Slika, ki vsebuje besede besedilo, kolo, zobnik LETNO POROCILO 2020 –Komisija za preprecevanje korupcije –Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije Kazalo 1. UVOD ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ............. 1.1 ................................ ................................ ...................... 1.2 Povzetek porocila v sliki in besedi................................ ................................ ................................ .................. 2. PREDSTAVITEV KOMISIJE................................ ................................ ................................ ................................ ......... ................................ ................................ ................................ ................... ................................ ................................ ................................ ................................ ............................ ................................ ................................ ................................ ............................ 3. VSEBINA DELA IN PREGLED OBRAVNAVANIH ZADEV................................ ................................ ........................... 3.1 Vsebina dela po posameznih institutih................................ ................................ ................................ ......... 3.1.1 Integriteta javnega sektorja................................ ................................ ................................ .................. ................................ ................................ ................................ ..... ................................ ................................ ................................ .............................. 3.1.4 Nezdružljivost funkcij ................................ ................................ ................................ ........................... 3.1.5 Prepoved in omejitve sprejemanja daril................................ ................................ ............................... ................................ ................................ ................................ ................................ .............. ................................ ................................ ............................ ................................ ................................ ........................... 3.1.9 Protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi ................................ ................................ ......... ................................ ................................ ................................ ...... ................................ ................................ ............................ 3.2 Odstopi obravnavanih zadev drugim organom ................................ ................................ ............................ 3.3 Izdana priporocila subjektom javnega sektorja ................................ ................................ ............................ ................................ ................................ ................................ ........ 3.3.2 Priporocila na podrocju kadrovanj................................ ................................ ................................ ........ 3.3.3 Priporocila glede dolocitve prejemkov za poslovodne osebe upravljavca kapitalskih naložb države .. 3.3.4 Priporocila o dolžnem izogibanju nasprotja interesov................................ ................................ .......... 3.3.5 Priporocilo na podrocju nezdružljivosti funkcij ................................ ................................ ..................... 3.3.6 Priporocila na podrocju vodenja upravnih postopkov ................................ ................................ .......... ................................ ................................ .......................... ................................ ............... 3.3.9 Priporocila na ostalih ................................ ................................ ................................ ............ ................................ ................................ ................................ ................................ ........... 3.4.1 Nacelno mnenje v zvezi brezplacno uporabo medicinske opreme izvajalcev zdravstvene dejavnosti 46 3.5 Tematski nadzor nabav medicinske zašcitne opreme..................................................................................47 3.5.1 Državna raven ..................................................................................................................................... 