/  Islam in s tem celotna islamska umetnost je za nas, ki jo gledamo »od zunaj«, nekako nerazumljiva, veèna uganka, daleè od nas in tuja. Vendar pa ima ta umetnost zaradi upo- rabe sijajnih barv in odliènega ravnote`ja med barvo in obliko na gledalca takojšen vi- zualni uèinek. Njena stroga estetska privlaè- nost presega omejitve èasa in prostora, prav tako pa tudi jezikovne in kulturne razlike. Da bi razumeli islamsko umetnost, si jo mora- mo, tako kot vsako drugo, ogledati pobli`e, kajti njene korenine tièijo v religiji, o kateri veliko slišimo pri vsakdanjih novicah, ki pa je najveèkrat slabo razumemo in nam je tuja. Termin islamska umetnost ne oznaèuje samo umetnosti, ki izhaja iz verskih potreb (islama), ampak k njej prištevamo tudi pos- vetno umetnost, izhajajoèo iz de`el, ki so bile pod islamskim vplivom. Termin oznaèuje umetnost, ki jo zdru`uje enoten stil, isti na- men ter ima znaèilne poteze, ki so zaznamo- vale umetnost vseh islamskih de`el. Seveda je pogosto èutiti vpliv posameznih podroèij, kjer je nastajala, prav tako tudi vpliv drugih kultur, vendar pa je skozi stoletja obdr`ala neko celostno prepoznavnost in s tem loèlji- vost od ostalih umetnosti. Najbr` ni treba posebej poudarjati, da se je ta umetnost raz- vila pod vplivom ene od velikih svetovnih re- ligij — islama. Ker smo v zahodni umetnosti `e praktiè- no od njenih prvih poskusov vajeni na prisot- nost podob ljudi, `ivali, pa tudi rastlin — se pravi podob iz vsakdanjega `ivljenja, nas is- lamska umetnost v tem smislu razoèara. Kar je nam, Zahodnjakom, v umetnosti samo po sebi umevno, to v islamski umetnosti manjka oz. ni prisotno v tako velikem številu in ob- segu kot v kršèanskem svetu in kršèanski umetnosti. Muslimani namreè verjamejo, da se podoba èloveka ali `ivali lahko sprevr`e v prazno in grešno malikovanje, zato so upri- zoritve le-teh prepovedane. Islamska umet- nost je tako razvila svojevrsten, razpoznaven umetniški jezik, jezik nefiguralne umetnosti. Zaèetki islamske umetnosti (tehnika, stil in oblika) odsevajo mešanico klasiènih in iranskih dekorativnih tem in motivov. Umay- yadska kalifatska vladavina (661-750) se po- gosto omenja kot zaèetnica islamske umet- nosti, pomembne so še npr. abbasindska, pa bolj regionalne, kot so safavidska, otomanski in mugalska. Z njenim geografskim širjenjem in dolgo zgodovino je islamska umetnost se- veda razvila tudi razliène regionalne in nacio- nalne stile, prav tako pa je, kot vsaka druga umetnost, preko stoletij do`ivela tudi svoj razvoj. Vendar pa je kljub vsemu — dolgim stoletjem nastajanja in razliènim pokrajin- skim vplivom — ohranila razpoznaven in njej lastno, svojevrstno identiteto. Tako kot je is- lamska vera naèin `ivljenja in tudi slu`i kot povezovalni èlen med etnièno in kulturno raznolikimi ljudmi, tako ima tudi umetnost, ki so jo ustvarili muslimani zase, osnovne identiène in zdru`evalne lastnosti. Mogoèe med njimi najbolj izstopa prav posebno nag- njenje do dekoracije po celotnih površinah. Štirje osnovni sestavni deli islamskih or- namentov so: kaligrafija, rastlinski in geome- trijski vzorci ter v posvetni umetnosti tudi fi- guralika. Kaligrafija je najpomembnejši in najbolj prodoren element islamske umetnosti. @e od njenih zaèetkov je bil njena najbolj cenjena oblika zaradi uporabe lepopisa v Koranu, ki >8 ,         # je originalno pisan v arabšèini. Ta skrb za le- popis se je razširila na vso islamsko umetnost - vkljuèno s posvetnim rokopisjem, napisi na palaèah, `eleznem okrasju, lonèenini, kamnu, steklu, lesu in tekstilu — ter tudi v nearabsko govoreèih de`elah (npr. Perziji in Turèiji). Pojav kaligrafije kot ornamentike je poleg izrazitega estetskega sporoèila vkljuèeval tudi nekakšno zašèitniško komponento. Medtem ko je veèina umetniških del vkljuèevala èitljive napise, pa veèina muslimanov ni bila sposob- na brati, zato moramo vedeti, da je osnovni namen kaligrafije prevod teksta v dekorativno, slikovno, sporoèilno in s tem vsem razumljivo umetnost. Uporaba kaligrafije se je v razliènih obdob- jih in podroèjih oblikovno spreminjala, èe upoštevamo razliène kreativne pristope v ka- ligrafiji kot