V Ljubljani, sreda SO. septembra 1939 Stališče Amerike bo odločilno za vojno v Evropi Ameriška vlada pripravila prepoved o izvozu vojnega blaga v Sovjetsko Rusijo in ne priznava zasedbe Poljske Tokio, 20. septembra, a Svetnik japonskega poslaništva v Washingtonu Sirasuma je japonskim listom izjavil: , »Nobenega dvoma ni, da so Združene cr-aave danes čustveno še pripravljene za vstop v vojno. K temu so pripomogli dogodki na Poljskem. Kdaj bo Amerika tudi dejansko stopila v vojno, je samo še vprašanje časa.« Pariz, 20. sept o. Francoski tisk razpravlja o pološaju, ki je nastal po vstopu Rusije v vojno na Poljskem. Zadrianost francoske in angleške vlade po tem nenadnem preobratu priča, da sta Francija in Anglija prepričani, da je bodoči razvoj vojne bistveno odvisen od tega, kakšno stališče bo zavzela Amerika. To se bo odločilo 21. septembra, ko se sestaneta ameriška zbornica in senat. Ce bi Amerika preklicala svojo nevtralnost s spremembo sedanjega zakona, potem bi Anglija in Francija veliko pridobili in ne dvomita, da bi Nemčija podmorniško vojno raztegnila tudi na ameriške ladje, kar bi nujno privedlo do vstopa Združenih držav v vojno. Newyork, 20. septembra. »Daily Miror< poroča It Wash'ingtona, da bo ameriška vlada poslala Nemčiji oster protest proti potopitvi »Athenie«. List trdi, da menijo zunanji minister Hull in druge visoke osebnosti v ameriškem zunanjem ministrstvu, da pomeni torpediranje »Athenie« zete hud primer sovražnosti. Washington, 20. septembra. Včerajšnji Hitlerjev govor v Gdansku smatrajo ameriški uradni krogi kot nekakšno mirovno ofenzivo fiihrerjevo, ki bi jo diplomatsko podprla Italija, morda pa tudi Sovjetska Rusija. Ta Hitlerjev govor v Ameriki ni vzbudil tolikšnega zanimanja kakor prejšnji. V Ameriki ga ni poslušalo posebno mnogo ljudi. Tudi v ameriških uradnih krogih so kazali brezbrižnost. Bistvo Hitlerjevega govora je v tem, da je odkril svojo živo željo, da se prepreči dolga vojna. Splošno prevladuje mnenje, da bodo zavezniki odklonili njegovo mirovno ponudbo, naj bo izražena v kakršni koli obliki. Washington, 20. septembra. Zunanji minister Združenih držav Hull je dal tisku tole izjavo: Vlada Združenih držav ne more ostati ravnodušna do vdora sovjetskih čet na Poljsko. Vlada razpravlja o prepovedi za izvoz orožja, streliva ter vojnega materiala vseh vrst v Sovjetsko Rusijo, ki jo Amerika zdaj smatra za vojskujočo se državo. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bo poljski poslanik v Varšavi Potočki še naprej zastopal svojo državo v Zedinjenih državah, navzlic spremembi, ki je nastala. Njegov položaj bo isti, kakor položaj bivšega češkoslovaškega poslanika Hurbana. Ako bi poljska vlada prenesla svoj sedež v Pariz, bi se preselil y Pariz tudi dosedanji ameriški poslanik pri poljski vladi. Predsednik Roosevelt je poslal veleposlaniku Združenih držav na Poljskem poslanico, da jo izroči predsedniku poljske republike Moscicketnu kot odgovor na brzojavko, v kateri je obvestil Moscicki Roosevelta o bombardiranju civilnega prebivalstva od strani nemških letal. Poslanica pravi med drugim: Sprejel sem vašo brzojavko, s katero mi sporočate, da so tisoči poljskih državljanov padli in bili ranjeni zaradi nemškega bombardiranja mest in vasi, v katerih ni bilo nobenih vojaških stavb. Nadejal sem se, ko sem prejel od bojujočih se strank odgovore na prošnjo z dne 1. septembra 1939, da bodo omejile operacije svojega letalstva na vojne objekte, da bo svet v tej vojni obvarovan strahot pri bombardiranju odprtih me6t in vasi ter umora tisočev nedolžnih mpž, čena »n otrok, ki so brez obrambe. Globoko me je presunila izjava, ki. ste mi jo poslali, in poročila, ki sem jih dobil tudi od uradnega zastopnika naše vlade na Poljskem o poteku sovražnosti. Upam. da bodo zaradi stotin tisočev življenj, ki pridejo lahko v nevarnost, vlade vo-jujočih se strank obnovile zapovedi, s katerimi prepovedujejo bombardiranje tistega civilnega prebivalstva, ki' živi v neutrjenih središčih, in da bodo izdani potrebni ukrepi, s katerimi bi dosegli, da bodo letala bojujočih se strank spoštovala življenje neborcev. Svet pričakuje to od njih z ozirom na odgovor, ki so ga dale te države na moje povabilo 1. septembra.« Hitler je govoril o vojni, o bodočnosti Poljske in bodočnosti Nemčije Gdansk, 20. septembra. Kancler Hitler je ime! včeraj v Gdansku velik govor. V njem je med drugim dejal: Danea etopam prvič na tla, ki so jih zasedli nemški priseljenci pred pet stoletji. Od takrat so ta tla zmerom oatala nemška ia bodo za večno ostala nemška. Ko ee je končala krvava vojna, je naatalo upanje, da bo zdaj človeškšsnu rodu zagotovljen. trajen mir. Toda tega miru niso predložili nemškemu narodu v svobodnih pogajanjih, temveč eo mu ga veilili v Versaillesu. Tvorni, te pogodbe »o Videli v njej konec nemškega naroda. Dejanako ie bila pa ta vsiljena pogodba same začetek novih trenj. NEMŠKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR IN NJEGOVI MILIJONI V tem našem življenjekem prostoru živi 82 milijonov Nemcev. Teh 82 milijonov ljudi hoče živeti in bodo živeli. Državnik nekega naroda mt6li, da ima dane6 pravico reči, da nič več ne zaupa beeedi nemških državnikov. Pa smo mi Nemci edini, ki imamo pravico reči, da ne zaupamo izjavam tistih, ki so tako nesramno poteptali najsvetejše obljube. Možje, ki so skovali versajske sklepe, ni6o imeli pojma o zgodovinskem razvoju življenjskih prostorov. Mesto Gdansk je bilo žrtev te norosti, poljska država pa 6ad te brezumnosti. Vsi ti kraji, ki so jih takrat pridružili Poljski, so ee bili razvili po zaslugi nemškega dela in nemške sposobnosti. POLJSKA SE JE RODILA IZ KRVI Poljska država se je Todila iz krvi, ki so jo Prelili nešteti nemški polki. Poljak ni bil nikoli tvorec kulture v teh krajih. Zadoščalo bi, da bi roljaki vladali v teh krajih še 20 let, pa bi se vsi spet vrnili v nekdanje barbarstvo. Poljska je bila ■ °,arodao«ti “ i« bolehala za kakor nekdanja Avstrija. Prav tako . demokratsko mejen«. Malo- j n •lo>’ *• tf°spodaril ne samo ^ Jm tejnvei tudi nad do- zdevnim glavnim državnim narodom. USODA BOLJ KULTURNEGA POD OBLASTJO MANJ KULTURNEGA Vedno je nesreča, če kulturne,'M narod pride pod oblast manj kulturnega naroda. Narod, ki tfo-spodari nad kultumejšimi ljudmi toliko bolj čuti lastne pomanjkljivosti ter zaradi tega na vse mogoče načine preganja in zapostavlja podrejeni mu kultumejši narod. Navzlic temu sm poskušal, da tudi glede tega dosežem rešitev, ki bi bila tudi pravična. NEMČIJA IN PILSUDSKI Takrat je imela Poljska državnika, ki je bil uvideven, odločen. Zaradi tega sc mi je posrečilo skleniti z maršalom Pilsudskim sporazum, ki naj bi pripravil pot h končnemu mirnemu sožitju dveh narodov. Ta sporazum ni mogel enostavno kar odobriti tega, kar je naredila versajska pogodba. Namen tega sporazuma je bil, da se brez skli-oevanija na to pogodbo ustvarijo temelji za miren razvoj u, mosno življenje dveh sosedov, Nemcev « Poljakov. Toda takoj po maršalovi smrti je na-1 k°i Proti vsemu, kar je bilo nemškega na Poljskem. Ta boj je vedno bolj zastrupljeval odnošaje med našima državama. Sčasoma je postalo vedno teže potrpežljivo gledati, kako nečloveško zatirajo Nemce v eosednji državi. Nemška velesila je morala mirno gledati, kako narod, ki ,e na mnogo mžji .topnji in država mnogo nižje kakovosti preganjata Nemce. Prvič Je bilo tu mesto, ki mu navzlic nemškemu značaju niso dovolili zahtevati vrnitev v sestav nemške države Namesto teg« «0 gledali, kako bi ga na tisoč zahrbtnih načinov podredili Poljski. Drugič je bila tu nemška pokrajina, katero so bili odcepili od 06tale Nemčije, 1« ni imela nepo6redne sveže « to fivojo pokrajino. Ni države na »vetu, ki bi dovolila, da ostane tako stanje ter da prenaša toliko časa, kolikor časa ga je prenašala Nemčija. Jaz pa sem poskušal priti do kolikor toliko znosne rešitve tega vprašanja. Poskušal sem to z ustmenimi predlogi, ki sem jih predložil tedanjim Poljskim državnim voditeljem. Ti predlogi so bili več kakor zmerni. Gdansk bi bilo treba vrniti Nemčiji ter vzhodni Pruski zavarovali zvezo z ostalo Nemčijo z ekstoritorialno avtomobilsko cesto. Poljska bi v zameno za to dobila vse pravice in vse svobode v luki v Gdansku, razen tega pa isto-takšen pristop k tej luki. Mi smo bili poleg tega pripravljeni jamčiti poljske meje, dasi so bile za nas težko znosne. Ne vem v kakšnem duševnem stanju je bila poljska vlada, ko je odbila takšne predloge. POLJSKA JE OGRA2ALA VELIKO NEMČUO Nastali eo tedni in meseci nepretrganih poljskih groženj. Bile so to grožnje, ki jih ne bi mirno trpela nobena mala država. Poljski maršal, tisti, ki je sedaj tako klavrno zapustil svojo vojsko, je govoril, da bo *trl N©mčrjo in njeno vojsko* S po- redno s tem, je nastalo pravo mučemštvo za naše sonarodnjake n« Poljskem. Deportirani so bili v tisočih, bili so mučeni ter na na|krut«|ši način ubiti. Nekatere sadistične zven so izkoristile naše sonarodnjake za svoje nenaravne nagone. KDAJ JE BIL SE ČAS ZA SPORAZUM Nikoli nisem dopustil kakršen koli dvom o tem, da se Nemčija nikoli ne bo umaknila grožnji s silo in da bi se Nemčija v katerem koli primeru tzdala. Zaradi teh mojih besed so me strašno napadali, kajti v demokratičnih državah vlada svoboda tiska ter svoboda zborovanj. Zadnje dni avgusta je bilo še mogoče doseči sporazum, toda samo ako ne bi bilo angleškega poroštva za Poljsko. Poskušal sem začeti neposredna pogajama s Folj-•ko. Sedel eem • tvojo vlado dva dni v Berlinu Nadaljevanje na 2* strani Mir na Jadranu pogoj za ohranitev sedanjega stanja v Evropi Italifansko časopisje o prijateljskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo Trst, 20, sept. m. Italijansko časopisje še naprej razpravlja o dogodkih na Poljskem ter si je edino v tem, da je vojna na vzhodu še končana. Po drugi strani pa razglablja časopisje o naglici, s katero se je ta vojna zaključila. Med drugim pravi »Giornale dTtalie«: »V tem spopadu niso upoštevali različnost narodnostnega ustroja Poljske ter njene vojaške in politične slabosti, ki sta bili posledica prvega dejstva.