Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. f« niti prejeman: za ••lo leto naprej 26 K — h pol leta le trt > mesec 13 » — i 6» 50» 2 » 20 » V apravnlštvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » letrt » » 6 „ — » mesec » 1»70» Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravnlitve v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice M. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefran kovana pisma no vgprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 98. V Ljubljani, v petek, 1. maja 1908. Letnik XXXI Kranjski „lev" v zadregi. n. Naša razkritja ob priliki tržiških volitev bo slovenske liberalce neprijetno, skrajno neprijetno zadela. Zabavljali so, tajili so, pso-vali bo in vso zadevo bagatelizovali. Toda mi se ne damo b takim orožjem odpraviti. In zato se daneB zopet vračamo k stvari, da popravimo neresnice in zavijanja, katere so v tej zadevi spravili na dan liberalci. Glede tržiških volitev se „Narod« postavlja na stališče, da bo bile te volitve prav lokalnega značaja, brez vsakega narodnega kolorita; na jedni strani »Goecken" ali »ord-nungapartei" na drugi strani pa »Biirger-meisterpartei". Nadalje trdi „Narod«, da je župnik Spen-dal obljubil Goeckenu in se je zavezal, da ima uprava Tržiča ostati nemška, ako zmaga Goecken-Spendal-ova stranka. In v svoji brezprimerni lažnjivosti gre moniteur liberalcev tako daleč, da oprt na zgorajšno izmišljotino piše v polemiki b »Politik« : »Gospod Goecken in gospodje iz tr-žiškega župnišča sklenili so pakt, kojega prva točka se je glasila, da mora v Tržiču vse nemško ostati, ako pri volitvah zmagajo Goecken in farovški gospodje! Ta pakt pa se je glasil na korist nemščini, ne pa na korist slovenš'ini. (Sledi debelo tiskano) In prav lahko se trdi, da so tisti, ki so se z Goeckenom volitve vdeležili, grje izdali sveto narodno stvar, nego oni, ki se volitve niso vdeležili! — Vse to smo »Slovencu" že v obraz vrgli, in niti z obrvmi si ni upal treniti in trditi, da je vse to zlagano!« — Tako .Narod". Mi smo takoj, ko je »Narodu prinesel to zmišljotino, donesli zanesljiv dementi, poslan nam iz Tržiča, kjer se je »Narod" stavil kategorično na laž in se ga pozvalo, da pride z dokazi. — In sedaj v polemiki s »Politiko" pogreva ta list zopet vse te neresnice in trdi, da mi nismo teh stvarij zanikali« — To je več kakor infamija! Ali so bile volitve v Tržiču le boj mej Goeckenom in sedanjo županovo stranko ? Sedanji ofenzivni boj nemštva proti Slovencem je vplival nedvomno v razmere konservativnih kranjskih nemškutar|ev v Tržiču. Kakor je nemškonacijonalno gibanje strnilo nemfttvo v Ljubljani, tako je tudi v Tržiču. Po odpravi rudnika pri sv. Ani naselil se je v Tržiču jeden najdelavnejih nemških neci-jonalcev na Kranjskem in to je direktor S. Rieger. S- Rieger je zbral nemškonacijonalne moči okolu sebe in razpel po celem Tržiču Bvoje mreže. S. Rieger je stal na čelu nemške stranke ob volitvah v občinski zastop in njemu nasproti jo stala slovenska stranka. — Ne eden Slovenec, ki so zaveda svojega redu, ni stal v vrstah, katere je vodil S. Rieger v volivni boj. Da so se nekaterniki absentirali in zakaj , govorili bomo pozneje. S slovensko stranko je šel le g. Gocken, jedini Nemec. — Z Riegrom pa je šlo vse, kar nemško in nemškutarsko misli, od Gas-snerja do Mal y-ja. Uvaževati je še treba, da je tista družba, katera je vodila boj v Rtegtr - Mally-jevi stranki, da je tista družba bila napravila kratko poprej predpustno veselico, kjer se je pod firmo šaljivega lista »Beisszange« napadala slovenska narodnost. Pomisliti tudi treba, da so tržiški Nemci v svojem listu „Gr. Tagblatt«-u govorili glede na te volitve le o „Deutsche Partei" in »Slovenisch-kleri-kalen«, prav nič pa o »Ordnungspartei«. Ali tedaj ni p o v s e opravičeno, da se govori glede t r -žiškihvolitev leotem, dasta sistali nasproti dve nacijo-nalni stranki: nemška z Riegrom, Mallyjem, Gassnerjem i. t. d. ter slovenska na drugi strani? Ali naj slovenska stranka kar čez noč LISTEK. Ekspeditorica. Črtica. — Spisal Ln. (Konec.) Slednjič Be je prikazala na visokih, ozkih kurjih stopnicah, razjarjena kakor Hera, v dolgem, nebeško modrem krilu in lahni, tesni jopici, stopala je hitro in pod korsetom so se ji razburjenosti nemirno dvigala prBa, kakor probujajoča se vesen kipeča obleka ji je šumela po tesnih stopnicah in dvigala oblake prahu in iz polu-teme in iz površnih oblakov je žarel raz-jarjenosti zardeli obraz z dvema jasnima, širokima očima. Ko je mene zagledala, je če bolj zardela presenečenja in zadrege, da ji je rdečica podlivala bujne, kostanjeve lase. Pričela se je opravičevati v zategnje-nem, zvenečem dolenjskem narečju, a besede ji niso šle iz grla. »Mislila sem, da nikdo ne pride tako hitro«, rekla je vse, kar je zamogla reči. Prišel sem drugič. Pošta je bila vže zaprta. Prizor se je ponovil, toda sedaj se gospodična ni dala več čakati. Komaj se je razlegel klio po teBnih prostorih, odprla so se na stežaj kuhinjska vrata in med njimi se je prikazala gospodična v burni naglici zardela in zasopela in njena sklenjena glava se je dotikala nizkih podbojev. Nebeško-mo-dra obleka ji je valovito padala po udih, bujni kostanjevi IaBje so ji razkošno kipeli na glavi in pod korsetom so Be nemirno dvigala prsa. Iz velikih odprtih oči ji je sijala razumnost in odločnost, a bila je vidno v zadregi, ko je hitela v svoj bureau. Za njo se je vsul neprodiren oblak pekočega, smrdljivega, dušljivega dima in mamljiv par-lum iz kuhinjske peči. Prihitela je iz sobice za kuhinjo, kjer je obedovala. V nebeško modrem krilu, žarečega obraza bila je bujno-krasna, kakor pogorska vila, izgledala je kakor kraljica probujene vese, — kakor da bi pomladansko solnce žarelo na sinjem nebu. »Popoludne moram iti k šivilji, radi tega sem hitreje« zaklenila, da bi bila do dveh doma«, opravičevala se je. Tretjič sem jo našel v pisarni. »Danes sem pa notri«, pozdravila me je zmagoslavno. »Menda ker ste trudna od včeraj«, odvrnil sem jaz. Prešnji večer je bila namreč pri neki zabavi, kakoršno zamore ponuditi življenje našega sela. »seveda, smeh me ni vtrudil«, odgovorila je ona. postane »Ordnungspartei*, samo da potegne liberalna stranka svoj voz iz tega političnega blata ?! Ni dvoma o tem, da bi bilo vzelo dosedanje nemškutarstvo svoj konec, ako bi bila slovenska stranka prodrla na vsej črti. In treba je zatreti in iztrebiti tržiško nemškutarstvo, kajti to ni nemškutarstvo izza sedemdesetih let prošle dobe, temveč pola goma prehaja v nemški n a c i j o n a -lizem. Zato pa je bil velevažen trenotekob teh volitvah, katerega pa iz — taktičnih vzrokov seveda — gospoda okolu •Naroda« tako bagatelizuje. Ali se je nadalje slovenska stranka nasproti Goeckenu kaj zavezala glede vporabe slovenskega jezika? To je ravno tista točka, katero si je v veliki zadregi, na čistem izmislil moniteur v Ljubljani. — Mi smo po objavi te gole izmišljotine obrnili se v Tržič in od tamnamje došel striktni dementi, da ni res, da bi se bil napravil kakšen pakt in ne prva niti katera druga točka se ni glasila, da mora v Tržiču vse nemško ostati. In ta dementi smo objavili takoj v »Slovencu«. Poživlja se tam, da naj pridejo z dokazi, kedaj in k t d o je sklepal tak pakt. Ali v uredništvu »Naroda« se niso upali niti z obrvmi treniti, da bi podkrepili svoje obrekovanje. Pač pa so to obrekovanje še enkrat ponovili ob priliki polemike s »Politiko«. — Na dan tedaj, vi klaverni junaki, z dokazi! Ali dokazov ne bodo dobili, preklicali pa tega obrekovanja vseeno ne bodo. To je polemika naših naprednjakov. Iz vsega dosedanjega polemizovanja glede tržiških volitev je neizpodbitno, da sta si stali v tem boju nasproti dve narodnostni stranki: na jedni strani nemštvo vseh barv pod vodstvom nemškega nacijonalca b. Riegra, na drugi strani pa Slovenci brez razlike strankarskega mišljenja. Pismo barona Schwegla nam daje ključ k vprašanju, zakaj je liberalna stranka zatajila slovensko stvar. Državni zbor, Dunaj, 3 0. aprila. Afera »Rectus«. Ker utegnejo listi to atero zlorabljati v politične in proticerkvene namene, pojasnim sklep državnih poslancev, ki bo duhovniku Cjški poslanec dr. S t r a n s k y je j. zadnji seji nujno predlagal, naj vlada pojasni^ kako je mogel olomuški nadškof dr. KoJm-dobiti v roke rokopis brzojavke, ki jo je odposlal duhovnik H o f e r pod imenom »Rectus«. -j Vlada bode gotovo kratko odgovoril«, t da je neka naredba, po kateri mora v gotovih slučajih brzojavni ursd na zahtevo adre-satu pokazati rokopis. Tem povodom pa bodo brez dvoma soc. demokratje in vse-nemški poslanci napadali cerkveno organizacijo. To je bil povod, da so se v torek zbrali nekateri poslanci duhovniškega stanu iz raznih strank v posvete, kaj naj store nasproti mogočim napadom. Vsi brez izjeme so na-glašali, da morajo kot duhovniki varovati cerkveno judikaturo. Tudi afera »Rectus« je popolnoma notranja zadeva katol. cerkve. Ker pa jo nasprotniki zlorabljajo v politične namene, morali so se poslanci duhovniki dogovoriti glede enotnega postopanja v zbornici. Soglasno so sklenili izjavo, da nikomur ne pristoja pravica vtikali ae v notranje cerkvene zadeve. In če je nadškof dr. Kohn, kakor se trdi, po krivici kaznoval duhovnika Očilska, potem se mora zagovarjati le pred rimsko kurijo, kamor se je O asek že pritoži'. Glede uradne tajnosti, ki jo je baje prelomil dotični brzojavni uradnik, pa naj dr. StransLy obračuna z vlado. Ker pa noben poslanec nima natančnih podatkov o označeni aferi, izvolili so deputacijo, ki je šla včeraj k papeževemu nunciju, ekscelenci Talianiju prosit, da jim natančno pojasni vae dotične dogodke. V deputaciji so bili opat Baumgartner, prelat Pastor in dekan D e 1 u g a n. Nuncij je deputacijo prijazno sprejel, obžaloval afero, ker jo morejo nasprotniki zlorabljati v svoje namene, ter odločno naglašal, da so take disciplinarne stvari izključno notranja zadeva katol. cerkve. Pri tej priliki pa je deputacija izrazila željo, naj bi povsod cerkvena disciplinarna sodišča Tako ji potekajo cvetoči dnevi in nade-bujna leta življenja vigredi v deviški samoti v odležnem gorskem selu pri duhamornem in suhoparnem delu ▼ zaduhli pisarni. Ob sedmih zjutraj mora odpraviti pošto in potem Bedeti do dvanajstih in od dveh do šestih v zaduhli, nizki pisarni za lesenim pre delom in čakati na želje mnogovrstnih obiskovalcev pošte in vstrezati njihovim večkrat bizarnim zahtevam. Ali ni ta za življenje kipeča mladenka nekaj heroičnega! — Iz nje vse kipi in žari, nebrzdano, bujno življenje sili na dan s silovito močjo, iz vsacega gibljaja, vsake poteze, vsacega nje nega zvoka odseva veselje do življenja, do življenja po svoji nravi in potrebi v bujno kipeči prirodi sredi pestrega cvetja in jasnega petja, kakor kraljica vesne. ln ona je kakor Prometej na skalo prikovana za to leseno ograjo in nenasitljivi roparski ptič simbol nikdar ne mirujočega časa ji kluje nemirno, po življenju hrepeneče srce. Ona je tukaj sama, sama kakor kanarček v gajbici, brez