1 Our Write U* Today I Advertising rates are reasonable____ i o XT A DATV A OTATHJE OPOZARJAMO. • (jrLiAb JNAKODA List slovenskih delavcev v Ameriki A d& pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnogo prt hranili pri opominih. — Ako it niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 ■stored ae Seesai Ctaee Matter Brvlfbw 21st, IN) at tke Peet Office at Htm K«i. N. i, u4tr Act of Cmctmb mi Man* Srd. IK7* ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 105.—Stev. 105. NEW YORK, SATURDAY, MAY 6, 1939— SOBOTA, 6. MAJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. V POLJSKA JE VČERAJ ZAVRNILA HITLERJEVE ZAHTEVE Rusija—velika uganka vsemu svetu BRATSTVO NEMŠKI MED ITALUO | POSLANIK IN NEMČIJO ODPOKLICAN POLJSKA JE ZA MIR, NIKAKOR PA NOČE SKLENITI MIRU, KI BI JI BIL VSILJEN ZA VSAKO CENO Vnanji minister je v svojem govoru poudarjal da •o zahteve glede Gdartska in poljskega koridorju preveč enostranske. — Zavrnitev ni bila odločilna, in se utegnejo vršiti nadaljna pogajanja. Nemila voditelji to te podali k Hitlerju na posvetovanje. — Angleška vlada se strinja z Beckom. feldmaršal Goering, gen. Nemški poslanik - | VARŠAVA. Poljska, 5. maja. — Poljska vlada je danes formalno zavrnila Hitlerjeve enostranske zahteve glede izročitve Gdanska Nemčiji in glede 1 5 milj dolge avtomobilske ceste, ki bi križala poljski koridor. Toda zastopnik Poljske, vnanji minister Beck, ni še s tem izrekel zadnje besede. Namignil je, da je Poljska pripravljena nadaljevali pogajanja, ki naj bi se zaključila v obojestransko zadovoljstvo. V poljskem sejmu (parlamentu) je danes odgovoril Beck Nemčiji z ozirom na zahteve, ki jih je stavil Hitler prejšnji petek. — Narod, ki spoštuje samega sebe, — je dejal Beck. - - ne bo dajal enostranskih koncesij. Mi Poljaki ne razumemo izraza: "Mir za vsako ceno!" Poslanci so Becku navdušeno pritrjevali, nakar se je začela debata, da se podeli za slučaj potrebe predsedniku Ignacu Moscieckemu diktatorsko oblast. Ta naloga je bila slednjič poverjena posebnemu parlamentarnemu odboru. Jako značilne so bile naslednje Beckove besede: — Zadnji razvoji v Evropi so povzročili potrebo dognati resničen cilj nemške politike. Ali hoče Nemčija osvoboditi nemško prebivalstvo Gdanska ali pa hoče odrezati Poljsko od Baltiškega morja.1 Poljska ne bo nikdar in pod nobenim pogojem o-pustila zveze z Baltiškim morjem. Koridor je naša provinca Pomorja, in te naše oblasti na našem o-zemlju ne bo nihče kršil oziroma omalovaževal. Beckov kratek toda jedrnat govor je bil v splošnem spravljiv, toda iz njega je zvenela odločna zaobljuba, da se Poljska, — ki ima pod orožjem več kot milijon mož — ne bo vklonila nobenim nasilnim pretnjam ali nasilju. Vrata do mirne razrešitve so odprta, toda naslednjo besedo mora Hitler izpregovoriti. Beck je zaključil svoj govor z besedami: — Gdansk ni bil iznajdba versaillske mirovne pogodbe. Ne bom tajil, da je v Gdansku velika večina Nemcev, toda življenje in dobrobit mestnega prebivalstva sta v gospodarskem oziru odvisna od Poljske. Ko smo sklepali in sklenili leta 1934 z Nemčijo nenapadalno pogodbo, nismo mislili, da pomenja ta pogodba osamijenje Poljske. Ce bi kaj takega slutili, bi je prav gotovo ne sklenili. — Mir je nekaj dragocenega in zaželjivega. Na-ia generacija, ki je krvavela v mnogih vojnah, zasluži mir. Sempatam je govoril tako tiho, da so ga poslušalci jedva razumeli. Zakričal pa je in s pestjo udaril po mizi, ko je omenil nemeravano odcepitev Poljske od Baltiškega morja. BERLIN, Nemčja, 5. maja. — Adolf Hitler je poklical danes k sebi nemške voditelje, med njimii i udi vnanjega ministra in pa zastopnike Nemcev v Gdansku. Z njimi se bo posvetoval o govoru poljskega vnanjega ministra Beck a. LONDON, Anglija, 5. maja. — Angleška vlada je v vseh ozirih odobrila predlog poljskega vnanjega ministra Becka, da uvede z Nemčijo pogajanja na miroljubni podlagi. PARIZ, Francija, 5. maja. — Visoki uradniki se povs$m strinjajo z vsebin^ Bec- Brouchitsch in Ribben-trop so v Italiji. — Namazali bodo os Rim -Berlin. BERLIN, Nemčija, 5. maja. — V Italiji se nahajajo fcld-maršal Hermann (Joerin^, vrhovni poveljnik nemške armade general Walter v. Braueh-itseh in vnanji minister Joa-cliini von Ribbentrop in vsak z različne strani deluje na to, da bi se os Rim-Berlin gladko sukala. Naciji zatrjujejo, da odnoša-ji med Nemčijo in Italijo niso bili še nikdar tako prijateljski, da pa Mussolini nima tako jasnega pogleda v bodočnost kot Hitler in je zaradi tega potrebno, da Hitlerjevi najzanesljivejši uradniki ostanejo v najožjem stiku s fašističnimi voditelji v Italiji. Poljaki pravijo, da imajo dokaze, da se Mussolini na upa gledati oči v oči svojemu tovarišu na drugem koncu osi glede poljskega vprašanja, ker ne more izprevideti, zakaj naj bi Italija pomagala Nemčiji, ako hoče svoje meje raztegniti na račun Poljske, kajti ta konec osi bi sčasoma jKistal pre-težak. Angleški diplomati pravijo, da so iz Rima prejeli zanesljivo poročilo, da je Italija zelo zadovoljna z uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji. Goerin^ovo potovanje v Italijo je bilo določeno v dveh urah. Zelo zanesljivi viri trdijo, da vlada med Hitlerjem in Mussolinijem veliko neso glasje, katero je treba z ozi-roin na naglo razvijajoče se dogodke odstraniti. LETSKA SKLENILA POGODBO BKRbN, Nemčija, .">. maja. —- Med Nemčijo in Letsko je prišlo do sporazuma glede ne-napadalne pogodbe. Po Hitlerjevem govoru v državnem zboru je Nemčija bal-Itiškim in skandinavskim državam ponudila nenapadalno po godbo v namenu, da postavi nevtralni blok držav v severni Evropi. Vladni krogi zatrjujejo, da ima Vzhodna Prnsija več vo jaštva in da je mnogo bolj oborožena iu pripravljena na voj no, kot ostali del Nemčije. Zlasti ima mnogo vojaških aero planov. Na vprašanje nemške vlade je Estonska ugodno odgovorila v Mehiki je bil poklican v Berlin. — Tudi zastopniki v Osrednji Ameriki so bili poklicani na konferenco s Hitlerjem. MEXICO CITY, Mehika, 5 maja. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je kancler Hitler naročil nemškim poslanikom v Mehiki in v državah Osrednje Amerike, da se takoj vrnejo na konferenco s Hitlerjem. Nemški poslanik v Mehiki je Henrich Ruedt von Collen-berg-Boedigheini. V Osrednji Ameriki zastopa Nemčijo v državah Costa Rica, Honduras, Nicaragua in El Salvador samo poslanik v Cruateiiiali. Poslanik baron von Collen-berg-Boedigheim je pri mehiški vladi vložil protest, ker je bila med parado 1. maja sežgana nemška zastava. Zastavo so strgali z neke hiše in sežgali. Poslanik bo še ta teden odpotoval v Berlin. Po razgovoru s Hitlerjem se bo zopet vrnil na svoje mesto. Poslanik je hotel sredi maja iti na svoj običajni obisk v Nemčijo, ko je prejel poročilo, da nuj pride v Berlin. RUSKO VOJNO BRODOVJE MOSKVA, Rusija, 5. maja. — Po manevrih v Ornem morju se je rusko vojno brodovje vrnilo v svoje pristanišče v Sebastopolu. Na manevrih so bile udeležene ladje vseh vrst. Poveljnik brodovja admiral Oktjabrski se je zelo zadovoljno izrazil o uspehih manevrov. Rekel je, da so v neki megleni noči tor|>ed-ovkc zasledile "sovražnike. " Manevri >o imeli tudi političen namen. Mnogo častnikov in mornarjev je bilo sprejetih v komunistično stranko in mnogi mornarji so prosili, da jim je dovoljeno ostati pri mornarici. V slučaju kake evropske vojne bo ruska vojna mornarica stražila Bospor, da bodo ladje ruskih zaveznic imele prost prehod skozi morsko ožino, sovražnim ladjam pa ne bo dovoljeno priti do Romunske in v Črno morje. ANGLEŠKI KRALJ PRI KENNEEDY-JU Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta bila gosta. v poslaništvu. — Kralj in kraljica bosta danes odpotovala v Ameriko. JAVNOST NE VE, ČEMU JE BIL ODSTAVLJEN KOMISAR UTVINOV MOSKVA, Rusija, 5. maja. — Imenovanje Vja- Čcslava Molotova za vnanjega komisarja mesto Maksima Litvinova je položilo desnico diktatorja Josipa Stalina na krmilo ruske vnanje politike in odstranilo gorečega zagovornika kolektivne var nosti, katerega je os Rim-Berlin že dolgo sovražila. To imenovanje v Londonu ' in Pariza, ki ravno v sedanjem času skušata zvabiti Rusijo v vojaško zvezo, povzročilo veliko vznemirjenje, v Berlin ti in Kimu pa veliko veselje — toda samo Kremel ve, koliko se ho premenila sovjetska vna-nja politika. .Molotov, ki obvlada samo ru-I ski jezik in ki je velik narodnjak, je v velikem nasprotju z Litvinovom, ki govori mnogo jezikov in je med evropskimi diplomati zelo poznana osebnost. Ruski listi so Molotovo imenovanje naznanili samo z nekaterimi vrstami, vnanji komi-1 sarjat pa je popolnoma mol-j cal; inozemski časnikarji zaradi pomanjkanja uradnih poro čil ne morejo dognati prave politične slike in različnega mišljenja, kake posledice bo ! imela prememba v vnanjem u-radu. Nekateri časnikarji LONDON, Anglija, 5. maja. — Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta bila >inoči gosta ]>o-slanika Joseplia P. Kennedyja v ameriškem poslaništvu. Poslanik jima je priredil banket z ameriškimi jedili. Kennedy je pri tem zavrgel staro navado, da jedilnega lista ni predložil v francoskem, temveč angleškem jeziku. Po banketu je Kennedy tudi priredil novost — filmsko predstavo. Kralj in kraljica bosta odpotovala s parnikom 4i Empress of Australia" najprej v Kanado, potem pa bosta obiskala tudi svetovno razstavo v New Yorku in bosta tudi nekaj dni gosta predsednika Roosevclta. ČEHI SO ODVEDLI LETALA PRAGA, Češka, .">. maja. — Dva češka pilota, katerima Je|„-*" T"i." T' -""T" j ti do njenega premoženja bilo naročeno, da odletita z',1Ja' da l.o skušala Ru.-lja sto-j Z "BOMBO" JO JE HOTE PNSILmV ZAKON JACKSON, Teun., 5. maju. — V okrajno sodišče sta dospela danes 70 letna Alma J. Don-nell ter 20 letni Lee J. Burn-:, oba iz Oklahoma City. Vzela sta poročno dovoljenje. Ko je šel Burns iskat poročne priče, je starka planila skozi vrata ter začela kričati: — Ne, ne bom se poročila, ne bom se poročila ! Burns jo je dohitel ter jo u-strelil, nato je pa še sebi po-™j~j gnal kroglo v glavo. Pri njem so našli nekakšno bombo, ki pa ni vsebovala nobenega razstreljiva. Oblasti domnevajo, da je Burns s A o močjo te "bom/be" prisilile bogato starko, da je šla ž njim v poročni urad. Po vsej sili se .j«, hotel poročiti ž njo in tako pri- >o nine dvema hitrima bombnikoma Olomuc in bi ju imela .-prem 1 jat i dva nemška letalca, sta odletela brez spremljevalcev. Pred odletoni je prišlo med češkima in nemškima letalcema do hudega spora, tekom katerega je bila enemu nemškemu letalcu zlomljena noga. •Nemški aeroplani so hoteli oba bombnika prestreči na poljski meji, toda sta jim všla. VOJVODA HOHENBERG UMRL j piti z Nemčijo v VII-.v* „ . prijaznejše] 'odnošaje, ali pa bo proti Nem-j 'čiji zavzela nevtralno stališče. Drugi pa so zopet mnenja, da odhod Maksima Litvinova iz meni nit pomiti Londonu in Parizu, da naglo skleneta vojaško zvezo z Rusijo. Pri tem pa nastajajo tudi radovedna vprašanja, kaj bo sedaj z Litvinovom, kajti mnogo sovjetskih uradnikov, ki so ou-stopili "po lastni volji**, ni bilo več na izpregli'd in so po-DLNAJ, Avstrija, 5. maja. I*>l»oina izginili iz javnega živ - Poročimo je — toda ne ura- U^U"- Vsled tega poznavalci dno potrjeno, — da je vojvoda razmer v Moskvi pravijo, da o Ernst llohenberar umrl v kon- Litvi nov i bodočnosti ne more- GAFENCU DOSPEL V BEOGRAD BEOGRAD, Jugoslavija, 5. \na n iega kom isa r j a ta ne po" 111 a Ja- — Sem J*e dosPel irugega kot samo 0-|romunskl vnan.ii minister Gn- gore Gafencu. Obiskati namerava še več drugih evropskih prestolic. ce-ntracijskein We ima rja. Vojvoda Ern.-t je bil drugi avstrijskega prestoiona • taboru blizu mčesar ugibati, dokler ne !izvedo, ako je dobil kak nov >u-rad. Nemčiji z ozirom na nenapa dal no pogodbo. kovega govora ter pravijo, da je Beck odločno, obenem pa tudi uljudno govoril. RIM, Italija, 5. maja. — Tukajšnje časopisje zaenkrat še ni komentiralo Beckovega govora, toda govori se, da bo Mussolini prevzel vlogo posredovalca, če se Nemčija in Poljska ne bosta mogli sporazumeti. sin slcdnika nadvojvode Franca Ferdinanda, čegar umor v Sarajevu leta li>14 je imel za posledico svetovno vojno. Vojvoda se je zelo zameril nacijem v januarji, leta 11W8, ko je bil na |>otu na svoj dom z nekim svojim prijateljem in se je razjezil, ko je zagledal svastiko zastavo in je v svoji jezi vanjo vrgel svoj dežnik. Nek navij je ta dogodek sporočil nacijskim oblastim in vojvoda je bil povabljen na policijsko stražnico. Ko pa se je izkazal, kdo je, je bil odpuščen. Škodo je plačal, se je zglasil pri tedanjem nemškem poslaniku Franzu Papenu in se o-pravičil. Ko pa je v marcu lanskega leta Hitler pograbil Avstrijo, je bil vojvoda Hoenberg poslan v koncentracijsko taborišče. Vojvoda je bil star 35 tet OVIRE PRI GIBRALTARJU ODSTRANJENE GIBRALTAR, maja. — Angleški vojaški inžinirji so odstranili barikade, ki so bile nedavno po-tavljrne ob gibral-tarski meji proti Spans'ki. Zjutraj so iz Gibraltarja otipi u le štiri angleške bojne ladje proti vzhodu, štiri francoske bojne ladje pa so odplule proti zapadu. Toda še vse te bojne ladje je bilo popoldne mogoče videti iz Gibraltarja. GIBRALTAR, 3. maja. — Nemške bojne ladje, med njimi mnogo submarinov, so odplule iz Ceute v španskem Maroku. Iz Malage in Algecirasa na Španskem ter usmerile smer proti zapadu iz Sredozemskega morja. Kam so ladje namenjene, ni znano. Brooklynski Tamburica orkester na razstavi. Jutri bo nastopil Brooklyn-ski Tamburica orkester pod vodstvom Mr. John Gerjoviča na velikem 44Folk Festivalu" na Svetovni razstavi. \kO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka IHTO1TK JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "G las Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. (Lahko pošljite vsoto r poštnih «Kig9r*-K«w7oX Saturday, May 6th, 1939 SLOVENE (YUQOSLAY7 UAILT 44 99 fruk Sak»ar. GLAS NARODA (TOUX OP THB PEOPLE) OvMd aad Published by SLOVENIG PUBLISHING COMPANY U Corpora ttea) J. Lupah*, Set. o* the corporation and eddreeeee of above officer«: NEW YORK, N. V. 46th Year ISSUED EVER I DAT EXCEPT SUNDAY« AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement la celo leto velja llot m Ameriko la Kaaado ..............WJ.0C Za pol let« ...............