47 3.5.2 Obcine in bolnišnice............................................................................................................................. 48 3.6 Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ................................................................49 3.6.1 Nacrt integritete ................................................................................................................................... 49 3.6.2 Nadzor nad razdeljevanjem sredstev................................................................................................... 49 3.6.3 Preverjanje zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete ......................... 49 3.7 Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji..........................................................................50 3.7.1 Izvajanje ukrepov iz Akcijskega nacrta uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji v letu 2020...................................................................................................................................... 50 3.8 Pripombe na predloge predpisov .................................................................................................................52 3.8.1 Zakon o Nacionalnem demografskem skladu...................................................................................... 52 3.9 Usposabljanja javnega sektorja ...................................................................................................................52 3.10 Drugi projekti Komisije ...............................................................................................................................53 3.10.1 Integriteta: skupni cilj generacij.......................................................................................................... 53 3.10.2 Prenova informacijskih paketov, ki jih Komisija pošilja funkcionarjem ob nastopu funkcije ............... 54 4. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ODNOSI Z JAVNOSTMI ............................................................................ 55 4.1 Sodelovanje z državnimi organi v povezavi s podrocji dela Komisije...........................................................55 4.2 Sodelovanje z Državnim zborom RS pri pripravi eticnega kodeksa poslancev............................................55 4.3 Podpis dogovora o sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru .................................55 4.4 Sodelovanje z institucijami s podrocja vzgoje in izobraževanja ...................................................................56 4.5 Odnosi z javnostmi.......................................................................................................................................56 5. MEDNARODNA DEJAVNOST ..................................................................................................................................... 59 5.1 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).......................................................................59 5.2 Združeni narodi (ZN), Urad ZN za droge in kriminal (UNODC)....................................................................60 5.3 Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO) ................................................................................60 5.4 Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami ......................................................................60 5.5 Druge mednarodne aktivnosti komisije ........................................................................................................61 6. DELOVANJE KOMISIJE............................................................................................................................................... 62 6.1 Zaposleni/kadri.............................................................................................................................................62 6.1.1 Reorganizacija..................................................................................................................................... 62 6.2 Financni viri..................................................................................................................................................63 6.2.1 Place.................................................................................................................................................... 63 6.2.2 Materialni stroški.................................................................................................................................. 