druščine, brez tovari-šije, brez zabave. »Oj odna ja odna jak biiinanjka v polji, ta ne dao menji Boh anji ščastja nji dolji«. Ševoenko. Nestalni čas beži, dan ji poteka za dnevom i.i leto za letom brez sledu v neizmerno večnost, »Dni lepših polovica ji bo kmalu odevela, prinesle so ji ovetja malo, še tega rožce se bodo koj osule«. Prešeren. Lita moji molodii marno propadajut, oči plačut, čorni brovi od vitru linjajut. Serce ojane, nudit ovitom, lak ptaška bez volji. Na ščo menji krasa moja koli nema dolji? Tjažko menji siroto ju na sina sviti žiti: tovoji ljude jak čužiji, in s kim hovoriti. Nena komu rozpitati čeho plačut oči, nema komu rozkazati čoho srce hoče, čoho serce jah holubka deni i nič vorkuje, nihto joho ne pituje ne znaje, ne Suje«. Ševčenko. Bliža se ji osamela, otožna prihodnjost, bodočnost brez nade in brez veselja pri ubi-jajočem duhamornem delu v pisarni, proč enotno postopala ter se tudi v tem oziru izpopolnilo kanonsko pravo po vzgledu državnega kazenskega zakona. Tako so v Galiciji škofije, ki niti nimajo običajnih cerkvenih disciplinarnih sodišč. Nuncij je odobraval izražene žel|e ter obljubil v tem oziru storiti potrebne korake. Ie odsekov Nagodbeni in carinski odsek imata vsak dan dolge sjje. V carinskem odseku že več dni poroča poslanec Povše o uvozni carini na živino in živinske pridelke. Razprava je jako živahna, ker poročevalec Povše v dogovoru s kmečkimi po slanci zagovarja višjo carino v obrambo domače živinoreje. Vladni zastopniki se upirajo vsaki premembi, toda večina v odseku je odobrila malone vse predloge poslanca Povieta. V nagodbenem odseku pa češki poslanci K a f t a n . K u 1 p , dr. P i e d 1 e r, dr. S i 1 e n y, M a š t a 1 k a in U d r ž a 1 z dolgimi govori in raznimi pre membami vodijo opozicijo proti vladi. Pri znati pa morajo tudi člani nemško poljske večine, da so vsi govori opozicije stvarni in temeljiti. Žal, da so dokazi bob ob steno. Šolski odsek je včeraj po dolgih razpravah konečno rešil zakon glede in -ženerskega naslova. Tehniki so na shodih in v raznih poslanicah odločno ugovarjali, da bi se smeli imenovati »inže nerje« tudi možje, ki niso dovršili višjih naukov na tehniki. Nasprotno pa zahtevajo slušatelji na višjih državnih obrtnih šolah in ženerski naslov. Priznati se mora, da slove avstrijske višje obrtne šole in da se morejo mnogi absolventje teh šol meriti s tehniki. Ta boj za varstvo inženerskega naslova je trajal že nekaj let in zadnje me sece prekoračil prave meje. Konečno se je v odseku posrečil kompromis, ki sicer ne bode ugajal ne akademičnim tehnikom, ne slušateljem višjih obrtnih šol. Obveljal je naslednji posredovalni predlog: Inženerski naslov smeio imeti vsi oni, ki so dovršili tehnično višjo šolo ter napravili državne izpite. Isto pravico imajo absolventje rudniških akademij in višjih poljedelskh šol. A b -solventom višjih obrtnih šol more naučno ministerstvo dovoliti to pra-vioo, ako dokažejo štiriletno praktično uporabo na tehničnem polju. To pravico more ministerstvo podeliti tudi osebam, ki sicer niso dovršile višjih šol, ki so pa že doslej imele inženerski naslov in dokazale praktično usposobljenost. V posameznih slučajih more ministerstvo tudi v bodoče dovoliti to pra vico osebam, ki bodo dovršile višje obrtne šole in dokazale temeljito znanje. Obrtni odsek je počasi prijadral do § 18. zakona proti pijančevanju. Tiskovni odsek je včeraj rešil 25 in 26. paragraf novega tiskovnega zakona. Glede popravkov v listih je bila živahna razprava. Poslanci, ki so obenem časnikarji, so zahtevali, da sme uredništvo odkloniti vsak popravek, ako more dokazati, od svojega sveta in od svoje družbe, od tega bujnega žarečega sveta, na katerega jo veže toliko niti, h kateremu jo vleče tako silno njena ženska narava. Veliki pred leti moderni klobuk z dolgim perjem, katerega hrani v svoji omari, korset, ki ji veže prsa, vsa njena oprava, vsak gibljej njenih udov, vsak utripljaj njenega srca ji pravi, da je ona ustvarjena za drugačen svet, za drugačno družbo, za drugačno življenje. Vse jo spominja, kar ona tako globoko čuti v svojem srcu, da je ona žrtev razmer, nenrav* nih, nesrečnih, brezupnih razmer, katere ste zakrivili in ustvarili vi. Vi se tako zgražate nad osodo mnogih, ki so si, ko jim je bila odprta pot v širni svet, po mirnem in resnem prevdarku prostovoljno izbrali Bvoj poklic in z veseljem in brez tožba prenašajo dolžnosti svoje, da je pa po vaši krivdi in po nedoslednosti vaših načel in nazorov ogromno število nadebudnih bitij prisiljenih, zagnati se v svoji naravi protiven in poguben tok, to vas ne skrbi! Dekle, ki seže po rešilni vrvi svoji ženski naravi tako neprijetne emancipacije, da se reši propasti, je tudi žrtev vaših razmer, razmer, katere ste provzročili vi! Brezcvetna mladost, breznadna starost je njena osveta. »Življenja bodo jo megle v svoj mračni plašč zavile«. (Gestrin.) Čas ji bo pomiril kipečo kri, razoral cvetoči obraz, zadušil burno srce, vpognil ponosno glavo. Čaka jo osoda »stare samičice, zarjavele de-vičice, osoda, pred katero trepeta vsako dekliško srce, — in to za grenek kos kruha I »Bez rozkoši, bez ljubovi znoši svoji čorni brovi, u najraah znošu.« Sevčenko. da je v celoti ali vsaj deloma neresničen. Večina v pododseku je proti temu. Vsled tega so hoteli izstopiti iz pododseka dr. Ryba. Dobernig in Pacber. Vladni zastopnik grof Pace jih je pomiril, da morejo pozneje v odseku obnoviti svoj predlog. Ustavni odsek je dovršil svoje poročilo glede § 14 drž. tem. zakona, da naj se ta paragraf drta iz ustavnega zakona z dne 21. dec. 1867. V imenu odsekove manjšine pa je grof Dzieduszycki naznanil predlog: O premembi § 14. drž. tem. zakona naj se šele tedaj razpravlja, ko bode poslovnik za poslansko zbornico dajal zagotovilo, da bode državni zbor redno vršil svojo dolžnost in torej vlada ne bode potre bovala § 14. Poslovnik. Ravnokar označeni predlog so podpirali poljski ter kršč. socialni poslanci in Treuin fels kot član katoliškega nemškega središča. Ravno te stranke z veleposestniki pa zahtevajo, da pride načrt novega poslovnika takoj v razpravo. V tem vidimo neko nedo slednost. Ako zahtevajo od državnega zbora zagotovilo, da redno vrši svojo dolžnost ler prepreči, da vlada ne uporablja § 14, kakor se je to od I. 1897 do minolega leta godilo, potem bi morali zahtevati tudi tak poslovnik za zbornico, ki onemogoči vsako obstrukcijo. Novi načrt pa dopušča obstrukcijo velikih strank, dočim manjšim strankam veže roko in maši usta. To, kar je s tovariši skoval dr. pl. Grabmayr, je polovičarsko delo ; precejal je mušice, požiral pa slone. Naravnost neprimerne pa ao nove določbe, da se okrajšajo razprave pri prvih branjih raznih zakonov, dočim ostanejo okorni odseki, kakor so. Kdor pozna delo v parlamentu, mora priznati, da so največja ovira vspešnega dela mnogoštevilni odseki, ki so Bkoraj večinoma večji po številu članov od kranjskega deželnega zbora. Ker so soc. demokratje zapretili, da prično obstrukcijo proti novemu poslovniku, je ta načrt ztdnja, to je, sedma točka dnevnega reda. To pa kaže, da letos gotovo ne pride na vrsto. Prememba poslovnika je nujno potrebna, toda poslovnik mora zabra-niti ali onemogočiti obstrukcijo tudi večjim strankam. Tiskovni zakon in občinstvo. V odstavku pod tem naslovom se peča današnja dunajska »Reichspost« z najnovejšim dogodkom v pododboru tiskovnega odseka ter se po vsestranskem preudarku iz raža za predlog pododeekove večine in torej proti imenovanim trem poslancem časnikar jem. Vsa zadeva je namreč res mnogo bolj kočljiva, kot se vidi morda na prvi pogled. Dotični § 25. vladne predloge, ki ga je črtala pododsekova večina, namreč tudi določa, da se mora sodno postopanje na tožbo zasebnika proti uredniku, ki noče sprejeti popravka, češ, da ni resničen, z a v r š i t i t e k o m p e t i h tednov. To je pa za popravljajoče občinstvo v dobi, ko imamo tako pod vso kritiko izkvarjeno časništvo, večkrat v veliko kvar, ker lahko dotlej, predno se urednik sodnim potom prisili, da sprejme popravek, trpi veliko škodo. Za vzgled navaja imenovani list kandidata, ki ga nasprotni list tri ali štiri tedne pred volitvijo napada z najgorjimi surovostmi in lažmi. Mož pri najboljši volji ne more braniti svoje časti potom popravka in bi bila torej volitev že končana, predno bi bil list sodnim potom prisiljen, dati zadoščenja za krivične napade. Omenjena določba v paragrafu 25. bi imela torej smisel le tedaj, če bi bil rok za dokaz resnice določen le na par dni. Kdo j c našel Koerberja? Poročilo nekaterih čeških in poljskih listov o neki avdienci pri cesarju, pri kateri je baje vladar rekel, da je hvaležen grofu Badeniju, ker mu je pokazal Koerberja kot prihodnjega moža, je dalo povod raznim na-daljnim razpravam v tem oziru. Mej drugim, poroča dunajska »Zeit«, da Badenijeva iznajdba ni bila originalna. V poučenih krogih se je namreč doslej vedno trdilo, da je bil pokojni mladočeški poslanec in časnikar dr. E i m tisti, ki je opozoril tedanjega ministerskega predsednika na Koerb«rja, ko je bil ta še v trgov, ministerstvu. Še le na to je Badeni priporočil sedanjega ministerskega predsednika casarju za svojega naslednika. Dogodki na Ogrskem. Z današnjim dnem se je pričelo na Ogrskem brezbudgetno ali ex lex stanje, ki pa na javnost ne bo tako brez vseh posledic, kakor se je pred dnevi naglašalo z uradne strani. Ena prvih posledic je že ta, da je finančni minister Lukacs včeraj poslal okrožnico vsem finančnim ravnateljstvom in davčnim uradom, v kateri odreja, da se morajo ustaviti vse e k s e -k u c i j e radi davkov in eraričnih tirjatev. Državni eksekutorji morajo nadalje opustiti iztirjavanje davkov. Seveda se v okrožnici I pripominja, da se ta odredba ne dotika dolžnosti davkoplačevalcev, ki morajo istotako odračunavati davke, ker bodo sicer po pre- teku sedanje brezbudgetne dobe morali plačati zamudne obresti. V opozioionalnih kro gih se pa trdi, da ta poslednja odredba ne velja, češ, da davkoplačevalci sedaj nimajo nikake dolžnosti, če vlada nima nobene pravice, in da vsled tega nihče ne bo smel iz-tirjavati zamudnih obresti. V vladnih krogih se nadjajo, da se sedanji zamotani politiški položaj pojasni povodom dohoda cesarjevega v Budimpešto, ki dospe z Dunaja dne 6 maja. Meni Be namreč, da se prično tedaj konference z opozioionalnimi voditelji v zadevi vojne pred loge. V ministerstvu se sploh sodi, da so bo sedanje razmere obrnile znatno na bolje v primeri z zadnjimi dnevi. Prihodnji dnevi pokažejo, koliko je resnice na tem domne vanju. Nemiri na Hrvatskem v državnem zborn. V današnji seji poslanske zbornice, v kateri se vrši edinole razprava o nujnih predlogih glede odpovedi trgovinske pogodbe s Srbijo, bo poslanec B i a n k i n i vložil dve interpelaciji glede sedanjih nemirov na Hrvatskem V prvi interpelaciji vpraša poslanec ministerskega predsednika Koerberja, hoče li stopiti v detiko z zunanjim ministrom grofom Golubovskim z ozirom na dogodko na Balkanu, da se po njegovem posredovanju končajo nemiri