|3/l0 Safežrtlota........-......|UC Zrn New York sa celo leto . . $7 00 Za pol '.eta ................J3.ro Za lnusemotro m celo leto .. f?UM Za pol leta ................ $340 fl«liu»ilm Yearly t*.— "OLJlS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA". SIC WEST lttfc STREET. NEW YOBS. N. I. CBetM S—124* DOPI&1 t»rm podpiaa In mHmmmU m m prlobCujelo. Denar se naročnino naj se blagor oil potllJaU po Money Order. Prt eoremembl kraja naro*-»Ikov. proelmo. da m nas* tudi prejšnje blvallifie uaxnaal da hitreje najde-•o aastovnlka. MUSSOLINI SVARI HITLERJA » Diplomatski krogi se vedno bolj nagibi jejo k doume e onečastila. Časopisje pravi, da je-Italija vsled tega zelo ozlovoljena, da pa bi Poljski odpustila, ako se odpove svoji zvezi z zapadnimi drŽavami. Listi smatrajo odstop ruskega vnanjega komisarja Alaksima Litvinova za hud udarec za Anglijo in Francijo. List "Corriere della Serra" pojasnjuje italijansko stališče v nemško-j »oljske m sporu s tem, da pravi, da je Poljska s svojo sedanji politiko vstvarila nov položaj, ne samo za Nemčijo, temveč za vse države, ki so v zvezi z osjo Rin Berlin in da vsled tega Italija ne bo posredovala med Nemčijo in Poljsko. List pravi dalje, da so današnji nemško-poljski odnosi j i največji evropski problem in da bosta nemški in italijan ski vnanji minister o tem ob Como jezeru podrobno razpravljala. PO 2 ARI NA FRANCOSKIH PRE KOMO RSKIH PARNIK1H ZAVAROVANJE GIBRALTARJA Za slučaj |K)trebe bo Anglija zaprla (iihraltarsko ožino s posebnimi mrežami ter Jako one mogočila »ovražnim ladjam prevoz. BRIDKA RAZOČARANJA -mirno »naselje Roje pod Čatežem je prišla pred leti na domačijo premožnega |>osestni-kn Mihaela Sotlerja za deklo Angefla (Bi/Jakova i/. Moravč pri Sv. Križu. Ker je bila pridna in prijazna, so jo brž imeli vsi radi. 50 letni go>i>o- vodnjak odprt, saj je'bil vedno skupno pokrit z veliko železo Iw'tonsko ploščo, ki je pač dala dvema (krepkima možema dovolj opravka. Ko .se je vrnil v |Kjstetjo. se j<» spomnil žcnito-vanjskega pisma, ki sta ga sklenila z Angelo pred poroko v Trebnjem, in kjer j«» zapisa no, da dedujeta drug z drugim v eeloti. Nekaj mu je sinilo dar, ki je kmalu nato ovdovel,! v glavo in mož je |>os»a| pre-se je začel pcnsebcj zanimati zal vidnejši pa bolj mrk in za- svojo 20-letno g«»s]>odinjsko |kjiločnico in jo je leta 1933 tudi «|>oročil. Prva leta je bilo življenje še znosno, kmalu pa so nastopile razprtije in strastna mržnja je zagospoda-rila na mgh-dni kmetiji. V takem mučnem družinskem o-/račju, si je mlada žena iz-bi-a!Ui ljubimca Henrika A11-žurja. ki je kmalu jxxstal reden gost Sotlerjeve hiše. Žena Au-gela je pustila moža v pritličju sama pa se je nastanila v podstrešni sobi. Večkrat je prišel k njej na obisk tudi njen brat Ivan Bizjak n Moravč. Po svojih opazovanjih so pričeli vaščani kmalu šepetati to in ono. Neko noč je žena Angela |m»-klicala svojega moža iz spanja, češ da je čula čud« vi ropot na seniku in da so gotovo tatovi, mož ki je na eno oko pol slep, se je takoj nUi|>oti] proti seni- miŠI jen. \esr**'iii mož j«* nedavno do živel še hujšo noč. Mlada žena je s p«>t zbudila moža okrog polnoči. Dopovedovala mu je, da »pri konjih v hlevu ne more biti v redu. ker je čula divje hrzanje. Skrbni gosjx>dar se je d vignil in .se odpravil proti hlevu. Komaj ^je odprl hlevska vratjr. je planil proti njemu visoik tujec, ki je z zamahom sekire pobil Sotlerja na tla. Udaril ga je po levi strani glave z ostrino, da se je mož brez besot le zgrudil tako, da je z glavo ležal v hlevu, z ostalim telesom pa čez prag. Vse se je zgodilo v (N)polni tišini. Zaradi hladne noči se je Sotler č«*z nekaj ur osvestil in se dvignil. Pričel je klicati na pomoč. Tudi Sotler jeva je odprla okno svoje sobe in vzdih-nila, da bo spet vsega ona kriva. Vaščani, ki so prihiteli k ku. Za njim je 31a žena, ki ranjenemu gospodarju, so dali Frrancoski lieti se ruzburjajo zavoljo stalnih požarnih kata-troi ,ki VTadnjrti letih na stkriv-nostfn način uničujejo francoske prekotnowke iparnike. Par-niik "Paris" je že peti, ki je postal v tA letib jirtev ognja. Listi se vprašujejo, ali se bo to še nadaljevali, in kaj bodo storile oblasti, da preprečijo takšne primere ter ogromno gospodarsko prestižno in tudi vojaško *kodo. ki jo trpi dežela zavoljo teh požarov. Večina listov je 'prepričana, da gre za >abotažna dejanja in organizirane atentate. Dokaza, da je "Paris" postal res žrtev atentata, T>a doslej »se iniso odkrili. drugače sploli z moženi ni več govorila. Spotoma je moža o-|>ozarjala, kod naj hodi. flo-spodar je bolje poznal okolico hiše, pa se je naznačene smeri nekoliko izognil. Previdno je tneril vsak korak. Naenkrat pa se je vendarle znašel pred globokim vodnjakom, ki je bil odprt in f>oln vode. Le malo je manjkalo, da Sotler ni zdrknil v ud p rt i vodnjak. Sotler je |k) tem nočnem doživljaju razmišljal, kako to, da je bil Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; ICADAR hočete poslati denar v stari kraj; i » # .. se zaupno obrnite na nas. in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. lillts po bresplačna, navodila in pojasnila na NIC PUBLISHING CO". OiDDELCK "GLASA NARODA":: tok, V. T. RAZGLEDNICE ' Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST I8U» STREET NEW YORK ' 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PRED8TAVUAJ0-ČIH NUVT5Č4E ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RA28TAW CENA ZBIRKE 50c (Poštnin* pUčaua) Vsoto lahko pudljete ▼ snamluih po 2 oiiromji no 3 cente. / poklicati zdravnika, ki je ugotovil nevarno rano. . Naslednji dan je bila uvedena preiskava, ki je do vedla do presenetljivih u>pohov. Pri Sotlerjevi'h so inwli neki ibin v hiši mizarja Korelea. Mož j«' imel opraviti ti*li v podstrešni sobi. kjer mu ni ostalo prikrito. da so vrata od znotraj o-premljena z raznimi rzaisčitnimi napravami. Ko je imel opravka pri (lostelji. je našel v postelji skrito dolgo sekiro in močan vinjek. "Zafkaj vse to." so vprašali orožniki. 