bwt, fcitvec k rtttsSi Ml M« tan«i wto»l likaj. iute areis NaraCalM-. H M to 1«» Dta m poi i«<* , u— as laeiMMtf* u «i« loto DU lasarali po lariis. • PU ms!a vprataajna im| HptMImalrouoi f*orOT. - NcfraktiaM ytnu MM «?r »}« Kmetsk tuUi altval »c udm min« dela Hi aartjhrastil Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Kaka*!*! u u rr»-taja. - Plat. ta teli M t LJ*bl|«nl. - Ur«t-atfltv« la ipnn |t » Ljnblj.nl f KoladvorsM ■liri M«*. 7. - T.lofva ftatar. H. SM. - Rataa pri foiL ItkMMa aa> «*da M. UJM. lOogodkUIBeogradu. Oster napad Stj. Radiča na Radikale. — Vladna kriza. — Pogrešna politika SLS in SDS. Znano je, da so obstojala med osamljeni. Zgodilo se je celo še to, srbskimi radikali in med radičevci da so ravno tisti ljudje in da so kljub »politiki soprazuma« vedno ;ravo tiste stranke, ki so se morale j najbolj boriti proti korupciji, radi-čevcem metale debela polena ped noge! čudna politika SLS in SDS. Med te stranke spadata v prvi vrsti obe slovenski »vodilni« stranki, namreč SLS in SDS. Niti ena stranka, ako izvzamemo radikale same, ni zlila toliko gnojnice na Radiča kakor imenovani silno ostra nasprotja, ker so radikali kljub politični zvezi z radičevci vedno hodili svoja pota, ne meneč se mnogo za svoje zaveznike v vladi. Jako verjetno je namreč, da so radikali takrat, ko so sklepali zvezo z Radičem, računali tako: »E, dajmo tem ljudem nekaj ministrskih stoličkov, pa bodo zadovoljni in bodo mirovali Mi bomo pa naprej delali po starem. Uganjali bomo korupcijo kot smo jo in pri volitvah bomo zmagovali s terorjem in z volilnimi sleparijami. Gospoda pa je delala račun brez krčmarjal Radičevci niso šli v vlado, da bi mirno gledali nepravilnosti radikalov v vladi, ampak zato, da tem nepravilnostim napravijo konec v vladi sami! Boj proti korupciji. Danes ne more nihče več tajiti, da je pričel boj proti Radetu Pašiču (oziroma proti njegovemu očetu) Stjepan Radič. Radičeva zasluga je, da se je sestal anketni odbor, ki je temeljito pral umazano perilo radikalskih prvakov in veljakov. Danes so korupcijonisti temeljito razgaljeni pred vsem svetom. Da še niso s površja zginili, se imajo zahvaliti edino le nasilju, zlasti nasilju pri volitvah. Proti volilnemu nasilju. Drugi krepki udarec, ki so ga zadali radičevci radikalom, je njihov energični nastop proti nasilju radikalov pri zadnjih volitvah. Tozadevna odkritja radičevcev so za ra-dikalske korupcioniste porazna. Zaradi teh odkritij so pa radikali sklenili zvezo z radičevci v vladi prekiniti in prišlo je do izbruha vladne krize. Verjetno je, da bodo radičevci vsled te krize iz vlade izločeni in da pojdejo v opozicijo. Gotova pa ta stvar danes, ko to pišemo, še ni. Toda naj se zgodi, kar se hoče, radičevci od svojega boja proti korupciji vseh vrst ne bodo odnehali, kajti dokler ta boj ne bo zmagovito dobojevan in dokler ne bo zavladalo poštenje v naši državni upravi in poštenje na volitvah, ni mogoče niti misliti na to, da bi se razmere poboljšale. Radičevci osamljeni! V tem boju pa so ostali radičevci žalibog osamljeni. A ne samo Zgodilo pa se je ravno narobe! In zakaj? Samo zato, ker se SLS in SDS bojita, da ne bi slovenski kmetje razumeli pravega pomena našega boja proti radikalski korupciji v Beogradu in da bi še dalje ostali na vrvici dr. Žerjava in dr. Korošca! Po mnenju SLS in SDS je boljše za Slovenijo, če podpirata SLS in SDS radikalsko korupcijo v Beogradu in s tem prizadevata celi Sloveniji neizmerno škodo, kakor pa da bi vsi Slovenci zlasti, pa še vsi slovenski kmetje, z združenimi močmi podprli boj proti korupciji! Neverjetna zaslepljenost je to, že več kot neverjetna! Kmetje — izpreglejte! Prišel pa bo čas, ko se bodo tudi slovenski kmetom odprle oči! Tudi slovenski stranki, čeprav mora biti j slovenski kmet bo spoznal, da je vsakomur jasno, da se razmere v I zanj samo ena rešitev in to je boj Sloveniji ne morejo zboljšati prej,'proti korupciji v Beogradu z zdru- dokler korupcija v Beogradu ne pade! V interesu cele Slovenije bi torej bilo, da Slovenci brez ozira na vero ali nevero Radičev boj proti korupciji podpro i vso svoj« močjo. ženimi močni vseh slovenskih, vseh hrvaških in vseh srbskih kmetov! Samo kmečka sila in moč lahko vrže ob tla združeno pokvarjeno in korupcijsko gospodo! volitve? Volitve v okrožne zbore so za naša s to stranko je pred durmi, nami in sedaj je treba, da pregle-. Naši nadaljnji prijatelji in zavez-damo to politično bojišče ter se pri niki, črnogorski federalisti, so se tem za bodočnost kaj pametnega naučimo. Predvsem: Kaj pravijo naši nasprotniki? Vsi so za sebe zadovoljni, a glede nas samih soglasno kri-če, da smo bili premagani in da smo nazadovali. Ali je temu res tako? Zopet maramo mi sami ugotoviti, da smo kot enoten gospodarski in socijalen pokret v celi državi napredovali in da so ravno te volitve istotako prav dobro držali. Mi postajamo velika stranka za vso državo z enimi in istimi cilji, ki pa bo na znotraj federativno urejena in katere socijalno jedro je politično zavedno — kmečko - delovno ljudstvo kot edini nosilec narodne in socijalne suverenosti. Volitve v okrožne zbore so nam in tistim, ki bomo najbrže že jutri ž njimi tudi formalno eno, prinesle nič manj kot 339 mandatov v okrožnih zbo- le: Hrvatska seljačka stranka Slovenska kmetska stranka Zemljoradniki..... Črnogorski federalisti . . 264 5 65 5 zgovorno pokazale, da naša končna • rih. Ti mandati so razdeljeni tako-zmaga v državi ni več daleč. Naš cilj je, polastiti se oblasti v državi in to postaviti na takšen temelj, ki bo odgovarjal koristim in potrebam našega kmetsko - delavskega ljudstva. Naše vrste na Hrvatskem in v Dalmaciji so se držale izvrstno. V Bosni in Hercegovini smo lepo napredovali, istotako tudi v Vojvodini. Prvič v tej državi so naši somišljeniki postavili volilne skrinjice celo v južni Srbiji — v bitolj-skem okrožju — kjer smo dobili štiri mandate. Pri prihodnjih volitvah, upajmo, bodo stale naše skrinjice že po vsej Srbiji. Sicer pa so naši pokretaški zavezniki, srbski zemljeradniki, že sedaj priborili nepričakovane uspehe. Združitev Skupaj torej . 339 Pa pišejo gosposki in meščanski časopisi, da smo bili — poraženi! Naj pišejo in čakajo! • V Sloveniji sami so se vršile te volitve v znamenju — abstinence. Tista slovenska inteligenca, ki se boji zamere na levo in desno, je propagirala abstinenco iz samega ljubega strahu za svojo »nevtralnost«. Ostali del inteligence, ki se med vojno in po vojni »j ničesar naučil, pa se gre kot nekdaj v »dobrih starih časih«, še vedno »liberalce« in »klerikalce«. Duševno živi ta inteligenca od našega lokalnega dnevnega časopisa, ki to zastarelo miselnost goji z veliko vnemo in z vsemi mogočimi žurnali-stičnimi sredstvi. Ljudstvo samo za te volitve ni kazalo prevelikega zanimanja. To je tudi umljivo. Ljudstvo namreč ni pozabilo, da so naši politični modrijani in »voditelji« šele pred nekaj leti vzpostavili posebne »likvidacijske komisije«, katerih edina naloga je bila, stare deželne avtonomije podreti do tal, kar so tudi z vzorno pridnostjo izvršile. Ljudstvo, ki danes silno trpi pod veliko gospodarsko krizo, prav dobro ve, da je podirati lahko, zidati pa zelo težko. Zato je nenavadno velik odstotek volilcev ostal enostavno doma. Volili so le tisti, ki jih je njihova stranka spravila na volišča s svojo agitacijo in s pomočjo časopisja. V tem pogledu smo bili mi najbolj šibki! Naša povsem nova stranka je še zelo mlada, politična organizacija pristašev komaj pričeta in zato pomanjkljiva, a za celo Slovenijo premoremo komaj mal tednik. Nasprotniki — klerikalci in demokrati — pa imajo stare organizacije, bogato plačano agitatorstvo in veliko dnevno ter tedensko časopisje. Poleg tega smo v volilni borbi nosili še breme, da smo »vladna stranka«, ker je naše ljudstvo napačno poučeno iz nasprotnega časopisja in od plačanih agitatorjev. Resnica je pa, da smo zadnje poldrugo leto le našo borbo proti obstoječim razmeram prenesli tudi v vlado samo in sicer kot njen šibkejši del (4 proti 14 ministrom). Glede na vse to, moramo reči, da smo se prav dobro držali in smo med Slovenci odnesli nad 20.000 glasov, a v obeh oblastih — ljubljanski in mariborski — smo dobili nad 31.000 glasov ter ostali v njih druga najjačja stranka! Lahko pa bi dosegli še mnogo več glasov, ako bi bila naša politična organizacija že boljše izgrajena, zlasti bolj sistematično, ter bi polagali večjo paž-njo tudi na Štajersko! Te notranje organizacijske napake se morajo popraviti in naše krajevne, okrajne in