na Hrvatskem ker le potem more biti Avstrija varna na Balkanu ter odločno nastopiti. V drugi interpelaciji se prijema domobranski minister radi vporabe vo|aStva pri demonstracijah v Zigrebu in drugih hrvatskih mestih. Demonstracije niso bile naperjene ne proti državi in ne proti upravi, vslod česar je bil poziv vojaštva v podporo policije nezakonit. — Upajmo, da bodo v eventuvalni razpravi v tej zadevi podpirali jugoslovanske poslance zastopniki vseh slovanskih strank v parlamentu in tako pokazali vladi, da si ne puste tako zatirati bratskega naroda hrvatskega, kot se to dogaja sedaj. Italijanska zbornica se je te dni zopet Bošla, a k rednemu delu še ni prišla in sploh ne vzbuja pri italijan skem prebivalstvu niti najmanjšega zanimanja. Oočno pozornost je te dni od račal od n|e dohod angleškega kralja, sedaj se pa javnost zrpet pripravlja na sprejem nemškega cesarja. S a le po preteku teh dni se bode jelo rimsko ter sploh italijansko prebivalstvo nekoliko bolj zanimati za razprave na Monte Citoriu. Sicer pa snov p;ima na sebi ni bila kdove kake važnosti. Ss le 7. ali 8. maja pridejo na vrsto zakonske osnove, ki so bile doslej v odsekih, in sicer v prvi vrsti silno kočljivo železniško vprašanje, ki bo povzročilo silno vroč boj moj posameznimi strankami. Vlada sama zastopa v tem vprašanju stališče zasebnega obrata železnic, v zbornici je pa zelo mnogo voditeljev, mej temi celo več vladnih radikalcev, ki so za državno upravo pri železnicah. Vendar se sodi, da to vprašanje še ne vrže Zanardellijevega kabineta. Nevarneja pa utegne biti finančna debata, za katero je že ssdaj priglašenih trideset govornikov. Tu bo opozicija napela vsa svoje moči in vladi bo treba izredno spretne roke, da so srečno izmota iz zagate. Iz brzojavk. v Iz olomuške nadškofije. P. Dostal Lutinov je šel na Dunaj k papeževemu nunciju s pritožbo zoper nadškofa Kohna. Po kanoničnem pravu je dokazovanje krivde na podlagi rokopisa brez prič nemogoče; postopanje nadškofovo je bilo z juridičnega stališča gotovo napačno. Nuncij je poslal že papežu obširno poročilo o tej zadevi. Tudi pritožba Očaskova je že odposlana v Rm V parlamentarnih krogih govore, da se misli dr. Kobn odpovedati nad-škofiji. — Iz tiskovnega odseka. Poslanci Hybeš, Pacher jn Dobernig so včeraj izjavili, da se z ozirom na mnoge važne točke i nadalje udeležujejo razprave v tiskovnem zakonu, zahtevali bodo pa koncem razprave reasumiranje dotičnih sklepov. Danes prične pododsek razpravo o odpravi porotnih sodišč v zadevi tiskovnih pravd. — Kallay zopet odstopa. Krakovski »Glas Naroda« javlja, da v kratkem odstopi upravitelj Bosne in Hercegovine Kallay in da ga nadomesti vitez B i 1 i n s k i. — Nemški državni'.zbor zaključen. Koncem včerajšnje seje nemškega državnega zbora je gref Btilovv prebral cesarjevo poslanico, s katero ae zaključuje zasedanje državnega zbora. Predsedniku grofu Ballestremu je izrazila zborniea najvišje priznanje za nepristransko vodstvo parlamentarnih poslov. — Angleški kralj Edvard je včeraj dopoludne odpotoval iz Rima v Pariz. Obisk pri papežu je trajal 25 minut. V sprejemni dvorani sta bila postavljena dva enaka fauteuila za papeža in kralja. Po obisku je spremil papež angl. kralja do vrat predsobe. — Nadaljnje ruske zahteve glede Mandžurije. Mej drugimi ruskimi zahtevami glede Mandžurije je tudi ta, da se mora plovstvo na reki Liau, ki je bila odprta doslej vsem narodom, omejiti samo na ladije pod rusko in kitsjsko zastavo. Kina mora nadalje priznati vse obveznosti, ki jih sklenejo pokrajinska oblastva v Mandžuriji z Rusijo. Dnevne novice. V L j u b I j a n i 1 maja. Slavnost v Gorici. Deputacija »Slovenske krščansko-soci-alne zveze" k slavnosti v Gorico se odpelje iz Ljubljane jutri v s o b ot o s p o š t n i m vlakom ob polu noči. Kdor se želi pridružiti, naj pride na južni kolodvor. Blagcslov-Ijenje nove zastave goriškega »S 1 o v e n. katol. delavskega društva« se bo vršilo ob Vs3 uri pop. v eerkvi sv. Ignacija na Travniku. V cerkvi bo govoril nas rojak čest. g. J. D e r m a b 11 a. Blagoslov društvene zastave bo izvršil prečastiti prelat Josip dr. Gabrijevčič, voditelj centralne bogoslovnice v Gorici. Slavnostno zborovanje bo v Št. Petru ob pol 5. uri pop. Vspored slavnostnega zborovanja : 1. Pozdrav predsednika. 2. Papeževa himna. 3 Slavnostni govor (dr. K r e k). 4 Deklamacija „Ave Leo!« 5. Pesem: »Zastava že razvita je«. 6 Deklamacija: »Leonu XIII." 7. Govori vabljenih gostov. 8 Pesem: »Pozdrav«. 9. Deklamaoija: „Pesem krščanskih delavcev". 10. Pesem: »Za dom med bojni grom«. 11. Pesem: »Majnikova«. 12. Cesarska pesem. Med raznimi t čkami bo svirala vojaška godba. Zborovanje bo v slučaju lepega vremena na prostornem dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v dvorani »Kmetijske zadruge". Od mitnice na meji goriškega mesta pojdejo udeležniki z razvitimi zastavami v prijazni St. Peter. Doslej je oglasilo 20 društev svojo udeležbo. — Kdor se hoče vde-ležiti v nedel|o slavnosti v St. Petru, mora si oskrbeti vstopnico, katero dobi v društveni sobi goriškega »Sloven. katol. delav. društva" v Semeniški ulici To velja tudi za odbornike raznih društev, ki so prijavili Bvoj prihod Duhovnifika vest s Štajerskega. Podeljena je župnija Sv. Jurija na Remšniku č. g. A. P o d v i n b k i, katehetu v Ptuju. V Dobrepoljah je umrl dne 29. apr. načelnik posojilnice gospod Franc Z n i -d a r š i č iz P o d g o r i c e. Bil je vrl mož, vzgledno krščanskega življenja in delovanja. Prva leta je bil tudi načelnik kmetijskega društva ter se je sploh z vnemo udeleževal vsega socialnega in političnega gibanja. Zapušča vdovo s štirimi nedoraslimi otročiči. Poleg drugih le-gatov je volil tudi 100 kron za prispevek k štipendijam, ki naj se ustanove za otroke posojilničarjev in zadrugarjev, ki bi se od-gajali v škofovih zavodih. Počivaj v miru, blagi mož! Z jezovi se ne suši barje! Gospod Žužek , jako čvrsti in mladi penzionirani nadinženir v L ubljani, se trudi, da napravi pa barju na Pakem pri Borovnici jezove in zatvornice, čujemo pa, da hoče ludi pri Drag. Hribarjevi tovarni močvirje sušiti. Ker je pa g. Žužek ud močvirskega odbora, se nam barjanom to čudno zdi, ker pri sejah močvirskega odbora je hud sušilec barja, zunaj na deželi pri strankah pa dela načrte in hoče barje jeziti in zatvornice delati; ali zastopa smoter močvirskega odbora ali koga? B a r j a n. Gospodarska zveza za Istro se je osnovala v Puiju. Doslej je k tej zvezi pristopilo 19 zadrug. — Šola .Glasbeno Matice" v Ru-dolfovem priredi konoert 2. maja 1903 v čitalnični dvorani v Novem mestu. Voditelja gg.: Ignacij Hladnik in Anton Spaček. Vspored: 1. a) Parma. Čol-ničku, b)Hladnik: Triglav, mešana zbora. 2. B Smetana - J Malat: Sekstet iz »Prodane neveste«. Mali orkester. 3. I. Reisinger: Pesmi moč. Dvoglasen ženski zbor. 4. J. B. Viotti: Koncert št. 20, D dur. Gosli in klavir. 5 J. Posch: Dva sna. Dvoglasen ženski zbor. 6. G Wichtl. Op. 79. št. 2, Trio za troje gosli. 7. L. v. Beethoven: Simfonija štev. 1. oalonski orkester. Početek točno ob polu 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži v prednjih 5. vrstah po 1 K 20 vin, od 6. vrste dalje po 1 K, stojišče 80 v., dijakom 40 v. Sedeži se dobivajo v knjigarni j. Krajec nasl, na dan koncerta od 7. ure zvečer dalje pred dvorano. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. — G. deželni predsednik, na levu. Iz Polhovega Gradca. Že -več dni se mudi pri nas goBpod deželni predsednik baron Hein a svojo soprogo. Prišla sta letos zopet na zanimivi lov na divje peteline; sta nujeta z vsem svojim službenim osobjem v gradu g. graščaka Urbančiča. Vsak dan se odpeljeta že okolu pol treh zjutraj na lov. Posebno dobro strelja gospa; ustrelila je že več petelinov. Gospod predsednik pa je včeraj ustrelil nenavadno velicega pftelina, ki je tehtal okoli 5 kg. Ta lov na peteline jo zelo zanimiv in imeniten, pa tudi težaven in drag ; zato, ker lovec mora biti na svojem mestu še po noči, da opazuie petelina pri njegovem petju, ga zalezuje in. ko sa zdani toliko, da ga razloči, ustreli. Drag je pa ta lov zato, ker vsak lovec, ki petelina pokaže, dobi 10 K plačila. G . spod predsednik in njegova oproga sta se zelo laskavo izrazila o lepoti pograjske okolioe, ki je v resnici podobna kaki tirolski pokrajini. Posebno lep zgled dajita vsem onim nedeljskim lovcem ki gredo na lov, ne da bi bili pri službi; ta dva sta vsele', če gresta na lov v nedeljo, tudi gotovo pri sv. maši. Na posredovanje g. deželnega predsednika bomo Pograjci prav v kratkem dobili b r z o j a v , za kar smo gospodu deželnemu predsedniku hvaležni, ker nam bo gotovo kolikor toliko v korist — Nemškutarsko pobalinstvo. Iz Velikovca se nam poroča: Naš mladi zdravnik, g. dr. Vinko Hude Ust, je tu od g. župnika V. S^rainika v St. LipSu kupil hišo blizu mestne lame cerkve. Hiša je bila prej lastnina preč. g. prošta tinjskega, L. Serajnika. — Razljučen nad tem napredkom slovenskega zdravnika v Velikovcu, je v noči od 26. na 27 t. m. neki velikovSki nemčurski fakin raznesel svojo lezo nad tem, da mu je razb 1 stekleno ploščo z napisom in s tem prizadjal zavarovalnici precejšnjo škodo, kajti gospod zdravnik je kaj takega od naših poznanih lopovov že naprej slutil ter je svoj napis na hiši svojega stanovanja dal zavarovati, prodno ga je raz obesil. Vpraša se pa, kaj se hoče doseči s tako nestrpnostjo ? Vsak priprost državljan ima pravico, uživati prostost in svobodo v državi, le Slovenec naj hi ne smel v svoji domovini niti označ ti, kje da stanuje. Naj dotičnik pride h gospodu zdravniku samemu, da si pogledata iz očij v oči, ter naj mu povč, česa da mu ne ugaja. Ako pa pri haja v temni noči s kamenjem v roki, da pobija nedolžne, po stenah viseče napise, ki mu ničesar prizad|ali niso, to kaže, da je človek s pokvarjeno dušo, kakoršnega se navadno naziva z lumpom. Pošteni naši na sprotniki sami se zgražajo nad tem tolovaj-stvom. Nemci in nemčurji pa tudi ne morejo odobravati takih činov, kor jim taki po-nočni naskoki svojih vernih pristašev ni kakor ne morejo biti na čast. Slavno naše županstvo pa prosimo, da v bodoče blagovoljno poskrbi za boljše varstvo, kajti pre pričano naj bode, da se bodo taki tolovajski napadi na mirne in davke plačujoče meščane tiste vrste, ki ne trobijo v nemčurski rog, gotovo še nadaljevali — v posebno čast in slavo nemškega n&roda in njegove slavne kulture. — Kaj dela žganje! S Koroškega: Velikonočni torek zjutraj so našli blizu Go-rij nad Vrbo na prostem mrtvega 57letnega mizarja T. Sreiber ja. V pondeljek zvečer se je bil vračal pijan proti domu. Obležal je v dežju in snegu na prostem in našel tako nepričakovano smrt. — Dogodki na Hrvatskem. Iz Zagreba se poroča : V Markovi cerkvi je včeraj ob 10 uri d ipoldne kapelan Vukovarac bral rekvijem za v Zaprešiču padlega kmeta Pa-sariča. Cerkev je bila napolnjena dam iz naj boljših slojev in dijakov. Dame in dijaki so imeli na obleki pripete hrvatske trobojnice. Ko je množica zapuščala cerkev, pela je »Liepa naša domovina«. V hipu je bila na mestu policija in tudi orožniki so prihiteli ter zahtevali, da se množica razide. Z bur nimi klici »Slava Pasariču!