4'Za spodarja. ovodal, da j«' >ekiro in vinjek že dolgo pogrešal in |N»v>od iskal. Proti Sotlerjevi Se je kmalu naibialo toliko obtežilm-ga gradiva, da so ji n;i|K»vodali aretaeijo. V. Angi-lc) vri^l so oddali v zaynor tudi njenega brata Ivnma Bizjaka in ljubimca Henrika A.n->.n rja. DVOJNEGA UMORA OSUMLJENI CIGAN V zadavi dvojnega umora pri Sv. Pavlu pri Preboldu varnostna oblastva Beinnorno :iadaljnjejo preiskavo, ki pa le počasi napreduje. Suni je prvotno padel na nekega domačina. ki je pa lahko dokazal alibi. sedaj pa so orožniki ubrali drug sle«l. Tretji dan po umoru je bil nam ris* najden v lo vtkane lisičje glave, v rokavih pa ima črno' podlogo z belimi črtami. Orožniki so na podlagi poizvedb dognali, da ji* pripadal ta sutknjič 17-letnemu ciganu Štefanu Hudoroviču. ki se je z dmgimi cigani vrenom. ki je gbsle na svojo mladost zelo 'krepko razvit, je izdana tiralica. V PREPIRU GA JE USTRELIL V torek IG. aprila se je spri .">2-1 et n i dninar Ignac Jesih iz Poredja pri Humu ob Sotli s Ijosestnikom Maksom Ivieem iz Zaloga pri ITuniu. V razburjenosti je pograbil Ivič samokres in oddali na .Tesiha dva j strela. Zadet v prsi in desno roko se je Jesih zgrudil na tla. Prepeljali so ga v celjsko bol- nišnico, kjer pa j«- podlegel poškodbam. lviča so aretirali in izročili sodišču. PRI ARETACIJI SE JE ZASTRUPIL 1!». aprila popoldne .-o aretirali v neki gostilni v Konji-cali dva moška, katera sta se zdela orožnikom zelo smiiljivii in ju že nekaj din zasledovali. Žo del j časji namreč po Konjicjub in konjiški okolici prodajala cr»ar<*te .tobak in druge malenkosti ter na ta 'način precej zaslužil:«. Zadnje čase pa je bilo izvršenih v konjiški okolici več vlomov. Pred par dnevi pa -o orožniki zvedeli, tla prodajata po okolici tobak in cigarete dva moška, ki imata precejšnjo vsoto gotovine. Te dni -o ju zasačili v neki gostilni pri Konjicah. Bila sta zelo presenečena, vendar sta M' fpodala -voje podatke, ki jih je orožni-štvo skrbno zapisalo. Bila sta t«> .'tt-lctni Fa-jer Marijan in 2-Vletni Maček. Pri aretaciji pa je Fajer Marijan, ki je "ruiel najbrže slabo vest. zavžil nekoliko strupa, ki je v par trenutkih zelo učinkovito 'deloval in povzročil, da >e je Fajer onesve-til. Orožniki so takoj poklicirli remoč. vendar je biki že pre-I m »z n o. Fajer Marijan je po nekaj urah izdihnil v groznih bolečinah. Zakaj se je Fajer zastrupil, xaenkrat še ni dovna-'Tio, gre pa. kakor smo zvedeli, za neko tatvino. Mačka je o rožništvo obdržalo v preiskovalnem zaiporu. Peter • • • • O' Prepričajte se! VLOM Pd>»»-tnik Franz Krau> \ Slovenski va-i pri Kočevju je imel neljitbega gosta, ki ga je Olajšal za 10(H) din. Tat se je mo'ral že zvečer skriti na podstrešju. Ko je zjutraj odšel Kraus po opravkih od doma in je ostala doma samo njegova žena. je tat smuknil s podstrešja v sobo. kjer je iz omare ukrade! KMX) din. Krausova žena je čula ropot in je stopila v sobo. Tat pa je na K ran sovo podrl omaro in pobegnil. liiiiiiiiillj.iiiiiiiiii,li|iiiiiiiiiil|i.|iiiinii|||;l|in' iiiiniil1"isrui-.iiiii^liiiiniiiii-'iiiiiiniiiiiiiliiui pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ -.40 * 4.7U $ U.8U $10.70 Ul — Dili. lvT'J Diu. -J« Ni Din. :JU0 Din. oiK Din. 10U0 Din. V Italijo: Za f 6.30 % 12.— $ :».-S 57 -(112.50 9197.— Lir 100 Lir 200 Lita 500 Ur 1000 Lir 2000 Lir 30U0 KEH HE CKNE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačil« vetjih urormj navedeno, bodisi v Jih aH Urah. Mjfte pagaje. NUJNA NAKAZILA IZVK8U. AWMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO «L— SLOVENK PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 211 W. 18th ST., NEW YORK V malem tr^u je zbolel po sestnik in mesar Aiiba Ko št run na pljueiiiei. Žena je -la k edinemu zdra\ iiiku v trgu. Xi pa ,ua našla doma, ker je ousel bas istega dne na daljše potovanje. Sledil jie se je >pomiiilu. da je v tr-tudi živinozdravnik. Mislila >i je: konji, krave, -vinje, psi iu druge živali zbo Je včasili tudi na pljtieuici. Živalsko telo |»a sliei elove škemu in zakaj ne bi mogel /a vinozdravnik pomagati bolne mu možu * Živinozdravnik je prišel, pregledal bolnika in mu predpisal neko zdravilo kakor ga je upo rahljal v takih sJueajib pri ži valili. Zdravstveno -tanje pa *e Kost runu le ni zboljšalo. Za 1o ga je živinozdravnik še en krat pregledal. Kt» pa je odba jal, je rekel vznemirjeni ženi: '4 V a > mož j«* res težko bo lan. Prepisal mu bom drugo, še uspešnejše zdravilo. Če pa to ne bo pomagalo, ne preostane drugega, kakor da ga v sili zakoljete iu napravite iz njega klobaso." "Zakaj -i o< i povedal >tano vanje /. v>o oskrbo, ki »i ga mel pri sosedu?" "Ker je bilo tam pre\ee u mazano iu ineliigieiiično. Po misli: tri leta sem bil pri njen iu sedaj sem opazil, da uiti ko palniee nimajo. Nekega milijonarja so vpr.i šali bližnji sorodniki, kaj bi mu naj dali za bližnji rojstni dan. tla bi imel res veselje. Milijonar je nekaj easa pre luišljeval in rekel slednjie: "Veste kaj! Le redokdaj j smo vsi skupaj. Najbolje je, da J se damo skupno fotografirati. I Tako bom imel najlepši spo min na va>. Nato >o >e podali vsi k fotografu in na rojstni dan je sprejel milijonar zaželjeno darilo. Dolgo je ogledoval bogataš sliko svojih dragih sorodnikov. Slednjič je poklical svojega vratarja, mu izročil fotografi jo in rekel: "Poglej -i natančno te obraze. Ce bo kdo izmed teh ljudi hotel priti v mojo hišo, ga na brulili in ga vrzi na cesto." Nestrpno seri mož pred spal jnieo in čaka veselega dogodka. Slednjič pride zdravnik in mu pravi: "Dobili ste krepkega in zdra vega sinčka. Čudno je le. da izgleda kakor kak zamorček.'* "Sem si že mislil/* mu od vrne mož. 44Ko sva šla z žei.o na poročno potovanje, sva prišlo v neko malo podeželsko mesto, kjer je bil ravno cirkus. Tam je nastopal kot rokoborce nek močan zamorec. Nekoč zvečer je šla moja žena mimo cirkusa. Zagledal jo je zamorec in tekel za njo. Moja žena mu je komaj ušla. Mislim, da se je revica takrat tako prestrašila, da je porodila sedaj črnega otroka." 44To je že mogoče," odvrne zdravnik. 44Povejte mi samo: ali na morda mogoče, da je zamorec Vašo ženo le dohitel?" Sedemdesetletnik je srečal na ulici nekega dobrega prija telja. Sporočil mu je, da se je pred kratkim zaročil z neko dvajsetletno deklico in pristavil; "Glavna stvar je, da imaiu na stani leta red in mir. Žena pa bo dobila po moji smrti lepo pokojnino. Otrok si seveda ne morem več želeti." "Želeti ne," mu je odvrud odkritosrčni prijatelj, 14ampak — se ti jih je> treba bati. ^■auyu^MHi; . _________ ju . ' žMi: I« B DDiVNew Tori Saturday, May 6th, 1939 1. Z—A; Sulcjrnmi Kult*jinunovi>tavah krvne o- >»veti» jts -tot i I v iM*di v>e^a 'Vojr^a nortxMva zaxluino' in AlUulia doiHmlljivo (Mo; v Ku-^«»v>ki kli>i jo v THritli počakal >vojt*jja uasprulnika, in xa f. tloitro nattier jciiim strelom iz I ni' 'k c po>lal AllaSiu v 'naročje. N tem je oprat sramoto > svo-je^a rtxhi in >p« t prenesel dolžno.