« List pondarja junaštvo poljskih vojakov, s katerim so se borili. Nadalje se list bavi s prisrčnostjo jugo-slovansko-italijanskib odnosov in prav . na Jadranu je prvi pogoj za ohr.nitev seda-njega stanja in dejanskega soglasja med j»l-kanskimi in podonavskimi državami. List omenja napore jugoslovanske vlade, da ohrani nespremenjene trgovinske od pose s tujimi dr-žavami. Kljub vojnemu stanju ▼ Evropi pa se trgovina med Jugoslavijo in Italijo normalno razvija. Madžarske skrbi zaradi soseščine z Rusijo Budimpešta, 20. sept. m. Čez bivšo madžarsko-poljsko mejo prihaja veliko število beguncev iz Poljske. Vsi madžarski politični krogi izredno pozorno zasledujejo dogodke na meji Madžarske po vdoru so-vjetsko-ruskih čet v južno Poljsko. Vsi so zelo zaskrbljeni, ker je Madžarska dobila na svojih mejah močnega in nevarnega soseda, s katerim ni nikoli imela dobro urejenih diplomatskih odnosov, po pristopu k protikominterski zvezi pa jih je sploh ustavila. Zdaj pa javljajo, da jih bo spet obnovila, ker je to storila tudi Nemčija. Sovjetske čete so včeraj zasedle ves Predel ozemlja ob madžarski meji. kjer leži večina poljskih petrolejskih vrelcev. , Vzrok madžarske zaskrbljenosti |e v tem, da se Madžari boje komunistične propagande, ki bi na Madžarskem, kjer socialne razmere še daleč niso urejene, utegnila imeti močan in nevaren odmev. Po drugi strani pa vidijo v sovjetskem vdoru grožnjo nekakega vseslovanetva. Zato je verjetno, da bo Madžarska prav kmalu sklenila zvezo z Romunijo, * katero je do sedaj bila skozi v sovražnem stanju. Sovjetska vojska je zasedla Vilno in Lvov Poročila o bojih med nemško In poljsko vojsko In o umiku Poljakov čez mejo Vesti 20. septembra Angleška vlada zavrača vesti, da bi bila na nevtralne države kaj pritiskala z grožnjami o omejitvi njihove trgovine, pač pa pravi, da se z več nevtralnimi državami pogaja, kako bi se dalo najbolje urediti preskrbo teh držav z živežem in z vsem potrebnim navzlic vojni. Angleško delavsko gibanj® ne ho zapustilo Poljsko, vsi angleški delavci se bodo borili za njeno stvar, je govoril včeraj britanski delavski voditelj Greenvvood. Včeraj je odplul v Severno Ameriko veliki angleški motornik »Vulcania« z več sto potniki na krovu. Italija je včeraj tudi začela redno letalsko zvezo z Holandsko Indijo. Belgijska vlada je odobrila kredit za ustanovitev posebne organizacije, ki bo skrbela za razvedrilo vojakom, mobiliziranih v obrambo belgijske nevtralnosti. Novi italijanski poslanik v Londonu Bastianini je bil svoječa6no poslanik v Varšava ter je slovit kot sposoben in zmeren diplomat. Vojna na zahodu je vojna materiala, gospodarstva in zlata, pišejo turški listi. Zmagal bo tisti, ki bo v teh rečeh močnejši. Poljski poslanik v Moskvi je danes odpotoval z vsem osebjem poslaništva iz Rusije. Nemško vojno poveljstvo je določilo, da ostane ves šlezij6ki industrijski pas za zdaj vojno področje. Zdi se, da ta predel še ni docela očiščen od poljskih čet. Sovjetska vojska je pred pohodom na Poljsko dobila nalog, da ne sme ropati in da mora pustiti pri miru zlasti premoženje kmetskega ljudstva. Današnja vojna se je začela z obkoljevanjem Nemčije, utegnila pa bi se končati z obkolitvijo Anglije, kakor pričata sovjetsko-nemški in sovjetsko-japonski sporazum. Tako sodi veliki danski dnevnik »Politiken«. Angleška vlada je razglasila, da še najmanj štiri tedne ni treba pričakovati nikakih omejitev v prehrani zaradi vojne, ker so zaloge živeža in vseb potrebščin dovolj velike. Šele po tem času bo vlada sklepala ali naj sploh uvede kake omejitve. Poljski poslanik v Parizu Lukasiewici je imel snoči v francoskem radiu govor, v katerem je naznanil ustanovitev samostojne poljske armade v Franciji. V to armado bodo morda vstopili tudi poljski vojaki, ki so pribežali v Romunijo in na Madžarsko. Nemške koristi v Angliji bo med vojno zastopala holandska vlada po prošnji Nemčije. Dve poljski vojaški letali 6ta včeraj prileteli na Madžarsko. Komisija za določitev demarkacijske črte na man-dzursko-mongolskem bojišču je Imela včeraj v Tokiu sejo. Po seji so izdali poročite, v ka-,er*m pravijo, da se delo nadaljuje v smislu načelnega sporazuma, sklenjenega v Moskvi. Ce bo Amerika nadaljevala s svojo dosedanjo so-vražnofitjo proti Japonski in škodila z raznimi gospodarskimi, političnimi ter vojaškimi koraki, se bo morala Japonska pač braniti, pišejo japonski listi. Nemški tisk piše o zlomu Poljske in pravi, da zdaj, ko je po nemškem mišljenju Poljska prenehala, ni za Anglijo in Francijo več razloga, da bi držali obveznosti, katere sta bili dali Poljakom. Zato je najlepše, da se vojna konča ? sporazumom na podlagi sedanjega stanja. Italijanska vlada je dovolila tujim trgovskim ladjam dostop v albansko pristanišče Drač, ki gai Je PreP°vedala v začetku sedanje vojne. Holandska kraljica Viljemin« je imela včeraj v poslanski zbornici govor, v katerem je izrazila svoje veselje nad tem, da je Holandija obvarovana vojne, čeprav zaradi tega trpi hudo gospodarsko škodo. Slovaška vlada je izdala razglas, v katerem pravi, da je odslej za vsako sovražno dejanje proti nemški vojski ali proti sedanjemu redu določena smrtna kazen. Smrtne kazni bo izvajala nemška politična policija. London, 20. septembra, o. Sovjetske tete so včeraj zasedle Vilno ter napredujejo od Vilne na jugozahod proti litvanski meji. Na jugu so prve sovjetske lete prišle v Lvov in ga zalete zasedali-Po zadnjih poroiilih sovjetska vojska ne naleti nikjer na odpor poljskega vojaštva. Sovjetska vlada je dala zagotovilo nemški vladi, da se bo nastop sovjetskih let na Poljskem omejil samo na predele Ukrajine in Bele Rusije. Tako je izjavil tudi nemški radio. Bruselj, 20. septembra. Britanski in francoski poslanik v Moskvi sta dobila od svojih vlad nalog, da vložila protest zaradi zasedbe Poljske po sovjetskih letah. Kovno, 20. septembra. Po obvestilih, ki so prispela v Kovno se nemške čete umikajo iz Bja-listoka, katerega bodo zasedle sovjetske čete, ki prihajajo čez Grodno. Pravijo, da bo Brestlitovsk tudi ostal v sovjetskih rokah, vendar pa se vodijo pogajanja med Nemci in Rusi za to, kdo bo zasedel Lvov. Litvanski rdeči. križ je poslal pomoč poljskim vojakom, ki so prestopili litvansko mejo. Varšava, 20. sept. o.- Ruske čete so danes zju traj vkorakale v Bijalostok, katerega so nemške čete poprej izpraznile. Varšava pod strašnim topniškim ognjem - toda še vedno poljska Varšava, 20. septembra o. Boji za Varšavo trajajo še naprej z nezmanjšano krutostjo. Poljska vojska eo krčevito brani, nekajkrat pa je celo vdrla iz meeta in napadla sovražnika. Nemška letala eo dane« zgodaj ponovno bombardirala mesto, prav tako pa ga je še daljo obstreljevalo težko topništvo. Bombe eo povzročile grozno razdejanje v mestu, ki na več krajih gori. Nemcem se ni nikjer posrečilo prebiti obrambno črto poljske vojske okrog Varšave. Severno od otah. Člani poljske vlade bodo bivali v mestecu Slanicul, ki je znano zdravilišče ter ima mnogo modernih hotelov in vil. Maršal Ridz Smigly pa bo bival v dvorcu, ki je bil svoj čas last knezov Bibiesku 'v bli- žini Krajovo. Hitlerjev govor (Nadaljevanje ■ 1. strani.) in čaka!. Izdelal sem nov predlog, ki sem ga »poročil angleškemu veleposlaniku. Poljska je odgovorila » splošno mobilizacijo. Nastali so novi tero-risUčni napadi na naše državno ozemje. Po dolgih mesecih čakanja sem sklenil, da s Poljaki začnemo govorili tako, kakor oni hočejo. »GOSPOD JIH JE UNIČIL...« V 'tem trenutku pa je bilo šc vedno mogoče rešiti mir. Naš italijanski prijatelj duce, 6e je zelo trudil, Francija je pristala, toda Anglija je odbila : ta predlog in dala Nemčiji dvourni ultimat. V tem se je Anglija zmotila. Poljaki so 6i izbrali vojno in so jo imeli. Izbrali so si voijno, ker so državniki nekih držav pokazali v nepravi luči nemški narod, nemško vojsko, nemško oborožitev in moralo nemikih čet. Sirili so lažnjive vesti o notranji neslogi v Nemčiji ter prepadu, ki je med nemškim narodom in vodjem Nemčije. Od tega časa je minulo osemnajst dni in dane6 lahko rečemo: »Gospod jih je uničil s konji in vozovi!