»IM.
Posnuiu it«T. K 2v-
.TAIiOii- ah»U iMk i*.,   n
nedelje in ptimikoT, ob 18. oh s ib.umom naslednjeg* dn« tat atam mesečna po poiti K 20*—, n iuo. zemstro K 40'—, dmUrlju uta K 22- -, prnj emm t upnm h. '#y—, Inaeratt po dcgOTon,
Naroča a« pri oprari -TAROKA*
UAiiiBOli, Jničtoora mica itor, 4.
"1Q O O -FOSTNUSLA. PAVSAJJDRAlSrA O O O
Posamezna 2ter. K
UKEDNLŠTVO se nahaja v Maxi-b«en, Jurčičeva ul. et. 4, J, nad-s.ropje. Telefon in ter ur b. »t. 276. UPRAVA bo nahaja v Jurčičevi ulici tiL 4, pritličje, desno. Tele-J»a it, 24. SHS poštnooekovni račun št er. 11.787.
Na naroSila brez denarja se n«
oaira* — Bokopifi se ne Tračajo.
a
š
a
. 1
s
Leto: III.
Maribor, sobota 25. februarja 1922.
Številka: 46.
Nezadovoljstvo z državo
Odkar se pripravlja velika mednarodna konferenca v Genovi, so začeli aezevaiti razni »memorandumi«. Program konference še ni določen, a po TOem tem, kar vemo o tej konferenci, izza posvetovanj v Cannesu, skleparti, da bo to v prvi vrsti gospodarska konferenca, Politični mo-rl ^ toda j ob strani in se ga bo-
00 najbrž popolnoma omili, To je razumljivo in, naravno, če pomislimo, J Jtateen^ labirint bi zašli vodilni dr-
vniki, če M vsi narodi nastopili s . političnim zahtevami in težnja-enovska konferenca se bo morala .,no va^ovati tako opasnih in koč" _ !n eksporimMitov, kakor je na pr.
raja pariških mirovnih pogodb. itil° V0, konferenca v Genovi konfe-. držav, to j© onih' političnih or-^ obstojajo, ne bo pa 'Ha - e^0nca narodov. To so dejstva in »v,.	,	nerazronljivo, kako more na
».■j.*	precej	dobro pozna evrop-
snic o1 6 ^bleme (glej njegov »oavremena Evropa«) izmišljevali, f’JO neumne politične legende, kari^,?6. <ma’ da Poide mala antanta v »enovi na zatožno klop in podobno.
snl0.^0 zabeležili, ni ostal iki cn San^- ^^^iižujejo se mu slovaš3 borU	^	Pa izključeno, da si
^	3>ot	tudi	drugi nezado-
vS e	v	novo	nastalih državni- °	®®.	^i organiziral
dni "i nozadoTOljnežov z državo«, bi frnvvu* 1ia sv°0° stran pretežno večino vJ3™19^	™0 nas, tudi v
1 sen ostalih državah, ki so nastale po r^vratu. Nilcdo se noče zadovoljiti s v kar 30 prinesla zgodovina taknrre-Č?0 na krožniku in postavila pred nas.
velja zlasti za zatirane narode.  .
'Vsem je še v spominu, kako smo se ®tarali borpiti za drobtiniice pravic, so jih Nemcem in Madžarom °zaili cele kose. Za to, kar smo si ta-T^t priborili, smo bili morali položiti žrtve. Nedamemo energijo smo J^osih za podrobno delo. Malenkost* uspehe SVojih narodnostnih’ bojev Plačevali za dragoceno. Ce bi to Kf.IJO Preračunali v številke in ,v__ . Preračunali tudi vrednost tega, kaL^S?	osvobojen ju,	bi videli,
in drw ^ -P1 ^	™ed	enim
81110 tadai dosegli zato' ker so se politič-
Navulnr> ° M^«nile v na* Prid. —> ..	?°v morali toiorocH in demo-
M	osvobojence
^rtev da so se rešili nadvlade tu j-ifi m ,obla8tl reaikoijanarnUf režimov
LšSZ ,? prote&i mnogo krvi in pasti nešteto dragoeenh življenj.
, Da je kljub temu toliko nezadovoljni s tem, kar smo bili dosegli, temu so krtm rarau pozitivni in negativni razlogi. Med pozitivne razloge neza*
8padado napake ln
slabosti političnega režima, V Sasn
ko leže na tleh skoraj vsi stebri nor' kalnega življenja, je težko biti i dr-^vjnik i državljan. Tem težje je to pri datiranih narodih, ki so se ujedinili s svobodnim narodom. Politično stran-jKarske strasti eo se vrgle na državo 'Kakor lačni psi na kost. Vse Koče vladati in vsi hočejo ptravic. Na to, da j© *a vladanje treba globokega samoza-^Oevanpa in za dobrega državljana od' ritosrčnega umevanja dolžnosti do i^^epra in celote, ge navadno no mi.
% Tako delajo i državniki i državljana težike napaike, Id jih' treznejši «wco popravijo. Vsa teža pa pade na Ortavo, ki ni nič konkretnega, marveč 3e sajno »uvest ekmaipsti, naoijonalne
Mala antanta kot enoten blok.
DKU Pariš, 23. februarja. Prihod- Poljske. Kakor piše poluradni lis* nji torek se ministrski predsednik dr. »Isbanda*, je bil dosežen popolen spo* Beneš sestaae z jugoslovanskim zuna- razum med zastopniki male antante in njem ministrom Ninčičom.	Poljsko glede vzajemnega nastopa na
DKU Praga, 23. februarja. Češko- genovski konferenci. Sklenjeno je bilo, slovaški dopisni urad poroča iz Buka- da se bo vršila konferenca ekspertov rešte: Listi poročajo, da so se tukaj Rumunije, Jugoslavije .in Češkoslovaške skozi dva dni vršila važna posvetovanja, dne 5. marca v Beogradu. Mala antanta katerih so se udeležili zastopniki Ru- .nastopila v Genovi kot enoten blok. munije, Jugoslavije, Češkoslovaške in	—o—
Obsodba vidovdanskih atentatorjev.
Beogftud, 23. februarja. Danes lovič, Dragomir Marjanovič, Vlada Steše je proglasila razsodba v razpravi fanovif, Ivan Gjolovič, Života Milojko-proti vidovdanskim atentatorjem. Vse vič, Gjuro Szalaj, Simou Palinkaš in mesto je nestrpno pričakovalo izida raz- Sava Nikolič — vsak na dve leti ječe. prave in naval občinstva na sodnijo je Ostali obtoženci so bili oproščeni. Vsem bil naravnost ogromen. Seveda je pri- obsojencem se vračuna preiskovalni zapustila žandarmerija v razpravno dvo- por v kazen. Obsojenci, tudi Stejič so rano la omejeno število. Ob 15. uri so sprejeli obsodbo mirno.
vstopili sodniki, nakar je predsednik __________.	, ,____.	.....
med grobno tišino prečital material, ki	Beo grad,_ 23. februarja.	Ministrski
dokazuje krivdo obtožencev, jn nato	včeraj	potrdil smrtno obsodbo
razglasil kazni. Obsojeni so: Spasoje Dniškovičevega atentatorja AI.je Al.ja-StejŠč kot Rlavni krivec na smrt na ve- Sičf- T° smrtno obsodbo je potrdil tudi šalih. Czaki kot glavni sokrivec na 20 stol sedmor.ee, ki je Colakoviču, Lo-let ječe v lahkih okovih. Lajoš Mojzes, ^ndld“ 1 n, ^troviču znižal kazen od Miloje Kovačevič, Vladimir Čopič, Filip 15 ™ \3 let- Ivanoviču pa zvišal od 2 Filipovič, Miloš Trebinjac, Vladimir Mi- na 3 leta*
Uradniške doklade se feodo takoj izpiačaie.