-1 iviiijauja tut najbližjega todnika padle žrtve. »So ved H pa oblasti ^Icde »itor-jene^a juna^ke^H dejanja ni mi bile enakega mišljenja s Su-lejmaiiom in njegovimi sorodniki. Državni tožilec mu je naprtil hudo obtežbo pretnišlje-liejc« umora. Sulejmaii poslej tii inu'1 miru. Xopres'tano so ua vznemirjali orožniki in ^a i>kali na njegovem domu, da mi odvedejo ua -odiš planinah kot preganjana zver ter opazoval, k laj bt*?o odšli, da 'bo lahko sjm»i 'pri šel domov k ž«Mii iu otrokom. Poleg tega pa je bil še v nevarnosti, da pa-«|e kot žrtev maščevanja zaradi krvne oNVete. Vedno skrivanj«- pa mu je ktittčiio l<» začolo presedati. Prepričan je bil. da pravici ne bo mogel ubožati in da l»o končno le padel v roke orožnikom. <'im delj se bo skrival, tem večja bo kazen. Kaj ko bi se Mlin javil in >e pusti! mimo (hoditi f Dobil bi kvečjemu ") uit C» let, potem pa bi spet mirno iri varno živel. Kakor -e je odločil, tako je tudi storil. Napisa) je M>di--<"*u pismo in mu primal pravi-ro, da ga preganja in zapre. "Vem. da sem zaslužil kazen in hoeem jo tudi izdržati. Pro-Ktni j»a za Šest dni odloka, da uredim svoje družinske zadevo in ftoskrtunt za obstoj družine za easa moje odsotnosti. Dajem vam častno l»esedo, da se bom j m) osmih dneh *am javil na sodišču. CV ste zadovoljni z mojim predlogom, izo-UMtdto'na soe je državni tožilec, in zarialili so >e sodnik i, ki soj •brali Sulejmanovičevo pismo. Kaj naj -torijii! Ali naj ustre-žtjo Arnavtu in izobesijo belo zastavo.* Araavt je dal častno fi>esedo in jo bo gotovo držal. To je kakor pribito! In na sddršču 'sodnega poslopja v starem patricijskeni me-tu je za vihrala bela zastava kot znak. S dnevnega premirja meti pravico i'n Arnav-toui — morilcem, ki je v poroštva izastavil svojo častno besedo. Seveda je to »budilo veliko pozornost iu napeto pričakovanje, ali l>o Arnavt držal dano (besedo. Velika večina je bila o tem trdm> prepričana, našli >o so pa tudi dvomljivci. Sulejman Sulojmanovič so je ti*sto dni breskrbno sprehajal l>o Peči, posedal pred kavarnami in -e razgovarjal z mešea-ni. Srečaval je orožnike in jih ljubeznivo |»oadravljal, kakor najboljše prijatelje in tudi o-rožniki niso z ničemer pokazali. da imajo z njimi Še važen obračun. Ko je protokol S dnevni rok -o »na sodišču pričakovali Su-lejmana. Pride, ne pride t Je /Ai tu! Prišel je, kakor je bila njegova častna dolžnost in se ljubeznivo dal na razpolago pravici, da ga zabije za pallet. Državnemu tožilcu .pred katerega -o ga najprej privedli, je rekel: A. vi ste tisti go--|m*I, ki je pri komisijskem o-glotal, ko sem streljal na nasprotnika in ga ubil?" •'Kako pa to veš?" so je začudil državni tožilec. 4t(Kako ibi ne vedel, ko som pa če|x»l za skalo, 20 metrov daleč od komisije z nabito puško v roki. Lahko bi vas vse postreljal kakor nhihe. Imeli ste srečo, da se mi nihče ni približal in Odkril mojega skrivališča. Bil »um trdno odločen streljati na vsakega, ki bi me spoznal.** Sulejmau Kulejinanovič jo ostal na sodišču in čakal stwllw. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg uirIuti Je rszviduo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka putoroi inettuc, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihra-nit« nepotrebnega dela In twttof, Vai prosimo, da skufiate naročnino pravočasno izravnati. Pošlji te naročniao naravnost nam aU Jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju aU pa kateremu lamed ca »topni kov. ko jih Imena «o tiskana s irttillal črkami, ker so upra'1-čenl obiskati tuni dnine naselbine, kjer Je kaj naSlb rojakov naseljenih. Zaatopoik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: Ban Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cull«. A. SaftU Walaenburg, ML J. INDIANA: Indianapolis ft. ILLINOIS: Chictgo, J. BtffU Cicero, J." Fsfcian (Cbkam, Otoero la Utlaola) Jollet, Jennie Bamblcfc La Ballet J. SpaUeb Masroutab. Frank Aaimtl« North Chicago la Waukegan. MAKTLAND: Kltsmlller. Fr. MICHIGAN: Dstnrft, L rha MINNESOTA: Gbtsbolm, Frank ■Br. Jos. J J. Lsjssten . .Gilbert, Loula V« Hlbbfcftg. J<*1 Vlr*t»fta. Frank Hrvatici MONTANA: OHIO: Barberton. Frank frafca Cleveland, Anton Bobak. liner, Jacob Beanlk. Job- Hiapnftk UlrarU, Anton Nagode Lorain, Loula B^lant. John Knmis Toungstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City. J. Koblnr PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brougbton. Anton Ipavso Cooemaugh. J. Breaovee Coverdale In okoUca. Mrs. lvim Ext tort, 1Ma HspMil FarreU. Jerry O bora Forest city. Hath Kaarfa Fr. Blodnlkar Greensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Jobnstosm, Mm rihah Krayn, Ant. TauMJ r, 5 Lusarns, Frank Ballock Midway. 2uat Pittsburgh In okolica. PMlip Progar Steeltoa. A. Hna ' Turtle Creak, Pr. jfcWfrar Weat Newton, Joaasfl« Asawn...... WISCONSIN. Milwaukee. Weat All!a, Ft. Skak Hi I je priden in je vsak dan poitiotal hodnike, brusai p rait i 11 sekal drva. Vse je izgledalo, da bo njegovo vedenje močno vjilivalo na sodnike pri u|M»števan.fu olajševalnih okol-liosti za odmero kazni. Lepega dne pa je krejnki Arnavt povzročil novo senzacijo. Ko je <"istil olcna v prvem' nadstropju silnega poslopja, jo izrabil iijrodiio priliko in nenadno -kočiI 4 metre globoko na dvorišče, s«« povrnal čey. ogra.jo in v trenutku izginil v gosto zaraščenem liregu vzhodnega oluonka Pro'kletij, ki se dviga iz Metohijske ra\-niine in tvo-. ri mejo 7. Albani jo. Vsako za--ItMlovanje je so veda ostalo brez uspeha. O Sivlejmanu ni bilo ne dulia ne sluha. ( oz par na varnem onstran meje. potom piše: "Dal š<»m bost^lo. da -o bom sam javil na strlišču in sem jo držal, uisem |>a obljubil, da ne bom fMjiiegnil. Ker so nri je pf» | nudila l^a prilika, sem pobegnil v Albanijo, od koder me no lw> več nazaj. Žal mi je. da se nisem natigel posloviti od va-, ker ste tako le}w> ravnali z menoj. Prizdravijeni!'' S tem dopisom jo tu