« je množica šla v Gosposko ulico. V II ci je bilo aretiranih sedem gospodičen, ki so deloma gojenke preperandije, deloma učenke dekliškega liceja. Aretiranih je bilo tudi 6 mladeničev. Skoro nato je došel na Jelačičev trg oddelek ulancev, oddelek orožaištva in policije na konjih, ki ae je postavila po trgu. — Z druge strani se nam poroča : Za Pa-aariča iz Zapresiča dale so zagrebške gospe in gospodične opraviti včeraj av. zadušno opravilo v cerkvi sv. Marka, nasproti ban-ekemu dvoru. Vse so bile ckičene z narodnimi trakovi. Po cerkvenem opravilu je pelo pred cerkvijo meščanstvo »Liepa naša domovina«. Takoj pa je prišla policija in jih skušala razgnati, a narod je na ta poziv navdušen klical »Abzug Hedervary!« Vojaštvo, posebno ulanci iz Varaždina, so zaprli vse glavne ulice, narod se je pa sošel na Jela-čičavem trgu in Ilici, glaBno pevajoč narodne pesmi. Posebno lepo je nastopilo pri tej priliki narodno ženstvo, ki je v vrstah po pet oseb korakalo po trgu, zanoano pevajoč. Na voglu Ilice je pa prijela policija prvih pet dam in jih tirala na policijo. A tudi na potu v zapor so polioiji donele na uho narodne pesmi, občinstvo pa je pogumne dame pozdravljalo in snemalo pred njimi klobuke. Skupaj je bilo prijetih 17 oseb. Na nogsh je bila vsa policija, vse orožništvo in vojaštvo. To se je dogajalo včeraj dopoldne. Zvečer ob '/>8 uri ao se ponovile demonstracije v Ilici, kjer so se zopet pele narodne pesmi in izkl c ivali znani vzkliki. Kajpada je bilo t m povodom prijetih zopet več oseb Po noči je moralo vojaštvo na Jelartičevem trgu z nasajenimi bajoneti stražiti. Soc. dem. še ni dobila ne dovoljenja ia ne prepovedi fa dan-šnji obhod po mestu. Ako danes do 10 ure vlada ne dovoli obhoda, se zbero v Ilici in vkliub prepovedi napravijo ob 12 uri obhod po mestu. Pričakuje se seve novih demonstracij. Značilno za sedanje razmere na Hrvatskem je, da zagrebško časopiaje ne smevečzapisati besedo »demonstracija«. Včeraj se je pričela Bodnijska obravnava proti uredniku »Obzora« g Pasarču, katerega dolže, da ie zanemaril uredniško paznoat, ker je priobčil 14 pretečenega meseca članek in dopis iz Zaprešiča, ki sta bila korifisorana. Obravnava je bila tajna. Sodnik je tajnost utemeljeval s tem da bodeta prebrana kon-fiscirana članka, ki bi utegnila »razburiti duhove«. Tudi proti „IIrvalskemu Pravu" se je pričela obravnava iz i«teera vzroka. — — Zagrebški p ilicijski štf W i n k 1 e r je šel na šest tedenski odpust. Nadomešča ga dr. Tješimir M i h i č i č. Govcri se, da se Winkler več ne povrne na svoje mesto. — Manif. st «rcialnih demokratov za prvi maj je bil konfi ciran. — Ii Križe^ca se poroča: Lekarnar Buchomel, rodom Čeh, prodal je svojo lekarno in je predvčerajšnjim hotel s svojo rodbino odpotovati. Do kolodvora so ga spremili prijatelji, ki so se z njim do dohoda vlaka izgovarjali o razmerah na Hrvatskem. G. Suchomel se je o tej priliki izrazil jako neugodno o kričečih razmerah na Hrvatskem. Slišal ga je neki detektiv in predno je došel vlak, je bil gosp. Suchomel aretiran in takoj s svojo soprogo in otroci odveden v kočiji v zapor. — V Oseku so bile demonstracije trgovskih nastavljencev, ker trije trgovci ob dob čenem času niso zaprli prodajalnic. Policija je aretirala osem oseb. — Blagoslovljenje zastave gasilnega društva v Zireh, katero ao društvu poklonile žirovske žene in dekleta, bo v nedeljo dne 3. maja 1903. Vspored: 1. Sprejem društev in gostov ob 1. uri po-poludnei pri Ivanu Kavčiču štev. 0 v Žireb. 2 Ob 2. uri nastop društev ter odhod k cerkvi, kjer je blagoslovljenje« zastave. 3. Ob 3 uri odhod na veselico k I. Kavčiču »Pe-tronu« ker je a) govor; b) petje, poje pevsko društvo „Sora"; c) šaljiva loterija in d) prosta zabava. Vstopnina na veselico 30 vin. Ker je čisti dohodek namenjen za ognje-gasne namene, s« preplačila hvaležno sprejemajo. K najobilneji udeležbi uljudno vabi Odbor. — Najden denar. Na sejmu v Grahovem pri Rakeku, dne 22 marca letošnjega leta je našel neki kmet iz bloške fare nekaj denarja; kdor ga je zgubil in bi ga rad nazaj dobil, naj se oglasi v kaplaniji na Blokah. — Z Gorjan 29. aprila. D ie 26. aprila smo pokopali Jero Polda. ki je bila blizo 30 let cerkvena pevka. Rajnica bila je tudi ena prvih gorjanskih tretjerednic. B la je jako pobožna in dobrega usmiljenega srca. Kako priljubljena da je bila Postojnarjeva Jera, pričale so velike trume, ki so jo prišle kropit, in njen pogreb. Ze v svoji mladosti je vsled padca si poškodovala desno nogo in je več kot štirideset let hodila z berglo, pa to je ni zadrževalo, kjer je bilo treba storiti za čast božjo. Vsak dan si jo videl pri sv. maši, naj je bilo še tako slabo vreme. Ostala nam bode še dolgo v spominu. — Nekaj s pošte. Javlja se nam, da se dotično pismo, naslovljeno na upravništvo »Slovenskega Gospodarja« radi tega ni dostavilo, ker je pri destavitvi pisma upravitelj lista bil slučajno odsoten in ee je vsled ne-sporazumljenja potem pismo vrnilo. S tem lojalno popravljamo poročilo o tej zadevi. — Na vlaku napaden železniiki sprevodnik. Ko je danes ponoči vozil tovorni vlak iz Nabrežine proti D.vači, skočil je zvunaj postaje Nabrežina neki človek na vlak in prišel v konduktersko hišico na vlaku, kjer je sedel sprevodnik Andrej J u r k a s , stanujoč v Ljubljani v Cegnar jevih ulicah št. 4. Dotičnik je hotel po vsej Bili iti noter ali Jurkas mu je to zabranil in dal znamenje, da ae je vlak vstavil. Ko je neznani človek, ki je govoril laški, to opazil, potegnil je nož in sunil Jurkasa v prsi tako, da mu je predrl plašč in obleko in notes in ga nekoliko ranil na prsih. Če bi sunek ne bil zadel na notes, bi bil Jurkas smrtno-nevarno ranjen. Nkpadalec je nato skočil z vlaka in zbežal, ne da bi se posrečilo zasledovalcem ga vjeti. Ali je dotičnik nameraval kak napad ali ae je hotel v kondukterski hišici brezplačno voziti, dosedaj ni dognano. — Morilec Puiko. Zaradi umora hotelirja Wolfa v Pragi na smrt obaojeni vojak Pučko od Sv. Jakoba v Slov. goricah je v ječi na smrt bolan. Obsodba pa še ni potrjena, temveč je vojaško sodišče začelo z novimi poizvedbami, kojih konca pa zatože-nec vsled jetike gotovo ne doživi. — Smrtna kosa. V ponedeljek 27. t. mes. v jutro ob tri četrt na 9. uro je po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala pri svojem sinu gospodu Feliksu Majcenu, nadučit. v Lehnu, blaga gospa KarolinaMaicen, 71 let stara vdova tomaževskega nadučitelja gosp. Jožeta Majcena, mati preč. gosp. profesorja FerdinandaMajcena v Ptuju. Blag ji spomin! — Značilno postopanje. Namestništvo v Gradcu je odbilo prošn|o za koncesijo za prirejanje slov. predstav gosp. D a -nila po Spodnjem Stajarskem, med tem ko je nemškemu igralcu Ilakenschmidtu isto dovolilo Danilo vloži rekurz. Predstave so vrše. Ljubljanske novice. 0 nadvojvodi iožefu Ferdinandu, ki je sedaj imenovan podpolkovnikom, je pisal solnogra^ki »Vaterland», da je prestavljen v L ubliano na svoio lastno prošnjo, „Deutscb. Volksblatt" in »Grazer Tagblatt« pa trdita, da nadvojvoda ni prestavljen na svojo lastno željo, ampak kazensko na povelje cesarja Franca Jožefa. Povod premeščenja je v tem, da je nadvojvoda dalje časa občeval samo v meščanskih krogih in posebno prijazno z lepo hčerko nekega uradnika, v katerega hišo je večkrat zahaial. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je brat Leopolda \Vo fl nga. To posnemamo iz današnjega »Grazer Tagblatta«, prepuščajoč odgovornost za resničnost omenjenemu nemško nacionalnemu listu. Prvi maj se je danes izvršil za ljubljanske soc. demokrate jako klaverno. Na shodu v kazini ni bilo navzočih nit1 100 so-drugov. S s glavni soc. dem. agitator Ctnteš danes ne praznuje in kolportira za Klein-me.y rja po Ljubljani. Lani je bilo 1. maj-nika v Liubljani konsignirano vojaštvo, letos pa še policija ni. Izlet pevskega društva »Ljubljana" na SV Katarino bo v nedeljo 3 majnika. OJhod točno on 6 uri zjutraj od „Narod. Doma" čez Podutik in Toško čelo. Kdor ne gre s to partijo, se pa odpelje z jutranjim ali opol danskim gorenjskim vlakom do Medvod in od tu peš na Sv. Katarino. Kolesarji ee odpeljejo ob 10. uri dopoldan od kavarne »Evropa« do Medvod, odkoder gredo peš na Sv. Katarino. Za jed in piiačo je preskrb ljeno. Zabava se vrši na Vrabčah, na naj-krasnejšem kraju Katarine. V Blučaju neugodnega vremena se preloži izlet na jeBcn. K samomoru markija Gozanija. Informirali smo se, koliko je resnice na po Ljubljani splošio razširjeni govorici, da je gosp. marki G jzani pred samomorom s slovenskim p snom poslal ključe višemu okrajnemu komisarju g. Lapajnetu in da so bile v pismu besede: »Tu imate ključe, drugo uredite sami". Poroča se nam. da je g. marki Gozani na poti na pokopališie od kolodvora po poatreščku poslal kliuče g. nadkomisarju ter na listek napisal „Der Hauptechiilisel ist in der Tischlade«. Zgubljeno Marija Perko, posestn-ca v Zgornji Šiški št. 7, je zgubila danes zjutraj v Gradišču bankovec za 10 kron. — Marija DarČar, postrežkinja v Hrenovih ulicah številka 6. je zgubila danes zjutraj po poti skozi »Zvezdo«, po Wolfovih in Spitalskih ulicah do stolne cerkve denarnico, v kateri je imela šest kron, svetinjco in oddajne listka. Zabave ponočnjakov. Ponočnjaki so danes po noči prenašali in prevlačevali klopi po »Zvezdi«. Policaj pa jim ni privoščil te ponočne zabave, jih prijel, prisilil, da so vbo postavili v poprejšnji stan, potem pa jih od peljal na rotovž. Tat kanarčkov. Rodbina Fran Legat nas prosi objaviti, da ni v nikakem sorod stvu z rodbino, katere sin Mihael Legat je pri g. Krejčiju ukradel štiri kanarčke. Konkurz je otvorjen nad trgovino trgovca Hodšarja na Starem trgu. Ljubljanski socialni demokratje se pre-sele v kratkem v skupni lokal. Pri igri povožen. Franc Lekše, hlapec pri Petriču na Manie Terezije cesti št. 16, je včeraj okolu ure zvečer na Dunajski cesti blizo pokopališča povozil tri in pol leta starega čevljarjevega sina Franca Sitarja, stanujočega na Dunajski ceati št. 47. Deček, ki se je na cesti z drugimi otroci igral in se ni pravočasno izognil, ko je prišel voz po cesti, je padel pod konje, na kar je hlapec sicer takoj ustavil in potegnil dečka izpod konj in ga izročil materi, ki ga je nesla na »kolovrat«, da je potegnilo strah iz njega. Deček je le na levi roki nekoliko poškodovan. Olepšanje hiš. Piše se nam: Nekatere hišo po mestu so nujno olepšave potrebne, ali dotični hišni gospodarji nimajo smisla za kaj »lepega«, ne pozabijo Da na zvišanje najemščine ali druga vijake. Za danes še ne bomo navajali hiš, ki uprav izzivajo trdo kritiko nad nemarnostjo nekaterih poslopij, glede katerih se še tujci spodtikajo, ali drugo Dot bomo povedali, kaj je v Ljubljani lepo, kaj pa — nemarno. Smrad po ulicah, koder ao fijakaraks stojišča, je ob aolnčnih dnevih nad vse gnusen. Po cel dan in večer stoje in se parijo tiste gnojnične luže na konjskem tlaku, mestu da bi