Beograd, 23. februarja. (Izvirno.) je nato izjavil, da pristaja na izplačilo Danes popoldae se je vršila zopetna teh doklad in stiliziral tozadevni člen seja demokratskega kluba, na kateri je zakona za budžetske dvanajstine za marc namestnik Demetrovič ponovno naglašal in april. S to stilizacijo se Demetrovič nujnost ureditve vprašanja uradniških ni zadovoljil, ker ne označi jasno, * za doklad in lahteval, da se prične z iz- katere mesece se izplačujejo doklade, plačevanjem takoj ter da se vstavi za Zato bo jutri dopoldne zahteval od fi-to potrebna svota 2e v budžetae dva- nančnegk minista, da točno označi, od najatine za marc in april. Vsi poslanci katerega časa imajo biti izplačane do-kluba so glasovali za Demetrovičev klade, predlog. Finančni minister Kumanudi
Protibiokaške demonstracije v Dubrovniku.
TIP Dubrovnik, 23. februarja, .ranjenih. Med prebivalstvom je nastalo Včeraj se je vršilo v tukajšnjem narod- radi tega veliko razburjenje in ogorčenje, nem gledališču veliko protestno zboro- TIP Dubrovnik, 23.	februarja,
vanje proti znani spomenici hrvatskega Vsled strelov, ki so padli iz okna nekega bloka. Nastopilo je več govornikov, ki blokaša in ki so ranili več manifestantov, so obsojali politika hrvatskega bloka, se je poletilo demonstrantov hudo ogorki pomeni izdajstvo nad našo skupno čenje. Skušali so vdreti v dotično po-domovinov.	slopje in hoteli linčati izdajico, kar pa
TIP Dubrovnik, 23. februarja.Po so zabranili orožniki. Se le s pomočjo zborovanju v narodnem gledališču se vojaštva se je posrečilo pomiriti razje vršil po mesto sprevod, ki je mani- jarjeno občinstvo, festiral za ujedinjeno Jugoslavijo in de- TIP Split, 23. februarja.	Ko se je
monstriral proti izdajalski blokaški po- razširila po mestu vest o postopanju litfki. Slišali ae se klici: »Dol z Radičem! blokašev v Dubrovniku, se je polastilo Dol z izdajalci 1“ Ko ae je sprevod po- meščanstva silno razburjenje. Za nedeljo mikal mimo stanovanja nekega blokaša, so sklicani v Splitu in po drugih mestih je padlo iz nekega okna več strelov, Dalmacije protestni shodi proti blokaški pri čemur je bilo več manifestantov politiki.
HM
(Volilno gibanje na Madžarskem.
DKU Budimpešta, 23. febr. Danes ae je vršila konferenca enotne vladne stranke, na kateri je minietr.
Se vedno spor z rudarji na Češkoslovaškem.
DKU Moravska O s t r a v a. 23. februarja. Pogajanja med rudarji in po
eld predsednik grof Bethlon izjavil,	,	„	Ottmv.bo	v,r,	;n
da ni vstopfl r stranko z namenom, s«stniki rudokopov v Ostravsko-karvin-
da iaattemeni načela in program skem okrožju niso imela uspeha, ker
stranke, temveč, da jih dopolni in iz- gled« mezd rudarjev ni prišlo do spora-
popolni On noče zavzeti nikakega sta- zutaa. Delavstvo je mnenja, da je temu
"rak -■*■*fflKi radwi‘.
Ke vso madžarsko družbo. V precteto*	—-o—•
ječi volilni boj ee stranka ne,bo po- Nenčlja nam zgradi luko. dala z orožjem demagogije in obljub,	9<i	Mr	Pntrim-u
temveč bo zmagala potom svojih’ na-	*	J	,U’e'°	se
čel in svojega programa samega. Testi> «a je nemška vlada poaudila naši _o_	vladi, da nam na ralun vojne odškodni-
Trgovinska bilanca Češkoslovaške. «* *fradl pri Rtki veliko in moderno DKU Praga, 23. febr. (Ceškoslov. luk#- T® lMk® b!	nemški	delavci
dop. urad.) Trgovinska bilanca leta 1920 neMttBb^atsrijalonfe je bila s 4185 milijoni kron aktivur-
enotnosti; zavest tradicijonalne poli' tične vzgoje.
Negativni razlogi nezadovoljstva z državo so predvsem vplivi prejšnjih režimov. Masa je že sama na sebi konzervativen živelj in ta konzervativnost se stopnjuje v rajzmerju s stopnjami ■splošne narodne kulture. Tam, kjer je nizko kulturno stanji in politična vzgoja pomanjkljiva., so navade močnejši čini tel j kakor pa r a z s o d* nost. Demagog, ki ve spretno kalku-lirati s psihologičnim razpoloženjem naroda ter združuje v svoji politični frazeologije vse nijanse narodnih tradicij, doseže zmeraj večje uspehe, kakor pa resnejši politiki, ki apelirajo na zdrav razum in politično razsodnost. Posledica teh negativnih vplivov je, da se mase vsled trenutno neniged* nega položaja, radi krivic in napak, ki jih delajo vlade, vedno bolj pešajo s prejšnjimi razmerami in mislijo, da bi prejšnji režim ali pa kak nov režim izpolnil njihove večkrat neizvedljive želje, umetno vzgojene potrebe, oziroma njihove upravičene težnje, ki jih sedanji režim iz teh ali onih razlogov zanemarja.
To so temeljni vzroki nezadovolj stva pri nas, na Slovaškem in drugod. Tom se pridružuje cela vrsta drugih, ki _so strankarskega in osebnega značaja. Na Slovaškem in v mnogih delih naše države ni izkristalizirana narodna ®Hffest. V Jugoslaviji je Jugosloven-stvo še vedno bolj platonična simpatija lcot realna potreba To Jugoslovenstvo moramo mi šele realizirati. Izkušnje so pokazale, da v to svrho ni dovolj že samo dejstvo, da imamo j edinstveno državo. Podobno je na Slovaškem in drugod. Izgleda, da je vse prišlo prezgodaj in da bi bilo za narodne mase bolje, če bi si te uspehe prisvajale pr etapah.
Uvažimo tudi to, da je med ljudstvom premalo aktivne inteligence, t. j. onih, ki bi šli v najširje sloje in bi delali za nje. Pri nas gre inteligenca med narod predvsem s političnim! nameni, na Hrvatskom pa se če le mogoče sploh izogne neposrednim stikom z ljudstvom. Tako je narodna kultura samo mrtev kapital, iz katerega žive zgolj izvoljeni. — Slovaki imajo zelo malo lastne inteligence. Med njimi še živi mnogo madžarskih razumnikov, ki še vedno vplivajo na slovaško ljuč stvo.	\
Tako se ustvarja nezadovoljstvo t državo. To nezadovoljstvo je lahko ze!o nevarno, če se odgovorni državniki ne zavedajo svojih! velikanskih nalog in če z demoralizacijo od spodaj in od zgoraj samo goje pozitivne in negativni elemente nezadovoljstva.
V	takem ozračju vznikajo memorandumi, ki so delo demagogov, in pričajo^ kako spretno posamezniki izkoriščajo ljudsko konzervativnost ter slabosti vlad za svoje temno cilje.
Češki giaso hrvatskem vprašanju.