  • }M»'Uiogel kmalu vrniti domov. So la j je dal v list drug oglas, v katerem pravi, da bo mogel odgovoriti na tiste ponmPbe, ki jim bo priložen povratni porto. Na vsako ponudbo, ki jo mora spremljati fotografija- b«> potem lahko odgovoril, bodisi z natiskano odklonitvijo, ali pa s sjm>-ročilom, «la bo stvar še preštudira I. Ta ča- prihajajo v |Hjštt«v po>Hbno tri kandidatke. Cn-glielmo j«1 izjavil, da se z iz- voljenko ne 1h> takoj poročil, teiiivee tla jo bo najprvo za nekaj časa povabil k sebi, da vi-idi, ali se skladata. Med drugim zahteva, da mora biti njegova bodoča žena pripravljena, da posodi kdaj kak smo uro z njim v gostilni, pri kakšni zanimivi kinematografski predstavi. AI»tinont'ko in sramežljivo ženske naj so ne trudijo. Njih pisma bo raztrgal še preden jih prebere do konca. Mož ima pač za sedaj še hlače. Kako bo pozneje, bomo nemara še videli .. gLDVE^B 1 lYUGOSLAVT DZXLT PARIŠKA ZAKLONIŠČA PROTI ZRAČNIM NAPADOM. Francija ^e na vso moč trudi da bi svoj«» civilno probival-st\n> za primer vojne zaščitila y.oper izračna napade. Hišni posestniki morajo svoje kleti in zaklone, ki varni preo to masko plačal. Plačali jih hodo "pozneje" pač tisti, ki bodo v položaju, da jih lahko plačajo. To pomeni praktično, da se v Franciji plinske maske delijo brezplačno. A* Parizu uaprolujejo tudi načrti za evakuacijo prebival stva v rosnem primeru. V raznih županskih uradih imajo soznamo. v katero lahko vpišejo vsi, ki bi so hoteli v vojnem ča>u umakniti iz prestolnice. Uradi jim dmlelujejo potom določene kraje, kamor se both) lahko zatekli. MONTER V VISOKI NAPETOSTI. Na kabelskem stolpu olokt-raene v Stihwarzu na Tirolskem 'se je zgddila vidika nesreča. Monter Ilaimmid Lintner je motal ua stolni nekaj po|»ra-vitj. Pred ileloio je izključil tok v vseli prostih vodih. Po končanem, delu jih jo sjh-1 vključil, nakar je izredno opozoril delavca, ki mu je pomagal. Kmalu potom je Lintner znova stopil v stolp Pri tem je prišel v doti«ko tokom 5i lobanjo in obležal mrtev. illlii^Hiniiiiii!!!!? NAROČITE SE NA "'iLAS MARODA" NAJSTARKJftr gliOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI ' REFORME NA HUDIČEVIH OTOKIH. življenje v prosiuli kazen >ki koloniji Hudičevih otokih v Francoski Gvajani mislijo po-polnotna bremeniti. V bodoče pridejo tja le takšni zločinci, ki so svojo kazen že od sedel i in so jih oth^odili še na depor-tacijo. Imenovati >e bodo 'kolonisti'. Na otokih se bodo svobodno gibali iu |>oskrheli jim bodo, da pre jmejo vsi neki določen minimum živil. Samo v yx)se1)nih primerih bodo zločince q»osebej zavarovali. Turk o delavci, kakor tisti, ki no bodo delali, prejmejo vsak dan enako količino kruha. m<*-sa, zelenjave in banan ter dvakrat na teden riž. Z delom si upniki lahko prislužijo na daljno obroke, in sicer kruha, govedino, sira in mezge. Razen toga jim bodo na razpolago še posehni obroki vina, kave, sladkorja in tobaka. Kolonisti dobe obletko iz (H>doh-ti e ga blag&, kakršnega uporabljajo za francoske vojaške uniforme. stanovali pa bodo vsak v svoji celici. Ker je malarija na Hudičevih otokih zelo razširjena. so uredili tudi bolnišnico. Deportirane i bodo imeli na razpolago nadalje kapelo, podružnico Armade spase, čitalnico in knjižnico. . PRAZNA STANOVANJA V BRATISLAVI. V Bratislavi imajo po odcepitvi Slovaške oil ČVšjke nad 4000 praznih stanovanj ki jrh ne morejo nikakor oddati. Lastniki hiš m mesto, pa tudi država imajo od tega velikansko Škodo . SEZNAM OBISKOVALCEV 8 VETO VN K RAZSTAVE ,V NEW YORKU Rojaki, ki pridejo ua obisk t Ne«-York, ako želijo imeti ime v aeznamu, se lahko oglaae s dopisuioo ali pa po-kličite po telefonu: CHelsea 3-1241'. NaS urad je odprt od 7. zjutraj do 4. popoldne (ob aobotah do 1. popoldne), 5. MAJA: Anton Buss, Reading, Pa, Poučni spisi: AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trd« vez. 1'7» airao' Cena $1.10 lična knjiga za Nemce iu za oue, ki ao nem-ičlne zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCl. Splaal Rev. J M. Trunk. (6U8 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev : njihova društva in drun ^rmiae ustanove. Sonato ilustrirano. Cena $5.00 ANULE^KO SLOVENSKO BERII4I. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. M strani. Cena 40c BOI>OČI DRŽAVI«!ANI naj naroC* knjitirn — 4'How U bee—le • citizen of tke United States". v tej knjigi so vsa pojasnila It« zakoni sa na Beljen** Cena 35c BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EuglllL strani Denarni problem je zelo zapleten In težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je snan čeftkl narodno gospodarski strokovnjak. Je razSirll svo*« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orieutačul spis * denarju. Cena 80c. DOMACl ŽIVINOZDRAVNIK. spisal Kranj« Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opia raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORBIDA DO BITOLJA. t rani. Zanimiv potopis • slikami Uattn krajev nate stare domovine, ki m Slovencem le malo snanl. Cena 70c. (■OVEDORRJA. Spisal R. (*gvart. 143 strani. » slikan*' . . Cena $1.25 IZ TA«IN08TI PRIRODR. 8.1 strani. Poljadnl spisi e naravoslovju ln svpsdosnan-stvn. Cena 50c. KOKOgJEREJA. HesUvll Valentin K«singer, 04 strani. Cena tidoves .... M Broi. M KRATKA SRBSKA ORAZ^TULA. «8 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA-. TOV IN SRBOV. OB strani , Cena 30c. KNJU3A O LEPEM TKMNJU. (Urbani.) Ves. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. ^ cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda tek 144 -t*. ' Navodila sa Isračunanje okroglega, /osm- Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejla ln praktična shirks navodil in kuhinjo la dom, ' 4 - * Cena 50o MATERIJA !■ ENEROUA. 8Ar. Lavo 0w strti. B slikami. ISO stran* Nauk o atomih, molekuUb ln elektronih. Poljudno pisana rasprara o Isatsdfein moderns Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo is dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broi. $1.25, ves. $1.50 Cena $1.25 MLEKARSTVO. Splaai Anton Pevc. 8 slikami 1« afcrtnL Eanaa m mlekarje In IJnbtteUs mlekarstvs sploh. Cena $1.00 * SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.00 NAROD. Ki IZUMIRA. KJI strani Poljuden ii^ils Dajsevernejiiega naroda na s?e- ' tu. BNE FILOZOriJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo prl|»oročaiuo vsakomur, ki as hoče seznaniti a glavnimi či^ami sodobns fttosoftjc. Cena 70c. RUSKI REAIJZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj, 413 strani. » V knjigi ao opisani predhodniki ln idejni utemeljitelji te svojevrstne vutke struje. Cena $1.50 SPOMINI. ?msu: Jože Lavtižar.) strani. V tej knjgl oboja na A znani potoplssc župnik i.1 Lavtlžar spomine na svoja brezAtevllna ^o-tovanja. Cena $1.50 SPLO&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VETO VE. cena bro«. Cena 50c. SLOV.-ANGLESKI IN ANGLESKO-SLOVEN-slovar. 148 strsni. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Drugs polovica knjige vsebuje uemftko-alo- ' venski slovar ln kratko slovnico aloveuskega ln nemškega jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Vrane Veber. 352 "t™1- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Splaai Franc Povie. Cena bro«. Cena 50c, VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in krstkočstmib spretnosti; burke ln fialjlvl poskusi; vedeževalns U-bela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga Je ls91a v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. Id so s svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva T Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strsni. Zanimivost! is ruske sgodovlne ln nsUnčea opis vojažke repukUke saporoAklh kosskov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. «2 strani. VERNE DUftE V V1CAB ^* ^ Spisal Prosper Merlmee. 