64 6.2.3 Investicije............................................................................................................................................. 64 6.3 Analitika in informacijska tehnologija/varnost...............................................................................................65 6.3.1 Erar...................................................................................................................................................... 65 6.3.2 Corruptio in eUprava............................................................................................................................ 65 6.3.3 Druge dejavnosti.................................................................................................................................. 66 6.3.4 Nakup konferencnega sistema Zoom zaradi modernizacije in prilagoditve dela zaradi epidemije ...... 66 6.4 Informacije javnega znacaja.........................................................................................................................66 Kratice po abecednem vrstnem redu DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank d.d. FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij GRECO – Skupina držav proti korupciji KME – Komisija za medicinsko etiko Komisija – Komisija za preprecevanje korupcije MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport OECD -Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Poslovnik Komisije – Poslovnik Komisije za preprecevanje korupcije Resolucija -Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji RS – Republika Slovenija SDH – Slovenski državni holding d.d. Sklad – Nacionalni demografski sklad SPIO – Mreža za integriteto javnega sektorja pri OECD UNCAC – Konvencija Združenih narodov proti korupciji UNODC -Urad Združenih narodov za droge in kriminal ZDIJZ – Zakon o dostopu do informacij javnega znacaja ZIntPK – Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije ZIntPK-C – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije ZJN-3 – Zakon o javnem narocanju ZJU – Zakon o javnih uslužbencih ZLS – Zakon o lokalni samoupravi ZLPLS -Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ZMed – Zakon o medijih ZNDS – Zakon o nacionalnem demografskem skladu ZPKor – Zakon o preprecevanju korupcije ZRSBR – Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije 1. UVOD 1.1 Nagovor predsednika Komisije Spoštovani, pred vami je prvo letno porocilo Komisije za preprecevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), ki se pretežno nanaša na delo pod novo sestavo senata. Vodenje Komisije, po mojem prepricanju zelo pomembnega organa za delovanje naše države in družbe, sem prevzel aprila 2020, v nenavadnem casu za vse, v casu izrednih razmer zaradi razglašene epidemije, v casu popolnega zaprtja države, kar je seveda vplivalo tudi na naše delo – tako organizacijsko kot vsebinsko. Najprej bi omenil eno od prvih nalog, ki si jo je zadal senat v novi sestavi – novo vizijo delovanja Komisije. Ta je zacrtala naše delo v prihodnjih šestih letih, zato jo v celoti objavljamo tudi v tem porocilu. Vizija je med drugim usmerjena v profesionalizacijo dela Komisije, saj smo kot organ, ki je v državi izvirno pristojen za podrocje krepitve integritete in preprecevanja korupcije, zavezani k najvišji ravni profesionalizma, ki ga gradimo z zakonitostjo, strokovnostjo in eticnostjo našega delovanja. V skladu s sprejeto vizijo želimo krepiti tako našo preventivno kot nadzorstveno funkcijo, pri cemer bomo pri izvrševanju naših pristojnostih posebno pozornost namenjali vodenju z zgledom in krepitvi integritete od zgoraj navzdol. Preprican sem, da se moramo funkcionarji in drugi, ki zasedamo najvišje položaje v državi, v prvi vrsti zavedati svoje odgovornosti in pomena ravnanja v skladu z visoko stopnjo integritete ter delovati kot zgled, saj višji kot je položaj, ki ga zaseda posameznik na družbeni lestvici, vecjo odgovornost mora ta posameznik tudi prevzeti. Z novo vizijo kot najmocnejši atribut boja proti korupciji postavljamo krepitev integritete. Gre za pozitiven pristop, saj krepitev integritete spodbuja nicelno toleranco v odnosu do korupcije, kršitev integritete in drugih oblik neeticnosti. Hkrati želimo na ta nacin preseci nerazumevanje pristojnosti Komisije in s tem povezanih napacnih pricakovanj, ki so se ustvarila v preteklosti. Komisija namrec ni organ preiskovanja in pregona; to so naloge policije, tožilstva in sodstva. Namen in cilj Komisije (kot nenazadnje