okrožne organizacije trdnejše izgraditi. Takoj moramo iti na to podrobno delo in potem bodo tudi naši uspehi večji! * Glavni gosposki stranki — demokrati in klerikalci — ste se tudi v tej volilni borbi posluževali svojih znanih sredstev. Demokrati so oprti na velekapital, ki pritiska na malega človeka, da se udaja. Temu pride kmalu konec, kajti mala Slovenija nima kitajskega zidu. Jakost našega pokreta v sosedni Hrvatski bo pri nas dosegla, da se bo naš kmečki in delavski človek tudi duhovno osvobodil. Druga gosposka stranka, klerikalci, se je znova izkazala kot izurjena eksploatarka verskega čuvstva in cerkvene administracije. Pogledati je treba le v zadnjega »Domoljuba«, ki kriči v kakšni nevarnosti da je danes vera in cerkev, in pa predvolilnega »Bogoljuba«. — Ta zadnji list je strogo verski časnik in se razpošilja v kakih 40.000 izvodih. Je torej največji slovenski časnik v obče. V zadnji predvolilni številki tega časnika se je pojavil nov njegov sotrudnik kar z uvodnim člankom: G. Korošec! Pod naslovom: Molimo za naš narod — pripoveduje, v kakšni strašni nevarnosti da se nahaja naš mali narod, vsled česar da je treba zanj moliti. Edini, ki zanj misli, dela in moli pa je SLS! Ta časnik pa je najbolj razširjen med našim podeželskim ženstvom. — Navajam edino ta primer, izmed sto, političnega izkoriščevanja verstva in cerkvenega aparata! Ali je čudno, da se ta stranka kljub svoji politični in socijalni zastarelosti še vedno ni podrla? Meni se je zgodilo, da mi je rekel pristaš SLS med volilno dobo, da med nami ni skoraj nobene razlike. To je velika zmota. Pri SLS je lahko pristaš vsak človek, ki o sebi trdi, da redno opravlja svoje verske dolžnosti, tako zadnji delavček kot največji kapitalist. Tega mi o sebi ne moremo trditi. V naši stranki morejo in smejo biti le kmetje, obrtniki, delavci, izobraženci in sploh vsi, ki delajo in od tega svojega dela živč. Kapitalisti v naši stranki nimajo prostora in mesta. To naše socijalno-gospodarsko stališče nas je privedlo tudi v zvezo in skupnost s hrvaškim kmečko-delavskim ljudstvom in nam bo prineslo novih zaveznikov med srbskimi kmeti. Zato vidimo, da v politiki nasprotno stremi SLS za zavezništvom s srbsko gospodo, kar je našlo praktičnega izraza tudi v Slo-niji v dejstvu, da so pristaši SLS izvolili na Štajerskem kar dva radikala, ki jih vseh skupaj ni niti za en sam mandatek. Demokrati zopet kriče, da so oni napredovali. Če pa pogledamo na številke, vidimo, da so res nekoliko napredovali v industrijskih krajih. Po vaseh pa so povsod nazadovali! To pove vse! da so napredovali v industrijskih krajih, dokazuje le, da je naše delavstvo še zaostalo in se je v njegove vrste zanesla politična demoralizacija. Do- kaz: Kočevje, Zagorje, Trbovlje, Rajhenburg. Zato je slavospev liberalnega časopisja na uspehe so-cijalistov pri teh volitvah zelo krvava ironija. Najprej otrovati in razbiti delavstvo, potem ga pa pohvaliti! Demokrati začenjajo sedaj na vso moč dopovedovati, kako potrebna nam je v Sloveniji »napredna fronta«. Kakšna pa je ta pošast? Kateri so tisti pozitivni vzroki, ki naj ustvarijo takozvano »napredno fronto«? Ali so mar ti, da bo smel ta ali oni naš vaški človek v političnem prijateljstvu sedeti zvečer za čviokarsko mizo z gospodom davkarjem, sodnikom, učiteljem in financarjem? Kogar srce vleče v takšno »napredno fronto«, naj se ji kar pridruži, boljše danes ko jutri! Nasprotje do političnega klerika-lizma je samo negativni vzrok... Negacija sam po sebi pa nikoli in nikdar ne more tvoriti skupne organizacije, kakšne gosposke »napredne fronte«. Danes, deset let po ruski oktobrski revoluciji, pa menda vemo že vsi, da more vsaka politična skupnost biti samo posledica določne socijalno gospodarske skupnosti interesov, bodisi stanov ali slojev. Mi smo kot pokret čisto določna socijalna, gospodarska in kulturna družabna skupina, ki jo sestavljajo kmetje, obrtniki in delavci. Ti se ne morejo zapisati n. pr. v društvo bankirjev in veleka-pitalistov! Ti ne poznajo nobene druge »politike« kot le socijalno; — socijalno v smislu spoštovanja in prave ocene ljudskega dela, socijalno v interesu kmečko-delav-skega ljudstva, ki je v ogromni večini v tej državi! Mi se že nahajamo v »napredni fronti!«, kakor sem pokazal uvodoma: s kmečko-delav-skim narodom na Hrvatskem, v Dalmaciji, v Herceg-Bosni, v Vojvodini, v Črnigori in celo že v Srbiji! To je tista resnična in prava napredna in socijalna fronta, ki bo brez »klerikalcev« in »liberalcev« v Sloveniji nam priborila našee človeške pravice v tej državi in končno s pomočjo kmetsko-delav-skega pokreta v Bolgariji tudi celemu Balkanu. Ne kloniti glav, ne izgubljati poguma, ampak z vso dušo in s podvojeno hrabrostjo pojdimo na podrobno organizacijsko delo po naših lepih in snažnih vaseh, pobijajoč zlobo in laž gosposkega časopisja in plačanih političnih agitatorjev vere in cerkvenega aparata, — da ne bomo zadnji, ko pride dan naše popolne končne zmage! Sedaj je čas, ko je treba biti pogumen kot vojak, a pri organizaciji priden kot mravlja! Alb. Prepeluh. Nal delo I (Dopis.) stvar, oznanja poleg božje besede z oltarja, s prižnice, v spovednici, Relativno smo lahko zadovoljni' pri »izpraševanju«, politiko in agi- Volitve v oblastno zbornico so končane. tira, vsled te£a je bilo zelo težko izviti kak glas iz njihovih političnih krempljev, no, pa smo jih vendar veliko. Če bi bila naša agita-ni naše države, kjer ni klerikaliz-' cija še močnejša in vršena z večjo ma. Klerikalizem, to je že stara i zavednostjo, bilo bi jih še vec; če bi s številom glasov, ki smo jih dobili, ker je kurz politike in način politiziranja v Sloveniji čisto drugačen kakor pa v kaki drugi pokraji- pa bila pol tako močna kakor klerikalna, z uspehom bi bili prav zadovoljni; da bi pa bila tako močna kakor klerikalna, o tem pa sploh ni treba misliti, ker nimamo na Tazpolago političnih sredstev — cerkva, a ako bi jih imeli, bilo bi najlepše in najpoštenejše, da jih v take svrhe ne vpotrebljavamo, ker ako bi jih, potem bi pa nad nami vpili, da smo klerikalci. Naš politični program je tak, kdor ga pozna, kdor ni politični suženj duhovnika, kdor ni koristolovec, ki si išče svojih ličnih koristi v strankah, ki so močne, brez ozira ali so dobre ali slabe, kdor ni omahlji-vec, slabič, nesamostojen, on je za njega in za naša stremljenja. Naša država je kmečka in kmečke stranke morajo zmagati. Organizirajo se stanovi, ki so v duši proti »neumnemu« kmetu, vsaj oni ga smatrajo za neumnega. Ali naš kmet ni neumen, a nesamostojen pa je in ravno ta nesamostojnost je zlo. Organizirajmo se, delajmo, borimo se, ker brez borbe ni zmage; vsaka borba ima uspeh, a borba za pravico — to je sveta borba in taka borba mora iti do kraja, do popolne zmage. Krnet in delavec sta sta- se ne mešamo kritično v krščanska načela, ker v njih verujemo, a mešamo se kritično v dela, ki jih uganjajo duhovniki, posebno ko mešajo posvetnost v duhovnost. Tu se mora povdariti, da vsi duhovniki niso taki, mnogo jih je, ki se zavedajo svojega visokega poklica in ti so spoštovani od vseh nas brez razlike strank, če jih pa ateisti ne spoštujejo, to je pa naravna posledica, a če pa imajo ti ateisti dobre duše, spoštovani so tudi od njih, ker je že tako na svetu, da ni vsakemu dano verovati, dobro pa je, da imajo večkrat tudi ateisti dobre duše, a duša je dobra tista, ki ljubi . Naša borba, kakor rečeno, je borba za pravico, ker ima cilj, da vrne kmečkemu in delavskemu stanu ono, kar mu je vzeto; ona hoče pobiti mišljenje mnogih, da je kmet - delavec nesposoben za samostojno politično in socijalno razmišljanje, s tem hoče naša borba dvigniti ceno njegovega dostojanstva; dalje hoče, da ga materi-jalno povzdigne toliko, da bo živel življenje dostojnega človeka, več mu ne želi izbojevati, ker ako bi dobil več, dobil bi nekaj, kar nova, ki sta danes najbolj zapo- presega njegove potrebe, ker mu stavljena in izkoriščana na vsakem to po prirodnih in božjih zakonih koraku, a po pravici bi morala ne pripada, to pripada že druge-biti najbolj cenjena. — Premis- jmu- Ako bi dobil več, dobil bi limo, ali bi se moglo živeti brez >luksuz«, a »luksuz« iz clna duše kmeta, ki skrbi za naš vsakdanji kruh? Ne, brez hrane se ne obsojamo. Naš mladi pokret hoče prepričati more živeti. Strogo vzemši, brez in okuražiti kmeta in delavca, da vsakega drugega stanu bi se dato !se mu m treba nikogar bati, ko se živeti, drugi stanovi so nam samo potrebni; kmečki stan nam je neobhodno potreben. S tem pa ni rečeno, da naj