80 strsni. t>ns «• Eden najboljfih spisov Crsncoskega mojstra raeU Is nafiegs kmeiakega življenja. VOLK SPOKORNIK (i Prssc t • ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _Rt I CIS R1B9X^-V«%M Saturday, May 6th, I 939 ILOVINJ {IUUUHLXT9 Jf S teboj do smrti Roman ix življenja. ^ Za "Glas Naroda" priredil L H. ■ 1 = Henrik Stolberg je zapustil vaško gostilno, v kameri ^ prenočil. Prišel je z avtomobilom iz (bližnjega mesta in je pri n«*sel s h oboj rnajlun e legami en kovčeg, drugače pa nobene prtljage. Avtoniol il je j>oslal nazaj v mesto in šoferju je reki I da mu l>o »poročil, ako ga l>o potreboval. V vaški gostilni je hotel prem>čeva'i nekaj noči. Njegova velika prtljaga je ostala v elegantnem hotelu v mestu. Sicer se je nekoliko čudil, da je hotel njegov g<*, da nru je Šlo zelo v sla>t in ponebao je pokvalil cmoke Krčmarici >e samo smeje, ko gleda za svojim gostom. ( utino, da je tukemu velikemu gospodu všeč domača hrana! Henrik Stolln-rg gre počasi [*> vasi in s svojimi žareči mi modrimi očmi [»azno vse ogbvhijo. Ko pride do vaškega j»o toka. se vstavi in gleda gručo otrok, ki so izpodbijali žabo, to je, metali -o čc:s vodno gladino ploščate kameneke, ki so (nlskakovali od v«m1,«. Iletirikove, drugače tako resne oči, he zasvetijo. Ta otroška igra -mu ugaja. Tudi sam je znal tikko metali kamenje |h> vialni gladini. Sam seU» vidi kot kni*4sk«»ga deoka. kako je metal kamne |ki vodi. In naenkrat ne more vstavljali i skušnja vi; sklonil se, |>ol>erc nekaj plo M*atili kamnov, ki mu ležali pr«*l nogami in en kamen za drugim vrže čez gladino. , Otroci prenehajo igrati se in začudeno gledajo tujca. "Ta ana |>a boije, kot mi." pravi nek kratkohlačnik in vtakne roke v inpe. . Henrik vrže še pokaj kamnov in vt«dfno dalje drče po gladini in slednjič na drugi breg potoka. Otroci prično veselo vriskati. Nek majhen deček \>akikrat vzklikne in ves rdeč v obraz podaja tujcu kamne, katere prej še natančno ogleda. \m Henrikov obraz se smeje nad to igro, katero je tekom let že skoro |»o|Nilnoma |M>zabil, toda je z majhno vajo ]x»stal zelo spreten. Tudi drugi otroci mu hočejo podajati kamne, toda Henrik muc je am a je glavo in >i otrese roke. "Sedaj pa >e tudi vi >juni naučite tako doltro. fantje," jim pravi prijazno. Otroci zopet prično metati kamenje iu hočejo prekositi eden drugega. Toda kot Henrik, ne ztia nikdo. '4Seveda, ti -i velik," pravi deček i»n opasti tekmo. Henrik igvleče iz žofMt eelo prgišče droflilia. SKRIVNOSTI ŽIVALSKEGA SVETA. Ptičje petje ni samo izraz veselja, ki ga čuti ptiček, in tudi ni samo izraz zaljubljenosti in snu/bi t ve. Ptič izraža s svojim petjem pred vsem toT ker si je nekaj priposestvoval. Spomladi se pri večini selivk samci vračajo pred samicami na sever. Ko dospejo na cilj, so nekoliko dni nemi. Nenadno pa se oglasi samec - svojo pesmico Fn z njo sporm-a vsem tovarišem, ki ga morejo slišati: "To je moje, vsiljivce bom zakonito zasledoval." Ko dospe potem kakšnih deset dni pozneje samica, si prilasti samca z v.so priposestvovan« posestjo. Samci marsikaterih ptic so do prihoda »amie svoja gnezda na I h) I že dogradili.. Pred mnogimi leti je prof. von Friseh z monmkovskega vseučilišča skušal razjasniti skrivnost, zakaj sledijo čebHi.jgi same ki je našla kaks«:i nov vir za hrami. jw> kratkem času stotine je tudi mali ,rumeni metulj te-rias lisa, ki se je na Bermudili pogostoina {Kjjavil v množicah. Priletel je iz Severne Amerike. Najbližja točka Združenih držav je oddaljena od Berniude nad (i<)0 milj. Drug, zelo pogost metulj potuje s|h*t v tropih vzdolž severno afriške obale. Leti potem čez Sredozemsko morje, preko K v rope in dospe približno v juniju 'na Angleško. Po-edini teli metuljev dospejo celo do Llandije. . Leta 1!)24 >o v Kaliforniji o-pazovali oblak teli metuljev, ki je bil širok najmanj 50 milj in ki je (Kitoval mimo tri dni s povprečno brzino 10 milj na uro. Metulji so tudi vse prej nego miroljubne živali, za kakšne jih običajr»» smatramo. Mno-si prilastijo nek«» o Številkah. Sedaj jih je 1a4iko razlikoval. Prva eebela, ki je odkrila -tiiklini nom listu ali deblu s katerega nemidno odleti io. da pregledajo svoje ozemlje. (V si »lrznr neveden tujec via prostor, nastane kratka, toda živa lw>rba. Ko metulj tujca premaga, prič- Franr Venlurini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... r rrdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. .S3 JU | JMe 55e 3"»c ne svoje pat rulji rain je znova. Neredko se spravi celo na ° j majhne ptice. tki so se nepre-j«* obračala sia b*vo vidno upal«* v njegovo ozemlje 4'Kdor m«*d vami vrže najboljše, ho dobil groš," jim pravi. Tedaj |ki dečki prično metati z veliko vnemo, vsak hoče drugega prekositi. Vsi so dobili magrado, samo ne fantek, ki mu je podajal kamene. Toda Henrik mu stisne v rok«' marko, **To je za tvoje bolečine; se moraš fttoljše naučiti.99 Deček | h »g I« «1 a denar, nato pa njega, zatem pa steče, kot bi »«• bal, da bi bilo tujemu gosjKxIu žal, da mu je dal toliko ln denarja. Od veselja vpije, kot bi bil nataknjen na kol. tudi drugi otroci se poženejo v beg. (Smeje gleda Henrik za njimi, dokler ne izginejo izpred njegovih oči. Natr pa koraka počasi dalje. Postoji pred majhno kmetsko hišo, ki je stala poleg potoka iu jo z velikimi •očmi |K>gleda. Pred hišo sloji velik oreh, okoli drevesa pa jc okrogla mirza. Nogo postavi na klop iu se sanjavo zagleda v krono drevesa. Kolikokrat je že plezal na ta oreh! Srce Titu postane gorko, ko f>a z dvorišča pridrvi jata kvakajočih rac, gre dalje. Gre iz va>i skozi gozd proti hiši posestnika Krlaeha. ►a stoji sredi velikega iparka. Vrtna vrata so odprta. Vise poševno in jih je rja nrzjedla. Še je bilo videti lepe oblike, ki jih je napravila spretna kovaška roka, toda vrata kažejo žalostno in zapuščeno sliko. Henrik je to hišo poznal, ko je bila še v dobrem spanju iu mu ni dovolila vstopa. Kolikokrat je gledal »kozi vrtna vrata, kot v oNijulbl [• no deželo, do katere mu je bila zarprta |M>t. Toda enkrat je vendarle 7)riiš<-l v Ilišo. Na hrbtu velikega bernardinskega psa je prihajal skozi vrata in se je nato v lepem »kolesju dtlpeljel z hijNi, dobro gos|K> ob svoji strani. Počasi gre skozi park. Vse je bilo zanemarjeno iu zapuščeno. Trava se je šopirila med imhojeniiu piskom in plevel je dušil cvetlice in grmovje. Sanro drevje je še zadržalo zob čas«. \'-a zanikrno«! um *rii mogla škoditi. Henrik se z velikim -zanimanjem ozira okrog; nič ne uide njegovim očem. Mnogo denarja je bilo treba vtakniti, pred-no Im v>e v iiravem redu in p red no bodo izbrisani sledovi velike zanemarjenosti. Henrik hodi dalje |m> Široki glavni j»oti, ki je peljala do hrše in slednjič stopi izza drevja na veliko trato. In tedaj »toji |we*i njim go.