izhaja tudi iz njenega imena) je preprecevanje korupcije in v družbi se želimo pozicionirati kot organ preprecevanja – in ne kaznovanja – korupcije. Prepricani smo, da prava pot do uspešnega preprecevanja korupcije temelji na krepitvi integritete na vseh ravneh družbe. V ta namen smo v letu 2020 zasnovali projekt Integriteta: skupni cilj generacij, s katerim želimo sistemsko pristopiti h krepitvi integritete mladih generacij z namenom krepitve integritete prihodnje družbe. Gre za dolgorocen projekt, ne le za ta mandat, ampak za vsaj naslednjih 15 let, h kateremu smo pritegnili kljucne deležnike s tega podrocja – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Inšpektorat za šolstvo in šport ter Pedagoško fakulteto in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Naš skupni cilj je oblikovati sistem, v katerem bodo izobraževalne ustanove, vkljucno z vrtci, temelj krepitve integritete v družbi. Tako kot na podrocju šolstva smo se v letu 2020 zaceli medinstitucionalno povezovati tudi na drugih ravneh in podrocjih. V vecji meri želimo ozavešcati na lokalni ravni, kjer glede nekaterih naših institutov zaznavamo vecji razkorak med zakonskimi obveznostmi in dejanskim stanjem v praksi. Ceprav smo zaradi omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo, lani izvedli nekoliko manj usposabljanj, pa smo v drugi polovici leta uspešno vzpostavili sistem usposabljanj na daljavo in tako širjenje našega znanja v okviru naših preventivnih aktivnosti že vec mesecev nemoteno tece. Tudi sicer smo se organizacijsko uspešno prilagodili novim razmeram in tako spomladi kot v drugem valu epidemije jeseni in pozimi z uvedbo dela na domu in ustrezno tehnicno-informacijsko podporo uspešno ohranili nemoteno delovanje delovnih procesov. To potrjujejo tudi številke iz tega letnega porocila, ki kažejo na primerljive oziroma celo vecje število rešenih zadev kot v prejšnjih letih. Izjema so prekrški, pri katerih se najbolj pozna vpliv interventnega Zakona o zacasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, ki je za dobra dva meseca ustavil roke tudi v nekaterih naših postopkih. Hkrati je epidemija tudi vsebinsko vplivala na naše delo, saj so se ob nujnih nabavah zašcitne opreme, namenjene obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19, pojavili številni sumi nepravilnosti, ki so terjali temeljito obravnavo. Komisija je tako izvedla celovit in skrben pregled nabav zašcitne opreme v Zavodu RS za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja, osredotocen na prvi, spomladanski val epidemije. Pri obravnavi nabavnih postopkov smo seveda upoštevali resnost in zahtevnost situacije, v kateri se je znašla ne le naša država, ampak ves svet, ter izrednih razmer, v katerih je nujnost dobave zašcitnih sredstev narekovala tudi nacin izvedbe postopkov. V porocilu o tematskem nadzoru, ki je bilo sprejeto jeseni, smo ugotovili številna korupcijska tveganja, ki jih je za bolj ucinkovito in transparentno izvajanje postopkov v prihodnje nujno treba bolje upravljati. S tem namenom smo pristojnim institucijam podali tudi vrsto priporocil, za katera upamo, da jih bodo kar najbolj upoštevale. V okviru tematskega nadzora je Komisija zaznala tudi sume kršitev iz pristojnosti drugih organov – te smo tako organom pregona kot drugim nadzornim organom že jeseni odstopili v pristojno obravnavo – kot iz lastne pristojnosti, tako da postopke preiskav posameznih zaznanih kršitev Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije nadaljujemo v letošnjem letu. Tudi v teh postopkih upoštevamo resnost izrednih razmer, a hkrati vztrajamo, da je tudi v takih razmerah treba ravnati odgovorno, transparentno, enakopravno do vseh ponudnikov ter v skladu z visoko stopnjo integritete. Prav tako nadaljujemo tematski nadzor nabav zašcitne opreme v javnih zdravstvenih zavodih in obcinah, v katerem preverjamo spoštovanje dolocb omejitev poslovanja, vkljucevanja protikorupcijske klavzule in razkritja lastniške strukture ter transparentnost izvedenih postopkov. Leto je bilo pomembno tudi zaradi sprememb zakonodaje, ki je bistvena za naše delo. Nekaj mesecev po tem, ko je Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije obeležil deset let veljavnosti, so bile vendarle sprejete njegove – na nekaterih podrocjih korenite – spremembe. V Komisiji smo spremembe podprli, saj smo bili med drugim prepricani, da je treba vecletni postopek spreminjanja zakona vendarle zakljuciti. Novi zakon ni optimalen, na nekatere pomanjkljivosti zato opozarjamo tudi v tem porocilu, je pa zagotovo korak naprej. Prinesel je