drugi stanovi kar zginejo, ne, nego pravo stremljenje je, da vsi živimo dostojno, samo da se kmetu da v družbi položaj, ki mu po važni nalogi, ki jo vrši za človeštvo, pripada, ravno tako delavcu, ki je kmečkemu stanu najbližji. Ko gremo v borbo za kmečki pokret, moramo skrbeti, da isti ostane pristno kmečki. Napihnežev, ki se vrivajo v našo stranko, pa ma-kar to bil kmet, delavec, nočemo, odbijajmo jih. Vabimo v naš pokret ljudi, posebno tiste, ki so dobri po duši, a po duši so dobri tisti, ki imajo sočutje do svojega bližnjega, do svojega naroda, do človeštva. Predvsem delati moramo, da zrušimo klerikalizem, ker ko zrušimo klerikalizem, očistili bomo vero v krščanska načela. Danes je naša krščanska vera nečista, one-čistili so jo, ki se ne zavedajo svojega visokega poklica, poklica, ki ima nalogo ljudi učiti o važnosti dobrih del, ker so dobra dela vzroki posledic — duševne hrane, sreče. Vsi duhovniki se tega ne zavedajo, ako bi se, oni ne bi politiko, ki je posvetna stvar, mešali v vero, ki je duhovna zadeva. Duhovniki so naša duhovska gosposka, a ne posvetna. Kot duhovsko gosposko mi smo pripravljeni, da jih poslušamo, a ko nam oznanjajo politiko pred oltarjem, ni naša dolžnost, da jih poslušamo, takrat jih moramo kot zavedni poborniki krščanstva le obsojati, ker oni s tem kakor rečeno, onečastijo največje svetinje religije. Za tako početje oni so odgovorni pred Bogom in ljudmi. Mi bori za svoje pravice; naš mladi pokret priporoča kmetu in delavcu, da pri političnem in socijalnem razmišljanju rabi svojo pamet in svoje srce, a ne tujo strast — fana-tičnost. Ena vrsta današnje tako imenovane »inteligence« obrača hrbet kmetu, delavcu; ta »inteligenca« se ne zaveda, da je tudi ona izšla iz kmeta - delavca in se vsled tega ne zaveda, da ga je potrebno z višjih socijalnih vidikov spoštovati in pomagati mu, ker, ko mu pomagamo, posredno skrbimo za naš vsakdanji kruh, za kruh naših otrok, ker brez kruha se ne da živeti. Dalje se moramo zavedati, da so kmečko-delavski pokreti, ki se pojavljajo v slovanskih državah, karakteristika (obeležje) naše nove kulture — pristne slovanske kulture. Današnja evropska kultura je materialistična — utilitaristična (trgovska), a nova naša, ki prihaja od tam, kjer solnce vzhaja, bo pa kultura srca, ki ji bo, kakor se že danes vidi, glavna osnovnica agrarizem (kmetijstvo), to bo omika iz »luči vzhoda«, ona nas bo podmladila z ljubeznijo in ta ljubezen bo povod naše nove sloge, naše nove moči, naše nove zmage. Ta nova omika bo postavila duh nad materijo, pravico nad silo. Stremimo od srca, da se zbližamo z »matjuško« Rusijo, v kateri živi dober narod, za kar so nam priče naši fantje in možje, ki so bili tam ujetniki, bili so ujetniki samo po besedi, bili so gosti Rusov. Pišimo v tem pravcu, da s tem damo inicijativo (vzpodbudo) našim diplomatom, ker je v njihovih močeh, da se dolgi odnos med našo državo in Rusijo skrajša, kar nam je posebno danes potrebno, ko vidimo, da naši zavezniki niso naši zavezniki — ampak zavezniki z željo, da nas zarobijo in napravijo za svoje molzne krave. Na Hrvaškem so kmetje složni, pri volitvah v oblastne zbornice so zmagali z ogromno večino; tam klerikalizma ni več, njegove poslance lahko sešteješ na prste ene roke; tudi gosposke stranke so imele slabo žetev. Hrvaški kmečki 'pokret naj nam bo vzor za bodočnost. Spoštujmo veliko žrtev za kmečki pokret — Stambolijskega, v veri, da bo njegova žrtev rodila nove sadove. Na delo za velike ideale! Na delo za boljšo bodočnost! V borbi ne od nehajmo, v njej rabimo samo resnico in pravico, a ne laž in po tej poti naprej — do končne zmage. 26. januarja 1927. Napredna 'fronta. Samostojni demokrati zopet vabijo v »napredno fronto« in koncu vabila pravijo: »Ako gospod Pucelj noče v skupno napredno fronto, pa naj ostane sam.«, K temu vabilu moramo pripomniti tole: Vsaka politična stranka ima svoj program in svoie cilje. Nekaj točk iz programa SKS in njenih ciljev je močno poudarjenih v članku »Na delo« v današnjem listu. Od tega programa ne bo načelstvo stranke in njeni člani nikdar odstopilo. Sedaj pa poglejmo, kdo naj tvori to napredno fronto. Ali samo-stoina demokratska stranka in SKS, ki naj bi tvorila po neštetokrat izrečeni želji le levo krilo SDS? Kaj nas uči delovanje SDS? Izrazito korupcijsko kapitalistično delovanie te stranke ie v vsem njenem delu najbolj poudarjeno! Pokličite si v SDomin »Jutrove« očitke, kai je SKS storila, ima li kake organizacije? Pa po-gleite na SDS: vse d^narstvo je v j naših rokah! Res. SDS je bila go-snodar skoro celokupnega slovenskega narodnega gospodarstva. NoHena nacijonalizaciia industrijskih podjetij v Sloveniji se ni izvršila proti njeni volii. Vsa industrija v Sloveniji je bila pod vplivom in vodstvom SDS. In danes? Vse je zopet v rokah inozemcev in to edino po zaslim v/ornih gospodarjev iz vrst SDS. Radi tega se menda tudi izdaiajo za nacionaliste. Svoi gospodarski prosrram iz-vaiaio i»od sreslom, narodno delo naj služi obogaten ju par izvoljen cev. nodeželip delaj za mesta. V Ljubljani luksurjozno tlakovane ceste in ulice; oo deželi ceste iz-premenipTie v blatne jarke, kinet-pln pridelki hrez cene, kar kuouje kmetsko ljudstvo vedno dražje, kmet živi v največji bedi, v mestih luksuzni plesi, zapravljanje itd. Ali se more kmetska stranka vezati in udinjati taki stranki? Kako pa izgleda ta napredna fronta s političnega vidika? Stranko SDS predstavlja gospod Pribičevič — pa konec! Najbolj osovražen politik v vsej državi in pri vseh strankah je ta gospod. Vezati se v Sloveniji z SDS se pravi vezati se z gospodom Pribičevičem in z njegovimi teroristično političnimi metodami ter postati največji sovražnik hrvaške in srbske kmetske stranke. Reklo bi se to, nastaviti nož na prsa našim tovarišem v Hrvaški, Dalmaciji, Bosni, Črni gori, Vojvodini in Srbiji, postali bi izdajalci svojih lastnih bratov in tovarišev. Vsak poštenjak bi pljunil na nas! Tako izgleda »napredna fronta«, kakoršno zahteva SDS. Ali se bo našel kak član SKS, ki bi tako napredno fronto zagovarjal? Z mirno vestjo lahko trdimo, da med nami ne bo izdajalcev. Toliko o načelu, kar se tiče napredne fronte. Volitve v narodno skupščino in tudi v oblastne skupščine so manifestacija idejnih načel. Čisto nekaj druzega pa so volitve v okraje in občine. Zato tudi naš organizacijski red_ prepušča odločitev v vseh lokalnih zadevah okrajnim in krajevnim organizaci-iam, da one same sklepajo kako bodo postopale pri volitvah. Priporoča pa se vsem, da po možnosti povsod samostojno nastopalo. S tem mislimo, da smo debato o napredni fronti končali za naše kmetske in človečanske pravice. Živela kmetska sloga! Gospod Pucelj ne bo ostal sam, ampak v zvezi s hrvaškimi in srbskimi tovariši se bo boril naprej. Zakaf so bile razpi- Moško držanle hrvaških kmetov. — Nevarne posledice politične malomarnosti v Sloveniji. Stiepan Radič pripoveduje v najnovejši številki svoi epa »Doma«, da so zadnie volitve vsilili ministrskemu predsedniku Uzunoviču na-šičevci (t. j. tisti znani gospodje, ki se boie, da se ne bi v znanem anketnem odboru razgaljeno umazano perilo pralo še na-Oalje). S temi volitvami, ki naj bi se bile vršile z nasiljem, so hoteli doseči, da bi se pašičevci zopet vrnili v vlado (t. j. s tem bi bilo uma- zano perilo zopet »pospravljeno« z dnevnega reda). S tem načrtom se je strinjal tudi minister za notranje zadeve MaVsimovic. Radičevci hi na bili pritisnjeni ob zid in vrženi iz vlade (t. j., ker ie baš Radičeva zasluga, da je spravil afere Radeta Pašica in njegovih tovarišev pred parlament). Niti naimanjšega dvoma ni, da ie do zadnje črke vse resnično, kar je povedal Radie. Vsi časopisi so že cele mesece pisali, »da za Radiča na Hrvaškem nihče več ne mara«, »da bo vse izgubil« itd. V tem oziru so se zlasti odlikovali slovenski klerikalni in demokratski listi, ki so na ta način zavedno podpirali najhujše korupeijoniste v Beogradu! Cela kopa srbskih, hrvaških in slovenskih listov je sejala med kmete malodušnost, v pričakovanju, da bo »ta prekleti Radie« vendar enkrat padel, na kar se bodo oni vsedli na njegovo mesto. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kar je gospoda pričakovala. Radie stoji danes ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v Bosni, v Dalmaciji itd. tako trdno kakor še nikoli poprej. To je zasluga politične zavednosti hrvaških, pa tudi srbskih kmetov. Sedaj pa poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi bili hrvaški kmetje svojo dolžnost zanemarili. Ali ne bi bil danes že Radič zopet pod ob-znano? Na krmilu pa bi danes sedeli zopet največji korupcijonisti in nasilneži in v Slovenijo bi se bili zopet vrnili stari časi nesreče PP-vlade! V Sloveniji je ostalo na volilno nedeljo na tisoče volilcev doma. Samo v krškem okraju jih je ostalo doma okoli 4000! Med tistimi, ki so ostali doma, je gotovo na stotine naših pristašev. Ali bodo ti ma-lomarneži danes razumfeli, kakšno nevarne in strahovite posledice ima politična malomarnost ali pa kakšni majčkeni krajevni pre-pirčki, o katerih ni vredno, da bi kavka zazijala? Ali razumejo to sedaj?! Trdno upamo in pričakujemo, da bodo tudi največji zakrknjenci izprevideli danes svojo napako in da bodo prihodnjič — možje! Zmagali smol Pod tem naslovom priobčuje srbski zemljoradniški »Selo« sledeči članek: 23. januar 1927. leta, dan prvih oblastnih volitev, bo ostal v zgodovini kmetskega pokreta eden najvažnejših dogodkov. S tem dnem je postal Savez zem-ljordanikov pokret narodnih množic. One iste množice, katere so pri prošlih državnozborskih volitvah, radikali pod pretvezo, da je država v nevarnosti, zapeljali, te iste množice so veličastno izglasovale zaupnico Savezu zemljoradnikov, njegovemu programu in njegovim idealom. V parlament smo prišli s 4. poslanci, ki so bili izvoljeni od 125 tisoč volilcev. V oblastno skupščino se voli štirikrat več poslancev, pa bi potemtakem morali dobiti 16 oblastnih poslancev. Mesto 16 smo pa v resnici dobili 65 poslancev, ki so bili izvoljeni s preko 180.000 glasovi. Niti ena druga stranka ni pokazala takih uspehov. Ako bi to bile državuozhorske volitve bi dobili 20 narodnih poslancev. In ako bi bile volitve resnično svobodne bi dobili najmanj 35 poslancev v državni zbor. To je po glasovih katere smo dobili pri oblastnih volitvah. Toda to je komai mali del one divne sile, katera leži še vspavana v kmetskih vrstah, in katera se bo pokazala pri prvih bodočih volitvah. Do najgrših meja slaba državna uprava, najnemilosrčno kapitalistično ropanje, gaženje vseh božjih in človeških zakonov, privedli so gospodarstvo našega naroda v obupno stanje. Najhujše od vseh pokrajin udarjena je Bosna, poleg nje pa koraka Črna gora in Dalmacija. Malo bolje je v Sremu, Srbiji in Vojvodini, toda ni daleč, ko bodo tudi te pokrajine delile usoeto prvih. Prvi znaki nezadovoljstva so prišli iz Bosne in mi smo jih pričakovali. Celi polki divizije in armade lačnih kmetov so prišli, da napolnijo kmetske skrinjice. Prišlo jih je v bihaški oblasti 12.000, v banjaluški 23.000, v tuz-lanski 16.000 itd., tako da jih je bilo samo v Bosni in Hercegovini preko 63.000. Te kmetske divizije so jasno povedale kaj hočejo, povedale so, da kmet ne bo več suženj. Ta mogočni kmetski val se širi iz Bosne v Črno goro, Vojvodino in Srbijo. Mi vemo, da naši meščanski kapitalisti ne bodo prišli k pameti in da ne bodo prenehali krasti naročeno imovino, da ne bodo prenehali gaziti zakone, ali mi tudi vemo, da kmet ne more in neče več tega trpeti. Zato kličemo, kdor neče poginiti, naj zbeži danes. Jutri bo že prepozno. Kajti, kogar narod obsodi, tega tudi Bog ubije. litrinlct %w* ^aclnjili volitev.3 Ob« močni stranki v Sloveniji, SLS in SDS, se hvalita, da sta pri zadnjih volitvah dobro opravili. Naša kmetska stranka pa priznava, da te volitve niso bile pravi izraz ljudske vol je, zlasti ne kmetske vo-jlje, in da sta nasprotni stranki dosegli uspeh le z veliko silo, z uporabljanjem nemoralnih pomockov i in demagogijo. Sicer imamo Slovenci, posebno kmetje, še nekaj drugih potreb. Ali mogočni topovi nasprotnih strank — tu »Slovenec« in »Domoljub«, tam »Jutro« in »Domovina« — so tako bučali, da je večina ljudstva dobila vtis: zdaj se bije odločilna bitka med vero in nevero kakor za časa krsta pri Savici. Revež je bil, kdor je prišel metf oba ognja. To so bili pristaši kmetske stranke, ki so sicer nastopili s krščanskim programom, vendar pa s trditviio, da se pri teh volitvah gre pred vsem za ureditev deželnega gospodarstva in za zaščito silno ogroženih kmetskih interesov. Od ene strani so bili ti možje zmerjani, da so liberalci, kakor je očital kandidat SLS eelo dekanu na shodu v Naklem, od druge strani pa, da so klerikalci in nazadnjaki. Ti tVe trobenti sta se razlegali po obojnih časopisih, še bolj pa na shodih. SLS je skrbno prikrivala ljudstvu, da je ona mnogo zakrivila sedanji naš nesrečni položaj, ko je I. 1918 Slovence udinjala za hlapce, in je junaško s plaščem vere pokrivala vse svoje napake v politiki. SDS je pa zašla tako daleč, da je ta, nekdaj eminentna narodna stranka, postala v prvi vrsti napredna in potem še-le narodna. Da se pod naprednostjo razume stremljenje, priti najprej od vere proč, to vedo že otroci. Kmet pa nima od nje ničesar. Drugi moment, ki je Kmetski stranki delal težave, je pa ta naš nesrečni položaj pri vlafti, ki se res mora zboljšati in se zadnje dni zboljšuje. Slovenci smo mal drobec, komaj 12. del vsega ljudstva v naši državi. Le s spretno in modro politiko se da doseči vsaj nekaj, dokler ne pride Balkan v Evropo. Ker se pa zadnje kljub Radičevim naporom ne more zgoditi tako naglo, je rekel pred volitvami minister Pucelj dr. Korošcu: »Dobro, poizkusite Vi, bom pa jaz odstopil.« V tem oziru je bila velikodušnost Pucljeva res malo prevelika, ker je Koroščevi in Žerjavovi stranki le preveč ustregel. Neposredno pred volitvami postati »odvržen« minister in nasprotnikom dajati priliko, da tam tiščijo noter, koder je Pucelj prišel ven, to niso šale. Le preveč &e je izrabljal vtis na volilce, da je Pucelj brez moči in da nikomur več pomagati ne bo mogel. Najhujše je bilo, ko so se kakor lačni psi vrgli nasprotniki na poročilo o proračunu kmetijskega ministrstva v finančnem odboru, ko bivši minister Pucelj ni bil več navzoč in se ni mogel zagovarjati. To je bila prav pred volitvami glavna bomba, katero sta s skupnimi močmi vrgli obe stranki na SKS, ena, da bi prikrila strašen polom Slavenske banke, druga pa polom nesrečne politike na zadnji sveti večer. Vendar je pa Slovenski ljudski stranki nesreča, ki jo je zadela na sveti večer, ko ni sedla na zaželje-ne ministrske stolčke, za volitve kaj prav prišla. Nehalo je namiži-kanje z Radičevci, ki je malo poprej trajalo po več ur. Veter se je zasukal. Naskoki na Ratličevce, ki so v vladi, so bili velikanski. V tem ognju so celo duhovni popolnoma pozabili na Davidovičeve framaso-ne, s katerimi je Jugoslovanski klub še vedno bil v zvezi. Ves srd se je izlival na Radiča. Zabavljanje na vlado je bilo po časopisih in na shodih tako silovito, kakor bi se bližala revolucija. Je že tako, da človek, ki je stiskan, zabavljanje na vlado posluša z odprtimi usti in rad verjame vsakemu, ki obeta, da bo vrgel vlado, če mu tudi to mo- goče ni Zato je žel na shodih večje | Slovenska kmetska stranka osta-aplavze ta, kdor je hujše zabavljal, ne enotna in bo podvojila skrb in Vrh tega še tisto dvoživkanje v na- delo za zboljšanje kmetskega stanu, stopih SLS. V Beogradu popolno- Kmet ne sme več propa 'lati Nj«go-ma za ustavo, v Ljubljani na vso vo delo mora biti plačano kakor moč proti ustavi. V Beogradu, kjer = delo drugih ljudi. Ko bo kmet lažje so pred 8. leti uvedli centralizem,1 izhajal in ne bo več lezel v dolgo-so skrili avtonomijo v žep, v Slove- ve, bodo lažje izhajali tudi drugi niji so pa celo zakonodajne avto- stanovi. Krščanska pravičnost za- nomijo nataknili na kol, jo nosili hteva, da se najprej pomaga tiste- - - r. _____ okoli ter kričali: »Glejte, samo mi mu, ki je najbolj v stiski kmetu okr°g volilcev z obljubami, lažmi smo za avtonomijo, ki je rešitev in potem bo kmet lahko 'pomagal m farbanjem ljudi. Največ je izdal drugim. Upajmo, da si bodo v naši flo»ar: >kako bi mogli iti s stran-agrarni državi kmetje sigurno opo- ,°> ki je zvezana z Radičem? Ta mogli, to je utemeljeno v tem, da —----' ---- ogromno večino prebivalstva redi Bopi§i. Z dežele. SLSarjem se mora priznati, da so si pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine pridobili rekord v agitaciji. Kdor nima nojevega želodca, temu se mora želodec obrniti, če pomisli, kako so dirjali po dnevu in po noči Slovenije, mi, edino poštena stranka!« Dovolj o tem! Pri prihodnjih volitvah bo drugače. Videlo se bo, u _______ _______ ^ kaj So naredila v deželnem zboru mati zemlja. Treba le oiajšatfkme-za kmeta ta večina, ki bo prevzela vso odgovornost. Ce bo SLS še naprej zabavljala na vlado, bo v zbornici tenko piskala, kmet bo pa Hel. Ce pa pride v vlado nenaravno združenje strank, ki se obeta, ne bo nič boljše. tom bremena in vcepiti stanovsko zavest, k delu vspodbujajočo in — šlo boce. »Le vkup, le vkup, uboga gmajna! od Triglava do Balkana. — Zmaga bo tvoja!