-»M«ska hiša. Tudi na hiši je vkleti, ila že blizu ras pada. Trata ni bila oskrl»ovana in preraščH:;a s plevelom; velike grede, katere so nekilaj krasile ovetli«», so katzale samo še nekaj suhih rastlin. Nekaj s cvetlicami okrašena terasa leži pusta in pola pred njim. Kamnite kipe vitezov, ki so stali na obeh branch stopnic pri vhodu v hišo, je razjedel zob časa in so bili prepereli. Okkpi so bi 1 i ra'/f>okani, enemu kipu je mu':ij-kala roka ilinjgemu glava. Zelo žalosten jK>gled. Vekrite z prahonn. Samo nekaj oken je bilo zagrnjenih z malo boljšimi pregrinjal.! V«e izgleda zapuščeno in j>otrebno jx>pravila. Sedanji lastnik td nekilaj ta"ko odlične hiše nima denarja, da bi kaj preuredil. Pa vendar je poslopje pri vsej zapučeenosti napravilo odličen utis.. r (Nadaljevanje prihodnjič.) med, se je vrnila v panj in se osvobodila svojega bremena. Potem je zač«-la plesati. (' minuto sf in na »lesno. jM»tem je ponovila te svoje gibe na drugem mestu. Drilire čebele >o se '/.brale okrog plesalke in pazim sledi le vsaki njeni kretnji. Potšddbudo je dajalo vsej pnn-e-duri dišaviii znak, ki ga je plesalka spuščala i z neke /leze spodnjega telesa. Ko je bilo plesu konec, mi čebele |K)satueziio zapustile panj. ('obela plesalka jim ni bila samo s|K>ročila, kam naj |x>Ieti.jo, znano jim je bilo celo to, "kakšna vrsta cvetlic tam nanje čaka. V nekoliko minutah so odkrile vse čebele kraj s temi cvetlicami. Po tem nikakor niso sledile kakšni voditeljici, vsalca izmed njih je pot do medu našla sama in samostojno. Večina ljudi misli, da -vršine. A' resnici živi kakšnih 250 vrst večinoma navadnih motuljcv po nekoliko mesecev in preleti io tisoče kilometrov. TCna izmed metuljih vrst Združenih držav se seli je-eni v ve-litkili tropih proti jugu. Mnoge teh metuljev zanese na morje im nekateri dospejo |mm1 Hi-i vplivom ugodnih vetrov celo na Angleško. Izvrsten letalec Peter Jereb—OSEM ZBOROV (a^ ški in mešani) .............. CISTE KOVINE. Mnoge izmed kovin skušajo dohiti kemiki v najčistejši obliki, tako da so nekatere dosegle že neverjeti.io stopinjo čistost i. Tako >o pridobili svinec. ki nima primešane niti ti-^očinkc drugih snovi. Pri tem so opazovali nekaj potsebnoga. čim čistejša je namreč kovina, tem l;ižje se kvari. Zdi se, kakor dsi so bas primesi potrebne da obvarujejo kovino zunanjih vplivov. . Xasprotmo so do krajnosti o-čiščen cink dodali jeklu in železu. ter so opazili, da sta i>o-stfafla s to primesjo na poseben način otipoma zoper takšne vplive. Seveda je treba prejemati tiukšne stvari le s pince-tami in izumiti so morali prozorne ovoje, ki dovoljujejo s|m>-znati vscfliino, pa jo varujejo Zf»per zunanje \-|)live. Moški zbori OSKAK I »EV: Barfiii; * >3. ui«>j je So»; Kam ml. fantje, drev v vaa poj- demo .......................26 OSKAR DEV: .Kremno, ljuhra moja; Ko pličl-ea na tuje gre; No(» «rus«!iic. da bi na i>oskusnili poljih pokazale, če hi inoj^le AMERIŠKE MATIČNE LADJE K,* i ' p Lexington*', ** York town" in 44Enterpri«eV zapuščajo Hampton Road pristanišče, ko je glavna, .sila ameriške ntor-xjari.ee odplula proti zapadni obali delske nadloge — plevela. Avstralija kot redko naseljeni del zemlje je zelo iz]x>stavljc-na nevarnosti, da se po njej plevel tako rittsširil, da bi bilo vsako smotrno |>oljcdelstvo nemogoče. Velika |Kjflja kaktusa so se de.scth'tja upirala tainoš-njiin farmarj«'in, dokler se jim lednjič iz velikimi stroški ni posrečilo, da so zatrli. MchI-tem pa je nastopila že nova nevarnost: na zemlji, kj«*r so prej zatirali »Iravo rast kaktusi. j«' pognal plevel in sicer v taki meri, da je nastalo pravo gospodarsko vprašanje, kako lii ffa zadri i. Plevel se plazi po tleh in se razmnožuje. Po o'b-«lelauem svetu jo nastala «lebe-la ni reži i samih plevelnatih trav in cvetov, ki iz zemlje iz-srkajo vs«> moč, -jiseniea pa hira i«'i kljub vsemu nMMlerneinu r»o'lje«lel.t>tvii ne more ns|tovati. ŠktMla j«* ž«> d<»sl«»j velikanska. Pojavlja s<» ^irašanje. ali se poljedels*vo v Avstraliji sploh še splača. Z vsemi dosedanjimi sredstvi plevela ni bilo mogoče uilošiti. Naj y>olja pre-°rjojo tše tako jrlobolco', f>rvi prihodnji veter raztrosi cele oibla'ke d rohnela semenja in preden požene mlada pšenica. \ 'GLAS NARODA"* | pošiljamo v staro do- | || movino. Kdor ga ho- ( A £e naročiti za svoje fil p sorodnike ali prijate-p Ije, to lahko stori. — 4 Naročnina za stari | kraj stane $7. — V s [talijo lista ne poli-Mamo. «e pusti do sonca. V tej zadregi so se strokovnjaki odlo«''ili, da bi poskusili z gosenicami. Zato je airoraj omenjeni zavod poslal v Avstralijo prvih 56 goseni«*. Prav za prav so to še bube, ki šele bodo gosenice in v letalu morajo hiti vedno skrbno na hladnem, da ne flii zapustile svojih zimskih ovitkov prekmalu. Za-t«> letalo skor«j v vseh pristaniščih, kj«*r se ustavlja, vzame tmli nove zaloge ledu. Zav«xl v Faruhuum pravi, da se ta vrsta gosonic zelo požrešno vrže na ves mogoči plevel, dočim za pšenico ne mara in da bi ne-kaj milijonov takih gosenic d«» želo kmalu rešiii nadloge plo-v«'la. fiosenice lji se hitro e za lelos so nis«» iiKigli o«lločiti, eut8*-bland v Hamburg 25. maja: Champlaln ▼ Havra 'J6. maja: Bremen t Bremen -7. maja: Coot« dl Saruii w Genua 31. maja: Aiiultania ▼ Cherbourg Hamliurj: t Hamburg Normandle ▼ Havra 2. junija: Kuro|»a v Bremen li. junija : Rex t (ienura 4. Junija: I H' e v Havre 6. junija : lie de Franee v liane 7. junija: Queen Mary v Cbertxiurg New York ▼ Hamburg IU. Junija: Vuleauia v Trst Columbus v Bremen to. junija: Bremen t Bre*aen Champlaln v Havre Nieuw Amsterdam r Bolougne 14. Junija: Aquitauia r Cherl»oarg Normandie v Havre lian*« v Hamburg 17. junija: Conte di Savoia v Genoa 20. Junija: hurt»|>a v Bremen 21. junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre lH-utx-lilaud v Hamburg 24. Junija: Saturuia v Trst 27. junija: I H* <* rasne v Havre 28. junija : A«|ultania v Chebourg Normandie v Havre llamlMiri; v Hamburg 30 Junija: Bremen v Bremen Mauretauia v Cherbourg POZOR ROJAKI! LAKIRANE N0VTNE. Med najdragocenejše pričo krajevne in domače zgodovine spadajo v dbcinskih arhivih nedvomno častniki. Trpežnost čaRni-škega papirja pa je na žalost zelo omejena. Po dolgotrajnih papirusih <*o sedaj odkrili način, "ki jamči za neonie-ieno trajnost tudi tega papirja. Izdelali so nove umetne smole, lake in folije, s katerimi lahko •zavarujejo cele liste ali pa izrezke rt njih. Lak nanašajo c brizganjem na obe strani do- kumeirtov, V ZALOGI IMAMO NOV F. PRKGLEDNK ZKMIJE-VIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene (>o-leg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznani večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50s SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 WMt 18th Street tfew York