»Prager Prosse«, poloficijelno glasilo češke vlade, je objavila dne ‘22. II 1922. članek »Die Kroatische Prage«, Podajajoč zgodovino memorandum? piše v tem članku sledeče:
_— O »hrvatskem vprašanju« se ja toliko govorilo in pisalo, da bi si moral človek, ki ga opazuje n daljave, napraviti uprav fantastično sliko, ino" zemskega prijatelja jugosiovenske države pa bi morala obiti groza V resni-ci pa ni tako hudo in če hočemo ra?/ umeti pravi pomen »hrvatskega v-fpraSanja«, ga moramo promatrati * 'svinčnikom v roki. Hrvatski blok šteif.
S tran 2.
»TSBDB»
Maribor, 25, reumatja 1922
63 poslancev od '419. Stoji na stališču federativnih držav, ne precizira pa natančneje svoje teorije. V bloku so se združile tani stranke; Radičeva stranka: nevtralna itrvatska kmetska republika (49 poslančevi, Frankovci: samostojna, hrvatska država (3 poslanci), hrvatska zajednica: federativne države (11 poslancev). Iz biokaških izjav sc pa no da jasno sklepati, na katerem izmed navedenih treh nazi-ranj je pravzaprav zasidran!1? 'Vsekakor je s svojo državno teorijo popolnoma osamljen, kor se nobena d m ga strankarska skupina v skupščini ne naslanja na federalistično idejo. Nobenega upanja ni, da bi nove volitve o-jačile položaj lirvatskega bloka. V novo skupščino pridejo sicer novi Heterogeni elementi, toda blok bo k večjemu imel zaslombo pri Madžarih, ki bodo dobili kakih 10'poslancev in oven-tuelno tudi pri pristaših »bolgarskega komiteja za Maeedonijo«. Pa tudi njegova lastna moč ne bo mnogo narasla. Na Hrvatskem imajo Srbi eno četrtino, malodane eno tretjino. Srbi pač ne bouo volili na programu hrvatskega bloka. Po sedanjem volilnem redu ima Hrvatska 90 poslancev. Od teh je dobil Radič 49, Frankovci 3, hrvatska zajed nica 3, torej 55 poslancev.*) Skoraj ena tretjina odpade na srbske glasove. Blok bi mogel na Hrvatskem pridobiti največ 2 demokratska mandata. V Dalmaciji ima blok samo 1 mandat in ne bo mogel oškodovati nobene tamo-šnje stranke. V Bosni si je priboril 7 mandatov, ker katoliško prebivalstvo tvori komaj 25 odstotkov vsega prebivalstva. — V najboljšem slučaju bi utegnil odkrhniti 3 klerikalne mandate. V ostalih deželah sploh nima iz-gleda za uspeli. Tako bo tudi v novi skupščini omejen na eno sedmino vseh mandatov.
Pred sodiščem svetovne zgodovine.
V	praških »N. Listv« objavlja F. Polak poVodom češkega prevoda Poincareje-vega spisa »Postanek Svetovne vojne« sledeče tudi za nas poučno retrospektivo:
Nemčija in Avstro-Ogrska sto zakrivile zločinski začetek svetovne vojne — to je sklep znamenitega dela, ki ga jo spisal bivši predsednik in sedanji ministerski predsednik Francijo Rajmond Poincare, državnik, ld je
*) 'Račun' ni točen', ker je zgoraj označeno, da je dobila Hrv. zajednica 11 poslancev. Vzlic temu je razmerje 63:27. Skoraj eno tretjino poslancev ima tedaj bedanji režim. (Op. ured.)
Jvnn Cankar:
Pogovor’na verandi.
i
Sedela sta na verandi visoko nad jezerom. Tiho se je bil nagnil večer, poslednja zarja se jo topila v zraku in v vodi, na zeleni gladini so se poigravale srebrne školjke. Šo vse belo je bilo nad vrhovi, ali zamaknjeno oko je že videlo zvezde onstran nebeškega pajčolana- Nikjer ni talcih večerov, akor ob blejskem jezeru; nikjer tiste ene ure koj po zadnji zarji, prečudež-no sladke ure, vsakega bogastva vredne. Vsa milina in dobrota božja se izlije človeku v srce, blag je, odkritosrčen in brez zla, kakor nikoli.
Obadva sta molčala. On se je oziral z zastrtim pogledom po tihi pokrajini. Nekatere so bile nemirne in bežne, kakor vešče, drage so stale mirno, visoke in bele sredi noči. Izpre-govoril je tiho, da bi ne motil zvezd, ki so prihajale iz večnosti, ne školjk, ki so se brez glasu opile v jezero.
»Poglej tja doli! Kakor moslemsko grobišče je:	svetli beli nagrobniki,
razsuti križem po temnozeleni gošča5 (vi... Potnik hodi po svetu in stavi nagrobnike svojim srečnim in žalostnim uram, zato da se spomni, kadar pride mimo. Tudi na Bledu sem bil postavil onega, mislim, da najlepšega.«
Molčala je; roke je držala sklenjene v naročju, gledala je na jezero s Široko odprtimi očmi.
iZdaj je že tako vseeno; moje ži^>
bil preživel vojne priprave, začetek in tudii vojno kot aktiven politik na najodgovornejšem mestu, 'kamor smejo pogledati le redki ljudje.
Mi Čehi nismo nikdar dvomili, kdo jo kriv svetovne vojne. Vedeli smo to, čutili smo to, videli smo to. Ko je Avstro-Ogrska dne 28, julija 1914. napovedala Srbiji vojno, so v našem narodu padle vse strankarske ograje, ljudje raznih političnih prepričanj in raznih sooijaJnih nazorov so si kakor otroci ene matere bratsko pogledali v oči in dejali: Lopovski načrti Dunaja in Berlina proti slovanskim narodom so dozoreli, skušajmo jih unčiti! In naši ljudje so odhajali na avstrijsko fronto, vsekdar pripravljeni, da se upro avstrijskemu poveljstvu ali se udajo prijateljem ter na njihovi strani dvignejo .puške za pravo in pravičnost. Dne 1. avgusta 1914. je Nemčija napovedala vojno Rusiji, ki je mobilizirala v obrambo ogrožene Srbije. Velikanski požar je vzplamtel. Habsburška vlada je vsilila svojim podložnikom. v noke čmožolto zastavo, da bi šli ubijat svoje slovenske brate- onstran strelskih jarkov, ni jim pa mogla vsiliti tujih src. Ta srca so bila v vroči ljubezni do zasužnjene domovine. Kipela so in se dvigala, polna lju-tega odpora proti surovim tlačiteljem in hrepenela, da pride veliki trenutek, ko bo slovanska Rusija s svojo mili jonsko armado poplavila cesarstvo Habsburgov in Hohenzolleamcev. Ko so naše fante vozili na bojišča, so kljubujoč prestrašenim hlapcem dunajskega cesarja prepevali glasno in odkrito: »Rus je z nami, kdor je proti nam, ga Francoz pomete.«
Da, tako so verovali. Mnogo jih je padlo z aureolo mučencev, drugi so pretrpeli nezaslišane duševne in telesne muke, ki jih prinaša samo vojna, vse pa — mrtve in žive, od začetka do konca vojne — je spajal edin ideal: v dušah jim je žarela slika trpeče domovine, ki vstaja, od mrtvih in na razva linah habsburške slave, v svitu nove srečnejše dobo razvija rdečo-modvo-belo zastavo, simbol osvobojenega če-štva in slovanstva.