« Mi stojimo pred Lvovom, pred Kutnom se ta trenutek pobita in razbita poljska vojska udaja. Včeraj jih je bilo 20.000, nato 50.000, davi 70.000, koliko pa jih je sedaj, to ne morem vedeti. Ostanek poljske vojske, ki se nahaja zahodno od naših prvih črt, se bo v nekaj dneh udal ali pa bo uničen. Maršal Rydz Smigly je zgrešil smer ter je namesto v Berlin krenil v Romunijo. NEMŠKA VOJSKA JE STORILA. SVOJE ... Nemški vojaki so medtem izpolnili svojo dolžnost. Nemike pehote se ie pokazala tokrat kot najboljša, hrabra in junaška. Nove vrste orožja in motorizirane edinice so se tudi najboljše obnesle. Naša vojna mornarica, posebno pa pomorski strelci so etorili svojo dolžnost, nemške letalske sile pa so zavarovale ves nemški prostor. Tisti, ki so menili, da bodo uničili naša mesta, so sedaj umolknili. Dobro vedo. da bomo za vsako bombo, ki pade na naša mesta, vrgli deset bomb na njihova. POLJAKI SO SE JUNAŠKO BORIU Poljaki so se na številnih krajih hrabro In junaško borili. Dozdaj smo ujeli 100.000 poljskih vojakov in okoli 2.000 oficirjev. Navzlic nespornemu junaštvu, ki so ga pokazale številne poljske vojne edinice, je treba omeniti strahotne žrtve, kakršnih v teku zadnjih desetletjih morda nikjer ni bilo. Dogodile so se stvari, ki jih v svetovni vojni, v kateri sem se boril na zahodnem bojišču, nikoli nisem doživel. Tisoči naših so bili zverinsko zaklani. Številni nemški vojaki in častniki, ki so kot ranjenci padli v roke sovražniku, so bili zaklani potem, ko so jim prej iztaknili oči. Poljska vlada je po radiu odkrito priznala, da so bili ubiti nemški vojaki in letalci. Pri takih okoliščinah smo sc morali vprašati, ali je sploh še vredno samemu 6ebi omejiti način vojskovanja. Naročil sem nemškemu letalstvu, naj se vojskuje simo proti vojnim edinicam. Poljska vlada in poljsko vrhovno poveljstvo pa sta nasprotno odredila svojim ljudem, naj vodijo vojno iz zasede. Navzlic takšnemu zavratnemu vojskovanju našega sovražnika smo obračunali z njim z bliskovito hitrostjo. POGAJANJA Z ZLOMLJENO POLJSKO Potem ko smo Poljsko zlomili v 18 dneh, 6mo nuetvarili razmere, ki bodo mogoče omogočile narodu, da mirno in pametno začne pogajanja z nami. Medtem je Rusija smatrala za primerno, da '"vkoraka na Poljske V Franciji in Angliji to sodelovanje Nemčije z Rusijo imenujejo nezaslišan zločin. NEMČIJA IN RUSIJA V BODOČE Rusija ostane ono kar je, in Nemčija ostane Kar je. Niti nemški niti ruski režim ne želita žrtvovati enega samega moža za koristi zahodnih držav. Nauk iz minule vojne zadostuje za naši dve državi in za naša dva naroda. Od zdaj mislimo, da se bomo sami brigali za svoje koristi. Spoznali smo, da jih bomo najboljše zastopali, ako se dva največja naroda in dve največji državi sporazumeta. Angleški državniki, ki sto trdili, da Nemčija želi zavladati nad evropsko celino, tja do Urala, so zdaj srečni, ko bodo zvedeli, da se meje ciljev naše zunanje politike dejansko mnogo bliže. Mislim, da bomo odstranili tudi razlog za vojno. — Cilji, za katerimi gre Nemčija, so zelo skromni. Pojasnili smo to Rusom. Ali nismo mi in Rusi v prvi vrsti sosedje? Angleži mislijo, da bi se mi mogli med seboj spreti. Toda do tega ne bo prišlo. Z nemško-sovjetskim sporazumom je bila odstranjena ta mora. Ni res, da hoče Nemčija osvojiti Ukrajino. NEMČIJA BO NA POLJSKEM DOSEGLA SVOJE TAKO ALI TAKOl Kdaj 6e bodo dokončno preuredile razmere v tej veliki pokrajini, v prvi vrsti zavisi od velikih držav, ki sta v tem oziru neposredno prizadeti. Nemčija tu nastopa z omejenimi, toda določenimi zahtevami. Te zahteve se bodo uresničile tako ali tako. Namesto sedanje nevarnosti bosta Nemčiji in Rusija ustvarili tu položaj, ki bo odstranil na- petost. Ako na zahodu pravijo, da so odločeni upreti se temu tudi z vojno, ki bi lahiko trajala 3 ali mogoče celo 5 ali 8 let, potem bi želel odgovoriti naslednje: Nemčija je s težkim samozataje-vanjem priznala za končno svojo zahodno in svojo južno mejo. Nemčija je tudi na drugih straneh poskušala s takim zatajevanjem omogočiti pomiritev. HITLER NIMA VOJNIH NAMENOV Nimam nobenega vojnega cilja niti proti Franciji niti proti Angliji. Takega cilja nemški narod nima. Trudil sem se odstraniti napetosti med Italijo in Nemčijo. Mislim, da se mi je to popolnoma posrečilo. Takoj po rešitvi saarskega vprašanja, sem se slovesno odrekel vsem zahtevam po spremembi naše zahodne meje. Znano je, kaj vse sem ponudil Angliji za iskreno prijateljstvo z britanskim narodom. POLJSKA PA NE BO VEČ VSTALA Poljska nikdar več ne bo vstala, kakršno jo je ustvarila versajska pogodba. Zato ne jamči samo Nemčija, temveč tudi Rusija. Za Anglijo je bistven boj proti sedanjemu redu v Nemčiji. Načelno sem nemški narod vzgojil tako, da noče niti slišati za državno ureditev, ki jo hvalijo naši nasprotniki. Če mislijo, da lahko sedaj ločijo od mene nemški narod, potem imajo nemški narod za brezzna-čajen ali strašno neumen, kakor so oni. Narodni socializem ni zastonj vzgajal zadnjih 20 let Nemce. NEMŠKI NAROD NOČE VOJNE — A UDAL SE NE BOI Nemški narod noče vojne in je sedaj napaden, bori se za svojo pravico. Če trdijo, da bo ta vojna trajala tri leta, potem lahko samo obžalujem Francijo. Francoski vojak ne ve za kaj se bori. Če bo ta vojna trajala tri leta, zavisi to tudi od nas. Tudi v tretjem letu iz naših ust ne bodo slišali besede udaja, niti v četrtem, niti v sedmem letu vojnel KDO BO SEL PO ZLU V VOJNI Nemški narod iz te borbe ne bo šel potit.. Če bo v tem boju kaj razpadlo, potem bodo to države, ki jih nazivamo bogate demokracije. Ti ljudje se niti ne vojskujejo, temveč samo po vsem svetu iščejo take, ki bi se za nje vojskq_-vali. Kaj bi ta »vet dejal, če bi mi 'bili kdaj izjavili, da nam ni po volji red v Franciji ali Angliji, in da se zato vojskujemo, proti temu redu? Sicer bomo videli, koliko časa bo ta gospoda, ki niti eno uro ni bila v rovu, znala držati narode v boju. Sprejeli 6mo vrženo rokavico in se bomo borili tako, kakor se bo boril sovražnik. Anglija je že z zavijanjem resnice začela boj proti ženskam in otrokom. Ona ima orožje, za katero misli, da je zaradi njega nedotakljiva, to je vojno mornarico. Angleži menijo, da lahko s svojo mornarico vodijo vojno tudi proti ženskam in otrokom nevtralnih držav. S KAKŠNIM OROŽJEM SE BO BORILA NEMČIJA Hitro bi lahko nastopil čas, ko se bomo tudi mi poslužili orožja, ki na6 bo naredilo nedotakljivim nasproti drugim. Upajmo, da se v tem primeru ne bodo naenkrat spomnili človečnosti. Nemci ne bi želeli, da do tega pride. Takšna vojna ne odgo-vanja naši miselnosti. Mi smo se v sedanji vojni v načelu držali zapovedi, da je treba varovati mesta in prebivalstvo, kjer ni prišlo do odpora zločinskih elementov, ni bilo razbito niti eno okno, Ako se v Varšavi zdaj začenja splošna vojna neborcev po ulicah in iz hiš, 6e razume, da bo pač vojna zajela vse mesto. Angleška blokada jasno kaže, da Angliji ne gre za boj proti režimu, temveč za boj proti nemškemu narodu, nemškim ženam in nemškim otrokom. Naš odgovor bo popolnoma odgovarjal temu. NEMČIJA SE ZAVEDA, KAJ JO ČAKA Kar se pa izida tiče, je treba biti vedno na Sistem, da se sedanja Nemčija ne bo nikoli vdala, ker preveč dobro vemo, kakšna bi bila usoda Nemčije ob vdaji. Posledica vdaje bi bila nova, mnogo strašnejša versajska pogodba. Obvestili so nas, kako bi bila Nemčija razkosana, ako bi bile južne nemške dežele odtrgane od nas, kaj bi vse Poljska dobila, kakšne nove države bi bile ustanovljene in koga bi vse kronali za vladarje teh držav. Nemški narod jemlje vse to na znanje, ter se bo po tem tudi boril. Nemški narod je mnogo bolj navdušen, kakor je bil leta 1914, ko je šel v vojno. To je navdušenje ljudi, bi dobro vedo, kaj danes pomeni vojna. Nemški narod se bo boril tako, kakor se je boril nekoč. Vemo, kake strahote prinaša vojna. Toda odločeni smo, da do konca vztrajamo v teh strahotah, pa naj se zgodi kar koli. Kar koli bi posamezni Nemec v prihodnjih mesecih in letih doživel muk in žalosti, delil bo zavest vseh nas o nerazdružljivi skupnosti, ki veže ves naš narod. Odločeni smo, da se zato borimo do zadnjega diha. Newyork, 19. septembra. AA. DNB: Predsednik ameriške glavne delavske zveze Green je imel v Springfieldu v državi Illinois govor, v katerem je dejal, da se zveza, kateri stoji na čelu protivi vsakemu vmešavanju Zedinjenih držav v sedanji evropski spopad. Vsak poslanski ali senatorski kandidat ali kdor- Na zahodnem bojišču topovski ogenj Pariz, 20. septembra. Snočnje francosko uradno poročilo pravi: V krajih vzhodno od reke Blies smo odbili krajevni napad sovražnika. Delovanje sovražnega letalstva v istem predel«. Nemški protinapad na zahodnem bojišču je bil izveden nenadoma v mraku ter maloštevilnimi silami, kakor trdi uradni komunike. Toda artilerija je nepretrgoma streljala na Francoze. Ti so se navzlic temu močno utrdili na svojih položajih ter s svoje strani začeli streljati s topovi. Nemški napad je bil odbit ter so ob zori ostali položaji nespremenjeni. Nemško uradno poročilo pa pravi: Na zahodnem bojišču je bilo nekaj topniške in ogledniške delavnosti v pokrajini okoli Saar-brUekena. Na sovražni strani smo opazili na mnogih mestih, da koplje sovražnik rove. Letalskih borb ni bilo. Vest o potopitvi angleške matične ladje, ki jo je sporočilo angleško mornariško ministrstvo, je potrdilo tudi poročilo nemške podmornice, ki je izvršila napad. Pariz, 20. septembra. AA. Havas: Medtem ko vlada na vsej zahodni fronti mir, pretrgan le s topniškim obstreljevanjem in živahnostjo v odseku, ki ga označuje jutrnje poročilo z besedami: »vzhodno od reke Saar< in večerno z besedami »vzhodno od reke Blies«, kljub temu ne prenehajo krepke reakcije Nemcev. Predpreteklo noč