se čez dan spiral in snažil. Kdor se ondi šeta, ne zdrži dolgo ! Temu naj se pride v okom! Konj se je splašil. Na Dunajski cesti pred Toeniesovo hišo se je danes dopoldne splašil eltktričnega voza konj posestnika Ivana Lacijana iz Domžal. Voznik je skočil z voza in prijel konja pri glavi, konj pa je hipoma krenil na stran in zlomil oje, ki je zadelo voznika v desno roko in ga poškodovale. Gozd poškodovan. V Rakovniškem gozdu so p obalitii polomili kakih 30 smrečic in jih izdrli iz zemlje. Tudi so polomili mnogo vej na drugih mladih drevesih. Policija je pobaline prijela in bodo kaznovani. Književnost in umetnost. * Shod slavistov v Peterburgu. Te dni je bila v peterburški akademiji pripravljalna seja za shod slavistov. Predsedoval je veliki knez Konstantin Konatantinovič. Navzoči so bili: Vatroslav Jagič, Vladimir Lamanskij, S. M. Lukjanov, A N. Vese-lovaky, V. V. Nikitin, gr. I I. Tolstoj, N. Dubruvin, D. Kobeko, VI. Spasovič, A. N. Pypin, A. Badilovič i. dr. Z» častne predsednike so izvoljeni: Baudouin de Courtenay iz Peterburga, Drinov iz Hsrkova, Koču-binakij iz O lese. Florinskij iz Kijeva in Srb Stojan Novakovič. Predsedniki bo : Vatroslav Jag e z Dunaja, Vi. Lamanskij in A Pypin. Ta|nik je Jastrebov. Shod bo imel šest odsekov: 1 organizacija shoda slavistov, 2. slovanska enciklopedija, 3. cerkveno slovanski slovar, 4 slovanska bibliografija, 5 izdajanje cerkveno slovanskih spomenikov, 6. književne zadeve. Razpravljalo se bo v ruskem jeziku. Poročila neruskih slavistov se izdajo tudi v njihovem jeziku. V seji dne 24. aprila je predlagal prof Grot, da se naj na vseuii-liščih pomnoži število profesorjev slavistike in da se naj dijaki že na srednjih šolah temeljiteje pripravljajo v tej vedi. — Pri razpravi o izdanju cerkveno-slovanskega slovarja je povdarjal akademik dr. Sobolevskij, da imata slovarja Vostokova in Miklošiča mnogo nedostatkov; novi slovar ee mora sestaviti s skupnim delom. V odsek, ki naj preskrbi izdajo tega slovarja, so izvoljeni M. S. Drinov, P. A. Lavrov in Speranskij. — O slovanski bibliografi i je poročal akademik aahmatov. V Peterburgu in v Pragi so pred tremi leti že začeli delovati neodvisno drugi od drugih. Rusi so se držali razdelitve po narodnostih, Čehi pa stvarne. Pri glasovanju, kateri način se naj uporablja pri novi bibliografiji, je zmagal ruski princip: po narodnostih. Vsak slovanski narod dobi v bibliografiji svoje mesto. Izpred sodišča, Izžrebani porotniki. Za prihodnje porotno zasedanje so bili sledeči gospodje za porotnike izžrebani: Samsa Josip, posestnik in trgovec v II. Bistrici; Eivard pl. Farkaš, posestnik v Ljubljani; Rudolf Valenčič, industrijalec v Trnovem pri Ilir. Bistrici; Ivan Janesch, posestnik v Ljubljani; Fianc Grošelj, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franc Kočevar, gostilničar in posestnik na Vrhniki; Vincenc Ogorelc, gostilničar in posestnik na Skofeljci; R hard Mihelčič, trgovec in posestnik v Toplicah; Ivan Gričar, trgovec v Ljubljani; Da-niel Sapla, posestnik v Sturijab; Josip Lor-bek, gostilničar v Liubljani; Matija Dobida, gostilničar in posestnik v Lescah; Ant. Lav-rič, posestnik v Graaiščah; Jožef Mešek, gostilničar in posestnik v Litiji; Jožef Tomšič, gostilničar in posestnik v Ilir. Bistrici; Fran Kuttni, trgovec in posestnik v Postojni. jv Pr .bil, podravnatelj banke »Slavije« jn' po_* sestnik v Ljubljani; Anton Bole, trgovec in posestnik v Postojni; V ktor Naglas, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Karol vitez pl. StrahI, grajščak v Stariloki; Ivan Omerza trgovec in posestnik iz Loke pri Lit.- Luka' Habat, posestnik v Toplicah; Janez Robava mesar in possBtnik v Smartnem pri Litiji'-Janez Bizjak, pek in posestnik v Ljubljani • Jakob Debevc gostilničar in posestnik v Cerknici; Adolf Hmptman, pleskar in posestnik v Ljubljani; Janez Pečnik, gostilničar in posestnik v Stožičah; Jos. Krisper trgovec in posestnik v Ljubljani; Rajmund Androtto, tovarnar na Viču; Franc C vek trgovec v Kamniku; Friderik Olifčič, gostilničar in posestnik na Boh. Beli; Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani-Alojzij Kraje, posestnik in trgovec v Grahovem; Mihael Kozak, mesar in posestnik v Ljubljani. — Za namestnike: Ivan Ullmann, knjigovodja; Franc Kraigher, krojač; Friderik Novak, gostilničar; Franjo Ba-bič, trgovec, goatilničar in posestnik; Jožef B jrgmann, alaninar; Davorin Rovšek, fotograf ; Ivan Verhovec, dimnikar in posestnik-Franc Vidali, mizar in posestnik; Ivan Kun-čič, izdelovatelj sodovice in posestnik vsi iz Ljubljano. Balkan. Turški vojaki na ruskih tleh. Iz Karsa se poroča: Sedemdeset vrst od Sarakamneča je udri tskadron turške konjenice na ruska tla in je hotel dalje pro dirati. Ruske me)ne straže so hitro alarmirale rusko vojaštvo, nakar je proti turškim konjenikom nastopil polk kozskov. Turki so pričeli streljati. Kozaki so izstrelili salvo, nakar so je igrudilo 6 turških vojakov in en turški častnik. Rusi nimajo nobenih izgub. Ta dogodek utegne imtti dalekosežne posledice. Bolgari proti ruskim kon z u 1 o m. Vest. da so bolgarski makedonski odbori obsodili ruske konzule k smrti, ni brez podlage. Res je, da so odposlali devet Članov pod vodstvom Morteneva, da izvrše smrtno obsodbo. Mortenev je v tem oziru že izkušen mož, kajti na vesti ima že dva politična umora. Hilmi paša je o tt m še o pravem času zvedel in je vse storil, da pokaže Rusom, da hoče Turčija z večjo skrb Ijivostjo popraviti krivdo ob umoru Sčeroi novem. Govori se, da so Morteneva Turki že vjeli. Boji. V bitvi pri S m i I j a n u dne 19. aprila se je borilo 300—850 bolgarskih vstašev. Padlo je 57 mož, več je ranjenih. Turki so izgubili 17 mož, med njinfl dva častnika; ranjenih imajo 12. Med padlimi Bolgari je tudi več znanih bolgarskih častnikov. Vstaši so imeli bolgarske znake in so se vedli kot izurjena vojaška četa. Pri vasi Ribnici (okraj pttriški) so združene čete kapitana Savova m Alekseje Porojskega, broječe skupaj 45 mož, napadla nekaj turških občanov in so nekatere pobile. Prišla je pa turška vojska in napadalce pregnala. Na bolgarski strani je padlo 10 mož in dva častnika, med njimi brat kapitana Savova. Ostanek čete je zbežal na planino Belasilo. — Pri P e t r o v u so ob železnici bolgarske čete napadle turške vojake. Ubili so 4 Tiirke, tri ranili. Bolgar je le eden ranjen.", Četa se je v pravem času umaknila. — Makedonski seljaki se ne kažejo bojeviti. Najbolj bojeviti so bolgarski vojaški beguni, kateri prihajajo v bolgarskih uniformah v Makedonijo. — V Junec pri Čagori so imeli vstaši štiri mrtve in mncgo ranjenih. Turške izgube so majhne. Albanci se zopet dvigajo. Lepaki pozivajo vse Albance, naj se pripravijo na boj in združijo pod zastavami svojih voditeljev. Z bojišča. Makedonsko vstaško gibanje ima že svoje žrtve. V okolici Kasto ria je nedavno padel vodja ondotnega vstaškega gibanja nadporočnik Davidov, pal pa je tudi vstaški vodja Todor Saev. Davidova nadomešča sedaj Boris S a -r a f o v. Tovariši Saeva so maščevali smrt svojega vodje na burski način: Vjeli so načelnika ondotnega okraja s 25 turškimi vojaki, katerim se odvzeli orožje in vojaško obleko ter jih izpustili v sami spodnji obleki. 700 albanskih vojakov je v okraju Kuma-novo brez vsakega povoda napadlo mirne vasi, požigalo hiše, morilo može in oneča-ščalo ženske. Mncgo je trpelo tudi mejno mestece Kratovo. Vsled vstaškega gibanja je zaostalo delo na poljih in bati se je prihod njo zimo lakote. Na zborovanju Albancev se je sklenilo sporočiti turški vladi, naj zahteva od Avstrije nazaj Bosno in Herc govino. Pri Solunu se je izvršil dinamitni atentat na neki vojaški vlak. Po turških poročilih je razbit samo železniški stroj, druga poročila pa trdijo, da je mnogo ranjenih in mrtvih. Batalijon turških vojakov je pri Li-bevčah ob srbski meji zasedel neko višino. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Velik požar. V občini Popor, okraj Ogrski Brod, je pogorelo 27 hiš. Škode je 120.000 kron. — Demonstracije štatistov so se primerile v dunajski dvorni operi po svečanostni predstavi na čast saškemu kralju. Statisti so razgrajali, ker so, kakor trdijo, dobili premalo plačila. — Potresno tresenje, ki je pa imelo jako oddaljeno središče, so predvčerajšnjim ob 12 uri 45 m. čutili v Pulju in v Ljubljani. — Na župana streljal je v občini Cortona obč. svetnik Caglieri. Nekega Antona Mirrija, ki je prišel županu na pomoč, je ustrelil, župana pa težko ranil. Naposled ie tudi župan ustrelil na napadalca, katerega j s ustrelil. — Stavke. V Szegedinu stavkajo pekovski pomočniki in kamnoseki. V Budimpešti prično stavkati pekovski pomočniki 13. t. m. — Južna železnica te izdala zaključek svojih računov za leto 1902. Deficita ima 2 853 303 kron. — Princezinja Lujiza in Giron. Dunajski in draždanski dvor sta dobila po- datke, po katerih je sedanja ločitev princezinje Lujize od Girona le manever. — Krvave volitve na Španskem. Predvčerajšnjim je bila povodom volitev v Madridu republikanska dt-monetracija. Pri nemirih sta bila dva policijska častnika težko ranjena. V Margaridi je bil pri volitvah ub.t župan, tri osebe s bile pa smrtno ranjene. — Zagrebški pekovskipomoč-n i k i zahtevajo pobolj&anje položaja. — Aretiran je bil v Nt\v Jorku Anton H a n s 1 i a n , strugarski pomočnik, ki jo potoval okolu sveta in vodil v vczičku svojo ženo in otroka seboj. Dognalo se je, da ni bil v nobeni zvezi z »Ntwyork Heraldom«, kakor je pripovedoval tudi za časa svojega bivanja v L j u b 1 j a n i, in da se je večkrat vozil po železnici. Ko je hotel v Ameriki nadaljevati svoje sleparije, je bil aretiran. — — Proglašenja konkurza prisve tovaclavski posojilnici v Pragi je pričakovati te dni. Telefonska In brzojavna poročila. Slovanska zveza" za Hrvate. Dunaj, 1. maja. Danes so poslanci „Slovanske zve?eu stavili v državnem zboru interpelacijo na ministerskega predsednika v zadevi dogodkov na Hrvatskem in sicer, so-Ii rnini-sterskemu predsedniku znani ti dogodki, pri katerih popolnoma protipostavno nastopa vojaštvo in ako so mu znani, ali hoče z ozirom na te razmere, ki slabe vpliv države in njen morebitni nastop z ozirom na dogodke na Balkanu, z ministrom zunanjih stvari grofom Goluchovskim vse storiti, da se odpravijo vzroki teh razmer, ki sramote državo. Nadalje so stavili interpelacijo na domobranskega ministra, ako mu je znano, da vojaštvo nastopa protipostavno za protipostavno mažar-ske napise na Hrvatskem in če je najvišji poveljnik vojske, cesar, informiran o teh zadevah, pri katerih igra vojaštvo tako žalostno ulogo, in če je minister pripravljen storiti vse, da cesar z ozirom na te dogodke izda odlok, katerega hrvatski narod s polno pravico pričakuje. Dunaj, 1. maja. Predlog o odpovedi trgovske pogodbe s Srbijo je bil v današnji seji državnega zbora sprejet. Nekateri nujni predlogi so odkazani odsekom.