Ni bilo sporov, kdo je naš osvoboditelj. Osvobodila nas je Rusija, katere vojsko so takrat pričakovali v naših krajih z odprtim naročjem. Osvobodila nas je Francija, čije vroči nacijo-nalizem je prinesel zmago nad Nemci ob Mami in herojski odpor pri Verdunu. Osvobodila nas je Anglija, kije umola iz ničesar zgraditi silno armado in jo oborožiti z uničujočim orožjem. Osvobodili so nas vsi zavezniki od najmanjših do naj večjih, od najbližjih do najoddaljonejših, ki so s svojo krvjo, s svojimi žrtvami ljudi in denarja odkupili naše osvobojenje izpod nem-
škega jarma. Če bi ne bilo teh odločilnih sil, bi ne bila peščica naših hrabrih tegijomarjenr porazila nemškega in avstrijskega cesarstva.
Ne moremo meriti zaslug posameznikov, če ne ne dajo izmeriti zasluge narodov. Naši državniki, katerim narod ne bo nikoli dovolj hvaležen za njihovo delo, bi bili morali prepovedati, da bi jih prijatelji nazivali »o-svoboditelji«. Roke naših' najdragocenejših velmož bi bile preslabe, da bi osvobodile naše ljudstvo, če bi ne bilo velikih idej svobode, pravičnosti zgodovine in junaštva naroda, ki je poslal v boj na življenje in smrt svoje dobrovoljce, ki se je 28. oktobra 1918. s složnim delom vseK svojih strank osvobodil in prevzel v lastne roke historični teritorij Češkoslovaške države.
Ij en je je šlo svojo pot, tvoje gre svojo. Zdaj ti brez skrbi in brez bolečine lahko povem, čemu ta blejski nagrobnik.
—	Pred petimi leti — natanko pred petimi leti je bilo, ko sva sedela na j tem kraju ob tej uri. Bila si še naiven [otrok, ali vsaj meni si se zdela taka. . Smejala si se glasno in zvonko, ne še j tako hlastno in sunkoma kakor zdaj.
V	lica še nisi bila tako zagorela, ust’ nice pa so bile še bolj napete, Itakor so- Oči so bile trdo in zamišljene, skoraj neusmiljene, kadar se jim je zazdelo; take so še zdaj. — Pripeljal sem se .bil tisti večer naravnost iz Ljubljane. Nekdo je bil tam v svoji neumnosti razustil, da se ljubkuješ kodrolasim fantom. Omahnil sem, zazibalo se je pred menoj — kakor da sem bil držal v naročju pehar cekinov, pa mi jo vse hkrati zdrknilo v jezero, uto’ nilo za zmirom. Hotel sem priti k tebi šele ob' mraku, zato sem čakal na praznem gostilniškem vrtu ter gledal proti dal jni verandi. Zdelo se mi je, da vidim tam ob rdeči ograji svetlo belo bluzo. Težko mi je bilo pri srcu, oči so mi bile suhe, željne solz. Nikoli v svojem življenju se nisem čutil tako gnusno majhnega, tako smešnega in malovrednega kaikor ob tisti uri- Bilo mi je da stojim pred ogromnim vzbo-čenim ogledalom ter se gledam v vsi svoji prisotnosti, skozi suknjo, skozi kožo, v duše dno. Razjokal bi se bil ob svoji bolečini, smejal se na glas svoji spaki v ogledalu... In ti, človek-ne-človek, si, povzdignil prešerno očj k
Politične vesti.
* Demokratski klub zahteva izplačilo uradniških doklad. V demokratskem klubu se je razpravljalo o izplačilu uradniških doklad ter o tem, da se morajo doklade izplačati takoj. Po trebna svota se mora določiti v dvanajstinah za marec in april. Nekateri po slanci so zažugali, da bodo glasovali proti dvanajstinam, če se ne bodo doklade izplačale v najbrajSem času. Finančni minister g. Kumanudi je izjavil, da nima kritja in da so potrebni novi krediti. Edino kritje bi bilo, če se izvrši redukcija uradništva in s tem prištedijo večje svote. Sklenilo se je, da gg. ministri Kumanudi, Marinkovič in KrstelJ takoj izdelajo načrt, kako naj se čimprej izvrši izplačilo uradniških doklad. Na mestnik Demetrovič zahteva 80 milijonov dinarjev.
* Izvršitev Masarykovega načrta.
Bivši poljski poslanik v Pragi, Bolski piše v nekem članku, da je predsednik Masaryk že za časa vojne izdelal načrt, da se mesto Avstroogrske vpostavi nova velesila, obstoječa iz Poljske, Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške. Ta načrt se bliža izvedbi. Nevarnost reakcije na Madžarskem je zbližala Rumunsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki so ustvarile malo antanto, a boljševiška nevarnost je združila Poljsko in Rumunijo. Pred par dnevi je naročil poljski zunanji minister poslanikom v Bukarešti, Beogradu in Pragi, da se porazgovore glede skupnega nastopa na genovski konferenci.
V	isto svrho se bo vršila v Varšavi tudi konferenca baltiških držav.
* Madžari za Burgenland. Iz Dunaja poročajo, da vsi listi prinašajo alarmantne vesti o madžarskih pripravah, da dobi Madžarska oni del Burgenlanda, ki je pripadel Avstriji. To akcijo podpira v prvi vrsti nadvojvoda Albrecht,
nebeški zvezdi? Pojdi snubit kravjo deklo, še ta te napodi na cesto, kamor sodiš!... Zimska golota mojega potniškega, zmirom spLašenega neprestano trepetajočega življenja se je strahotno razgrnila pred menoj. Najprej sem sklenil v svoji pravični malodušnosti, da ne pojdem na verando, ne tisti večor in nikoli več, da pobeg’ nem, da se skrijem kamorkoli, ne le tebi, temveč vsem ljudem, najbolj pa sebi in svojim spominom. Ko se je zmračilo, sem ee napotil vendarle. Še berač ima pravico do slovesa, še hudodelec! sem rekel. Sama si bila, ko sem stopil na vei’ando z okornimi, težkimi nogami. Še predno si. me prav pogledala, si me vprašala, če sem bolan. Zlagal sem se, da nisem. Ali v lica me je zeblo in na čelu se mi je nabiral mrzel pot. Prinesla sj mi čaja;- pil sem tako nerodno, da sem ga razlival po kolenih, vročega kakor je bil, pa nisem čutil. Zdi se' mi, da sva molčala obadva več čas, vso dolgo uro, da nisva izpregovorila niti besede. Kaj pra« viši«
»Ves čas nisva izpregovorila niti besedek
»Glej, tudi ti se spominjaš!... Prav tak večear je bil, kakor nocoj. Prav tako milo so sijale prve zvezde, prav tako so se belili pogrebniki iz noči, prav tako 60 tonile srebrne školjke v jezero. Ali veš, kaj sem ti bil takrat prišel povedat, pa sem molčal, ker sem bil poprej tam na vrtu pred krčmo do tfaa ©tejnielil in eBoaaal emio nesred-*
sin nadvojvode Friedriha, ki ima v Burgenlandu okrog 20 tisoč oralov zemlje, potem knez Esterhazy in drugi
V	.razmejitveni komisiji so štirje delegati; Madžar, Avstrijec in dva antantna častnika. Madžari so baje pridobili na svojo stran antantna zastopnika in upajo, da bodo že s pomočjo razmejitven« komisije dosegli svoj cilj.