so Nemci izvršili hud napad, snoči pa prav tako. Oba nemška napada smo odbili. Zaradi običajne redkobesednosti poročila francoskega generalnega štaba ni moči ločno ugotovili, kje so Nemci obakrat napadli. Lahko se pa podčrta strateški pomen predela reke Blies, ki leži 15 km od malega kraja Obers Gilbach, blizu kraja, kjer reka Blies prestopi mejo pri nemškem mestecu Hornbach. Ves kraj med reko Blies in mejo preseka z juga proti severu rečica Dot, tekoča precej globoko med gozdnimi pobočji, visokimi 397 m. Zavzetje levega brega po francoskih četah v gori navedenih okoliščinah bo resno ogrozilo Saarbrdcken, ki leii okoli 20 km zahodneje in čigar branilci bodo odrezani e leve strani. Nemško bolgarska pogajanja v Sofiji Sofija, 20. septembra, m. Semkaj je dopotovala veččlanska nemška gospodarska komisija, ki se je takoj začela pogajati z bolgarsko vlado za ureditev trgovinskih odnosov med Nemčijo in Bolgarijo. Važna seja francoske vlade Pari*, 20. sept. o. Za danes dopoldne je bila sklicana seja francoske vlade pod vodstvom predsednika republike Lebruna. Na seji bodo sklepali o stališču, ki naj ga Francija zavzame do sovjetskega vdora na Poljsko, o splošnem stanju in pa o ukrepih, ki jih bo Francija po zadnjem sovjetskem koraku morala storiti proti francoski komunistični stranki. Zdi se, da bo komunistična stranka raipuščena. Predsednik vlade Daladier je imel dolg razgovor z generalom Gamelinom, ki je zato dopotoval v Pariz. Veleposlanik Coulondre, ravnatelj kabineta ministrstva za' zunanje zadeve, je imel razgovor z italijanskim poslanikom Guariglio. Litva hoče na vsak način Vilno Kovno, 20. septembra, o. Litva je mobilizirala nove leobro je obiskana tudi delovodska šola. ... Armada srednješolcev v Ljubljani je prav ve-: . vs,eh srednjih šolah imamo okoli 7770 dijakov m dijakinj. Velike so bile težave za knjige. Res so bile letos izdane za nižje gimnazije prav čedne, toda razmeroma drage knjige — slovenske čitanke. Mnogi zavodi vodijo posebne podporne sklade za knjige. Iz podpornih skladov je neka gimnazija kupila več čitank in drugih knjig, za kar 1» izdala prav čedno vsoto. Revni dijaki dobitfm iz teh skladov knjige proti plačilu malenkostne odškodnine za obrabo knjige do zneska 5 din, Nekateri revni dijaki so dobili po več knjig...' Treba pa je tu ožigosati postopanje nekega bogatega ljubljanskega meščana. Za sina je dal napraviti ubožno spričevalo, da bi na podlagi tega dobil iz podpornega sklada knjige na posodo in da mu ne bi bilo treba šteti večje vsote za knjige. Prošnja tega meščanskega sinčka pa je bila naravno odklonjena, ker j6 bilo v?»m mano. da je oče zelo bogat in petičen. Ljubljanski trg v znamenju sadja in gob Ljubljana, 20. septembra. - Toliko sadja vseh vrst kakor danes že zlepa ni bilo na ljubljanskem trgu. Močno so pritisnile zlasti Belokranjce, ki so danes prodajale grozdje že po 3 do 4 din za kg. Češpljeva Kampanja je tudi še v polnem teku in so češpjje danes notirale še zmerom 1.50 dinarja za kilogram. Pojavile so se tudi že večje količine dalmatinskega grozdja in svežih fig. Oboje prodajajo po 4 do 5 din kg. Mnogo je bilo danes na trgu domačih breskev po 3 din za kg. Gobji trg za šenklav-Sko cerkviio je bil natrpan, toda kljub obilici tega žlahtnega gozdnega sadeža cene nočejo doli. Kilogram 4lrToda morda je tako kakor pravite.« Prelistaval je naprej. »Celo zelo verjetno.« Omleden okus se je držal Devornyjevega jezika. Njegovo upanje na uspeh telefonskega pogovora je bilo majhno. Druge možnosti za rešitev pa ni bilo. Da bi Morrisa preslepil, se je zdelo brezupno. Ko je tako brezskrbno sedel in listal po imeniku, bi lahko vsakdo mislil, da bi ga bilo otročje lahko ukaniti. Devorny pa je videl, kako so mu neprenehoma migale veke: skrito pod dolgimi črnimi trepalnicami se je njegovo oko obračalo — od knjige proti ujetniku, od ujetnika proti knjigi. Bliskovito hitro in spet skraja. Vse ostalo pa je govoril svetleči se samokres. Devorny je globoko zadihal in zvrnil kozarec likerja po grlu. Sedaj je Morris našel iskano številko. Zdaj je bil p6govor najavljen. Kako dolgo bo trajalo, da bo zveza vzpostavljena? Deset dvajset minut, morda pol ure. In. potem? Kaj bo potem? Devorny se je prijel za vrat, kakor bi hotel pretrgati neko nevidno zanjko. Morris je to videl in videti je bilo, da razume občutke svoje žrtve. »Pijte,« ga je spet priganjal. »Ni vas treba biti sram pred menoj. Mislim, da bi jaz na vašem mestu od strahu kričal.« »To bi ne bilo ravno posebno korajžno,« je ugovarjal De-vorny in se poskušal smejati, pa so se mu le usta raztegnila. Kaj je bilo to? Samega sebe ni razumel. Ga je bilo strah?, Njega, ki je v stalnem boju z zločinci tolikokrat z lahkoto postavil svoje življenje na kocko? Nemogoče! Pa vendar! Ta tesnobni občutek v prsih, to davljenje v grlu — kaj naj bi bilo to sicer pomenilo? Morris se je naslonil nazaj v svoj stol in si prižgal cigaro. Debela cigara je delovala naravnost otročje spričo njegovega otroškega obraza. »Kaj je hrabrost?... Jaz sem bil v vojni,« je pripovedoval tiho. »Dneve in tedne v strelskih jarkih izpostavljeni divjemu ognju sovražnika. Levo in desno so udarjali težki izstrelki, levo in desno od mene so umirali moji tovariši z vikom, kletvami in zabavljanjem. Jaz sem opravljal svojo službo. Topo in brezbrižno. Pozneje sem se udeležil bojev iz prs v prsa. Medsebojno klanje, potoki krvi brez primere. Bojeval se nisem nič boljše in nič slabše kot drugj. Strahu nisem poznal. Kasneje so me kot izvidnika poslali v sovražnikov tabor. To je bilo celo napeto, in vabljivo. Toda potem...« Morrisov glas je nehote upadel, kakor da bi sedaj nekaj pomembnega sledilo. »Potem so me prijeli... V takih primerih gre hitro: Vojno sodišče. Obtožen vohunstva. Obsojen na smrt z ustrelitvijo. Takoj odveden in s tremi drugimi postavljen pred zid. In tedaj ... tedaj sem nenadoma spoznal, kaj je strah. Lahko bi tulil, kričal, rohnel, jokal kot otrok in klical mater... toda sram me je bilo...« Za trenutek je umolknil, kakor da bi hotel Devornyju dati priliko, da se izjavi. Vendar pa je detektiv gledal nemo, vprašujoče, z bledim obrazom nanj ter ni spregovoril niti besedice. »Veste, kdaj spozna človek strah?« je povzel spet besedo Morris. »V boju ne, takrat se boje le strahopetci. Najbolj hrabrega se polasti strah takrat, ko se ne more več braniti, če je obsojen na smrt in gleda brez upanja, da bi mogel le s prstom ganiti, konec, neizpremenljiv in — da povdarim — nasilni svoj konec. Le malo jih more o tem občutku strahu govoriti iz izkustva, kajti večina jih je vendar že mrtvih... Mene je rešil napad naših. Slučaj? Sreča? Večini ljudi ne pomaga niti slučaj, niti sreča ... Vaš pogovor !<„ Zazvonil je telefon. Morris je dvignil slušalko z vilice in jo pomolil Devornyju, medtem ko je sam vzel drugo slušalko. »Govorite,« je šepetal komaj slišno toda vsiljivo. Devorny se je zdrznil. »Ali je profesor Mutachora pri aparatu,« je vprašal razburjen. »Da. Tukaj Mutachora. Kdo tam?« »Kenntlbury. Oprostite, da vas motim, Mr. Mutachora. Gre za silno nujno stvar.. •« »Prosim nič hudega. Saj sem še pokonci. Torej brez ovinkov, za kaj gre?« Sedaj je prilika. Devorny je globoko zadihal. »Profesor, gre dobesedno za moje življenje,« je spregovoril vsiljivo. »Čujte! Le vi edini me lahko rešite!« »Kako to? Ne razumem,« se je glasil osoren odgovor. Iz profesorjevega glasu, ki je bil do sedaj prijazen in vljuden, je zvenela jeza. »Vaša skrivnost, profesor!« je zahropel Devomy. »če odkrijete svojo skrivnost, sem rešen.« Rezek zvok, mešanica smeha in vreščanja, je udarila na uho poslušajočemu. »Svojo tajno? Ha, ha, ha... To ste pa lepo spletli! Ha, ha ... Niti besedeče vam ne verjamem, Kenntlbury. Vi bi me radi preslepili! Ne, vaša pest je zares preveč preprosta.« »Slabo!« Le to besedioo je zašepetal Morris, toda detektiv je vedel, kaj to pomeni. Od tu in tam Preiskavo proti kartelu papirja je svoj čas, kakor smo ie porogali, uvedlo trgovinsko ministrstvo zaradi cenika, katerega je kartel izdal 1. julija in z njim povišal cene papirju. Strokovnjaki pa so se takoj oglasili in povedali, da kartel nj imel nobenega utemeljenega razloga, da bi cene povišal. Zaradi tega je trgovinsko ministrstvo uvedlo preiskavo proti kartelu. Videč, da se nahaja v nevarnosti, pa se 'je začel kartel hitro pogajati a tiskarna rji iti drugimi odjemalci papirja na veliko in z njimi dosege! sporazum tako, d a je razveljavil cenik e po vi žarnimi cenami in sestavil novega, katerega so tiskarnarji sprejeli. ei" ie s tem odpadel razlog, da bi kartel preganjali- še naprej, je minietrstvo ukanilo preiskavo. Dobro bi bilo. če bi se na enak način ravnalo tudi v podobnih primerih, kadar karteli vseh vrst brez kontrole navijajo cene in kopičijo neupravičene dobičke. Skoraj v vseh vetjih krajih na Hrvaškem so bili v zadnjih dneh številni shodi hrvaške kmečke stranke. Govorniki so pojasnjevali ljudem ppornjzum in v»e njegove prednosti, katerih bo deležen hrvaški narod. Od povsod poročajo hrvaški listi, Ha 60 zborovalci navdušeno pozdravili sporazum in izrekali zahvalo in zvestobo svojemu voditelju dr. Mai6ku. Novo ravnateljstvo v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev zahtevajo hrvaški časopisi. Lieti namreč pravijo, da sestav ravnateljstva nikakor ne