« Našim volilcem ske ceste, izgnati cirilico iz šole itd. To so Vam obljubili drugi! Jaz Vam nisem obljubil ničesar! Vi vsi pa veste, da sem in bom vsa-kamu mojih volilcev dan in noč na uslugo in bom v korist vsakega in vseh storil, kar je človeku storiti mogoče. Pozdravljeni, moji prijatelji! Globoko, dne 25. januarja 1927. Ivan Urek. V zibelki našega stanovskega pokreta, v brežiškem Posavju, ste pokazali, tovariši volilci, neustrašeno železno voljo, zavrgli laž in gnusno licemerstvo nasprotnikov, s katero so Vas hoteli i duševno zasužnjiti! Nad četrtina volilcev brežiškega okraja je kljub nezaslišani podlosti in divjaštvu nasprotnikov ostala zvesta samemu sebi in najsvetlejšemu idealu zrelega človeka, spoštovanju samega sebe, svojega porekla in stanu! Hvala vam iskrena, tovariši! Posebna zahvala pa Vam, prijatelji moji soobčani, volilci občine Globoko! Brezprimerno je bilo na-silstvo, ki so ga izvajali nasprotniki nad Vami, da Vam ukradejo dušo, srce, prepričanje in vest! Kanoni največjih kalibrov, prosluli kričači-klevetniki vseh krojev, laži, natolcevanje vseh vrst, vse je bilo mobilizirano špecijelno v tej moji do-movni občini in okolici, da Vas ustrahuje, premami, ogoliufa! Kot žoharji, so oblazili neštetokrat hišo do hiše, osebo do osebe, na vsakem križpotju prirejali sestanke. Daleč okrog njih se je širil vzduh laži in nesramnosti. V funkciji so morali biti »fureži«, »furnge«, teklo je vino, plesalo se in rajalo, gin jeni agitatorji so delili bratske poljube, pele so batine! Vse zaman! Vi jekleni možje in fantje ste šli preko vsega tega, skozi ves ta ogenj z granitno samoza- . . vestjo kot junaki junakov z nasmeš- „ Vse,m pristašem kozjanskega, kom na ustnih do tretje Skrinjice! smarskega in rogaškega okraja se 80% globoških volilcev je ta dan tem Potom zahvaljujem za izkazano odklonilo vsako duševno jerobstvo zauPanie Pri volitvah v oblastno in izreklo zaupanje po svoji lastni skupščino. Pokazali ste, da ste moz- Povodom našega in častnega volilnega boja in kljub vsem neopravičenim oholim napadom naših nasprotnikov na našo Slov. kmetsko stranko smo pokazali, da ne podležemo, ako nas je volja braniti pravice našega kmetskega pokreta. Pristaši! Ako je tokrat še nasedlo mnogo kmetskih ljudi brezvest ni, žurnalistično-bombastični pro-tiagitaciji, nas zamore to le vzpodbujati in okrepiti k novemu neustrašenemu delu. Vam pa, volilci, ki ste storili svojo dolžnost napram stranki SKS, meni pa izkazali zaupanje, izrekam najsrčnejšo zahvalo z zavestjo in trdnim sklepom storiti za Vas, kar je v moji moči. S tov. pozdravi! — Rudolf Lor-ber, član oblastne skupščine. volji in vesti! Tovariši iz celega okraia! Z izvolitvijo mi niste storili dobrote ali koristi! Nasprotno! 2e z javnim delom preobremenjenemu ste mi naložili novo težo breme na rame! Nisem Vam obljubil, da zreguli-ram Sotlo, Savo, Gabernico in vse potoke, ki so in ki jih ni v okraju. Nisem Vam obljubil odbirati teličkov za pleme, zasajati vinogradov in sadonosnfkov, popravljati občin- je na mestu, da se niste dali premotiti od gosposkih strank, katere so z vsemi sredstvi delovale na to, da se izneverite kmetski misli. Naj vas ne moti trenutni neuspeh, kajti vsaka pravična stvar je še do danes zmagala, tako bo tudi naša kmetska zastava zavihrala do končne zmage. Vedite pa, tovariši, t a ni več daleč do tega časa. Vas vse pozdravlja dr, Anton Novačan, framason, nasprotnik cerkvi in veri!« Niso pa'povedali, da je Radič cerkvi tudi že kaj dobrega storil. Res pa je le, da je ravno on zopet upostavil samostanske šole v Sloveniji, ki so bile že obsojene na smrt. Tudi niso nič povedali, da 20 poslancev njihove stranke nima nič pokazati. Ti ljudje po shodih hodijo, jami%jo in zabavljajo, in kadar jim kaj izpodleti, zvra-čajo vse na druge, v Beogradu pa državni proračun povišujejo z vedno novimi zahtevami. To je kaj lahko in ne stane nič. Poslanci so pa dobro plačani tudi takrat, kadar zadržujejo delo v zbornici. Ko je pred štirimi leti ranjki dr. Šu-šteršič izrekel misel: »Nikar z durmi v hišo, delajmo previdno, izvršimo najprej obiastne volitve, potem se bo videlo, kaj bo treba popraviti,« ga je SLS- obkladala z nečednimi priimki: izdajalec, Pa-šičev podrepnik, plačana duša itd. Vpili so: Vse, ali pa nič! To brez-miselno vpitje je bilo tudi vzrok, da se oblastne volitve tako dolgo niso razpisale. No, sedaj, 'ko so radičevci" izbezali volitve v oblastne skupščine, se bo videlo, kdo je bi\ podrepnik in čigav podrepnik je bil. Vse baharije in farbarije SLS bo konec, ko bo kričačem treba, da bodo pokazali uspehe. Ljudstvo pojde na stražo! Dobrepolje. Volitve v oblastno skupščino so za nami. Naša stanovska stranka je izšla iz tega volilnega boja po številkah malo manjša od zadnjih volitev, ampak resnici na ljubo bodi povedano, da je proti terorju, kakoršen je v Do-brepoljah bil, izšla kot zmagovalka, kajti 72 glasov, to je številka neprisiljenih, zavednih volilcev, ki kristalno čisto ljubijo svoj kmetski rod. Poljanska dolina ob Kolpi. Tu so se vršile volitve za oblastne skupščine in na vse obtekanje in agitacije naših kmečkih nasprotnikov, gosp. kaplana in drugih, ki so agitirali od hiše do hiše, kakor besni. Od strani SLS se je dajalo otrokom denar, pa tudi cigare in cigarete volilcem na dan volitev. Povračalo se je fantom denar, ki so bili kaznovani še leta 1925, a vse ni pomagalo, ker zavedni kmetje vemo, da so njihove obljube prazne. Občina Dol je bila cela eselesarska. Prebivalstvo živi v zapuščenih krajih ob Kolpi, kakor ameriški Indijanci. Ne vidijo tujih ljudi; le kak zagrizen eselesar pride med nje in kar jim ta trobi, to vedo. Zato je naša dolžnost, da bi se potrudili in šli tem ljudem na pomoč in jih rešili iz eselesarske teme in zablode. Drugačne so pa občine Stari trg, Radence, Podgora in Ceple. Tu se dobijo možje starih vekov in teh je malo, ki so se dali dopust. Spričo teh dejstev sociali- zapeljati. Če bi mi zavedni kmetje agitirali kakor naši nasprotniki, bi pobrali vse glasove. Kmetje, bodite previdni, ne dajte se vleči, tistim, ki živijo od vaših žuljev. Zato kličem: Živela kmečka sioga in kmečki sotrudniki! Na novo delo do končne kmečke zmage. Kozje. Volilni boj je za nami. Tako hudega še ni bilo. Toliko zvijač in intrig še nismo doživeli, pa vseeno smo dobili 58 glasov. CM graščaka Kobija pa do zadnjega klerikalca so vse sile napeli, vsako hišo so odprli, cel teden so ljudi obdelavali in jih nagovarjali, pa niso imeli prevelikega uspeha. Vsi oni pa, kateri se niso udeležili volitev, naj si vzamejo za vzgled g. dekana. Cele tedne je ležal na bolniški postelji in ni bral sv. maše, a na volilni dan je zbral vse svoje moči, da je šel na volišče in volil. Vsi oni, kateri kritizirajo, da so davki preveliki in govore, da sta tega kriva Radič in Pucelj, naj se danes obrnejo na gg. klerikalce in demokrate, da bodo znižali okrajne toklade vsaj za polovico. ! Sv. Lenart nad Laškem. Pri nas je mnogo volilcev ostalo doma, ker se niso upali iti na volišče. Mno- stični voditelji niso imeli težkega posla, zlasti, ker je izgledalo, da od strani poklicanih delavstvo ne more pričakovati pomoči in — kruha. Istotako lahko delo je imela SLS med kmečkim prebivalstvom. Vera je v nevarnosti — ne volite Antikristov! je bilo ono tajno geslo, ki se je šepetalo od ust do ust in s katerim znajo že od nekdaj kaj spretno operirati voditelji SLS! Ni zameriti priprostemu koroškemu kmetu, ako se ne more orijentirati! Priprostost je tolika, da lahko naletiš po volitvah na hribovca, kateri ti bode pravil, da bi tudi on bil prišel volit, pa ni vedel, da so — volitve! Volilci, kateri se ponosno prištevajo k tako-zvanim slovenskim radikalom, so še pa ob volitvah še najbolj izkazali! So sicer naprednjaki, toda so ponosno in napredno pometali svoje kroglice v črno skrinjico. — Kljub temu, da je SKS trenutno nazadovala v mariborski oblasti v neenakem volilnem boju, smo pristaši Slovenske kmetske stranke lahko zadovoljni! Danes naša stranka nima nobenega zastopnika v vladi, ter je vsa odgovornost prešla na široka pleča Slovenske ljudske stranke! Gotovo se bo Razne politične „ .. ..v ... i-, „ „„_• __ slednja stranka sedaj izkazala g° ® . ^ " r hvaležna za deset tisoče glasov, se ustrašili čuvarjev skrinjic, češ da se preveč sliši, kam kdo voli, in katere je prejela od slovenskih volilcev