*	Reševanje ministrske krize v Italiji ne more preko mrtve točke. v Montecitoriju je živahno vrvenje in vsaka vest izzivlja razburjenje. Danes je na vidiku Orlando, jutri De Nikola* potem zopet Giolitti. Ce bi kaka skupina hotela tega, pa že potiska druga svojega moža v ospredje. Pri tem go* vorijo, seveda vsi o »domovini*; v resnici pa jih tira sebičnost stranke m oseb. Saj je znano, da v Italiji z vsa* ko spremembo na vladi, prihaja k m«# in oblasti vrsta novih mož. V tem dej-* stvu je razlog za tisto pehanje ob r®‘ ševanju vsake politične krize. V te® je tudi vzrok, da ne moreta ne vladaj vina, ne parlamentarno življenje Pv“ do nikake stalnosti. V političnem živ? Ijenju Italije je edino le eno stalno -1 nestalnost. Povratek Bonomija je Pff zadnjem glasovanju o njegovi izjavi izključen. Ali vsi znaki kažejo, da je *® danes likvidiran Še neki drugi mož, ki mu je bila v kabinetu Bonomijevem P°' verjena najtežavnejša naloga ob sedanjih meddržavnih dogodkih. To J® minister za zunanje stvari, Della Torrett*< Mož se je lovil od neuspeha do neu*‘ peha in je srečno dosegel, da je Italif® danes — kar priznava danes malo«® vse italijansko Časopisje — tako osam j ljena, kakor ni bila že davno. 9*aV°i in največji kozel, ki ga je ustrelil« P® je bila beneška konferenca, ki mu J® bila pač prinesla naklonjenost Madžarov
—	torej uspeh, ki je zelo dvomljiv® vrednosti, — toda zato pa ozlovoljil® vseh drugih obdouavskih držav. I*zV,J je Češkoslovaško, a razmerje med u* lijo in Francijo zadobiva lice odkritega nasprotstva ne le med državama, amp.a" tudi med obema narodoma. To je |Z‘ bilo dno sodu vse njegove nesrečo® politike. Kar je bil njegov predoM grof Sforza zgradil, je Della Torreo® srečno podrl. Njegova nerodnost je n®‘ ravnost neverjetna. Imamo zanjo satf3 en razlog. Nastavljal je eno ubo '® sugestijam kričačev, ki mislijo v svoj razpaljenosti, da more Italija sama tur‘ gore prenašati; drugo uho pa mu j® bilo povsem gluho za resničnost. 10 tako je s svojim vozom temeljito zf' vozil. To vidi danes vsa Italija. Za13 menimo, da je . mož likvidiran in da n1® ne bo mesta v novem ali prenovljene3! kabinetu. A če bi se vendar povrn11 kljub vsemu, potem pa bi se nam pok8." zala Italija zares kot dežela neverjetnost
nostl Ne veš, do tega trenotka ni® vedela! Nocoj ti povem, zato ker i( pra-v tak večer kakor tedaj, zato k®1 mi je tako čada milo im toplo pri sr®1 im pa zato... zato pač tudi, ker se * možiš, jaz pa sem 6e vpehal na te3 grapavam kolovozu življenja ter s®3 en in miru željam... Ljubil sem prijateljica, kakor v svojem življeujf nisem ljubil žive ženske. Ni hinavk1 na, ni gola beseda, ni. sladka pese3) temveč preizkušena in potrjena res3! ca, da ljubi človek samo enkrat in 3l; coli nič več. Ti nisi vedela, da hod'1 od zore do mraka po samih dišečih žah, -ki so ti jih sipale na pot nw vroče misli.:. Kaj se ne smeješ?«
Sedela je nepremično, glavo poko3' oi; orni profil 6e je klesal trdo iz*£ belih zvezd.
»Tudi jaz sem te imela rada.* »Takrat... Od časa.. Tudi tis večer...«
In nista govorila več.
Mahnilo mu je preko srca, kako3 5 ognjenim mečem. Ko se je vračal ! svoj pusti dom, se je opotekal, pii3* od sreče.
»Moj bog! Hranil sem kraljevi zaklad, pa nisem vedel zanj! Blodil se'f po svetu, siromak, prosil od praga praga, doma pa sem imel klet P0^ cekinov 1 Beračil sem za rosno kaf^ ! jubezni, pa je bilo moje celo jezero!-’ Moj bog!... In če je bilo tisto joz05* moje le en sam trenotek, le tren0te areuntka *■* bilo je življenja vred30’4
totftodf, is. fBKWjB TSfti
polam: ®alHoiz>vataBim: ^Kačjim grabam*.
vino zastrupljeno z arzenikom. Vsled takojšnje zdravniške pomoči je ostal
Zanimivosti.
feiegrafične slike. — Iz zgodovine oapežev. —Vrednost knjig. — Čudni običaji na Elzaškem.
Ze dalje časa so se razni strokovnjaki trudili izumiti aparat, s pomočjo katerega bi bilo mogoče telegrafičnim potom razpošiljati slike v svet, kakor danes na primer »pošiljamo* govor na tisoče kilometrov daleč. Poskusi za „tele-rafiranje* slik so se te dni vršili v imu. Profesor Kom v Rimu je izdelal poseben aparat, sličen onemu za brezžično dostavljanje vesti. Poslal je več 6lik iz Rima na oklopnico .Andrea Doria*, ki je bila usidrana pri Speziji. Poizkusi so vrlo dobro uspeli. Ta iznajdba bo posebno važna za kriminalistiko in tudi za ilustrovane liste, ki bodo v najkrajšem času lahko prinašali slike oddaljenih osebnosti in krajev.
*
Petrov prestol so zasedli različni ftožje. Zanimivo je, da je bil na papeževem prestolu že krščen 2id. Njegov PJe L?wi ie Pokopan na židovskem pokopališču v Rimu. Svojemu bratu je dal naslov kneza. Njegovi potomci so se nazivali Pierloni in ena hčerka iz te rodbine je poročila Habsburžana. Gesar Albrecht omenja to sorodstvo v nekem svojem pismu na Rimljane ter je bil na to sorodstvo zelo ponosen. O papežu Janezu XII. se trdi, da je bil preoblečena ženska, česar pa cerkvena zgodovina seveda ne priznava. Papež Feliks XV. iz iodbine Savoyen je bil vdovec ter je zapustil več legitimnih otrok. Se le od devetega stoletja 'naprej se volijo za Papeža samo duhovniki. Do takrat pa je vsak kristjan lahko bil izvoljen za papeža.
Cene knjigam so v povojnem času simo poskočile, starinske knjige pa so dosegle naravnost bajne cene. Najnovejši cenik antikvarja Pavla Grauoe v Berlinu izkazuje osobito za francoske knjige velikanske cene. Tako stanejo Dorajevi .Les haisers* iz leta 1770 nič manje, kakor 120.000 mark. Tej knjigi slede Gravelotova in Cochinova »Icenologie* za 110.000 mark. Prevod Shakespearea [z leta 1776 stane 40.000 mark, Vol-lairejevi romani in pripovedke 35.000 jnark, njegova »Henriada* 34.000 mark, 'n neka druga izdaja njegovih romanov 28.000 mark. Zbirka takih knjig znači r«s celo premoženje.
.	A	•-/'TT.-r”
/.r	1	•	<
Na Elzaškem so v navadi najrazličnejši običaji, osobito o priliki poroke. Znanci in prijatelji ženina in neveste, skušajo na vse mogoče načine razdražiti zaročenca. Čestokrat postavijo pod nevestino posteljo moške čevlje in k oknu lestvico, da bi na ta način pokazali nezvestobo neveste in vzbudili v ženinu ljubosumnost. Na dan poroke pripeljejo ženinu mesto neveste kako staro, raztrgano baburo. Čestokrat pa se tudi dogodi, da dobi ženin od bodočega tasta, ki z ženinom ni zadovoljen, na dan po. iroke mesto neveste —*■ batine.
