Jurčičevo podobo, priobčil je v svojih zadnjih dveh številkah tudi dobro pisan životopis njegov. G. dr. Ignacij Klemencič, asistent na gradskem vseučilišči, izročilje nedavno dunajskej akademiji znanostij razpravo: „Ueber die Dampfung der Schvvin-gungen fester Korper in Flussigkeiten," da jo natisne v svojih spisih. Iz Prage se nam piše sredi junija: Nedavno je izšla tu knjiga z naslovom : Literatura na Slo v en s ku, jej i vznik, rozvoj, vyznam auspechv. Napsal Jaroslav Vlček. 16 tiskanih pol v 8ki. Čital sem o tej knjigi mnogo kritik, čeških, slovaških in nemških, slišal tudi referate o njej v raznih društvih, a povsodi se pravi, da je knjiga izvrstna. Dosedaj niso imeli Slovaci nikakeršne literarne zgodovine. Cehi so trdovratno molčali o njih, ostali svet jih ni poznal, le tu in tam je napisal kakšen članek o slovaškej literaturi ta ali oni ruski učenjak. To je torej jedina knjiga, ki nam kronologično in pragmatično podava razvoj slovaške literature. Ta knjiga je pa tudi prvo delo g. J. Vlčka, jako nadarjenega in pridnega Slovaka. — Narodni divadlo zove se krasno monumentalno delo v velikem formatu s podobami, katero bode vsestransko opisalo .veliko narodno gledališče. Vse delo bode obsezalo kakih 6—8 zvezkov; prvi je uže izšel in prinesel lepo podobo gledališča, posamične kose ornamentike, obraz dr. Riegra in arhitekta Joz. Zitka. Urednika sta mu Fr. Šubert in slikar O. Pinkas. Cena vsakemu zvezku 80 kr. — Jurčičevo biografijo so prinesli tudi ,.Kvčty". Posneta je po ,,Slov. Nar.", sestavil jo J. J. T. (to je Toužimsky). Nekrolog o Jurčiči ima tudi „Ruch". V dijaškem družtvu „Slavia" čital je slovensk visoko-šolec njegov nekrolog. — „Ruch" prinaša v poslednjej • številki od 25. maja razpravo o živenji in delovanji dr. J. Bleiweisa", katero je predaval g. J. V. Lego na slovenskem večeru v „Umeleckej Besedi" dne 14. majnika. Tudi Miklošičevo podobo in kratko biografijo prinaša '„Svetozor", ki je uže pred dvema letoma objavil tudi Jurčičev životopis s podobo. 452 Slovenski glasnik. O našem slikarji Janezu Šubici, ki sedaj slika v narodnem gledališči, pišo češki listi kaj pohvalno. „Narodni listy" od 10. maja mej drugim pravijo: „Pokud malifskjch sil, ve „foyeru" zamestnanych, se tyka, poznali jsme v Subicovi šilu, zejmena v koloristickem ohledu vynikajici. Kresba umelce taho je naskrze spravna a jista, modellace mekka, podrobna, i v pultonecli bedliva, barva jeho životna a svitiva." Te vrstice je pisal znani estetik in poznavatelj slikarstva prof. dr. Miroslav Tyrš. Češki pesnik Svatopluk Cech je dobil od španjske vlade zlato medalijo težko 100 gramov v darilo za najboljšo pesen češko v slavo Calderonu, čigar smrti se je sedaj dvestoletnica praznovala. Svatopluk Očeh ima tudi državno štipendijo kot izvrsten pesnik, na leto 400 gld. Nedavno je bil tu v Pragi g. Penižek. V ..Umeleckej Besedi" je predaval v društvu „Akademiku zidu" (Penižek je namreč žid) o Preširnu. Čital je najlepše njegove pesni v češkem prevodu in dodava! tu in tam pojasnila iz življenja Preširnovega. G. Penižek pozna naše literarno razmere kaj dobro, čital in proučil je vse, kar se je sploh do sedaj pisalo o Preširnu. Prevodi njegovi so v jezikovem oziru dovršeni in tudi, kar se vsebino tiče, še precej natančni. Pa kako more žid Preširna umeti, kako ga more čutiti! Govoril je o njem tako frivolno, da me je grabila jeza! Kar se stvari same tiče, trdi g. Penižek, da Preširen in Celakovskv nista osobno občevala, ker je bil Celakovskv ravno takrat, ko je Preširen na Dunaji študiral, v nekej plemenitaškej rodbini domačim učiteljem. Dalje pravi, da Preširen ni bil nikdar v Pragi. (Tega tudi nihče trdil ni. Ured.) Najbolj neverjetno in nerazumljivo se mu pa zdi, kar se govori o Preširnovej ljubezni. Ta idealna ljubezen Preširnova, (da s svojo Julijo ni občeval), nastala je, pravi, v glavi slovenskih literarnih historikov. (Ko bi g. Penižek poznal tiste žive vire, iz katerih so zajemali slov. lit. historiki, sodil bi o tej stvari drugače. Ured.) V Taboru je umrl dne 4. junija ravnatelj ondotnjemu realnemu gimnaziju g. Vaclav Kfižek. To je bil mož o nas južnih Slovanih jako zaslužen. Bil je svoje dni profesor v Varaždinu, spisal in izdal je pozneje anthologijo južnoslo-vansko. Ta knjiga je zelo razširjena po Češkem, skoro vsak višjigimnazijalec jo ima. Oni dijaki pa, ki so študirali pod njim, znajo vsi kolikor toliko srbski, hrvatski in slovenski. Pripovedujejo mi njegovi učenci, s kakim navdušenjem jih je učil srbske narodne pesni citati in prelagati. Tudi g. Penižek je njegov učenec. Sicer je bil mož učen historik, ki je izdal mnogo zgodovinskih učil v češkem in nemškem jeziku. Nedavno je bil za neko zgodovinsko mapo odlikovan z zlato medalijo. „Stihotvorenija K. K. Slučevshago" knjiga II. 1881. St. Peterburg. Marljivi pesnik podaje, mej nekaterimi proizvodi tudi precej prav dobrih, dovršenih čuvstva polnih pesen. — Dmitrij Kajgorodov, profesor St. Peterburgskega lesnega zavoda izdaje: „Besedy o russkom lese s podobami. Posebni namen pisatelju, opisati razno drevje, je vzbuditi v narodu ljubav do drevja in zabraniti tem potem njegovo iztrebljevanje. R. LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. Naročnina pošilja se upravništvu v ,,Narodnej tiskarni" v Ljubljani. Založniki: dr. I. Tavčar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Tiska ,Narodna tiskarna" v Ljubljani.