odgovarja več današnjim razmeram in novim preureditvam, vrh vsega pa tisti, ki 6ede v ravnateljstvu, v veliki večini ne predstavljajo več delavstva in delodajalcev. Listi pravijo, da bi prav za prav bilo potrebno izvesti volitve, da bi prišli v vodstvo pravi zastopniki delodajalcev in delavcev, ki bi znali bolj pametno gospodariti in ne uklepati vse poslovanje v nepredirno mrežo birokratskih metod, ki samo duše poslovanje takega važnega socialnega zavoda, kakor je pač delavsko zavarovanje. Ker pa bi bile volitve zaradi zapletenega volivnega pravilnika predrage — veljalo bi okrog 5 milijonov dinarjev, katere bi delavsko zavarovanje težko pogrešalo — bi bilo najboljše, če bi minister imenoval novo ravnate] jstvo, ki bi ustrezalo razmeram, kakor so v zadnjem času nastale. Od korektnih reform bi ne imelo koristi samo naše delavstvo, temveč tudi naše gospodarstvo. » Z nažrti ** načrtno pogozdovanje dalmatinskih kraških goličav se že bavijo v Zagrebu. Pripojitev Dalmacije k banski hrvatski pomeni za Hirvatsko precejšwje breme, kajti Dalmacijo štejejo še vedno med pasivne pokrajine, ki porabijo več kakor -pa imajo dohodkov. Zato bodo poskušali dvigniti blagostanje v Dalmaciji z vsemi ko-risJtmimi ukrepi, zlasti pa bodo začeli pogozdovati kraške goličave, kar ne bo samo koristno, kar se tiče leea, ki ga v Dalmaciji tako pogrešajo, temveč imajo prostrani gozdovi tudi blagodejen vpliv na splošno podnebje, zlasti pa preprečujejo od-plavljanje plodne zemlje. V Dubrovnik«' se je pred dvema dnevoma utrgal oblak. Zraven pa je divjal silovit vihar, ki je povzročil še več škode kaikor pa nevihta. Na vseh nasadih in vinogradih se poznajo strašne posledice šlkode. Ogromen pofcar jo izbruhnil v vaši Karlovcu Prt Darnvarju. Vnela se je bila kmečka hiša, od koder 6o plameni švignili na bližnja gospodarska poslopja. Komaj so kmetje začeli tam gasiti, pa je veter zanesel islkre tudi na drugo bližnjo hišo, kd je baila na mah v plamenih. Gašenje je bilo oteŽIkočeno, ker v vasi nimajo gasilcev! Obe hiši z veemi gospodarskimi poslopji 6ta zgoreli, obenem pa tudi obilo žita, pri enem kmetu pa še deeet tisoč dinarjev gotovine. Akcijo za ustanovitev enotnega društva vseh gostinskih podjetij so začeli na Hrvaškem. Doslej je obstojalo več takih društev in so se moča drobile v malih organizacijah. Pametni in uvidevni ljudje pa so uvideli, da bi se dalo z enotno organizacijo doseči mnogo več, kakor pa prej, in eo zato predlagali, naj bi banska oblast vsa številna društva razpustila in dovolila ustanovitev le enega edinega društva, ki tfl lahko smotireneje in uspešneje delalo za koristi gostilničarskega stanu. Kakor je bilo pričakovati, je novosadsko so-diičo popolnoma oprostilo dva zdravnika, in sicer dr. Uzelca in dr. Kolesnilkova, ki sta na nekem bogatašu poskusila pomlajevalne meitode ruskega aravtnaika v Pajrizju Voronova. Dolgotrajna tožba MTafi' tePa, ker sta morala svoje sanitetni a^T1''6 \t6m P°£leflu izda« vrhovni misija. Obe sUedeTaiiOV5l zdT,avni*ka k°' nobena krivda V skladu « i ™ T *a»rsr Kolke je krade! * dijaških vlog sluiitell na rektoratu belgrajske univerze Radovan Jovičič Na sled so mu prišli šele ko jc zmanjkalo iz tajnika za 2500 din kolkov. Tedaj je policija zalotila Jovičiča, kako je kolke prodajal v okolici Bel grada za mal denar. Jovičič je moral pred sodišče kjer je dobil tri mesece zapora. Toda uradniki na rektoratu so zahtevali, da se izvede temeljita preiskava, da bi se morda še kje ugotovila tatvina. In res so dognali, da je Jovičič trgal koleke tudi z vlog, ki so jih na rektoratu vlagali akademiki. Vsega skupaj je Jovičič nakradel za 50.000 din kolkov. Zaradi teh odkritij bo moral ponovno pred sodnike. Tovorni avtomobil, na katerem se je vozilo pet delavcev, se je prevrnil v 30 metrov globok Prepad blizu Novega Pazanja. Šofer in delavci so Prevažali pohištvo. Ko so ga naložili na avtomobil, «o se veedli v gostilni za mizo in pili. Ko so bili ze močno pijani, so «e vsedli na avtomobil in od-peljali. Vsi razen šoferja so zaspali. Sredi vožnje Pa )• omotičnost prijela tudi šoferja. Tedaj pa je i ž® trknil s ceste v globino. Ko so pri-’ , JWdje na pomoč, so našli vse ponesrečence f?j®Ce' , 'I? njimi 6ta se skoraj do smrti pobila, ostali trije pa le malenkostno. Nihče od njih bolnišnico.12 prebudil oiti P° PreV0ZU V Ztoglasnega hajduka DuSana Radosavljeviča so ubili orožniki btizu Zaječara. Radosavljevič in Ba-loievič sta se potepala že nekaj mesecev okrog Zaječara m strahovala ljud,. Na sled jima niso mogli priti, ker sta imela silno veliko pomagačev med pastili in kmeti. Po zvitih potih pa so orožniki le odkrili, kje sc razbojnika v glavnem držita. Obkolili so gozd in čakali. V soboto zvečer sta jo razbojnika primahala iz gozda m se napotila proti vasi. Tedaj pa so orožniki ustrelili in na mestu ubili Radosavljeviča, medtem ko je Baloševič pobegnil, Toda tudi zanj pravijo, da so mu ure štete. Orožniki so med drugim aretirali tudi 30 pomagačev. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 20. septembr,. Na okrožnem in okrajnem sodišču se sedaj v jesenskih dnevih razpletajo razne kazenske afere in zadeve, ki pač posegajo v socialno in gospodarsko življenje Ljubljane ter razkrivajo nehanje in delovanje raznih malih kriminalnih tipov. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Fellaherja je včeraj 6odiI male tatiče ter jim delil kazni od 5—5 mesecev Gtrogega zapora. Finančnega organa je žalil Okrožno sodišče sestavlja sedaj seznam vseh onih oseb, ki so bile po gotovih kazenskih paragrafih sojene ali proti katerim je tekla kazenska preiskava, pa so sedaj deležne pomiloščenja v smislu kraljevega pomilostitvenega zakona z dne 6. t. m. Časopisi so bili objavili, da so pomiloščene tudi osebe, kaznovane po § 172 k. z. (odprava telesnega plodu). To je bila pomota. Te osebe niso bile še nikdar deležne pomiloščenja in tudi sedaj ne. Pomiloščene pa no osebe, "ki so bile kaznovane zaradi prestopka žaljenja uradne oseb odnosno zločina javnega nasilja po §§ 127 in 128 k. z. Pred malim senatom je bila včeraj prav zanimiva razprava. Neki ljubljanski šofer Lojze je 8. aprila letos sunil nekega finančnega organa in ga tudi prav čedno ozmerjal. Obtožen je bil po § 127 k. z. in je včeraj prikorakal pred mali senat. Smehljajoč je pripomnil, da je pač deležen zadnje amnestije. Razprava je nato odpadla. Lojze pa jo je veselo mahnil iz dvorane. Kuharici je izvabil 5000 din Samski hlapec Tone z Viča je krepak deček, prebrisan in fleten fant. Star je pri tridesetih. Lani se je bil seznanil s kuharico Katarinco. Lepo ji je pihal na srce. Katarinca, brhko kmečko dekle, mu je verjela in se vanj močno zaljubila, da je slišala travo rasti. Tone ji je pravil, da je kupil v bližini mesta veliko parcelo, kjer bo postavil skromno, a čedno hišico. In tam bosta gospodarila in vrtnarila. Na trg bosta vozila zelenjavo, paradižnike, salato, korenček in vse druge dobrine. Čedne dinarčke bosta služila. Samo za poravnavo kupnine mu manjka 5000 din. Katarinca mu je izročila hranilno knjižico nekega denarnega zavoda z vlogo 5090 din. Tonček je pri zavodu dvignil denar in izginil ko kafra iz Ljubljane. Več ga ni bilo h Katarinci. Ko ga je na- posled neki odvetnik, zastopnik Katarince, trdo prijel, mu je Tonček predložil izjavo, ki naj bi jo bila napravila in podpisala Katarinca in s katero ta izjavlja, da ji je celo vsoto pošteno vrnil. V resnici pa je Tone najel neko ljubljansko barabco, zakotnega pisarja, ki mu je izjavo o prejemu denarja napisal in Katarinco podpisal. Stvar je prišla na dan. In državni tožilec je Toneta prijel in obtožil prvič prestopka prevare in drugič zločinstva napravljanja lažnih listin. Pred sodniki je Tone priznal krivdo in skesano zatrjeval: »Gospodje! Še vedno sem pripravljen poročiti Katrcol« Prosil je za milo sodbo. Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora, na 240 din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Položil je hlod čez cesto Na deželi so po nekaterih krajih zelo hudobni fantje, ki ponoči uganjajo nepremišljena, a hudobna dejanja, tako postavljajo čez ceste trame in hlode, da so dostikrat avtomobilisti in drugi vozači v veliki življenjski nevarnosti. Tak zloben dečko je tudi samski Vinko Kavčič iz Žirov, 21-letno fante. Letos 13. februarja je čez banovinsko cesto Ziri-Škofja Loka položil 6 m dolg hlod in cesto popolnoma zaprl. Po cesti je privozil z motornim kolesom Edvard Šelban iz Ljubljane. V prikolici je sedel Vinko Novak. Z vso silo, ker je bila noč precej temna, sta zadela v deblo. Motorno kolo se je popolnoma razbilo. Sreča v nesreči je še bila, da sta oba bila le lažje poškodovana. Nevarno pa je bilo, da bi se lahko zgodila kaka smrtna nesreča. Dolgo niso mogli izslediti zlikovca, naposled se je stvar vendarle pojasnila in Vinko Kavčič je bil sedaj obtožen po paragrafu 205 zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa. Vinko Kavčič je dejanje priznal. Bil je obsojen na 3 mesece strogega zapora. Neki Ljubljančan je bil dalje obtožen, da je ukradel cerkvene kipe in jih okrog prodajal. Pred sodniki je tajil tatvino, izgovarjal pa se je, da je samo pomagal kipce prodajati. Kot priča je nastopil nek njegov bratec, ki se je pobahal, da je bil v Nemčiji in je prišel demonstrativno pred sodnike v belih nogavicah. Ljubljančan Pope je bil obsojen le zaiadi prestopka prikrivanja in razpečavanja ukradenih stvari na 3 mesece strogega zapora. Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 20. septembra. Še štiriindvajset ur in zajadrali bomo v jesen, ki se nam že skoraj teden dni tako trdovratno napoveduje z deževnim vremenom. Zemunski vremenski napovedovalci, katerih prerokbe nam naša skrbna kukavica sporoči po sedemkrat na dan, nimajo v teh dneh posebno težavnega stališča. Deževno in oblačno, zdaj v vzhodni, zdaj v zapadni polovici države, zdaj po vsej državi, tako se nam dan za dnem glase njihove napovedi. In moramo reči, da se redkokdaj zmotijo. Tudi za včerajšnji in današnji dan se niso. Včeraj popoldne so se že prav kmalu začele odpirati nebeške zatvornice in potem je padalo z majhnimi presledki prav do večera. Za spremembo se je zvečer v mraku nekoliko zjasnilo, da so za nekaj časa v bledi luči zablestele drobne zvezde, toda prav kmalu se je na nebu spet strnila koprena sivih obla-kov in postregla z novo- ,mokroto. Toplina je v zadnjih dneh precej občutno padla in oni, ki imajo površnike, so jih že privlekli iz omar ah iz zastavljalnice, tako da ima fini nos na promenadi priložnost vsrkavati lahen vonj po naftalinu, pomešanem s ceneno kolinsko voao. ®r Pa P«cu ljubljanske kronike v teh dneh ni prav nič prijetno. Mnogo bi rad napi-‘u- Pra7 §°*ovo bi bila kronika zanimiva, ako bi vsak dan spravil vanjo takole kakšnih deset Pogovorov, ki jih ujame na ulici, v 1 o-kalu ali kod drugod. Ob drugih drobnih do-Spdkih, ki jim je Ljubljana v teh dneh tori-risče, pa bi moral imeti pisec močno razvit čut PFe1t.,r5YanJ?- nekako po receptu muha-slon, da bi ljudje njegovi pisariji sploh privoščili bežen pogled. Posnemati bi moral tovariše pri svetovnih časopisnih agencijah, ki so v teh stvareh res mojstri. Zve na primer takle mož, da se skozi vinograde ob Mozeli plazi patrola treh vojakov, — njegov radiogram že govori o veliki ofenzivi —.sovražnik odda nanje nekaj strelov, da bi jih preplašil. _ naš mož napiše o silni protiofenzivi —, patrola se skrije med grmičje m prične obirati sladko grozdje, — poročilo pove, da je nasprotnikov protinapad zmagoslavno odbit itd. Da, da. ko bi mogel pisec ljubljanske kronike posnemati te može, lahko bi bilo njemu in spoštovanim čitateljera-Nekaj razveseljivega pa je vendar mogoče vtakniti v ljubljansko kroniko: barometer razpoloženja vrlih Ljubljančanov se je pričel dvigati. Zanesljivi znaki za ta dvig so drobne iskre humorja, ki so se pričele kresati iznad splošne depresije. Kar prijetno sem bil presenečen, ko me včeraj popoldne vsega zamišljenega na cesti pocuka za rokav vajenec mojega čevljarja: »Gospod, vi, ki ste od časopisa, boste gotovo vedeli, Katera je bila edina pomoč, ki so jo Angleži nudili dozdaj Poljakom!?« Debelo ga pogledam in prvi hip ga hočem poučiti, raie briga, da bodo templanci na mojih * V rec^u’ Pa me paglavec že prehiti: »Veste, to, da so pravočasno odpeljali poljsko ?*al° 7 London.. .< in že je stekel po ulici, žvižgajoč premlet šlager. Karambol na Šentpeterskl cesti Šentpeterske in Resljeve ceste je bil ki i ’°®LP°1 7 prizorišče prometne nezgode, Tr’*;i; P°Su, ni imela resnejših posledic. dain= . ■ i v°ziH, med katerimi obstoji i?- knln A *azlika, namreč avtomobil in in tomobil je privozil po Resljevi navzdol “ TJt zav‘ti ^ levo v šentpetersko. V tem Sr rske ceste privozil na kolesu _ i 'k; jj1 ga je avto zgrabil od strani in h[l mk,pred ^afiko. Ponesrečenec je 1P° gL*vl oblit s krvl° in Prav hi;, met Kiaonva jsen.), tek 5000 m (sen., omlad.), telk 1000m (jun. B), akok v daljavo (sen., omlad., jun. B im C), Štafeta 4X100 m. Nedelja, 24. septembra ob 9.30: 110 m aapreke (sen., omlad.), tek 400 m (sen., omlad.), met krogle (sen., omlad., jun. C in B), skok v višino (sen., omlad., jun. C in B), tek 1500 m sem., omlad., jun. C), tek 100 m (sen., omlad., C in B), met kopja 800 gr (sen., omlad., jun. C), mef kopja 600 gr (sen., omlad., jun. C), tek 10.000 m (sen.). Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v O« «* a > ' ~ ““ K C Is P Veter (smer, j akoat) Pada- vine as a ■ ** ’« g a « B S S n cn C > Ljubljana 562-.* 18-2 110 94 10 ws 3-5 dež Maribor 760-7 173 90 90 5 0 2-0 dež Zagreb 760 1 23'0 120 90 4 NNE, 2-0 dež Belgrad 760-6 25-0 160 90 4 NE, 01 dež Sarajevo 7615 24-0 9-0 90 6 0 5-0 dež Vis 760-3 20-0 14-0 90 8 0 40 dež Split 760-2 ItvO 180 80 3 0 0-5 dež Kumbor 758-8 2'j’l) 18-0 80 6 NNE, 30-0 dež Rab 761-0 20-0 14-0 80 4 0 — — Dubrovnik 760-7 240 16-0 80 6 0 — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Po nekod bo deževalo. Koledar Danes, sreda, 20. septembra: Evstahij. Četrtek, 21. septembra: Matevž. Obvestila Nožno službo imajo lekarne: dr. FiecoM, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-ZataSka cesta. r„r,V Sred'> septembra 1939 ob 8 »večer shod .mZ v Krekovem domu na Jesenicah. Govori g. dr. Albin Šmajd o notranjem političnem položaju. (Naše delo in naši uspehi za banovino Slovenijo!) Vabljeni f Razpored zgradarine, prldobnine in davka na poslovni promet za leto 1939 jc v smislu 61. 131 zakona o neposrednih davkih od 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba štev. 11) v času od 19. novembra do vštetega 2. oktobra 1939. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem dav-bodo davčni zavezanci posebej obveščeni e plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. — Davčna uprava za Ljubljana-mesto. Ordinacijske ure protituberkuloznih dispanzerjev. Dispanzer v Cmi pri Prevaljah ordinira vsak četrtek od 15 do 19 v bolnišnici Bratovske skladnice; v Ko-č«vjU vsak torek od 10 do 12 in vsak petek od 16 do 18; v Metliki pa vsako sredo od 10 do. 17 in vsak če-10 do 12 (ob sredah samo pregledi, ob če-trtkih samo terapija). — Protituberkulozna zveza v Mubljam. • ,in3Senilie ki arhitekte, graditelje ter tesarske m zidarske mojstre vabi mestno poglavarstvo, da se uaeieze poročil in obravnave o napravi zavetišč proti napadom iz zraka v sredo, 20. t. m., ob 20 v preda-valmci mineraloškega instituta na univerzi, pritličje, levo. Med dragimi strokovnjaki bo imel glavni referat inz. Stanko Dimnik. Zaradi velike aktualnosti referai-tov naj bo udeležba vseh strokovnih krogov brez iz-|€in, da sodelujejo pri diskusiji. »Roditeljski list«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru po sklepu njenega občnega zbora m upravnega odbora ne bo izhaial Mnogi naši naročniki do lista niso izpolnili svojih obveznosti, tako da založnica ne razpolaga nkn,mlJgn??tnimi sredstv> ^ izdajanje % ? usodnejšem gmotnem stanju lisfffpet izide, kar bo pravočasno javljeno v listih^ Mestni posredovalni urad in referat za- Pozorišni biblioteci Podmlatka* izdati 1 ali 2 gledališka komada v slovenskem jeziku, ako bi vsebina in izdelava teh del od-govarjala programu in ciljem društva Rdečega križa. Za event. nadaljnje podatke naj se izvolijo interesenti obrniti na omenjeni CJlavni odbor v Beogradu, Simina ulica 19. Ljubljansko gledališče Drama. Saboita, 23. sept.: »Kacijanar«. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. — Nedelja, 24. sept.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 25. sept.: Zaprto. — Torek, 26. sept.: Zaprto. (Genralka). — Sreda, 27. sept: »Hudičev učenec«. Premierski abonma. Drama bo začela letošnjo gledališko sezono v soboto, 23. t. m., s slovenskim delom, Medvedovo tragedijo »Kacijanar« z Levarjem v glavni vlogi. Delo je zgodovinskega značaja in slika dogodke za časa cesarja Ferdinanda, ki so se mu uprli veljaki: Kacijanar, Frankopan, Zrinjska in drugi, ter skušali osvoboditi slovanske pokrajine. Različne faze njihove zarote, ljubezenska zgodba Kacijanarjeve hčere in končna tragedija Kacijanarja so zanimiva slika iz naše zgodovine. Delo je zrežiral prof. Šest. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma. Bogat spored nezanimivejših dramskih, opernih in operetnih del in nekaterih baletov boste videli v teku sezon v našem gledališču po izredno ugodni ceni, če postanete abonente Zadnji rok za priglas je do sobote 23. t m. v pisarni Drame (blagajna). Seljske novice Premovanje živine v Vojnik« bo v petek, dne 22. septembra, ob 8. zjutraj. Selekcijsko društvo v Vojniku vabi članstvo, da pravočasno privede omenjenega dne vse plemenjake, krave, telice in mlado zmno na razstavni prostor. Z ozirom na to, da je ta prireditev^ velike važnosti za organi-zaeijo m napredek živinoreje, naj se premovanjn udeležijo tudi živinorejci iz sosednjih občin. Za dobro plemensko živino bodo razdeljene lepe nagrade. Zaradi nujnih del na omrežju bo mestna elektrarna v Celju v nedeljo, 24. septembra, ukinila dobavo toka, in sicer za mesto od 8. do 11. dop.. za okolico pa od 8. dop. do 4. pop. Prebivalstvo naj ves čas med ukinitvijo smatra, da je omrežje pod napetostjo. Mestno poglavarstvo v Celju je zgradilo na gospodarstvu Mestnega zavetišča v Medlogu sadno sušilnico dr. Stojkovičevega sistema. Kmetovalce in sadjarje opozarjamo, da se poslužijo te sušilnice v čim večjem številu. Pogoji za sušenje se dobe pri upravi uosoodarstva Mestnega zavetišča v Medloga > Področje, na katerem se bo odločal evropski krvavi ples: Vojna na morju, dosedanji boji in sodbe o njih Ena in druga stran v sedanji evropski vojni soglašata kljub