Dnevna kronika.
•	-» Smrtna kosa. V Poljčanah je umrl dne 23. fehr. g. Franjo Vodenik, župan, trgovec in posestnik v 4L letu svoje starosti. Pogreb se vrši v nede« ljo dne 26. t. m, ob 16. ml Prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel
— Tranzitni promet Maribor—Lju* tomer. V sredo, dne 22. t. m. je pričel
tranzitni promet Maribor—špilje 
Ljutomer. Dnevno voziita v; vsako smer dva vlaka. Upamo, da ostane vsaj pri tem. To pa seveda ne sme biti vzrok, da se preloži gradba proge Onnož—Ljutomer— M. Sobota za ne-dogledno dobo. Prizadeti kraji se s ■provizorijem tranzita (ne morejo iza-dovoLjiti ter vztrajajo na tem, da se prione takoj z gradbo zvecze na naših lastnih tleh.
— Železniška zveza s Prekmurjem. Nedeljsko »Jutro« poroča, da bo pari gradbi PToge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota treba prevrtati rasvodni hrbet med Dravo in Muro južno od Ljutomera. Ta vest ne odgovarja feti-ni. Železnica se bo vzhodno cd L juto* mepa obrnila 35	ter sladila
Predor bi že zaradi tamkajšnjih hribin zadel na velike težave ne glede na to, da leži Zemvimska dolina, kjer se proga potem proti ju«u obme, skoro 30 m viže ko Ljutomer in bi bilo treba napraviti globoko in dolgo zarezo na jtažnem koncu predora.
— Ljutomer. Dne 20. t. m. sta se poročila g. Zltek iz Hrastja z gdč. Ani-nioo JJajt ia Mote. Bilo srečno! 0
— Slaba propaganda v inozemstvu.
V	nedeljski številki »Journal des Ddbats" čitamo poročilo o predavanju .Situacija v državah male antante*, ki ga je imel pred skupino pariških diplomatov in finančnikov publicist M. G. Bienaime. Predaval je o gospodarskem in političnem položaju na Poljskem, Češkoslovaškem, Rumuniji in Bolgariji. Jugoslavije niti ne omenja, kakor da ni član male antante, Poročilo g. Bienaimeja je zelo laskavo in se le vprašamo: ali je Jugoslavijo namenoma zamolčal ali pa je ni mogel spraviti v vrsto onih držav, ki imajo po njegovem opazovanju tako lepo bodočnost? Vsekakor značilno 1
— Jugoslovensko-češkoslovaška gospodarska unija. Kakor se doznavs, je znani češkoslovaški fin. strokovnjak dr. Rašin izdelal načrt za češkoslovaško-jugoslovensko gospodarsko unijo. Po tem načrtu bi Jugoslavija dobavala Češkoslovaški živila in živino, za kar bi dobivala od Ceškoslavaške industrijske izdelke. Na ta način upa Rašin stabilizirati valuto obeh držav. V kratkem pridejb v Beograd Češkoslovaški finančniki, da stopijo v stik z našimi. Ta načrt bo predložen tudi konferenci v Genovi ter bi naj tvoril prvi korak k ekonomski federaciji držav male antante.
— Registriranje obveznic predvojnih negarantiranih dolgov kraljevine Ogrske. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani poziva vse češkoslovaške pripadnike, kateri so lastniki obveznic predvojnih negarantiranih dolgov bivše kraljevine Ogrske in katerih do sedaj niso prijavili generalni direkciji državnih dolgov krali. SHS (v smisln njenega akta D. št. 1683 od 24. jan. 1922) radi žigosanja, da to natančno prijavijo do 28. febr. 1922. V dotični prošnji je treba natančno navesti vrsto in ime posojila, serijo in Številko, nominalno vrednost obveznic, kakor tudi verodostojne dokaze o tem, da je res lastnina češkoslovaških državljanov. Lastniki omenjenih obveznic, deponiranih v državah, katere niso naslednice bivše avstro-ogrske monarhije, naj pozovejo svoje depositarje, da jih prijavijo radi žigosanja ali registriranja najbližjim češkoslovaškim uradom s pripombo, ali so dotične obligacije v Češkoslovaški prijavljene ali ne. Pripomba: Obveznice predvojnih negarantiranih dolgov bivše Avstrije morajo rBdi naknadnega registriranja prijaviti vsi češkoslovaški pripadniki, bivajoči v oblasti pokrajinske uprave za Slovenijo pri konzulatu češkoslovaške republike v Ljubljani do 15. marca i922.
— Protialkoholne odredbe na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je izdala zakon, glasom katerega je strogo zabranjeno gostom izpod 16 let prodajati ali ponujati alkolne pijače. Gostilničar ima v slučaju dvoma pravico zahtevati od gosta legitimacijo, da je res Že dovršil 16. leto. Na plesih in zabavah se sme točiti samo vino in pivo. Prestopki tega zakona se kaznujejo z globo od 20 do 10.000 K oziroma »aporom od 24 ur do 3 mesecev, v ponovnem slučaju z odvzetjem koncesije. Tudi pri nas bi že bilo skrajno potrebno, da se v tem oziru nekaj stori.
— Posledica draginje v Berlinu. —
Kakbr v vseh srednjeevropskih drža-vaih', je tudi y Nemčiji, osobito v Berlinu v zadnjem času narastla draginja. Gmoten položaj tira siromašne j še sloje naravnost v obup. To priča posebno vedno naraščajoče število samo* morov. V minulem tednu presega število samomorov vse dosedanje statistične zkaze. Med samomorilci so večinoma dfedavca in stalni nameščenci.
— Maša z zastrupljenim vinom. Po izvolitvi papeža je imel župnik v nekem malem mestecu v Italiji zahvalno mašo. Pri obhajilu je dvignil po obredih kelih z vinom, ga izpil ter se zgrudli pred oltarjem na tla. Slučajno aavaoči adravaik je daeaal. .ds ie bilo
župnik pri življenju. Sum je padel na cerkovnika, ki ni živel z župnikom ravno v nujbojšiih odnošajiJi. .4	»
- Sokolska maškarada -
v soboto zvečer ob 20. (8) uri v Narodnem domu v Mariboru.
OOtstacg)® Gače! ©©ta®®®
Mariborske vesti.
Maribor. 24. februarja 1922.