— Nato je hotel predsednik sejo zaključiti, a vsenemški poslanec Stein je zahteval, naj pride na vrsto predlog Mladočeha Stranskega o nadškofu Kohnu. Sedaj se vrši razprava o tem nujnem predlogu, ki bo danes končana. Stransky pravi, da se njegov predlog ne obrača proti cerkvi in duhovski oblasti, ampak samo proti nadškofu Kohnu, radi katerega je po Moravskem splošno razburjenje. Vse-nemci kličejo: To je žid ! Dunaj, 1. maja. Neue Fr. Presse" pravi, da so vse vesti „Grazer Tagblatta" in drugih nemškonacionalnih listov, ki so trdili, da je nadvojvoda Jožef Ferdinand za kazen prestavljen v Ljubljano, izmišljene. Pariz, 1. maja. Poročevalca vladnega lista „Matin"-a so na poti v Grenoble napadli kmetje in mu izbili vse zobe. „Matin" radi tega ni mogel podati obširnega poročila o izgonu kartuzijancev. Solun, l.maja. Makedonski vstaši so z dinamitom pognali v zrak filijalko otomanske banke. V raznih krajih mesta se je istočasno prigodilo 50 dinamitskih eksplozij. Mnogo oseb je mrtvih, več ranjenih. V mestu vlada velikansko razburjenje. Carigrad, 1. maja. (C. B.) Vsled pretrgane brzojavne zveze so še-le danes došla poročila o včerajšnjih dogodkih v Solunu. Glasom teh poročil so ob 8. uri zvečer člani makedonskega odbora na 50 mestih v Solunu in okolici izvršili dinamitne alentate, mej temi na otomansko banko, klub za tujce, kjer je bil mej drugimi ranjen nemški k o u z u 1. Mej četami orožnikov in napadalci se je vnel vroč boj, ki je trajal do polunoči. Na obeh straneh je mnogo ubitih in ranjenih. Dva napadalca so ubili drobci bomb, tri so aretirali. Danes vlada popoln mir. Nad Solunom se proglasi bržkone obsedno stanje. — Glasom poročil se pomikajo številne čete vstašev čez bolgarsko mejo in se vrše veliki boji ob meji. Istodobno, kot v Solunu, so se vršili baje enaki nemiri v vilajetu M o n a s t i r, a zdi se, da so zadevna poročila pretirana. Carigrad, 1. maja. Arnavti groze s krvno osvetp sultanu, ako bo morilec konzula Ščerbine umorjen. Carigrad, 1. maja. Radi dogodkov v Solunu namerava vlada proglasiti obsedno stanje nad Solunom in Monasti-rom. Razmere v Solunu so jako kritične, kakor sploh ves položaj na Balkanu in tu se splošno sodi, ako se razburjenje ne bo poleglo, da bodo vele-vlasti primorane intervenirati, kar bi utegnilo dovesti do mednarodnih komplikacij. Carigrad, 1. maja. Arnavti so pripravljeni za boj. Založeni so s strelji-vom in živežem. Te dni so v svoja skladišča peljali 100.000 klg. koruze in nakupili so ogromne črede ovac. Sultanu so izjavili, da ne odnehajo. 0 makedonskih vstaših se pa poroča, da so pripravljeni raje umreti nego odnehati. Makedonski agitatorji z vso silo delajo na občni vstanek, ki ni več daleč. Sofija, 1. maja. Glavni urednik »Večerne Pošte" Radev pojde v Pariz in London, da glavne liste pridobi za makedonsko stvar. New-York, 1. maja. Vsled po tresa se je z gore Turtle pri malem mestecu Frank v Kanadi usula veli-lavina na mestece ter je del zasula. — Okolu 100 oseb je Gora je pričela na to bljuvati snovi, ki so opustošile vso oko-milj okolu je zemlja pokrita z lavo. Lava se je zlila tudi v bližnjo reko in povzročila povodenj. Dunajska borza dnž 1. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4 %..... Avstrijska inv. renta 3'/» %..... Ogrska zlata renta i%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3'/, %....... Avstro ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice.......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 1C0 m. nem. drž. v 20 mark ............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr cekini........... kanska mesteca mrtvih, ognjene lico. 20 1C0-70 100-55 121 10 10110 S4Ci 121 2') 9955 92 41' 16(3 675-75 23967'/, J16-H6 23-42 19-0/ 95-25 1130 Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm' 9 1 Cas opa-a tovanja Stanj« barometra, v id m. Tempe-ratara PO Celsiju Vetrori. Nebo fh 80; 9. ivkc. 731-4 10-0 sr. zah | jasno 0-0 .1 7 ijutr |2 popol 731 3 7313 11-6 15-3 sr. jzah, sr. jzah del. jasno oblač. Srednja včerajšnja temperatura 12 9* normale. 12 0*. Lak za šolske table, goči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se-pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—9 Vuanja naročila proti povzetju. Pred zajutrekom kozarec rogaškega »templo-vega vrelca« odganja vodo, napravlja tek, pospešuje pre-tvor. >Styria vrelec« ravno tako deluje, samo močneje. 881 1-1 Zahvala. Za izkazano sočutje povodom smrti našega nepozabnega sinčka PEPI za Številno spremstvo pri pogrebu in za mnoge darovane vence izreka iskreno zahvalo žalujoča rodbina Josip Perhauz. Ljubljana, 29. aprila 1903. Latinska maša po motivih Gregorija Riharja za mešan zbor zložil % Ign. hladnik # Op. 46. Cena partituri in 4 glasom 3 K, posamni glas 30 h. po pošti 10 h več. Dobi a se v Katol. bukvami in pri Sohwent-nerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem, mestu. V maši so porablieni motivi najlepših Riharjevib pesmi in je prav lahka. 5C5 6—4 Služba asistenta. N« kmatijsko-kemičnem poakuie vališču za Kranjsko v Ljubljani oddaja se služba asistenta z letno plačo 2000 K začasno z obojestransko pravico do enomesečne odpovedi. Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so dovršili kemične strokovne študije na kaki domači tehnični visoki šoli in napravili oba državna izpit«. Zihteva se tudi popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju. Z dotičnimi spričevali in z dokazi o znanju jezikov podprte proSnje predlož ti so orožniki vodili v zapor, pele so dalje pesem o svobodi domovine . . . Iz tega se vidi, kako globoke korenine ima na Hrvatskem ogorčenost proti Heder vaiy u Polnim Čustvom iskrene ljubezni do Hrvatov, s katerimi nas spajaio težnje, misli in src*, kličemo : »Živele hrvatske žene!« * * # Oi hrvatskih dam je aretiranih po re-kviju v Zagrebu 20 gospodičen. Rudi kru tega postopanja policije in vojaštva r,»pram ženskam jo vsa mesto razburjeno. Kftko je ta oborožena sila postopala, o tem priča poročilo očividca, ki nam je danes došlo. To poročilo pravi da jo cela kompanija vojakov vodila z nasajenimi bajoneti v zapor nekega malega dečka. V krapinskem okraju eo raz burjeni kmetje zaprli v hlev nekega okrajnega predstojnika in njegove uradnike. V Glogovnici so bili predvč°rajš njim nemiri proti občinskemu beležniku in župniku, ki je vladni pristaš. Se la vojaštvo je moglo omejiti nemire. V & 1 a t a r u so se ponovile zopet demonstracije. Štiri esebe so aretirane in od dane sodniji. Gibanje mej dijaštvom je bilo včeraj po Zagrebu jako živahna. Dijaki so pjli po mestu »L'epa nate domovina«. M-j zgoraj omenjenimi aretiranimi 43 osebami je tudi en vojak 16 pešpolka. Od deputacijo vseučilišč-n i k o v, katera je po dogovoru s policijskim šefom Winklerom in dr Frankom prišla o priliki prvih dijaških demonstracij k \Vin-klerju intervenirat za izpuščen je tokrat zaprtih dijakov in S t i. R a d i č a ter H i n k a S i r o v a t k e , sta bila t°i dni g. A n t e K o b a č i č in LukaŠoški cbsojena na 1 dan zapora in so navaja, da je nju in tervencija bila demonstrativni čin. I i tfga se spozna lojalnost hrvatskih oblasti. * * « Iz statistiškega urada so odpuščeni trije juristi, ker so se udeležili demonstracij in bili na znani način obsojeni v zapor. * * * Vseučilišče v Zagrebu namerava vlada zapreti S tem bi napravila udarec v vedo in samo pomogla gibanju na Hrvatskem, ker bi se dijaki razpršili po vsej Hrvatski kot agitatorji za zakonite pravice hrvatskega naroda. Dogodki v ogrski zbornici. Zidnji dan aprila je ogrska opozicija poslala v boj proti Szellovi vladi svojega Ladislava Ratkaya, ki je brez ovinkov povedal Siellu svoje in svojih tovarišev misli. Z ozirom na to, da je nastopila včeraj brez-budgetna doba, je kratko malo zahteva', r.aj odstopi vlada, ki ne more ustavno vladat1, obenem pa resno predlagal, naj zbornica tako dolgo preneha z delom, dokler ni imenovana nova vlada, ker sedanja ustavna vlada po njegovem mnenju več ne obstoji. Ta radikalni predlog je dvignil s sedeža tudi zborniškega predsednika grof* Apponyja in mož je imel daljši nagovor. Vsebina njegovega govorar" je približno ta le: Jaz ne polemiziram, toda dolžnost mi je, da zavrnem očitanja, češ da se dam voditi od kake posamezne stranke. To domnevanje je absolutno brez podlage in se v tem oz>ru sklicu^m na svoje skoro dveletno predsedništvo. Ča je pa še kdo mnenja, da je mogoče vplivati name, stavite predlog glede zaupnice predsedniku. Zagotavljam vas, da niti ni potrebna nezaupnica cele zbornice, marveč da bo že zadostovala mala manjšina, ki mi izrazi nezaupanje, in takoj se umaknem s predsedniškega mesta, ker hnčem uživati zaupanje cele zbornice. Sicer pa hoče strogo vrš ti nalogo, ki mu jo nalaga predsedništvo, in pospešiti delo posebno sedaj, ko je treba, da kmalu preneha tx lex stanje. — Predsednikov govor je odobravala tudi velika večina opozioionalcev in mu s tem izrekla z&upanje. K besedi S8 je nato cglesil posl. Ler.gyeJ, ki jo pa prebral le govor posl. Sientivas^a ! prad obstrukcijo leta 1898. Vkljub ternu jo vsa vladna stranka estavib zbornico mej njpgovim govorom. Konečno j a pa zborn'ca sprejela predlog predsednikov, da so dne 1. maja in nas'ednje dni zopet nadaljujo razprava o budgetnem provizoriju, in odklonila Ritkayev radikalni Fr?dlng. Opozicija to pot predsedniku ni provzročnla ovir tir jo le proti glasovala. Vsi poslanci so se pa razšli z zavesta, da sa z majem prične zopot tehniška obstrukcija, ki bo šo dolgo ovirala parlamentarno delo. Burni prizori v ogrski zbornici. V včerajšnji seji ogrske zbornice je Szell predložil poročila državnega računskega dvora in odredbe, ki jih je izdala vlada z ozirom na sedanji izredni položaj. Nato je izjavil poslanec Polonyi, da ta poročila po-menjajo kršenje ustave. S tem hoče vlada vtihotapiti na Ogrsko avstrijski § 14. Szell zavrača to misel, ker se ne gre za kako naredbo (?) marveč le za navadno poročilo. Mej njegovim govorom je povzročila opozicija silen vrišč ter ga ovirala v nadaljnjem govoru. Vladinovci kličejo: „Kje je svoboda govora ? Tudi Košutu ne bomo pustili govoriti!" Vkljub največjemu naporu predsednikovemu je vrišč trajal dalje. Se le čez dalj časa se je nemir polegel. Na to je predsednik prekinil sejo za četrt ure. Po zopetni otvoritvi je hotel Szell nadaljevati svoj govor, a opozicija je zopet vprizorila tak vrišč, da se ni čula nobena njegova beseda. Apponyi opozarja mej neprestanim zvonenjem, da bo proti nemirnežem vporabil sredstva, ki mu jih nudi poslovnik. Desnica kriči: „Izključili bomo junake škandala!" Szell mej vednim nemirom zaključi svoj „govor", izjavljajoč, da pada vsa odgovornost na manjšino. Posl. Komiaty predlaga, naj se podano poročilo natisne in otvori o njem pozneje razprava. Opozicionalec BeOty zahteva razpust zbornice. Hollo kritizira vmešavanje računskega dvora v zadevo, ki ga nič ne briga, in predlaga zavrnitev poročila, Bartha pa zahteva, naj se razpravlja o njem po dovršeni budgetni razpravi. Szell hoče braniti računski dvor, a opozicija mu zopet ne pusti govoriti. Košutovci so pričeli z dejanjsko obstrukcijo. Szell je moral konečno izjaviti, da je utrujen in da bo nadaljeval, ko zavlada mir. Galerija