in bo širokogrudno poma- toffa sose ^ali,ker sen^joza- la slOTenskemu kmetu, delavcu, merit, nikomur. Kmet1e kdaj boste obrfniku> pa tudi ^^ _ ! izgubili prazen strah pred gospodo? Premije. Nepoznavalca razmer bi na prvi hip presenetil glasovni rezultat preteklih volitev v oblastno skupščino v pTevaljskem okraju. Slovenska kmetska stranka leta 1925, o priliki državnozborskih saj zastopa vse stanove v enem Mak-Iju. Obljubovala nam je osem let pridno in zadosti in če se bo vsaj tisoči del medenih eselesarskih obljub izpolnil, nas bodo še Amerikanci zavidali! Odgovornost je od 23. januarja naprej na plečih SLS! Ako bo imela čas... Kajti volitev, v okraiu ni posedovala že se kažejo v državi konture neke krajevnih organizacii, ako izvza- j nove sile, katera objema sloven-memo redke, malopomembne za- skega, hrvaškega in srbskega se-četke na organizatoričnem poliu, Ijaka, t. j. velika narodna seljačka kateri se pa iz raznih vzrokov niso (kmečka) stranka! Kmečki pokret zamoerli zadovoljivo razviiati. Pri- j se bo razlil kakor povodenj na vse mnTiikovalo ie S^S sposobnih pio- strani, katera bode pomedla z do-nirjev, kateri bi bili s svojim sedanjimi meščanskimi strankami, vztrainim delom kmetskemu po- ki so za kmeta, delavca in obrtni-kretu pomogli do onesra razmaha, ka hujše zlo, kakor neproduktivni kakor to odgovarja prirodnim, sta- in nenasitni troti v čebelnem pa- Ljubljanska samozavest. V ponedeljek zvečer so raznesli po Ljubljani vest, da pridejo klerikalci v vlado. Prostori znane kavarne Union so bili takoj nabito polni ljudi, ki jih »Union« drugače nikdar ne vidi... Kruh je kruh in služba je služba... Nova vlada v Beogradu. V torek beremo v listih, da je že sestavljena nova vlada in sicer iz radikalov, klerikalcev in pristašev radi-čevskega odpadnika dr. Nikiča. Po začetnih črkah voditeljev (Uzunovič - Nikič - Korošec) imenujejo novo vlado UNK-vlado. V Beogradu bodo torej sedaj UNK-ali radikali, v Sloveniji bo*'o pa slovenske kmete UNK-ali klerikalci. Celefta generala so požrli! Ko se je o božiču klerikalcem vstop v vlado ponesrečil, so grmeli vsi njihovi topovi, da zato ni šel Korošec v vlado, ker kot »demokrat« ne more trpeti, da bi sedel v vladi aktiven j general. Ni pa minilo niti mpsec I dni, pa že stoji na novi ministrski listi poleg: imen dr. Goearia, dr. Ku-, lovca in inž. Srneca tudi i*ne — aktivnega srenerala kot ministra za promet! Živela »demokracija« SLS! Z Radičem ni moaročfi! »Radič je vrtoglav, nepreračunliiv, veter-njaški in neumen — neumen — neumen« — tako je pisal »Slovenec« med volitvami in piše tudi še sedaj, ko bodo baje v vladi klerikalci. Resnica je pa koncem koncev taka, da je Radič radikalne korup-cioruiste v Beogradu prav pošteno gonil, SLS jih bo pa podpirala! — Živela korupciia! Anketni odbor za preiskavo ra-dikalskih korupcijskih afer, zlasti onih, v katere je zapleten Rade Pašič in kjer se prav pogosto ome-| nja tudi Trboveljska premogokopna i družba, je bil sklican na pritisk radičevcev. Svoje delo je tudi dovršil. Sedaj bodo na vladi klerikalci. Sedaj bomo videli, ali je SLS res kaj na tem, da se korupcija Iztrebi, in i videli bomo, ali bodo krivci kaznovani ali ne! Po naših mislih se ne bc nikomur nič zgodilo, kajti če bi 1 bila SLS za to, da se krivci kaznujejo in da se enkrat v naši državni :upravi napravi red, bi danes ne poklicali zastopnikov SLS v vlado! Popravek. V št. 2. »Kmetskega lista« z dne 12. januarja 1927 ste objavili na strani 8., v koloni 4., v rubriki »Razne politične vesti« na zadnjem mestu članek z naslovom »Nova razkritja pri »Slavenski banki«, ter popravljam tam navedene dejanske trditve v smislu, da ni res, da se iz knjig Slavenske banke vidi, da bi se znesek 10 milijonov bron doznačil meni in da tudi ni res, da bi bil jaz takšen znesek prejel in da torej tudi ni res, da bi ga bil porabil v podporo kapitalističnega novinarstva, res pa je, da takšnega zneska nisem nikdar od nikogar prejel in da mi o takšnem znesku tako dolgo ni bilo nič znano, dokler nisem za te obdolžitve izvedel iz novin. Ta popravek blagovolite uvrstiti v smislu čl. 26. do 28. zak. o tisku. Odličnim spoštovanjem Erwin Weiss, industrijalec v Zagrebu, bivši član upravnega sveta Slavenske banke d. d. v Zagrebu. Ervvin Weiss 1. r. novskim, sociialnim in kulturnim prilikam koroškega kmeta, delavca in obrtnika. Na vse strani skregani in na razne strurice razcepljeni sociialisti so 1. 1925 v znak nrotesta proti »delovaniu« svojih številnih voditeljev glasovali za sVriniico Štefana Radiča, le približno tretii dpi ie ostal zvest svojemu socialističnemu naziraniu (Kristanovemu socializmu). Kakor znano, so se za predstoječe volitve združile te struiice v prevali-pVem okraiu. Ne toliko iz prepričanja do slovenskega sociializma, tomveč iz povsem diwih razlogov. Delavske mase so smatral« v Mežici razpust tamoŠTiiepa občinskega odbora kot nekakšen atentat na pravice delavstva. Z druge strani je pa vodstvo svinčenega rudnika v Mežici vrfdo nekaj socialističnih zauoniVov tik pred volitvami na cesto. Naiboli je pa razpalilo strasti dejstvo, da je premogovnik Leše pri Prevaljah meseca novembra 1926, torej ob pričetim zim©, dal vsem svojim delavcem - rudarjem nju! — Kmet iz Podpece. Vsem krajevnim organizacijam Slov. kmetske* stranke! Te dni so prejele kraj. organizacije v ljubljanski oblasti strankine okrožnice in tiskovine, organizacije mariborske oblasti jih bodo prejele prihodnje dni. Pozivamo vse kraj. organizacije, da čim preje izgotove točne sezname članov ter naj po en izvod vpoš-ljejo do konca meseca februarja svojemu tajništvu in sicer organizacije iz ljubljanske oblasti tajništvu v Ljubljano, organizacije iz mariborske oblasti pa okrožnemu tajništvu v Mariboru, razen okraja Celje - okolica, katere naj vpošljejo en izvod seznama okrajnemu tajništvu v Žalcu. Tajništvo Slov. kmetske stranke r Ljubljani. Novice in razno. Opozarjamo vse pristaše in krajevne organizacije, ki se obračajo pismeno na tajništvo naše stranke, da točno izpišejo naslov: Tajništvo Slovenske kmetske stranke, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Odpremljanje časopisnih pošilk. Prometni minister je izdal na vse postajenačelnike okrožnico, s katero odreja, da se morajo odpošiljati časopisi s' prvimi vlaki, na prestopnih postajah pa s prvim najugodnejšim vlakom. Tega predpisa se imajo postajenačelniki strogo držati, sicer bodo kaznovani. Mala Nedelja. Narodno 'kulturno društvo vprizori v nedeljo, dne 13. februarja v društvenem domu ob pol 4. uri krasno Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Med odmori in pri prosti zabavi s plesom svira godba na pihala. K obilni udeležbi k tej zadnii predpustni prireditvi vabi vse od blizu in daleč — odbor. Vse borze dela ukinjene. Z uve-ljavljenjem novega proračuna bodo ukinjene vse dosedanje borze dela, M jih je upravljalo ministrstvo socijalne politike. Tedenski koledar. Dnevi: 6. februarja, .nedelja: Doroteja. 7. februarja, poned.: Romuald. 8. februarja, torek: Ivan M. 9. februarja, sreda: Apolon. 10. februarja, četrtek: Šolastika. 11. februarja, petek: Deziderij. 12. februarja, sobota: Evlalija. Sejmi: 6. februarja: Novi grad. 7. februarja: Gorenji Logatec. 8. februarja: Metlika. 9. februarja: Grahovo, Zagorje, Mengeš, Pilštanj, Konjice,. 10. februarja: Št. Jernej, Št. Jur ob juž. žel., Motnik. Vrednost denarja. Za 1 dolar Din 56.70. Za 100 lir Din 244.03. Za 1 avstr. šiling Din ' 8.03. Za 100 čeških kron Din 168.