pomembne novosti na podrocjih, ki morda v širši javnosti niso tako vidne in izpostavljene, so pa za delo Komisije zelo pomembne. Tu imam v mislih predvsem zakonsko podlago za Erar, orodje, ki je izjemnega pomena za transparentnost delovanja naše države, in podrobnejšo ureditev postopkov pred Komisijo, pri cemer so zdaj urejene procesne pravice za obravnavane osebe. Zakon krepi pomen integritete in vlogo Komisije pri tem, kar je v skladu z našo novo vizijo. Hkrati je zakon Komisiji naložil nove naloge, za izpolnjevanje katerih pa potrebujemo tudi ustrezne financne in kadrovske vire. Naj na tem mestu omenim, da je Komisija kadrovsko podhranjena že vec let in da so na to v preteklosti opozarjale tudi pomembne mednarodne institucije s podrocja preprecevanja korupcije. Lani je na primer na to opozorila Evropska komisija v svojem porocilu o vladavini prava, v zacetku letošnjega leta pa tudi delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj proti podkupovanju, ki je v svojem porocilu o Sloveniji priporocila, da se Komisiji zagotovijo ustrezni kadrovski in financni viri. Sprejeti proracun Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 je Komisiji namenil dodatna sredstva za kadre, ki pa jih zaradi omejitev pri povecanju kadrovskega nacrta, dolocenih v Zakonu o izvrševanju proracuna Republike Slovenije, Komisija ni smela realizirati. To oviro je Državni zbor RS odpravil s sprejetimi spremembami in dopolnitvami Zakona o izvrševanju proracuna Republike Slovenije, ki so zacele veljati 15. maja 2021. S tem je Komisija pridobila pravno podlago za povecanje kadrovskega nacrta ter zacetek zaposlovanja. Na Komisiji smo takoj priceli z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov in ko bodo postopki zaposlovanja zakljuceni, bomo lahko nadaljevali tudi z izvajanjem nalog, ki smo jih zaradi kadrovske podhranjenosti doslej izvajali zgolj v omejenem obsegu oziroma je bilo njihovo izvajanje zacasno prekinjeno. Glede na omejitve pri razpolaganju z dodeljenimi sredstvi, ki so se v vseh razsežnostih pokazale v zacetku letošnjega leta, ko je Komisija s sredstvi razpolagala, ni pa jih smela realizirati, bi si v prihodnosti želeli, da bi se z zakonom dolocena samostojnost in neodvisnost Komisije odražala tudi v samostojnem razpolaganju s sredstvi. Tako ne bi prihajalo do situacij, ko ima Komisija sredstva v proracunu zagotovljena, vendar jih ne more porabiti, saj ne sme samostojno odlocati o povecanju kadrovskega nacrta oziroma o prerazporeditvah sredstev na druge postavke. Le z vecjo samostojnostjo pri odlocanju o porabi dodeljenih sredstev bomo lahko govorili o resnicno avtonomnem organu, ki bo ob primernem proracunu lahko izpolnjeval svoje izjemno pomembno poslanstvo – s krepitvijo integritete in transparentnosti ter preprecevanjem korupcije vzpostavljal pogoje za krepitev delovanja pravne države. Pri tem seveda ne moremo biti uspešni sami, ampak zgolj z medinstitucionalnim povezovanjem in sodelovanjem. Lahko smo – in želimo biti – generator sprememb, vendar bomo lahko pri tem ucinkoviti le, ce bo zavedanje o pomenu integritete (tako osebnostne integritete kot organizacijske integritete institucij in integritete družbe) »posvojil« cim širši krog posameznikov in institucij. Namrec, ne slepimo se: politicna kultura v Sloveniji ni na želeni ravni. Zato želimo s svojim delom vplivati tudi na izboljšanje stanja na tem podrocju, saj politicna kultura po principu zgledovanja od zgoraj navzdol mocno vpliva na ravnanje ljudi ter njihovo (ne)zaupanje v javne institucije. Pomanjkanje zaupanja v institucije se odraža tudi v Indeksu percepcije korupcije, glede na katerega Slovenija zadnja leta stagnira. Indeks prikazuje tudi precej mocan obcutek ljudi, da je vecinoma vse skorumpirano, kar zagotovo ne drži. Nedvomno pa so nekatera podrocja za korupcijo še vedno bolj ranljiva kot druga, na primer zdravstvo in javno narocanje, kar je pokazala tudi z epidemijo povezana kriza, in tudi tja namerava Komisija še v vecji meri usmeriti del svojih aktivnosti. S svojim delom želimo vplivati tudi na povecanje senzibilnosti javnosti za ugotovljene kršitve – ne le za koruptivna ravnanja, ki pomenijo opustitev dolžnega ravnanja, ampak predvsem za kršitve integritete, ki pomenijo odstopanje od pricakovanega ravnanja. Enako velja za kršitve dolocb drugih institutov Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, lobiranje, omejitve poslovanja, omejitve pri sprejemanju daril ...), kršitve eticnih kodeksov, ki urejajo in usmerjajo pricakovano in eticno delovanje posameznikov, ter nenazadnje tudi za