razlikam v nečem: da obe priznavata važnost vojne na morju in vsega, kar je z njim v zvezi. Zato obe skušata nasprotniku zadati čim več škode na morju, kakor nam pričajo poročila, ki dan za dnem govore o potapljanju trgovskih ladij po podmornicah. Zanimivo je torej sijati, kaj sodi v dosedanji vojni na morju ena, kaj druga in kako poroča kaka nevtralna stran, n. pr. Italija. Kaj menijo Francozi o dosedanjem boju proti podmornicam Kakor poročajo francoski listi, sodelujejo francosk? patr^Jne ladje na morju z angleško mornarico v boju proti nemškim podmornicam. Francoske pomorske enote so predvčerajšnjim izvedle napad na neko nemško podmornico, za katero mislijo, da je bila pri tej priliki potopljena. Ko je bila podmornica napadena, »o opazili, da je poškodovana na mostu, vendar pa je težko s popolno gotovostjo trditi, da je bila podmornica potopljena. Ker so se pa pokazali veliki madeži olja in bencina na morski gladini, je lahko zansljivo potrdilo za uspeh. V pomorskih krogih menijo zaradi teh ugotovitev in omejitev, da je napad na podmornico po francoskih ladjah, ki so specializirane za boj proti podmornicam, uspel. Francoski pomorski krogi izjavljajo, da ta uspeh ni prvi uspeh od začetka vojne na morju in da se brez pretiranja lahko reče, da so francoske ladje do sedaj potopile štiri ali pet nemških podmornic. Francoski listi se hvalijo z uspehi Pravijo, da se je podmorniška vojna začela z odličnimi nadami in z dobrimi uspehi. Čeprav se je vojna šele začela, pa doseženi uspehi presegajo rezultate, ki 60 bili poprej doseženi do konca 1918 ko je bila vojna v vsem teku. Francija in Anglija sta žele tik pred vojno ustanovili svojo tako imenovano rezervno mornarico s posebno nalogo, da bo vodila vojno proti podmornicam in da bo s tem razbremenila aktivno mornarico v njenem delu za zavarovanje prometa na velikih morjih. Ta mornarica je sestavljena iz velikega števila lahkih enot, ki so vojno oborožene.. Poleg topov s precej velikim kalibrom razpolagajo te protipodmomiške enote s posebnimi zalogami podmorniških bomb, Id predstavljajo najbolj strahotno orožje proti podmornicam. Njihova eksplozija na dnu ali pa le v bližini podmornice povzroči pljuskanje vode in tolikšen udarec, da se v notranjosti pokvarijo vsi občutljivi podmomiški aparati, pa čeprav podmornica na zunaj vzdrži ta udarec. mm, »Dolgi trg« t Gdanska, kjer je nemfld kancler včeraj imel svoj veliki govor. Prvih pet in dvajset dai vojne na morju je v znamenju izgube angleške matične ladje »Courageous« in eksplozije, do katere je prišlo na »Plutonu« Toda zavezniški mornarici v prvih 15 dneh vojne na morju nista imeli niti po številu niti po pomenu tolikšnih l izgub, kakor 6ta jih imeli v začetku podmomiške vojne pred 25 leti. Tako pravijo o dosedanjem poteku pomorske vojne Francozi Italijani o potopu „Courageousa" Rimski dnevnik »Popolo di Roma« piše e potopitvi anrfle^ke letalonosilke »Courageous« takole: Podmornica, ki je izvedla torpediranje, (e bila pred nemškim pristaniščem Wilhelmshalriom, ko je ponoči zagledala obris ogromne ladje, ki se je počasi, z ugašenimi lučmi približevala. Okrog nje je bilo polno torpedovk. Ladja bi bržkone morala podpreti letalsko akcijo na nemške vojaške luke ali pa na Siegfriedovo črto. Nemška podmornica se je takoj potopila in se ji je posrečilo dvigniti se med matično ladjo in torpedov-kami. Iz daljave kakih 20 metrov je izstrelila pet torpedov, ki so zadeli angleško matično ladjo. Nato se je podmornica naglo potopila in izginila ter v najbližje oporišče odnesla vest, ki jo je potem potrdila tudi angleška admiraliteta. Menijo, da se je z matično ladjo potopilo tudi okrog 50 letal in se je samo petim letalom posrečilo dvigniti se z ladje. Poleg tega je našel smrt tudi večji dol posadke matične ladje, ker je prišlo na ladji dc hudih eksplozij. Vrhovni poveljnik nemške mornarice o pomorski vojni Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder je sprejel poročevalca amsterdamskega lista »Algemeene Handelsblad« in mu dal izjavo o nemški podmomiški vojni Admirali je dejal: »Nemške podmornice se strogo ravnajo po splošno priznanih načelih pomorske vojne. Držijo se v celoti ukrepov, ki jih je določil londonski sporazum o podmornicah. V soglasju s pravili omenjenega sporazuma imajo podmornice pravico z vsemi sredstvi streti vsak oborožen spor. Jasno, da prevzamejo tiste ladje, ki sodelujejo v kakršnem koli boju ali pa plovejo v spremstvu sovražnih vojnih ladij, same vso odgovornost za nevarnost, ki iz tega nastane in da se nimajo pravice pritoževati, če trpe v boju škodo ali so uničene. To načelo je priznano po mednarodnem pravu. Podmorniška vojna in mednarodno pravo Francoska navodila o izvajanju mednarodnega prava v vojni z dne 8. marca 1934 vsebujejo tudi člen 112, ki pravi, da tvegajo ladje, ki plovejo v spremstvu sovražnih ladij, vse nevarnosti vojne in da imajo poveljniki francoskih podmornic po čl. 2. teh navodil pravico in izrecno dovoljenjo, uporabiti oboroženo silo proti ladjam, ki plovejo v takšnem spremstvu. Razume se samo po sebi, da navodila, ki so jih v deladu s tem dobile nemške podmornice, na pomenijo, da teče neomejena podmorniška vojna. Nasprotne trditve britanskega informacijskega ministrstva pomenijo samo premišljeno zavajanje tujine v zablodo in jih je treba odločno zavrniti. Nevarnost je da bo prišlo do neljubih dogodkov, ker je Velika Britanija oborožila trgovinske ladje. Zato je treba računati s tem, da bodo angleške trgovinske ladje uporabile orožje proti podmornicam, kakor so ravnale tudi v svetovni vo^ni. Ker to prepoveduje mednarodno pravo, bo Nemčija prisiljena izvajati potrebne korake proti tem ladjam. Zato je Nemčija takoj sporočila nevtralnim vladam, da je položila mine pred svoja pristanišča. Današnja pomorska vojna se znatno razlikuje od vojne v letih 1914 do 1918, predvsem zaradi tehničnega napredka mornarice in letalstva. Sodba o sovjetski mornarici Na vprašanje, kaj misi o sovjetsko-ruskem bro-dovju je v. Raeder odgovoril: , »Rusija z izredno voljo dela svojo mornarico in svoja vodna letala. Ruske podmornice so na glasu močnih enot, ki imajo veliko akcijsko področje, njihova tehnika in izurjenost je pa odlična.« Na poslednje vprašanje, ali bo Nemčija tudi to pot poskušala kakor v svetovni vojni da pride s pomočjo trgovinskih podmornic lipa »Deutschland« v zvezo s prekomorskimi državami, je admiral v. Raeder odgovoril: »Nemčija j« tako zelo neodvisna od čezmorskega uvoza, da ji ni treba pošiljati trgovskih podmornic, da bi prevažale surovine v Nemčijo.« Karočajte in širite Slovenski dom! Prizor iz vojne, toda ta k sreči samo iz vojne na filmskem platnu. Slika je vzeta iz velikega ameriškega iilma »Dolina velikanov«, v katerem je prikazan boj za zlate pokrajine na ameriškem divjem zahodu. To sliko smo priobčili že včeraj, a je tiskarski škrat naredil zmedo pri včerajšnjih slikah, zaradi če6ar sliko ponavljamo (Foto Warner Bross) Spomenik gosenici, ki je rešila Avstralijo Dognali so, da je ta gosenica zelo požrešna na škodljivi kaktus. Zato so zbrali 2750 gosenic in jih poslali na otočje, kjer so jih v posebnem labo- Na jugozapadni obali Avstralije v mestu Chin-chille so postavili spomenik mali gosenici, imenovani cactoblastis cactorum. To je gotovo edinstven primer v vsej zgodovini človeštva. Ta gosenice je rešila celo otočje neke rastline, ki se ni dala izkoreniniti niti z največjimi napori. Rastlina, ki je delala toliko skrbi in nadlege otočanom oziroma njihovemu zemljišču, je neke vrste kaktus s prekrasnim cvetom. V južni Ameriki in tudi v drugih tropskih deželah je ta kaktus domača rastlina Ima lepe zlatorumene li6te ter daje sladek plod, ki je zelo okusen. Iz ploda napravijo izvrstno marmelado. Toda kljub tem prednostim smatrajo posestniki zemljišč v Avstraliji kaktus za škodljivega in kot prekletstvo za zemljo, ker se hitro plodi in razširja in ker so zaradi njega ogromna zemljišča neplodna. V Avstralijo je bil prenešen kaktus z guvernerjem Philipom in prvimi naseljenci 1. 1788 in to iz Brazilije v Sydney. Soprogi nekega farmerja je ugajal lepi cvet, ki ga je prenesla domov in presadila. Rastlina je hitro rasla, tako, da se je zaplodila še pri sosedih. Uporabljali so jo za živo ograjo. S tem pa je postal tudi živa muka za posestnike. 2e 1. 1870. ni60 mogli več preprečiti širjenja kaktusa. L. 1900. se je kljub neprestanemu izkopavanju razvil na 40.000 štirijaških kilometrov, a 1. 1920. že na 240.000. Naslednjih pet let je bilo že '60 OOi.1 štirijaških kilometrov lepe, rodovitne zemlje pokrite s tem škodljivim kaktusom. Avstraliji je pretila nevarnost, da bo na koncu vsa poraščena a kaktusom. Na vse načine 10 poskušali uničiti škodl)ivo d-irifivif, l^terega ni-mogla.jrtreb-iti človeška roka. Zato so odšli v Južno Ameriko, domovino kaktusa, i-aziskovailci, da bi tam našli žival, ki bi pokončala to škodljivo rastlino. Na ta način so odkrili v botaničnem vrtu La Plata v Argentini cactoblasti6 cactorum. Koliko nemške vojske je operiralo na Poljskem Italijanska uradna agencija Stefani poroča o sestavu in številu nemških čet, ki so operirale na Poljskem. Po italijanski sodbi je v začetku septembra bilo proti Poljski pet nemških armad, in sicer: armada iz Vzhodne Prusije z osmimi divizijami, pcmorjanska armada s petimi divizijami, poznanjska armada s 13 divizijami, šleska armada s šestimi divizijami in armada iz Zgornje Šlezije z osmimi divizijami. Skupno torej 40 divizij, od katerih je bilo šest sestavljenih iz oklepnih oddelkov. Poljska je vrgla večji del svoje vojske proti najmočnejši nemški armadi ter je tako ta vojska bila zaradi manevrov s severa in juga obkoljena in razdeljena v dva dela pri Kutnu in Varšavi. Nemški generalni štab ni namerava! izvesti ofenzive na po-znanjskem bojišču, ki bi bilo izključno defenzivnega značaja. 