—. Za 100 frc. frankov Din 224.29. Za 1 zlato- marko Din 13.48. Listnica uredništva: Sv. Lovrenc na Drav. polju: Preostro — mogoče prihodnjič v milejši obliki! Predvidene davčne olajšave. — V finančnem odboru Narodne skupščine je podal minister financ dr. Markovič poročilo, v katerem je pristal na znižanje nekaterih posrednih davkov. Po poročilih iz Beograda, se od 1. aprila 1927 zniža , kojnik je bil znan daleč na okrog cena za sol za pol dinarja in opusti j kot izredno agilen in soliden pod-trošarina na riž, sveče, karbid inj jetnik. V zasebnem in javnem živ- Siurtna kosa. V Škof ji Loki je ministrstvo izdalo ponovno umrl posestnik, klobučar in tr- stroge odredbe, da se te tatvine kar govec gosp. Andrej Jamnik. Z najbolj preprečijo. Vlakovno osob-njim je legla v grob zopet ena je ima strog nalog, paziti na potni-onih pristnih gorenjskih korenin, ke. Vsak sprevodnik in vlakovodja, ki jih je od dne c'o dne manj. Po- kavine nadomestke, kar bo te predmete vsaj nekoliko pocenilo. Sedanja trošarina znaša od 100 kg za riž 20 Din, za sveče 40 Din, za karbid 60 Din in za kavine nadomestke, med katere se šteje cikorija, žitna kava itd., 60 Din. Nadalje se izenačijo dedne pristojbine na ta način, da se uveljavijo dedne pristojbine, ki se pobirajo v Srbiji, na vso državo, pri čemur se bodo dedne pristojbine za dedščine med neso-rodniki nekaj povišale. Taksa na kupne in prodajne pogodbe se zniža za premičnine od 2 na 1 odstotek in za nepremičnine oc'< 6 na 4 odstotke. Ob tej priliki hoče finančna uprava ukiniti takso za davčne in taksne prijave in napovedi, ki znaša 5 Din. Med izpremembami Ijenju je užival splošen ugled. Mnogo zaslug si je stekel zlasti za gasilstvo, za kar je bil odlikovan z zlato kolajno.. Dosegel je visoko starost 75 let. Umrl je v Dol. Skopicah pri Krškem dne 26. januarja kovaški mojster Jože Jurkas, po celem okraju jako priljubljen obrtnik. Naj v miru počiva! Iz notarske službe. Dosedanji notar v Vel. Laščah Stevo Šink prevzame 1. februarja t. 1. notarijat v Škofji Loki. Sedemnajst vlomilcev in tatov pod ključem. V Sloveniji se je orožniškim patruljam v zadnjih dneh posrečilo izslediti in aretirati sedemnajst nevarnih vlomilcev in tatov. Med aretiranci so tudi zli- taksne zakonodaje je jako važno | kovci, ki so jih iskali že več let, tudi znižanje kazenskih zneskov, ki znašajo sedaj trikratno izmero redne takse, v bodoče se pa znižajo na enkratno izmero. — "Neposredni davki ostanejo v celoti neizpre-menjeni. Za plačilo davčnih zaostankov hoče priznati ministrstvo zamudnim plačnikom, ki dolgujejo večje zneske, izvestne ugodnosti in sprejemati namesto gotovine pobotnice o 20 odstotnem odtegljaju povodom zamenjave kronskih novčanic. Nove proste železniške karte. Kabinet prometnega ministrstva je izdal glede novih železniških kart sledeči komunike: Vse stalne brezplačne karte, ki so bile izdane od prometnega ministrstva leta 1926. ali v mes°cu januarju 1927, izgube veljavnost s 1. februarjem t. 1. Od tega dne dalje veljajo samo karte, izdane z datumom 1. februarja s porlnisom pomočnika prometnega ministra B. S. Popoviča. Vse karte, izdane z dnem 1. februarja 1927 na po ''la?i pravilnika o ugodnostih na drž. železnicah in parobrodih z dne 13. januarja 1°27, veljajo ob enem ker so se znali skrbno skrivati, tako tudi France Pirš iz Laškega, ki so ga orožniki že dolgo zasledovali zaradi številnih tatvin. Razbojniška tolpa v Hrvatskem Primorju. V noči od petka na soboto se je v gostilni Davida Gašpa-rovica v Triblju v Hrvatskem Primorju pojavilo pet oboroženih in markiranih razbojpikov, ki so gostilničarja prisilili, da jim je izročil vso gotovino, kar je je imel. Odnesli so 15.000 Din. Zandarmeri-ja je odšla takoj na zasledovanje roparjev, vendar dosedaj brez uspeha. Brez vizuma ne sme noben ino-zemec v Francijo. Glede na sedanjo gospodarsko krizo je francoska vlada sklenila, da se za vse inozemce, ki nameravajo potovati ki bo imel tekom 1 meseca 2 tatvini pri svojih vlakih, bo odstavljen od osebnih vlakov. Nadalje je strogo zabranjeno vsako krošnjarenje po vlakih, tudi če dotičnik plača vozno ceno. Obenem se poveča kontrola železniške policije. V Ljubljano je zopet prišel večni zelo J ARBORIN, najboljše sredstvo za zimsko in spomladansko zatiranje škodljivcev sadnega drevja, izdeluje in razpošilja tvrdka Chemo-techna. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & B. Skaberne). Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo, gosenični lep in sredstva za razkuževanje živine ter slične izdelke. Podržavljenje privatnih železnic popotnik Sun-Vu-Kung/ki je imel lIjZ T' ? F ^^ že enkrat na policiji sitaosti, ker ne t^ZitZtZ T* i b2?W more niti navesti, kaj išče v Ljub-I^S^S SSV^? ^^ liani kie ie doma in irini ] aelmc naših lokalnih zeleznic. in ^ doma iz iS^T^Z^T^ ^ dolgo rdečo brado in rtleče ase, jel™ f™™S1S* ves zmršen ter govori v nekem čud-»f!™11 1nfhajai°c,h ?nvat?,h ze" ____x. s , . ,r leznic. Celokupna mreža vseh v na- nemške [n laške beS" Pre^ a" Ši d™ se naha» Platnih nemsKe m lasKe peseae. rrezivlja t^e-mio ^^ i/vmi™ se s tem, da prodaja lahkovernim ženskam razne stvari proti urokom in drugim nezgodam Prijet vlomilec. V Krašnji so dne 26. t. m. lukovški orožniki aretirali zelo nevarnega tatu, ki je svoj posel izvrševal na predrzen način kar pri belem dnevu. Doma je iz Senja, star komaj 19 let. Našli so pri njen tudi vlomilno orodje. Koliko je Zagreb pojedel 1.1926? Veliko so Zagrebčani popili, veliko pa tudi pojedli, 248.000 kg so pospravili samo moke, 645.274 kg masti, 281.146 kg svežega in 45.373 kilogramov suhega mesa. V ta namen so morali zaklati v Zagrebu 101.641 prašičev, 51.356 telet, 18.430 goved, 15.904 kose drobnice in 179 konj. Trgovinska pogajanja s Švico. Zagrebška trgovsko-obrtniška zbornica poziva vse uvoznike in izvoznike blaga iz Švice, naj ji do 10. februarja sporoče eventuelne želje in predloge, ki se bodo upoštevali pri trgovinskih pogajanjih s Švico. Tajinstven samomor študentke. Te dni je skočila med vožnjo iz Beograda v Zemun iz parnika »Pe- v Francijo, uvede zopet vizum. za potne liste. Delavcem, ki iščejo de- |tar Zrinskij« vioskošolka Dora Je-lo v Franciji, se vizum ne bo dovo- cič v vodo ter utonila kljub temu, ljeval. Tozadevni zakonski načrt da je skočilo za njo več mornarjev, se v najkrajšem času predloži ki so jo skušali rešiti, francoskemu parlamentu. | Samomor Slovenca v Vinkovcih. Konferenca o poljedelskih kredi- v Vinkovcih na Hrvatskem se je te ________tih. Ministrstvo za poljedelstvo je dni ustrelil redov Štefan Mazal, ro- tudi za vožnio na državnih paro-' sklicalo za priho Vije dni konferen- dom Slovenec. V bolnici je podle-hroHih. V veljavi ostanejo samo že- vseh gospodarskih, zlasti pa po- gel poškodbam. Kaj je gnalo mlade-lezuiške karte, izdane narodnim ljedelskih organizacij. Konferenca ga vojaka v smrt ni znano. poslancem. Vse druge železniške s« t>o bavila z vprašanji, ki so v ugodnosti, tudi one, ki so bile do- zvezi s povzdigo našega poljedel- „ I _ _______V__• _ t»_ 21-letni mladenič sedemkrat po ročen. Pred sodiščem v Varšavi se železnic znaša približno 4000 km. Kredit za delo v državnih gozdovih. Minister za šume in rudnike je pooblaščen, da sme po spreietiu novega finančnega zakona izločiti iz dohodkov od državnih gozdov 10 milijonov Din kot obratni kapital za režijsko poslovanje v državnih gozdovih. Rusiia spravlia iz Londona svoje zlato. Listi poročajo, da je sovjetska vlada izdala nalog, da se vse v Londonu shraniene zaloge zlata preoeliejo v Leningrad. Z eno samo ladjo so Rusi v petek odpeljali iz Londona 1,600.000 funtov zlata. Iz tega se sklepa, da ruska vlada računa z možnostjo diplomatičnih zapletliaiev z Anglijo. Praktično delo diiakov gospodarske fakultete. Diiaki gospodarske fakultete beoonimfre «7ifwne bodo letos razvrščeni na Terlialno prakso po državnih posestvih. Največ diiakov bo zaposlenih na Be-liu. druori pa na večjih kmetijskih posestvih. Ahmed Zogu obeša. Preki sod v Skadru deluje z vso paro in je izrekel že celo vrsto smrtnih obsodb. Dosedaj je bilo v Skadru javno obešenih že 30 upornikov. Samomor 82-Ietnega starčka. V T^ariovih Varih se je ustrelil te dni 82-letni čevliarski mojster in hišni posestnik Moric Berger. Starček ie prestal tekom zadnjih let več težkih oneracii, kljub temu ;e bil še tako čvrst, da se ie vsak dan po večerji iznrphaial. Zadnie dni pa se ga je lotila bojazen, da pa utegne zadeti kap in to ga je gnalo v prostovoljno smrt. ne- voliene s posebnim rešeniem pro- J™ zlasti pa z vprašanjem polje- • te dn5 razprava, kakršne I PoT>iavP so topile vsled metnega ministrstva, izgube s 1. fe- deMdh kreditov. Ministrstvo za po* ^ ni v!dplo tamkaiSnj* sodišče. Na1^™ dežja v Hercegovini s!Je sedei 21-ietni mia. csa NSS" bruarjem veljavnost. Strokovni učitelj za kovaštvo. Na ^anki pokreniti primerno akcijo, da Tehnični srednji šoli v Ljubljani dobe tudi poljedelci, zlasti pa večje notrebuiejo strokovnega učitelja za zadruge, pri Narodni banki cenene kovaštvo. Reflektantje naj se do kredite. 10. februarja javijo pri šolskem Pogozdovanje goličav. V gene-ravnateljstvu. jralni direkciji za šume se priprav- Umrla je 28. januarja v Morav- lia J*™110* za podelitev kreditov, čah gospa Terezija Tome, roj. Grad, Predvidenih v novem budgetu tega trgovka in pocestnica, stara 70 let. ministrstva za pogozdovnaje goli-Z družino je še večerjala in opra- cav. Krediti se uporabijo v glavnem vila večerno molitev. Deset minut |za dovršitev ze začetih del. po končani molitvi je umrla. | Novo gozdarsko ravnateljstvo v Umrl je v Vel. Laščah v neeteljo »anjaluki. V Banjaluki se bo osno-zvečer Ivan Hočevar, mesar, gostil- val° gob arsko ravnateljstvo, ki bo ničar in posestnik. Bil je izvrsten Povzelo del poslov sarajevskega gospodar, dober sosed in skrben gozdarskega ravnateljstva, oče svoji družini. Od početka naše: Strogi ukrepi zoper tatvine na stranke je bil njen zvest pristaš. , vlakih. Ker se v zadnjem času mno-Preostalim naše soZalje. 