m Naša vojska pri paradi. Preteklo sredo, dne 22. t. m. smo imeli priliko opazovati našo vojsko pri paradi. Točno do s/* na 11. uro so bile razvrščene vise čete po Stolnem trgu, Gosposki ulici in Glavnem trgu. Ob 11. je pričela maša v stolni cerkvi, pri kateri so prisostvovali vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasiti. Po končani maši se je vršilo defiliranje skozi Go eposko ulico, Slovensko ulico in po Aleksandrovi cesiti. Pred frančiškansko cerkvijo so stali vsi vojaški in civilni predstavniki na čelu jim g. general Pljvelič in komandant mesta polkovnik Babič, kjer se je tudi vršil pozdirav. Videlo se je, da je vojska zelo disciplinirana in trud g. oficirjev in podoficirjev ni zastonj. Če bode naša vojska tako dalje napredovala, se moremo nadejati še res lepih uspehov ter upati, da bodo v najkrajšem času osvobojene naša tužna Koroška, Istra, solnčna Goriška in Dalmacija. Na prvem mestu moramo pohvaliti našo najnovejšo edinico v naši garniziji, inženjersko podoficirsko šolo, ki so je izkazala kot zelo izurjena. Želeli bi, da bi mogli še enkrat videti njeno izvežbanost. Za disciplino, ki je vladala v tej edinici, gre vsa pohvala g. kapetanu I. Goloviču, ki jo vadi. Skoro nič manj pohvale ne pripada ar-tiljerijski podoficirski šoli, ki se jo ravno tako dobro izkaaa.la. Ker pa prihodnji mesec pričnejo v obeh šolah izpiti, gojencem želimo obilo sreče in kličemo: »Le tako naprej, gojenci, da bodete vrli podoficirji in dobri starešine v naši vojski. Tudi druge edinice so se prav dobro iskazale. Moremo biti ponosni na tako vojsko, ki v njej vlada takšna disciplina in red, za katero vam zavida lahko marsikatera sosednja država. Poleg vojske jo tudi ljudstvo pokazalo svoje veselje in navdušenje za preveseli dogodek, ki seje vršil skoro ob istem času v Bukarešti. Skoro na vsaki hiši so se vile naše trobojnice, a v izložbah se je celo videlo slike Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
— Dijaško seminišče in kraljeva zaroka. Iz občinstva smo prejeli pritožbo, da je dijaško seminišče skoraj popolnoma prezrlo oni čin pijetete, ki so ga kazali povodom proslave kraljeve zaroke celo lojalnejši Nemci.
m Kaj je na pustni torek ob 20.
uri res razprava v vseh Gotzovik prostorih in se bo debatiralo o tem presnetem plakatu, ki je najden v starem Dravskem mostu! — Seveda! — In še kakšen je interes za njo! To ho razprava, kakšne še v tem letu ni bilo in je tudi ne bo. — Pri gospej Zlati Briš-nikovi in g.du Hoferju si kar najhitreje zasiararajte vdeležbo z vstopnico po 10 Din. za sebe in člane svoje rodbine. Ker pa gre za igralski redutni plakat in mogoče Vašemu gospodu soprogu ali Vaši gospej soprogi ni všeč, da greste tja, potem ne pridite v promenadni obleki, ampak se kostimiraj-te in — stvar je v najboljšem redu.
m Predavanje »Ljndske univerze« se vrši v petek dne 24. febr. 1922. ob H8. uri zvečer v prostorih kazine. — Predmet: Politično življenje in nazi-ranje starega veka. Predava g. prof. I. Favai. Pridite polnoštevilno!
m Klub jugoslov. rez. častnikov v Mariboru naznanja, da se vrši v nedeljo dne 26. februarja ob 9. uri dop. v Narodnem domu redni občni zbor »Oficirskega doma Maribor«. Tovariši ki eo že člani oficirskega doma, se poživljajo, da ge udeležbo tega občnega
S&asi % v
i»— mn	ii	i—irr~
zbora; zelo bi bilo želeti, da, sr ta ‘dan prijavi večje število novih članov.
m Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 5. marca, ob 10. uri občni zbor Sadjarskega drruštrva za Slovenijo. Po zborovanju z zanimivim sporedom so raz-dele udeleženci v dve skupini. Prva skupina napravi izlet v falsko elektrarno in tvomico za apnodušik v Bu-šah, druga skupina si pa ogleda nasade in učne objekte vinarske in sad ja/rske šole kakor tudi Vrtnarsko pod-, jetje Džamonja & Co. v Mariboru. Z1 ozirom na gospodarski pomen sadje-re.ie se pričakuje čim obilnejša udeležba.
m Glasbeni Matici v Mariboru s& darovali: Dr. Karl Škapin, odv., 200 K; dr. Karl Koderman in dr. Karl Slokar, odvetnika, iz neke sodne poravnave 1000 K; Karl Worsche, veletržec, zve-darino 100 K; Ljubljanska kreditna banka 1000 K; Jadranska banka 1000 K; Jugoslovanska Union-banka 1000 K; Centralna banka 1000 K; Anglo banka 1000 K; dr. Franjo Rosina, odv., 400 K; Anton Trebše, gimn. sluga, 150 K; dr. Rudolf Ravnik, odv.,800 K; Karl Troha, posredovalec pri obratu zemljišč, 400 K; oba zadnja gospoda v proslavo zaroke našega kralja. Iskrena hvala! Posnemajte!
m Predpustna zabava pekov se vrši jutri v soboto ob 20. uri zvečer v Gotzovi dvorani. Na vzporedu je petje, šaljivi prizori, srečelov in ples. Kdor se želi doro in neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi te prireditve. Vstopnina le 7 dinarjev.
m Pri delu ponesrečil. V Koroščevi-ulici št. 1 stanujoči natakar Josip Soiger je danes dopoldne cepil drva. Pii tem mu je spodletelo ter si je odsekal palec leve roke. Rešilni oddelek mu je proži* prvo pomoč.
m Velika kavarna. Ob 17. uri pt.
poldne čajanka s koncertom v »Klub baru«.
Sokolstvo.
o Sokolsko društvo v Mariboru
opozarja članstvo in sokolstvu naklon|e-| no občinstvo na maškerado v soboto! zvjeČer v Narodnem domu. Člani se lahko legitimirajo z izkaznicami. Predprodaja vstopnic v trgovini Baloh & Rosina na Grajskem trgu. Občinstvo se opozarja, da se pridno poslužuje predprodaje, da mu ne bo treba pri blagajni predolgo čakati.
o Iz Kruševca (Srbija) je prejela Mariborska Sokolska Zupa naslednje pi* smo: „PrisrČne pozdrave pošiljava bivš? brata Sokola vsem bratom Sokolom in sestram Sokolicam z daljne Srbije. Želiva, da bi Mariborska Sokolska Zupa nad-kriljevala vse ostale in se razvijala v bratski ljubavi v dobrobit jugosloven-skega naroda. Zdravo! — Br. Dolinšek Stanko, Dogša Josip, 47. pešpolk, 1. četa, 2. baon, 3. vod.‘ (Priobčujemo ta dopi? s ponosom, da so naši mladeniči tako dobri Jugosloveni in Sokoli.)
Narodno gledališče.
Iz gledališke pisarne. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vrše nedeljske popoldanske predstave ob 14 in pol in sicer se uprizori v nedeljo pop. „Dediči velikega časa*, otroška predstava ob zni* Žanih cenah.
Dramatična šola Narodnega gledališča. Radi nenadnih ovir s« pouk ne vrši danes v petek, temveč se vrši v ne-deljo, dne 26. iebr. ob 9. url dop.
Spori
: I SSK Maribor ima v petek, dnfl 24. t. m. v klubovi sobi Grajske kleti ob 20. uri odborovo sejo. Vsled važnih razprav se želi prisotnost vseh gg. odbornikov.
CENJ. NAROČNIKOM v Chil-Me* todovi, Cankarjevi, Razlagovi, Mai« srovi, Prešernovi, Aškerčevi in Vrazovi ulici ter na Zrinjskem trgu smo morali poslati list po pošti, ker je raznašalka obolela. Torej prosimo pai dni potrpljenja. Uprava »TABORA«f
tes!2. Elitni koncert v Veliki kavarni.! Čajanka in špecijalni koncert v Klub-baru.
petek 22.
Q0SP0DBRICH SVETIL
Aranlnrističfn roman. Spisal i K»rl Fig; d or« Pretel: R. R.