ugotovljena korupcijska tveganja, ki kažejo na anomalije v sistemu in katerih neustrezno upravljanje odpira pot do koruptivnih ravnanj. Naj na koncu poudarim, da pricakujemo, da se bo profesionalizem našega dela, k cemur smo se zavezali, odražal v dvigu ugleda same Komisije kot tudi pri upoštevanju naših konkretnih ugotovitev, odlocb o kršitvah, nacelnih mnenj ter priporocil organom javnega sektorja za odpravo korupcijskih tveganj, ki so usmerjena v bistvo našega delovanja – preprecevanje korupcije. Šele ko bo javnost obcutljiva tudi na odstopanja od pricakovanega ravnanja najvišjih nosilcev javnih funkcij in bomo vzpostavili družbeno okolje, ki bo takšna dejanja tudi sankcioniralo, bomo kot družba primerljivi z državami, ki korupcijo že vrsto let uspešno omejujejo. Menim, da smo s sodelovanjem tukaj in zdaj na kratek in srednji rok ter s krepitvijo integritete skozi vzgojno izobraževalni sistem na dolgi rok lahko uspešni in v desetletju in vec dosežemo nov standard politicne kulture, ki nas bo postavljal ob bok najuspešnejšim in najrazvitejšim državam. Uspešni smo lahko le skupaj, a le ce k temu cilju prispeva prav vsak izmed nas. dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprecevanje korupcije 1.2 Povzetek porocila v sliki in besedi 2. PREDSTAVITEV KOMISIJE Komisija za preprecevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh clovekovih pravic, Informacijski pooblašcenec in Racunsko sodišce. Ceprav je del javnega sektorja, Komisija ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti in od njih ne dobiva navodil ali usmeritev za delo, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. Samostojnost in neodvisnost Komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa dolocena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila. Samostojnost Komisije je dodatno zagotovljena z nacinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države po predhodnem mnenju posebne petclanske kandidacijske komisije. Vanjo v skladu z novembra 2020 uveljavljenim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (Uradni list RS, št. 158/20; v nadaljevanju: novela ZIntPK-C) clane imenujejo ministrstvo, pristojno za javno upravo, izmed uradnikov z delovnega podrocja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju; neprofitne organizacije zasebnega sektorja, ki delujejo na podrocjih varstva clovekovih pravic, integritete, etike, lobiranja in preprecevanja korupcije; Državni zbor Republike Slovenije; ter Sodni svet in Državnotožilski svet izmed clanov, ki sestavljajo Komisijo za etiko in integriteto. Komisijo vodi in zastopa predsednik, ki organizira delo, sicer pa Komisija odloca kot kolegijski organ s tremi clani (predsednikom in dvema namestnikoma predsednika), ki obravnavajo zadeve in o njih odlocajo na sejah senata. 2.1 Pristojnosti Zakonodajalec je z Zakonom o integriteti in preprecevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno precišceno besedilo in 158/20; v nadaljevanju: ZIntPK) v letu 2010 nadgradil že z Zakonom o preprecevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) uveljavljeni model preprecevanja korupcije, krepitve delovanja pravne države in odpravljanja nasprotja interesov ter posvetil vecjo pozornost krepitvi integritete in transparentnosti. ZIntPK, ki je bil prvic noveliran leta 2011, je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge Komisije ter razširil njene pristojnosti – med drugim je Komisija postala prekrškovni organ. Ker se je zakon na dolocenih podrocjih izkazal za pomanjkljivega, se je leta 2014 zacel postopek priprave sprememb zakona, ki je bil leta 2020 koncno zakljucen s sprejemom novele ZIntPK-C. Ta je zacela veljati 17. novembra 2020 in je prinesla spremembe na številnih podrocij, od lobiranja, nasprotja interesov, daril, premoženjskega stanja in omejitev poslovanja do ureditve javnih objav, postopka imenovanja funkcionarjev Komisije, postopka pred Komisijo in drugih podrocij. Komisiji je dal tudi nove pristojnosti in naloge. Podrobneje so spremembe predstavljene v posameznih poglavjih in Oceni stanja za leto 2020. Komisija ima širok nabor pristojnosti, vendar – v nasprotju s prepricanjem mnogih – nima policijskih pooblastil, kar pa ne pomeni, da ni pristojna za obravnavo sumov korupcije. Takšna ravnanja preiskuje, pri cemer v primeru zaznanega suma storitve kaznivega dejanja vloži ovadbo ter po potrebi v preiskavi sodeluje s pristojnimi organi, sama pa lahko v takšnih primerih izda nacelno mnenje. Hkrati pa Komisija samostojno obravnava sume kršitev integritete, nasprotja interesov in drugih