'že tatvine na vlakih, je prometno v in Popovo polje denič, ki se je moral zagovarjati ra- sta vsled neprestanega deževja pre-i li mnogoženstva. Kljub svoji mla- piavliena. Voda ie udrla tudi v dosti je bil mladi pustolovec že se- mnoge hiše. Utonil je roki kmet. demkrat poročen. Pri razpravi so prniekt novesa meničnega zako-bile vse varane žene navzoče, zani- pa strokovna komisiia v ministr-mivo pa je, da so obtoženca vse za- Btvu pravosodia ie izdelala projekt govariale. Obsojen je bil na dve zf,kona o menicah. Ta rvroiekt se v leti ječe. _ 'glavnem nasanja na odredbe, spre- •Tusoslovenski narnik nanesrečil. ;ete na zadnji mednarodni konfe-Kot porocaio iz Bukarešte, je obti- renci v Haao m oral določiti še vrstni red in rešiti vsa sporna, odnosno viseča vprašanja. Te važne železniške konference se udeležita med drugimi tudi šef kmetijskega oddelka Ivo Sancin in predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Franc Zupančič. Kmetijsko - gospodinjski tečaj bo priredil kmet. oddelek ljubljanske oblasti v Rimskih toplicah. Otvoritev se vrši dne 7. februarja. Pojasnila daje kmet. ref. Wernig v Laškem in g. Sluga, župan obč. Sv. Krištof. Strokovni kmetijski tečaji. Vsem ukaželjnim kmetovalcem in kmetskim mladeničem, zlasti tistim, ki ne morejo utrpeti več časa za svojo strokovno izobrazbo, nujno priporočamo, da izkoristijo ugodno priložnost, ki jo tekom letošnje zime nudijo brezplačni eno- in dvodnevni učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Poleg drugih se vrši dne 14. in 15. februarja poljedelski tečaj, na katerem se bodo obdelala zlasti poglavja o gnojenju, semenu, rastlinskih škodljivcih in boleznih, pridelovanju krompirja itd., a 25. in 26. februarja se priredi sadjarski tečaj, ki bo obravnaval najpotrebnejša vprašanja za Slovenijo vele-važne gospodarske panoge. V obeh tečajih se prične pouk prvi dan ob 9. uri, drugi dan ob 8. uri dopol- dne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme lo do 20 prosilcev. — Revni udeleženci dobe na zavodu brezplačno prenočišče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 7. februarja, da bodo nato vsi sprejeti pravočasno obveščeni. Mednarodni poljedelski kongres v Rimu. Meseca maja se vrši v Rimu poc* pokroviteljstvom italijanskega kralja in pod častnim predsedstvom Mussolinija velik mednarodni poljedelski kongres. Kongresa se udeleže tudi delegati iz naše države. Položaj na hmeljskem tržišču se je v zadnjem času zboljšal. Zaloge so secfaj seveda povsod majhne. V Žalcu (ČSR) plačujejo domači hmelj po 4100 do 4.500 Kč, jugoslo-venski (neocarinjen) pa po 3200 do 3700 Kč za 50 kg. V Petrovcu v Bački plačajo za kg hmelja 85 do 100 Din po kakovosti. Povpraševanje je precej živahno. Ljutomerski vinski sejem dne 3. in 4. marca 1927. Na vseh vinsnih sejmih in razstavah, ki so se dosedaj vršile v območju Slovenskih go- Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, da je ra-dikalsko - klerikalna vlada prisegla. Kaj bo z njo bomo povedali v prihodnji številki. ggsaMMHundMfci»iiryB«Bid Kje se najbolje* kupi, je brez dvoma znano. Glede dobre kakovosti blaga in res nizkih cen pri ION. ŽARGI LJUBLJANA, Sv. Petra [cesta Pri porača" cenj /odj emalcem veliko izbiro nogavic, rokavic, raznih površnih jopic ter razno moško in damsko perilo, sa-moveznice itd. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. ric (Središča, Ivanjkovci, Ormož, Ptuj) so se odlikovala vina iz Ljutomera. Čudno je bilo samo to, da Ljutomer sam kot produkcijsko središče teh odličnih vinskih vrst še ni povabil interesentov, da bi pokusili njegov pridelek v kraju, po katerem nosi ime. To zamudo hoče Ljutomer zdaj popraviti. Zato se je sestavil odbor, ki je že prav pridno na delu, ter si je zagotovil za vinsko razistavo in sejem dne 3. marca 1927 že lepo število najboljših vinskih vrst svojega okoliša. Storjeno je tudi vse, da se vzbudi za to prireditev zanimanje naše širše javnosti, posebno strokovnih in trgovskih krogov, ter tudi bližnjega inozemstva. Mariborsko sejemsko poročilo (25. I. 1926). Prignalo se je 20 konjev, 6 bikov, 183 volov, 381 ko-in 10 telet, skupaj 600 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli 7 do 8; poldebeli 6.50 do 7.50; plemenski 6 do 6.50; biki za klanje 5.25 do 7.50; klavne krave debele 6 t o 6.75; plemenske 5 do 6; kloba-sarice 2 do 3; molzne in breje 5 do 6; mlada živina 6.50 do 8 Din za 1 kg žive teže; prodalo se je 257 komadov, od teh za izvoz: v Italijo 43 kom., v R. N. A. 41 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso 9 do 18; telečje meso 10.50 do 19; svinjsko, sveže 10.50 do 27 Din za kg. v v ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ^Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kr. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: TGMPEL * S T Y RI A * DONAT Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvio in jeter. SEZONA: MAJ - SEPTEMBER Cene zmerme. * V pred- in posezoni znaten popust. * Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. * Radio. * Prometne zveze zelo ugodne, * Zahtevajte prospekte. RAVNATEDSTVO ZDB V VILIŠCA ROGAŠKA. SLATINA. Razpošiljanje mineralnih voda na vse strani svetal IVAN ;JAX m SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 2. V Šivalni stroji Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz lastne tovarne. IS-letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji „ADLER" Kolesa iz prvih tovarn: -OttRKOPP". „STYBIA", „WAFFENRA (Orožno kolo). Pletilnl s.roji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in Mvolnih strojev. Daje se tudi na obroke 1 Cenike franko ln zastonj I CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU Stanje hranilnih vlog 'nad Din 65,000.000*- 1 V LASTNI PALAČI NARODNI DON Stanie glavnice In rezerv nad Sin 4 000.000'- Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse'denarne« kreditne in posofilne posle. Kupuje In prodaja devize In valute. Podružnici: M A R lfB O R Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najboljša, najcenejša kolesa In šivalni stroji 10 edino Petelinčevi znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. Tudi na pbroke. Večletna garancija. JOSIP PETELINC Ljubljana c0d dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj * UBIED~ RESTAVRACIJA Pod Skalco LJubljana, Mestni trg 11 toči vedno sveže pivo, pristna domača Srna in bela vina ter po-streza z fino kuhinio. Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča Josip Uran. Modra galica.j Vsem odjemalcem modre galice nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo modro galico, 98-99%. po ceni Din 7*20 franko Ljubljana, proti takojšnjemu naročilu, lavi te koliko galice rabite. EKONOM, osrednji gospodarski zadrugi v Ljubljani r. z. z o. z. " vrečah po ^>0 *g poceni 225 Din l• litO kg z vrečami vred in Ia« tropini! z 38'40 beljakovin in maš'obo po 3SO Din 7.a 10» ky z vrečami (i>o 50 kij) vrvd nudi frank j Ljubljana I« LJUBLJANA iKoloMa ulica št. 7 Kostanjeva drva za lin neobeljena od 1.20 m dolga, od 10 io 30 cm debela, neklana, kupnje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, event. proti akreditvi Ernest Marine, Celje, Zrinjskega ulica štev. 4. Posredovalci dobe provizijo. priporoča najboljše tambu* rice, glasbila, strune, parti-ture, šole In ostale potreb. Kino ia vsa glasbila. Odlikovan na pa-rusuil ključavničarske in strugarske stroke sprejme železotovarna v Ljubljani. Vpraša se pri »T0VA« Hilšerjeva 5. Prvovrstnega vinižarja z najmanj šti.imi delovnimi močmi sprejme direkcija Srednjt vinarske in sadjarske feoie v Mariboru za svoje tik Maribora ležeče % in 50 oralov obsegajoče posestvo Orajski log. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki do 15.febr. Kostanjev taninski les najtočneje plačilo, običajne dimenzije, celoletna dobave, kupi za najvišje cene: FttANC KUPNIK, PODPLAT. Ponudite: hlode hrastov, brest, javor, orehov. Najboljše in zato na j c e n ej š e kupite edino le pri pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško triko! perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani ob v< cii, bi suPre-Ser>