(Dalje.) V ' ’ r	(19)
»Moj Bog... govori se mnogo. ReS ije, pripovedka o lem se je vzdržala še do dandanes. Mogoče je tudi nekaj resnice na neumnem’ govorenju, da hrani stari Rabi čarobne formule, ki min dajejo moč nad dnhovi. Gotovega ne vem ni8. Če se zato zaiiimate, potem! vam svetujem, da poizkusite sam1 svojo srečo pri starcu. Truda je vsekakor vredno. Pri tem' vam' pa Seveda ne morem čisto nič pomagati, radi napetega razmerja med nama. Vse kar morem storiti je to, da vam preskrbim Kitajca, ki vas popelje do razvalin.«
Zunaj na vratih zadoni zvonec. Pater vstane.
»Gotovo me kličejo h’ kakemu bolniku. Kitajci smatrajo vsakega Evropejca za zdravnika in tako jim' moram biti hočeš-nočeš ne le duševni, ampak tudi telesni zdravnik. Oprostite mi, da vas zapuščam’.«
V naslednjem trenutku so ostali Mavda, Kierj-Lung in konzul sami.
»Kako naj se približamo Starcu 1« reče Mavda, ko se zapro vrata za misijonarjem'.
Konzul gleda zamišljeno pred se, »Mogoče je, da bi si jaz mogel pridobiti rabljevo zaupanje,« reče konzul po dolgem premišljevanju, »po rojstvu sem’ Žid it£ poleg tega še iz Amsterdama, ki slovi po vsemi svetu po svoji najostrejši ortodoksnosti. .Taz sarrt nisem bil nikoli ortodoksen', toda tu bi mi moglo moje pokole-nje mogoče mnogo pomagati. Kitajec ali Holandec: to je za zveste pripadnike stare vere .vseeno. — Gotovo, Vo je edina pot, ki pelje do uspeha.
18. ^4. • ; ,< >•'
Pater je Sam nadziral priprave ekspedicije. Osedlanih' in1 pripravljenih je stalo troje majhnih kitajskih konj. Četrtega je hlapec ravnokar prignal iz hleva. Bil je določen za vodnika ter za veliko košaro z jedili, kajti ekspedicija je morala računati B tem’, da se pred večerom gotovo ne bo vrnila.
(Dalje prihodnjič.)
Glavn! urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. 1
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
n——11
POTNIKE ali Z? ASTOPIVIKE
iiJe velika tovarna likera, rnma, konjaka in ostalih fipiritnoia. Ponudbe i obvestilom, v katerem krajn potna reflektant najvee mnSterij, poslati na naslov: Poslanski pratiaac 41, Zagreb, glav* na poda.	236	10-8
Kremo
Ilirija, Jurjevo, Cipuiin in mast za čevlje.
| Preprodajalcem po I * tovarniških cenah ■
Baloh & Rosina, trgovina z galanterijo, Grajski trg 3.
® (3ng)©
Cenjenim trgovskim prijateljem, naročnikom, mestjanom in čitateljem lista naznanjam, da sem kupil trgovske prostore
v hiši štev. 44 Aleksandrova cesta,
v bližini kolodvora, poleg Centralne banke, od sedanjega lastnika g. I. Kuljlš in drug ..Edison" ter se tja preselil iz dosedanjih prostorov v SLOVENSKI ULICI štev. 20. Imam v zalogi vsakovrstno elektrotehnično in instalacijsko blago, kot doslej zanesljivo prvovrstno robo po zmernih konkurenčnih cenah. Istotako elektrosiroje vsake vrste toka, vse aparate zraven, žarnice. Lastna delavnica za popravila. Skrbel bodem, kot doslej, za solidno postrežbo. Gradba central in vodov vsake napetosti. Proračun na zahtevo, vestno. 288
FRAN SAKS, elektrotehnik,
industrijsko elektrotehnično podjetje »EDISON11.
Mala oznanila
Šolsko vodstvo v Razvanja, p. Ho««, kupi staro do M m dolgo žične mrežo. Ponudb« na gornji naslov.	279 2-1
Manjše posestvo, pol nr« od
Maribora, lamenjam za veSj« z eventualnim doplačilom. Naslov pove narava.	284 8-1
Špecerijska trgovina, tudi z hi»o, na dobrem prostore v Maribora ali Celju, *e kupi. Ponudbe ped I. H. Marikar, Stritarjeva 5.	274
Vinogradno posestvo v lepi ' legi okoli Maribora ali Celja, poslopja v dobrem stanu, s« kapi. Ponudbe pod I. H., Maribor, Stritarjeva ul. 5.	974
Vzamem posestvo v najem
za dobo petih let. Naslov pove uprava .Tabora*. 557 5-5
Dunajski «66 mednarodni velesemenj
(Wiener Internationale Hesse)
od 19. do 25. marca 1922.
Bajogodnejla na&npna priložnost
za vi« stroke j čez 4000 Izloinlkov iz ta« in inozemstva«
Natančnejša navodila glede potnih ugodnosti In stanovanj potom WIener Hesse A« 6,, Wiea, TO«, Meesepalast, kakor tudi potom častnih zastopstev v Zagrebu t Dopisno mesto avstrijskega trgov, muzeja (Rob. Sercih), Kačileva ulica 7| „Celerltaa", jugoelov. transportno društvo z o. z« Artur Rlrsebl, Maiuranldev trf ^ Avstrijski nrad za petne liste Trj sv« Marka %
Perfektna
steiitipisliiji
popolnoma zmožna nemščine In hrvaščine, z ds$° prakso v kakem večjem uradu, se takoj sprejme. 7 Predstavi naj se osebno ob delavnikih med 9. in ** ter 15. In 19. aro pri 287 2"1
Jugosloven. L1oydu, Maribtf
Ruška cesta 45 (Križev dvor).
Že p ne ure, preciiijske in stenske popravlja najsolidneje tvrdka K. Bizjak, Maribor. Gospodka ulica 16.	64
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminul po kratki mučni bolezni naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod
Franc Vodenik
trgovec, posestnik, župan itd.
danes ob 16. uri v 41. letu svoje starosti.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 26. svečana 1922 ob pol 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Poljčanah.
Sv. maša zadušnica se bode služila 26. svečana 1922 ob 10. uri v farni cerkvi v Poljčanah.
Poljčane, 23. svečana 1922.	**
Marija Vodenik, roj. Frangež, soproga. Franci, Milan, Micika.Štefika, otroci. Eliza Vodenik, mati. Anton, Konrad, Ferdinand, Josip, bratje. Marija, Ana, Justina, sestre.
Advokat
dr. Vinko Rapotec
naznanja, da je vstopil kot družabnik v pisarno dr. FRANA ROSINE
v Mariboru, Aleksandrova cesta 16
ter posluje v prostorih te pisarne. — — 280
Hranilnica in posojilnica t* Maribor in okolico ,
reg. zadr. z omej. zavezo
v Mariboru, Frankopanska ulica št.
VABILO
v
ki se vrti
v nedeljo, dne 12. marca 1922 ob uri dopoldan v gostilniških prostori*1 gostilne Bernkopf, Frankopanska ul. 1^'
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisniki zadnjega občnega zbor**
2. Predložitev računskega vklepa za leto
3. Poročile načelstva in odobritev
4. Volitev načelstva is odbori.
5. Predlog o čistem dobičku.
6. Slučajnosti.
asa	Franc	Jarh, t. C. načeli'
11raHna ncai* v*ik tor«k *d is. do 20.
uraune ura« T*«ko ««boto od 14. do is.ur
t Frankopnmki nliei 17.
Sferne	   8TBT3	ftt	  itofflBor,	25.	fgbffiSfj*T92S
\astaik in izdajatelj; Konzorc’1 Tabor". — Tiska: Mariborska tiskarna d. ek