ornamentu. V nekaterih primerih dekoracije je kaligrafija prevladujoè element — tu umetnik izrablja specifiko arabskega be- sedila, da oblikuje besedilo kot ornament. Beseda lahko daje vtis silovitih, tja v dan po- stavljenih potez s èopièem, posamezna èrka pa lahko ustvarja obèutek zapletenosti, zavoz- lanosti. Cenjeno je bilo tudi kaligrafsko delo na papirju, ki je bilo okrašeno in poudarjeno z dekorativnimi okvirji ali z ozadjem. V ne- katerih primerih se je kaligrafija celo zdru`ila z rastlinskimi arabeskami (arabeska = arabski rastlinski okrasek); pojavljala se je na isti po- vršini, èeprav pogosto v razliènih nivojih, in tako ustvarila medsebojen vpliv dekorativnih elementov. /  »V imenu Boga«, napisano v šestih razliènih stilih, od zgoraj navzdol: Riqa, Naskhi, Nastaliq, Thuluth, Muhaqqaq in Kufic.      Druga znaèilnost islamske umetnosti so vzorci, sestavljeni iz geometrijskih in rastlin- skih elementov. Geometrijsko oblikovanje in zapleteni vzorci rastlinskih ornamentov (kot so arabeske) ustvarjajo vtis neskonènega po- navljanja, ki je, kot verjamejo nekateri, uva- janje v kontemplacijo o neskonèni naravi Boga. Ta tip abstraktne dekoracije se je zno- traj religioznega konteksta v islamski umet- nosti lahko tako zelo razvil prav zaradi odsot- nosti figuralike. Pojavljali so se lahko samo- stojno ali pa v sklopu drugih znaèilnih ele- mentov islamske umetnosti — s kaligrafijo, geometrijskimi vzorci ali figuralnimi pred- stavitvami na številnih zgradbah, rokopisih, tekstilu ipd. V nasprotju s kaligrafijo, ki predstavlja v islamski umetnosti nekaj novega in svojevrstnega, so bili rastlinski vzorci ne- kako prevzeti iz bizantinske, vzhodno-medi- teranske in iranske umetnosti, geometrijski vzorci pa izhajajo iz grške, rimske in prav tako iranske umetnosti. Vendar pa je tudi figuralika, kljub zmot- nemu preprièanju, da je v islamski umetnosti pravzaprav ni, vendarle prisotna, vendar — to moramo posebej poudariti — se ne pojavlja v verskih stvaritvah, ampak v posvetni umet- nosti, predvsem na dvorih. Vedno, kadar se pojavlja, je narejena za privatne, posvetne na- mene. Figurativno umetnost bomo tako za- man iskali v verskih spomenikih (npr. moše- jah). To odsotnost, kot `e reèeno, lahko pri- pišemo nekakšni verski mr`nji do vsega, kar bi lahko vodilo v grešno èašèenje idolov (po- dob), kar je v Koranu izrecno prepovedano. V islamskem svetu je dekorativna umet- nost osnova likovnega izra`anja, medtem ko sta v zahodni umetnosti to vlogo prevzela sli- /  karstvo in kiparstvo. V prvi tako najdemo ilu- minirane rokopise, tkan tekstil, umetelno ob- delan kamen, pihano steklo, glazirano kera- miko in rezljan les — vsi ti elementi so s svojo dovršenostjo dobili mesto v umetnosti. Kot je bilo v navadi tudi v drugih umet- nostih, je tudi v islamski veliko vlogo pri njenem razvoju odigralo dvorno pokroviteljs- tvo, mecenstvo. Zasnova mošej in drugih re- ligioznih objektov, vkljuèno z vsemi deko- racijami in opremo, je bila v domeni vladarja oz. toèno doloèenih vplivnih mo`. Ti spo- meniki niso bili grajeni le v verske namene muslimanskih skupnosti, ampak so pogosto slu`ili tudi kot izobra`evalne in karitativne ustanove. Dvorno mecenstvo verske umet- nosti je bil splošen pojav zaradi dveh zna- èilnosti: prva je omogoèala vladarju, da je s tem pokazal mogoènost svojega dvora, pa tudi odliènost svoje dr`ave. Vendar pa vsa umetnost seveda ni bila naroèena in mecen- sko podprta, pravzaprav veèina izhaja iz srednjega dru`benega razreda. Ta umetnost je prav tako kot dvorna razvila vse znaèilnosti islamske umetnosti. Ne glede na izvor te umetnosti (religiozna, dvorna ali pa umet- nost srednjega razreda) pa so avtorji njenih del veèinoma anonimni. Izjema so le umet- niki, ki so krasili knjige. Kot smo lahko opazili, je islamska umet- nost zelo obse`na in kompleksna. Zgodovin- sko jo lahko umestimo v štiri kronološka ob- dobja, ki pa se lahko delijo še na številne di- nastije, te pa so: zgodnje islamsko obdobje (7. do 10. st.), zgodnje srednje obdobje (11. do sr. 13. st), pozno srednje obdobje (sr. 13. do konca 15. st.) ter pozno obdobje (16. do konca 18. st.).