pridno pomaga Košutovcem. Predsednik mora iznova prekiniti sejo. Nato hoče Szell zopet govoriti, a ne more. Apponyi ostavi predsedniški sedež ter gre mirit ob-strukcioniste. Toda vze zaman, Szell ne more priti do besede ter mora zopet priznati svojo onemoglost. Košut ironično miri svoje tovariše, rekoč: „Mirujte vendar, če vam jaz rečem!" Seveda je bil nato krik še večji. Konečno je Szell izjavil, da nima nič proti temu, da se vrši razprava o poročilu šele po dognani indemnitetni razpravi. Moral je kapitulirati. K sklepu se oglasi za besedo Košutovec Viszonthay, a ker je ura 2, noče pričeli, marveč je prihranil svoj govor za današnjo sejo. Predsednik mu mej ploskom levičarjev ugodi, in danes se torej nadaljuje včerajšnja razprava. Verouk v francoskih državnih šolah. Sadaj, ko so fear.coski menihožrci pa veliki večini rodovnikom iztrgali iz rok vzgledao urejeno in državi prav nikakih bremen ne povzročujoče šole, se je za hip oddahnila fraimsonska leža, njeni izvršujoči lunkoionarji pa hočejo poskrbeti ša za to, da sa tu li svetni duhovščini vzame vsak vpliv do š Istva. V to svrho je izdal učni mini ster Chaumie na prefekte okrožnico, v kateri jih pouču.o o razmerah drž. š 1. Minister najprej opominja, da je vladno načelo absolutna nevtralnost (?) šole v verskih vprašanjih. Delokrog cerkve je vlada hotela ločiti cd šolskega pouka, da se zagotovi mir vesti (!) in edinost mej državljani. Sola bodi konečno prosta verskih okov (!) Nadalje od reja naučna uprava: Župniki ne spadajo med osebe, ki jim je dovoljen vstop v šolo; uči telji nimajo niti zmožnosti niti pravice, poučevati verouk; država sicer jamči za slo-bodno izvrševanje verskih dolžnosti, toda verouk se ne sme poučevati v času, ki je odmerjen za šalo; učitelji za svojo osebo lahko izvršujejo verske dolžnosti, a ne smejo tega storiti kot učitelji ali calo na čelu učencev, pred vsem no pri procesijah. Konečno pravi značilna okrožnica, da v šolskih prostorih ne sme biti nikakih verskih znakov razun že obstoječih. — Lepše svobode si ni lahko misliti, kot je svoboda liberalizma. Nemška cesarica in obisk pri Vatikanu. Kakor znano, nemška cesarica ne bo spremljala svojega soproga pri potovanju v Rim. To okolnost izrabljajo posebno nemški protestanški kregi in hočejo dokazati, da nemšia cesarica radi tega ne potuje v R jo jo nakopala pove dom zadnjega dogodka. Kakih politlških ali cerkveno poliliških raz logov pa pri tem ni, in jc torej merodajno v tem vprašanju la njeno zdravstveno stanje. Volitve v Španiji. Is zadnjega poročila o izida volitev v špansko poslansko zbornico jo bilo razvidno, da razpolaga Silvellova vlada z 232 čistimi glasovi ter da ima v zbornici absolutno večino, čeravno bi ostalih 139 poslancov morali prištevati najstrožji opoziciji. Najmočnejši med opcz:cionaloi so liberalci, toda če pomislimo, c'a štejejo ti samo 70 glasov, je naravnost Čudno, kako je bilo mogoče, da je bila ta stranka prd S?g,aato v večini. Res je ?ic r, da si na Španskem vsaka vlada ustvari svojo večino, toda pravi in pristni liberalizem ti nikakor ni bil, če so je sodaj lepo mirno skril za Silvellove kenser vativce. Značilna p\ je izredna zmaga republikancev, ki imajo sedaj 28 dočim so imeli prej le 17 poslancev. Vidi se, da republikanska ideja tudi na Španskem rapidno napreduje. Zaačilna so posebno republikanske večine v mestih Madrid, Barcelona, Valencia, Saragossa, Badajoz, Granata, Ciruna, Palma in dr. Dobili so kandidatjo te stranke po 17-29 000 glasov proti 15 000 nasprotnim. Glasom pozneje doslih poročil o volitvah znaša vladna večina 250, opozicija pa okrog 150 glasov; republikanci so si pa priborili po tem viru celo 31 mandatov, Karliati 5 Iz brzojavk. Nadškof dr. K o h n bo pozvan, kakor javljajo iz Kromerižs, v najkrajšem času k papežu v Rim. — Obstrukcija na Ogrskem. Ogrska opozicija izjavlja, da nikakor no odneha prej, dokler no dobi garancije, da se ustreže njenim zahtevam. Odločitve pričakujejo mej 6 in 20. majem. — Francoski predsednik Loubet so je včeraj povrnil s svojega potovanja po Algiru, da vsprejme kot gosta angleškega kralja, ki je došel včeraj popoldne v Pariz. — Kulturni boj v Franciji. Poročnik Portier v La Roche sur Yord ni hotel poveljevati stotniji. ki jo dobila nalog iztirati redempto riste. Utaknili so ga takoj v ječo in ga po-zovejo še pred vojno sodišče. — Dragonski poročnik Delaestopis v Nanteeu, ki mu je bilo naročeno posredovati pri zat*arjanju samostana premonstratemov, je svoj od delek s cer dovedel na lico mesta, potom se pa odstranil, rekoč, da noče izvršiti povelj civilne oblasti. — I« Pariza javljajo, da so iz enakih razlogov prosili za vpokojenje rit mojster Celas du Franca in še dva druga častnika 4. dr«g >nskega polka. — Tudi ona dva častnika, ki sta morala posredovati pri izgonu kcrtuiiianov, sta podala ostavko. Predavanje o Mirni Z Mirne na Dolenjskem 29. aprila. Prihodnjo nedeljo dno 3. maja bomo slišali v kat. izobraževalnem dru^t»'u za: i-m;vo predavanje, katero bo imel g. nadučitelj Matej Jenko z naslovom: Zemljepisni in zgodovinski opis Mirno. — Mirna je starodaven kraj. Su iz predrimskih časov se vidi keitska trdnjavica vrh Trebinca. Isto pričajo izkopavanja v Slepšeku iz 1. 5C0 pred Kr. — Vag leži 268 m nad morjem, ima 61 hiš z 250 pre bivalci. Znamanitejše vinske gorice so : De bonec 555 m, Stara gora 467 m, Trebinec 400 m itd. — V župnijo spada 23 vasi s 457 hišami. Letnica na zidu župne cerkve je 1498 Kamnita nagrobna plošča iz I. 1542. priča, da je bilo pokopališče nekdaj zraven župne cerkve. L. 1765 je Mirna pogorela, z njo tudi cerkev in farne matrike. z,ato so zgo dovinski podatki tega kraia tako malenkostni. Vikarijat je na Mirni prenehal s ško finskim odlokom z dno 25. okt. 1862 št 855 ped škofom Jernejem Vidmar. Od 1. 1765. je bilo na Mirni devet župnikov in 35 ka-pelanov. Prejšnji so neznani, ker so imenovanega leta vse matriko pogorele. Šola je že gotovo nad 70 let. Učiteljev jo bilo doslej 11 in 2 učiteljici. Pošta se je pričela 1. 1865, bzojav 1898, loterija 1878. Gradovi so vsi popisani v Valvazorju. So pa sledeči: 1. Mirnaki grad. Prvi posestnik: Duringus de Nidegge se imenuje 1. 1211. 2. Grad Žapuie — sedaj v posesti gospe Pevec. 3. Grič (baron Gall 1679). 4. Lanšprež (Landsprei?). L ta 1260 prvi posestnik Fridrich. L. 1885 so prišli v posest tega gradu oo. trapisti in bivali tam dve leti in dva meseca. Mirna je imela v Mirn-skem gradu svoje urade in sicer od 14. junija 1265 do leta 1853. Imenovali so se: Collegial Commiesariat. To predavanje je med letošnjimi že šesto. Prvo je imel tč. predsednik z naslovom: Kateri kraji zemlie so doslej še neznani D.ugo: Človekov talent in značaj, je govoril kapolnik Anton Kolenec. Tretjič je društvenik mladenič Josip Zidar govoril: O pridelovanju žita. Č- trto: Začetek s o c i • jalno demokracije v Avstriji in peto: Brezverotvo s o c i j a 1 n i h de- mokratov (povzeto po soc.-dem. časopisih) je imel tč. predsednik. — Na dan 10. majnika, v nedeljo popoludne pa Va3 povabimo k predstavi: Vrban S m u k o v a ženitev (po Jurčiču) Ni boda Vam žal osebno spoznati nesrečnega Vrbana in prebrisanega Snofata. Jeseniške novice. ** Tržni dan. V tornk 21. apr. 1903 je bil prvi tržni dan na Jasonicab, odslej bo tržni d«n vsak torek. Pa ja bil res potreben, ker tu veČina Ijuiistva živi le oi tega, kar kupi. Prihodnjost Jesenic v nevarnosti? V velikih tkrbeh so Jeseničani ža nekaj časa. B)jo so za potok Rbjek, ki tače skoii vas. V njom porajo, v njem dobivajo vodo za gašenje v slučaju požarov. Za sa je pri požarih večkrat pokazalo, ko bi Ribjeka ne bilo, pa bi sle Jesenice. Korita, ki jih napolnjuje vodovod, so ob požaru prazna v par minutah. Sedaj pa hoče želoznioa, tako se boje, napeljati vodo iz Ribjeka za novi kolodvor ia uradniška stanovanja, Jeseničanom pa bi ostala le suha struga. Pri izvirku Ribjeks so od žuleznica že večkrat merili. Z »kaj? Tja v en dan gotavo na. Jeseničani se bojo, da jim hočejo vzeti Ribjek. Strah ja velik. 11 po pravici, če vzamejo Ribjek, potem so Jc-sanica uničeno. Kim naj hodijo prst, kaj naj počno v slučaju požara? Tu sa ne gre zi b'agor posameznikov, marveč za občni bUgor. zato bo Jeseničanom Rbjek r.e sme vzeti. Prav jo tedaj, da sa je sestavil odbor, ki bo deloval na to, da Ee Ribjek razpelje po Jesanicah na več strani ter skrbno čuva', da ga ne vzamejo iu Je-sonio ne^uničijo. Življenje na Hrušicl. Gotovo nikjer drugje na Kranjskem ni takega vrvenja kakor na Hrušici v jeseniški fari, kjer delajo tunel skozi Karavanke na Koroško. Na-teplo se je na Hrušico polno naroda ne najboljšega; Italijanov, Hrvatov, Macedon-cev, Nemcev i. t. d. Domačini se kar izgubijo v ti mnogojezični mešanici. In kakšno življenje je to 1 Domačini kar gledajo in poslušajo in — strmč. Takega preklinjanja, kakor se sliši tu dan na dan, Gorenjec ni vajen. Preklinjajo Boga in Kristusa in Marijo, — vse. Če človek gleda življenje teh ljudi, to surovost, pijančevanje, kvantanje, preklinjanje, kako se ne zmenijo nič za po-svečevanje nedelj, žive v divjih zakonih, — reči mora: „Poživinili so se, pa žive po živinsko!" Koder delajo novo železnico, dobi se vsakovrstna sodrga. Fantje, ki so se skregali s stariši, taki, kjer jih nikjer ne marajo, s ponarejenimi listinami in ženske — vla-čuge. Dobe se odrasli na Hrušici, ki ne vedo, kje so rojeni, ki nemajo nobene listine, s katero bi izkazali, kdo in odkod so, niti delavskih ali poselskih bukvic nimajo. Tako hodijo po svetu le, koder se dela nova železnica, in srečno izhajajo in nihče jih ne prime. ** Svet za novo železnico na Jesenic.h bi radi kar zastonj menda. Sodaj ponujajo le po 1-20 K za kvadratni s e ž e n j. Kam pa pridemo Jasflničani? Draginja je že sedaj velikanska, zemijc za toliko ljudstva premalo; vzali boJo sadaj toliko njiv, pa bo ša hujše; proBtcr ja tu dražji kot marsikje, če šc skoro nič na bomo dobili zanj, kaj bo? Danar pojde kmalu, kor ga ne bo veliko, zemlje pa le ne bo več. x" V Ameriko bomo morali iti, če bo tako. Že sedaj so začeli z Jesenic delavci hoditi v Ameriko. L<:tos je šlo že nekaj družin in kakor se sliši, jih pojdo maja meseca če več. Tok izseljevanja sa je začel, ne bo se brž ustavil. Kranjci zapuščajo domovino, tujci pa prihajajo vanjo. V Ameriki pa tretji red ne bo več slovenski. Slovenci umiramo. ** Električna železnica od kamnoloma na jes3ni&ki Merici do tunela na Hrušici bo v kratkem dodelana. Da bi bila skoro, vsaj uboga živina ne bo več toliko trpela! Sedaj morajo kamenje za tunel voziti z živino. Pa kako surovi so nekateri vozniki! Na klancu proti Hrušici je časi res grozno. Neusmiljeni voznik bije konja po g!a\i in kamor pade, da je strah, in vozniku se nič ne zgodi. Kako predrzni in divji so nekateri ljudje, sa vidi iz tega, da so že za orožniki streljali, kakor se govori. Po noči ni varno hoditi okoli Hrušice. Na upajo si vun ša domačini. ** Tunel skozi Karavanke od Kranjske strani pri Iiruš-ci napreduje vsak dan za kakih 6 metrov, sedaj ga je dodelanega 1600 metrov. ** Podruinloa