13 divizij na poznanjskem bojišču je ostalo v začetku neaktivnih, ko je 16 divizij na krilih izvedlo obkolitev. V prvem tednu operacij je nemški generalni štab poslal na Poljsko še 10 divizij. Tako je na Poljskem bilo 50 nemških .divizij, ki ne predstavljajo največjega dela nemške vojske, ker je nemška vojska zaposlena tudi na zahodu vzdolž Siegfriedovc Črte. Nemški načrt je bil brž izveden. Na Poljskem so vodili bliskovito vojno, kakor jo je Italija vodila v Abesiniji. ratoriju aklimatizirali in odgojili. Leta 1926-27 60 spustili 2,250.000 gosenic na kaktus. Naslednjega leta so se gosenice razmnožile in na ta način je začel izginjati kaktus. Danes je že 90.000 štirijaških kilometrov zemlje očiščene od škodljivega kaktusovega grmovja in zemlja je spet pripravljena roditi bolj koristne plodove kakor je kaktusov plod. Tudi druge države, kjer je kaktus zaplojen, so sledile zgledu Avstralije. Uvozile so gosenice, da se ubranijo prevelike plodnosti kaktusa. Cactoblastis cactorum je oranžnordeče barve s poprečnimi čmimi progami Dolga je 2 in pol cm. Gosenica izgrize kaktusu tudi koren in rastlina, ki jo ta gosenica napade, ne raste več Radio „ a ~ opazuj Ul pO-SKUSaj (ST. prof. M. Adlešič) — 18,15 Pesmi iz operete «Pri ? <\( i ' <1?loš6e) ~ 18-*° Zanimivosti «i rlb S,« f„ & SulfaJV - 19 Napovedi In pflffi-611* j— 18.3o Ob 75 letnici ženevske konvencije Rde«*««, krila. (g. dr. O. Fettich) — 19.4o Nao. ura: Uspehi vsedri. gasilskega kongres« v Ljubljani'(Fr. Mežek, tajnik v Ljublj.) — 'io Vesel! godci — 2o.45 Poljski glasbeni utrinki (plošče) — 21.15 Klavirski koncert: ga. Marta Osterc-Valjalo — 22 Najpovedi in poročila — 32.15 Vsakemu nekaj (plošče). Četrtek, 21. sept.: 12 Zborovske pesmi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2o I7, domačih logov (Radj. orkester) — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.4o Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19.3o Deset minut zabave — 19.4o Nac. ura: Minister za telesno vzgojo — 2o Originalna Švicar, godba (Bratje Malenšek) — 2o.45 Reproduciran simf. koncert (Mursorgskij in Stravinsklj) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Lahka glasba (Radij, orkester). Drugi programi Sreda, 2o. tept.: Belgrad: 2o Operi — Zagreli_• .0 Ljubljana — Variava: 19.3o Orkester in solisti, 21 Chopinove skladbe — Praga: 2o Orkast. koncert — Bratislava: 19.*o Opera — Sofija: 19.25 Verdijeva opera /Trubadur« — Budimpešta: ito.lo Igra, 21.Io Si-bii. bertove pesmi, 32 Cigan. goqba — frst-Mllan: 17.15 Komorni koncert, 21 Opera «Mefistofeles< — Rim-Barl: 21 Pesmi in plesi, 32 Simf. koncert — Flotcrtca: 'Jo.Sn Igra in plesna glasba — Beromunster: 19 Predavanje 0 Moninsrku. 30 Monluszkov« opera >Grad duhov _ Stfassbourg: 18 Slagerji, 2o.5o V .J. godba, 21.45 Racl-Doova tristoletnica — Bukarešta: 19.4o Orkestralni koncert, 21.25 Plesna glasba, 21.35 Klavir — llorbu-2o.So Brahmsov «Reciuiem«. 1 _četrtek, 21. sept.: Belgrad: 19.o5 Slov. narodne, io Humor 21 Narodne pesmi, 21.3o Tamburice — Zagreb: 3o Igra, io.So Madrigalisti — Varšava: 21 Ko-morni kouoert — Praga: 20 Igra — Bratislava: 2o ilauberlove “Skušnjave sv. Antona«, 21 Simf. koncert, u.lfi Ital. glasba — Sofija: 19.3o Simf. koncert -- Budimpešta: 2o.lS Orkeetr. koncert, 22 Klavir, 23 Ci- ganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Vok. koncert, 21 Igra, 22.2o Pianino — Rim-Bart: 21 'VVagnerjeva opera «Walkira« — Florenca: 2o3o Lebarjev večer — Bcm. miinster: 19.5o Zabav, koncert — Strastbourg-. 2o Narodna glasba, 21.45 Komorni koncert — Bukarešta: 19.4o Simf. koncert, 21.40 Plesna glasba, 22.3o Romun, glasba — Horbg: 2o Orkeetr. koncert, 22.15 Glasbena slika. .UiuMaai Lojze Pajtler: k,;v BEG IZ TIMSKE LEG 10E Ko smo opoldne dobili nekaj hraae in popili vsak četrt litra kave, nas niso pustili niti trenutek počivati, ampak smo morali spet nositi kamenje. Hoditi *mo morali po kamenje že skoraj pol kilometra daleč, poleg tega in neznosne vročine, utrujenosti od dolgega pota in pa 6trašne žeje, smo morali kamenje kopati iz trdih tal, da smo si roke vse odrli in razpraskali 'Velike skale, ki so bile tež* ke skoraj cent, smo morali nosili kar po trije. Take velike 6kale so bile najbolj zaželen in najbolj iskan material. Pri podjetnemu duhu, ki vlada v legiji, sem prepričan, če bi bili nosili kamenje še pol dneva, bi se bila razvila prava trgovina za boljši kamen. Ker je bilo to delo izredno važno za -ašo varnost, so nam pomagali tudi podaniki, celo kateri častnik se je okoraj-1, da bi nam dal dober zgled in je tudi am prenašal skale. Vprašal sem za šalo našega kaporala, akaj tak nepotreben trud. On pa se mi ie samo nasmehnil in mi rekel: »Pozna m ti, da si ie malo čas« v Legiji. Načelo legije, pridobljeno z dolgimi skušnjami, je, da na pohodu postavimo, brž ko se kolona ustavi, takoj obzidje, pa četudi bi vojaki od utrujenosti cepali po tleh.« Bilo mi je dosti pojasnila. Odkar sem slišal arabske strelce, mi je .bilo brž marsikaj jasno. Kakor so pravili starejši tovariši, so Arabci sto in stokrat izrabili priliko in s premočjo kar poteptali peščico legionarjev, sicer hrabro, ki se pa ni mogla pravočasno zavarovati za zidom. Spomnil sem se, da sem nekoč bral, da so rimske legije na pohodu po sovražni deželi tudi takoj, ko so prišle na kraj, določen za počitek, zgradile najprej obzidje. Legija se je v vojni umetnosti ravnala po prvih mojstrih — Rimljanih. Ko smo zvlekli ves kamen od blizu, smo hodili ponj dalje in dalje. Ko nismo mogli več zmagovati, smo nagnali na delo mule, ki so nam pomagale nositi kamenje z daljnega brega. Napor, ki smo ga tu pretrpeli, je sedem tovarišev tako zdelal, da 60 omedleli. Ker sta dva od rojih, Nemca po rodu (opazil sem, da Nemci zelo slabo prenašajo saharsko podnebje), dobila poleg tega še napad sončarice, sta umrla. Ko je bil zid za silo narejen, smo •redi tabora izkopali veliko kotanjo in vanje namestili mule z municijo in živežem ter bolniško postajo, vse skupaj pa še ogradili z nizkim zidom, tako da so mule molele samo svoja dolga ušesa izza zidu, da je bilo vse bolj zavarovano. Ker nam je vode že primanjkovalo, je ukazal komandant, da gremo po njo z mulami. Za oboroženo spremstvo in varstvo je določil dvajset mož. Lz naše kom- panije nas je šlo šest, i*» «>cer tisti, ki smo imeli stražo v zadnjem taboru, kjer nam je kapetan obljubil, da bomo imeli prosto eno popoldne. Zato so nas tudi zdaj določili za spremstvo. Šli smo po vodo z mulami v dolgih vrstah do soteske, kjer je bil studenec. Popoldne so prinesli Arabci sadja, jajc in drugih stvari, toda še predno so prišli do tabora, smo jih morali na komandantovo povelje 'nagnati. Odslej se ni smel noben Arabec več približati taboru. Poveljnik se je bal, da so to samo ogleduhi. Bili smo namreč tik Arbalou-ja kazbe, ki se je francoskim oblastem upirala, Vsi uporniki s hribovja okrog, ki 60 nam bili zelo nevarni, so imeli svoje zatočišče v tem arabskem gnezdu. Ko 6mo se zvečer spet zbrali, da bi šli po vodo, je vsakdo vzel toliko bido-nov, kolikor jib je mogel nesti, ostale bi-done pa smo naložili mulam. Poleg tega so mule nesle še vsaka dva sodčka, ki sta držala po 25 litrov in ki jih je vsaka kompanija imela štiri.' m Nosili smo vodo v dolgi vrsti z mulami. Voda, ki 6mo jo natočili v sodčke, je bila določena samo za kuho, dočim je imel vsak legionar vodo v bidonih za lastno uporabo. Tudi smo imeli vodo le za pitje. Malokdo je bil tak, da bi se z njo umival, saj to bi bilo že razkošje, preveliko za naš položaji Dvakrat smo šli po vodo in smo se drugič vrnili že v mraku, ne da bi nas bili med potjo Arabci vznemirjali. Toda legionarji so med tem še vedno nosili kamenje, da bi zvišali zid čim bolj, tako da je bil zid visok zdaj že skoraj pol metra. Sele ob naši vrnitvi so ustavili delo. Sedaj šele smo si lahko postavili šotore ra skuhali večerjo. Šotore smo postavili dva metra od zidu z vhodom obrnjenim proti zidu. Z* večerjo smo dobili škatljo sardin, nekoliko juhe z rižem in četrtinko kave. Tako smo bili vsi utrujeni, da se je vsakdo, komaj je pospravil večerjo, vle-, gel in v trenutku zaspal. Straža je bila ' to noč podvojena Tudi sicer so bili ko- l raki opreznosti poostreni. V šotoru na primer nismo smeli več 6pati samo poleg puške, ampak je moral vsakdo jermen puške privezati na zapestje, da bi jo imel ob nočnem napadu takoj v roki, ne j da bi jo še iskal in lahko izgubil v sploš-' ni zmedi, kar se je pogosto pripetilo. Za Jncosloranikn tiskarno v Ljubljani: Joie K ram ari* - Izdajatelj: Ini Joie Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« lihala vsak delavnik ob 18. Mesečna naročnina 12 din. aa inoiemstvo 85 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 400| do 4005. Uprava: Kopitarjeva ohca 6.