institutov, za katere je pristojna v skladu z zakonom. Komisija uresnicuje svoje pristojnosti: • z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; • z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri izobraževanju, zagotavljanju ozavešcenosti ter nacrtovanju in ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za krepitev integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korupcije; • z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprecevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter z nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in upravljanju javnih zadev; • z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja zagotavlja transparentnost te dejavnosti na nacin, ki podpira dobre prakse ter omejuje in kaznuje neeticne prakse lobiranja; • z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprecevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; • z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; • s spodbujanjem sodelovanja deležnikov (državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb) pri krepitvi integritete in preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. 2.2 Senat Senat komisije sestavljajo predsednik in dva namestnika. V letu 2020 se je iztekel mandat predsedniku Komisije Borisu Štefanecu, 1. aprila 2020 je šestletni mandat nastopil novi predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Namestnika predsednika Komisije sta mag. Uroš Novak in Simon Savski. V obdobju med januarjem in marcem 2020 je senat izvedel 11 rednih sej in tri dopisne seje. Od aprila do decembra pa je senat izvedel 33 rednih in šest dopisnih sej senata. Skupno je bilo v letu 2020 izvedenih 44 rednih in devet dopisnih sej senata. Senat je na sejah obravnaval predvsem: predloge za uvedbo preiskav, predloge za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega nasprotja interesov, predloge za izvedbo tematskih nadzorov, osnutke, vmesne in zakljucne ugotovitve o posameznih in konkretnih primerih, priporocila subjektom javnega sektorja, porocila o opravljenih rednih nadzorih premoženjskega stanja, letno porocilo komisije in oceno stanja za leto 2019, prejeta obvestila funkcionarjev in izdajo dovoljenj funkcionarjem glede opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega narocanja, porocilo v povezavi z izvedenim tematskim nadzorom, porocilo o delu na podrocju lobiranja in porocilo o skladnosti podatkov iz zapisov lobisticnih stikov lobirancev s podatki iz porocil registriranih lobistov v letu 2019 s predlogi za ukrepanje po ZIntPK, odlocbe o obstoju nasprotja interesov, nacelna mnenja, Pojasnilo glede upravljanja korupcijskih tveganj in nasprotij interesov v kadrovskih postopkih za clane organov vodenja in nadzora v družbah, v katerih ima vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost, Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v komisiji, Predlog Sklepa o uvrstitvi delovnih mest javnih uslužbencev Komisije za preprecevanje korupcije v placne razrede, preklice in podelitve pooblastil za vodenje vseh upravnih postopkov na podlagi ZIntPK, vizijo delovanja Komisije za preprecevanje korupcije ter nacrt dela Komisije za preprecevanje korupcije za leto 2021–2025. Nadalje se je seznanil z javnim katalogom daril za leto 2019, sprejemal odlocitve, vezane na vpis oziroma izbris iz registra lobistov, opravljal razgovore z vabljenimi osebami, odlocal v primerih predlogov izlocitev posameznih clanov senata, obravnaval zadeve v povezavi z zašcito prijaviteljev ter izdal dovoljenje za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule. 2.3 Vizija Po zacetku mandata novega predsednika aprila je senat Komisije na 5. seji, 21. maja 2020, soglasno sprejel novo Vizijo delovanja, ki jo v celoti objavljamo v nadaljevanju: Vizija delovanja Komisije za preprecevanje korupcije Izhajajoc iz veljavnega normativnega in institucionalnega okvira, Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Slovenije, mednarodnih aktov Združenih narodov, Evropske unije, Sveta Evrope ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj si bomo prizadevali za krepitev pravne države, integritete, eticnosti in transparentnosti poslovanja kot temeljnih vrednot družbe, v kateri živimo. Kot samostojen in neodvisen državni organ bomo v okviru svojih pristojnosti skrbeli za: • Krepitev profesionalizma komisije – od komisije se upraviceno pricakuje visoka raven profesionalizma, zato bomo skrbeli za zakonitost, strokovnost in eticnost našega ravnanja, krepili osebnostno integriteto zaposlenih in organizacijsko integriteto komisije