planinskega dru-Btva se je vBtanovila na Jesenicah 19. apr. Za predsednika je bil izvoljen g. Emil Gu5tin, učitelj in posestnik restavracije pri kolodvoru. * » Prst božji? Mladenič 19 let star je govoril, kakor pripovedujejo: „Če danes crknem, pa jutri ne bo treba." Drugi dan. velikonočno nedeljo, je bil zaklan na Hrušici. Pri njegovem pogrebu ni bilo nikogar raz-ven pogrebcev in duhovnika. Nihče ni po-točil solze za njim. — 26. aprila je nagloma umrl 20 letni pravoslavni Fantina, mindr, vrtal je kamenje. Preklinjal je grozno, kakor 688 2-1 Dražbeni ©I^lie. E 61/3 Vsled sklepa z dne 29. aprila 1903 opravilna številka in 20. maja 1903 dopoldne ob 9. uri na E 61/3 se prodad6 dud 19. mestne hranilnice v Novem mestu dnč 31. decembra 1902. Aktiva Pasiva javni dražbi: štacunsko b'ago, živila in las v Dragi štev. 30, 118 švelarjev na kolodvoru v Zatičini, 62 smrekovih tramov v Lavrinovi hosti pri Glogovci, več hrastovih hlodov in šveiarjev na kolodvoru v Radohivasi, 4200 m3 smrekovega lesa in lubja v Šimanovi hosti in v hosti »Grm" pri Radohivasi ter na Končinovi žagi v Gorenjivasi ležeči les in parketi. Reči se smejo ogledati dne 19. in 20 maja 1903 v času med 8. in 9. uro dopoludne v Dragi štev. 30, na Zatiškem kolodvoru, v Gorenjivasi in v Radohivasi. C. kr. okrajna sodnija Višnjagora, oddelek II, dne 29. aprila 1903. O ti K £ Cj C £ .K C? * p o H & Oj C •I o r; tj o š ^ S S -Jc -b •n.1 r- -S O CS -»-. .O d. O * g C ^ H5 £ o fcJ -O C a t C p o g a iJ C >1 ■C O .CJ a -S g S £ H ^ t* o. ^ Cj •H ^ C tj ■s O C •V •j? rii .ti U o 5 ■J a C . n a c ^ S O a t; * I fcS o fi. £ S 'C D o C tj o c: S ^ -S » a -i«. f * U C K Račun hipotcčnih posojil . . . . „ hipot. obresti: Zaostale „ občinskih posojil . . . . » menic........... „ men. obresti: Zaostale . „ tekoči........... » zalog........... „ efektov.......... „ efektnih obresti..... „ zamud, obresti: Zaostale „ inventarja........ » zavarovalnin....... „ uradnih stroškov .... „ pro diversi........ „ blagajne...... . . . K h 1392543 66 13093 06 998124 50 180247 — 39 59 87199 94 2790 — 366025 55 5371 82 968 19 599 64 46 22 47 59 2068 99 25871 58 2176742 33 Račun vlog............ „ hipot. obresti: 1'redplač. „ obresti občinsk.: posojil Predplačane....... „ men. obresti: 1'redplač. „ založ. obresti: 1'redplač. „ davkov in pristojbin . . „ izgube in dobička: Cisti dobiček.......... Bilanca rezervnega zaklada dne 31. decembra 1902. Aktiva Pasiva ------ K h K h Račun efektov: Vred. papirji . Viseče obresti.......... Poslovni dobiček........ 54740 560 16093 02 61 67 Račun glavnice.......... 71394 30 71394 30 71394 30 Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dnč 31. dec. 1902. Aktiva Pasiva Trgovina z železnino Andr. Druškoviea 669 4-1 naslednik Valentin Golob Ljubljana Mestni trg št. 10. Prične začetkom majnika razpošiljati znane najboljše „Krondiamanf-kose" Z garancijo za vsaki komad. Dolgost 70_75 80 _ 85 cm Cena kron 2:40 2'6ČT 2*80 3 — Najfinejše Bergamaške osle od G0 vin. do K 1-—. 1 klepanje, angleškega jekla ... K 2 40 1 kosni oklep, navadni....... „ —10 1 k6sni oklep s ključem..... „ —'30 1 srp................. „ —-60 Služkinja k otrokom v starosti 40—50 let, sprejme se pod dobrimi pogoj v trajno službovanje. Zahteva se prijazno in potrpežljivo ravnanje z otroci kakor SP05f0Vanje dobre gospodinje. Poprašanja v trgovini Val. Goloba 511 3—3 Mestni trg 19. Slikarskega ^^^ učenca sprejme takoj Ivcn Graber, slikar v Stebnu, pošta Mdestig, Koroško. 5™ 2 2 554 1-1 ® i 1 K h K h i f Račun glavnice.......... 276 01 i Račun glavnice.......... 5234 69 i Dobiček pri efektih....... 5008 68 s | s i 5284 69 5284 69 594 1—1 Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. v Ljubljani, Pogačarjev trg. petcplastična umetnostma razstaua Danes, v soboto 2. maja w Zadnji razstavni dan -»s XI. složno potovanje po velezanimivem V nedeljo 3. do 9. maja Zanimivo potovanje po T® f Velezauimive slike na steklo so nalašč prirejene za mednarodno panoramo. Na vsakem mestu se more regulirati dnevna in nočna svetloba Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. uro zvečer Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek Gastricin zdravniško poskušen in potrjen. Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gasfrlcln, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši- rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gasfrlcin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje. V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje. Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu. Na debelo po medicinskih drožerijah. Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več, Prostovoljno se proda 1010 z obsežnim vrtom na Vodovodni cesti št. 171. V hiši je tudi gostilna. Več se izve pri lastniku istotam. 552 3-2 venecijanske in španske. Najcenejše ima ITUUe, v zai0gi tvrdka BRATA EBEItL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—9 Župnik želi dobiti ki bi bil po^tsn, vešč kmetijstvu in vožnji s konji. Služba je nastopiti takoj. Kje ? se zvč pri upravništvu »Slovenca*. 640 3-3 Duet accnca sprejmeta se za pečarsko obrt. PJača po dogovoru. 672 2-2 Alojzij Večaj Veliki stradon št. 9 v Ljubljani Stavbeno podjetje Fr. Trumler m K. Lachnik, arhitekta in stavbenika. Jemljeta si čast naznaniti, da je njuni biro za razna stavbena in vodovodna dela od 4. maja t. 1. naprej v knezoškofijski palači pri tleh na desno. 589 3 1 J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so prave le one z rudečiin napisom „J. Pserhofer" na pokrovu vsake škatle. Že mnogo let priporočajo zdravniki te kroglice kot zanesljivo, milo odvajajoče sredstvo. Te kroglice delujejo tako rahlo, brez vsacih bolečin, da jih lircz pomisleka smejo tudi otroci rabiti. 685 6—1 J. Faerhoferjeve odvajalne kroglloe, med ljudstvom znane tudi pod imenom Pier-hoferjevl svalkl, se 2e nad 100 let izdelujejo prave edino le v •T. Pserhoferjeyi lekarni na Dunaju, I Singerstrasse 15. = Zvitek s 6 škatlicami stane K 210. Manj ko Jeden zavitek se ne poSIIJa. ^o Ako se pošlje denar naprej, stane s poštnino vred: 1. zvitek kroglic .... K 2.60 4. zvitki kroglic ... K 2. zvitka „ . . . . „ 4.70 5. zvitkov „ . . . „ 3. zvitki „ . . . . „ 6.80 10. „ „ . . . " Drugi posebno priporočljivi leki go: J. Pserhofer-ja balzam za ozeblino, 2 lonfika> nftrrej plačano, franko........ J. Pscrhofer-jova grenka želodčna tinktura, b,,dilno deiuje na želodec, 12 stekleuičič, naprej plačano, franko J. Pscrliofer-ja balzam za rane, 12 "teHemčic, naprej piaeano, ----- franko 8.90 10.50 18.50 K 2.15 n 5,-» 3.40 r3 H H H i Podpisani vljudno naznanjam, da sem ssaar prevzel y V pekarijo ££ pri gospodu ZOR/Y\ANU v Spodnji Šiški kjer bom izvrševal v popolno zadovoljnost vsa v to stroko spadajoča navadna in fina dela, posebno vsakovrstne pogače za ženitovanjske in diuge prilike, kakor tudi pletene Štruoe, lepa srca, na zahtevo tudi jako fino izdelanega cesarskega orla, jako primerno darilo za osebe vojaškega stanu itd. Vsled tega se najtopleje priporočam za mnogobrojna naročila, zagotavljajoč najsolidnejo postrežbo, ter beležim z odličnim spoštovanjem 3-2 Josip jlubel. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta st. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveniR paramentov. Izdeluje cele ornate, kazale v vseh liturgicnih barvah, pluvijale, obhajllne burze< žtole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 918 26—18 predaja Jji^e in i^ajjjncga vrta tik farne cerkve v Noviitifti pri Gornjem gradu, kjer je velika božja pot, kraj zelo lep, zdrav in pripraven za letovtščnike, kjer obstoji že 6 let krčma, se proda zaradi rodbinskih razmer. Hiša je nova, v dobrem stanu, j« dnonadstropna, se lahko rabi tudi za trgovino, ima pod zemljo tri kleti, pritlično tri sobe, jedilno shrambo, kuhinjo in velik prostor za trgovino. V nadstropju so štiri prostorne sobe, v podstrešju se tudi lakko nare dite dve prostorni sobi. Pogoji in vse drugo se izve pri lastniku Antonu Matjaž, veleposestniku v Tiroseku, pošta Gornji-grad, btirsko. 668 2—2 ooooooooooooooooooooooooooooooooo § Obrtno naznanilo. 8 o Podpisani naznanjam sl. p. n. občinstvu, da bodem z dnem 8. maja otvoril čisto na novo urejeno pekarijo v Novem vodmatu št. 86. Priporočam se sl. občinstvu za vse-.tranako podporo, z odjemanjem mojega raznovrstnega peciva. _ Dolgotrajna skušnja je porok, da se bodem vsestransko trudil zadovoljiti moje cenjene odje-malce z okusnim pecivom JCS" Na zahtevo pošiljal bodem pecivo tudi na dom. q Vso pozornost pa bodem tudi obračal na peko domačega kruha, ki ga bodem pekel O O O' 'O* vsak dan cb 7. ln 9. uri dopoldne. S priporočilom se bilježim Rok Cizelj, pekovski mojster, Novi vodmat št. 86 pri Ljubljani. preoddaja trgovine. Vljudno naznanjam svojim p. n. dolgoletnim, zvestim kupcem, da sem že 70 let obstoječo svojo trgovino z galanterijami in tapetami prodal gospodični Blanki Nemecz. Zahvaljujoč se za vso meni prijazno skazovano naklonjenost, prosim prav toplo, da se meni dano zaupanje blagovoljno skazuje tudi moji naslednici. S spoštovanjem Karol Karinger. Oziraje se na predstoječe naznanilo si jemljem čast sporočiti, da sera bila skoz 19 let poslo-vodkinja v jedni tukajšnjih prvih trgovin z galauterijami in igračami. V t m času sem si pridobila zadostno znanja da bom mogla zadostiti vsem zahtevam take trgovce. Obljubim, da so bodem trudila vsestransko zadovoljiti svoje p. n. odjemalce ter se priporočam z vsem spoštovanjem 672 3-2 V Ljubljani, dn6 30. aprila 1903. Blanka Nemecz, Mestni trg št 8. 42 16 Prva kranjska mizarska zadruga V Šenfc Vidu nad Ljubljano 4 se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jos Arhar načelnik. »7 ANDROPOGOJ4" (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak slcozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih kr£yih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate^ v Ljubljani pri gospodu 274 (40) Taso Petričic-u. V zalogi imajo tudi gg E. Mahr In U. pl. Trnkoczv V Ljubljani, ft. Rant v KranJI, in lekarna .,Prl angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. Na najvišje povelje ffj. c. in kr. apost. Teličan. « • • • * »uuinai 81. OU pu LjUU.-JMII. Q i XXXV. c. kr. državna loterija ■ j registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, Obrestuje hranilne vloge po 110 95-46 41!« odstotka brez odbitka, rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega liranilnlCnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. za civilne dobrodelne namene tustranske države Vsa denar uši loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gotovih dobitkov V gotovem denarju v skupnem znesku 506.880 kron. Grlavni itelt znaša 200.000 kron v gotovem denarju. Žrebanje neprekljicljivo 18. junija 1908. Jedna srečka 4 krone. Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-strasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih m zelezmcmh uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije. 146 10-2 Oddelek za državne loterije.