ter posledicno pozitivno podobo komisije v javnosti. • Preventivno funkcijo komisije – krepili bomo preventivno delovanje komisije, saj ima ozavešcanje o vlogi in pomenu eticnosti ter osebnostne in organizacijske integritete na dolgi rok vecji ucinek kot represivna dejavnost. • Nadzorno funkcijo komisije – zagotavljali bomo visok nivo strokovnosti in doslednosti pri izvajanju naših nadzorstvenih aktivnosti, tako pri obravnavi sumov korupcije, nasprotij interesov, lobiranja, nedovoljenih vplivov in drugih kršitev oziroma podrocij, za katere smo pristojni, kot pri identifikaciji tveganj za nastanek teh kršitev. • Ozavešcanje na vseh ravneh družbe – ozavešcali bomo na vseh ravneh družbe (od najvišjih funkcionarjev v javni upravi do najmlajših otrok v šolah in vrtcih), da je korupcija nesprejemljiva in škodljiva za vse, o nevarnostih in posledicah korupcije v družbi ter o lojalnosti do lastne integritete, ki je castna in predpogoj pri ustvarjanju zaupanja tako v ljudi kot institucije. S tem namenom bomo sami in v sodelovanju s kompetentnimi institucijami razvijali ter izvajali razlicne oblike izobraževanj, usposabljanj, strokovnih posvetov in tako dalje. • Povezovanje institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva – komisija si bo prizadevala za poglobljeno partnersko sodelovanje z vsemi institucijami formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva, in sicer organi in organizacijami javnega sektorja, nevladnimi organizacijami, mediji in vsemi drugimi deležniki na podrocju krepitve integritete, eticnosti in pravne države ter s tem preprecevanja korupcije v družbi. Posebna pozornost bo namenjena tudi pripravi celostnega sistemskega normativnega okvira poslovanja komisije in zašcite dobrovernih prijaviteljev. Družbena odgovornost in s tem skrb za javni interes morata postati glavno vodilo vseh deležnikov. • Vodenje z zgledom – krepili bomo zavedanje o vlogi vodenja z zgledom, saj višje kot je posameznik na položaju, vecjo odgovornost ima do družbe, organizacije in zaposlenih (ne zgolj vecjo moc odlocanja). Slednje bomo vkljucevali v mnenja in ugotovitve komisije s poudarkom na tem, da zgledi vlecejo. Aktivno bomo podpirali tudi uvedbo kompetencnega modela za vodilne uslužbence v javni upravi. • Trajnosten in pozitiven pristop – ohranjati je potrebno realna in dolgorocna pricakovanja ter se zavedati, da je za pozitivne spremembe v družbi potreben cas in da je potrebno iti korak za korakom. Uveljavljali bomo pozitivnejši vidik, kjer se namesto boja proti korupciji v javnosti bolj poudarja krepitev integritete in pravne države. Krepitev integritete spodbuja nicelno toleranco v odnosu do korupcije, kršitev integritete in drugih oblik neeticnosti. • Skladnost poslovanja – s sistemskim pristopom bomo skrbeli za zakonito in transparentno delovanje organov in organizacij javnega sektorja, za kar je potreben celovit razvoj orodij za njihovo upravljanje na podrocjih krepitve integritete in eticnosti, upravljanja s tveganji ter skrbi za skladnost njihovega delovanja. • Informatizacijo poslovanja – z razvojem razlicnih programskih orodij za poenostavitev porocanja naših zavezancev (lobiranje, premoženjsko stanje, darila idr.) in informatizacijo lastnih delovnih procesov želimo vzpostaviti prijazen in ucinkovit sistem z namenom odpravljanja administrativnih ovir ter onemogocanja nehotenih napak. • Mednarodno sodelovanje – prizadevali si bomo za proaktivno sodelovanje komisije v okviru organov in organizacij Evropske unije in širše, zlasti na podrocju izmenjave informacij in dobrih praks. Z izvajanjem navedenih aktivnosti želimo v sodelovanju z najširšim krogom kompetentnih deležnikov vzpostaviti pogoje, v katerih bodo kršitve integritete in eticnosti ter korupcija postali visoko tveganje z nizkim donosom. 3. VSEBINA DELA IN PREGLED OBRAVNAVANIH ZADEV Komisija je izvajala nadzor in preiskovala primere sumov korupcije in drugih kršitev ZIntPK. Zaposleni so se ukvarjali s preiskavami sumov koruptivnih ravnanj, kršitev integritete javnega sektorja, z izvajanjem pristojnosti na podrocjih ugotavljanja nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij, prepovedi in omejitev sprejemanja daril, lobiranja, omejitev poslovanja, nadzorom nad premoženjskim stanjem zavezancev, z izvajanjem nalog v povezavi z zašcito prijaviteljev, preverjanjem vkljucitve protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi, spremljali so uresnicevanje Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in porocanje o dejavnostih za uresnicitev ukrepov iz akcijskega nacrta ter nadzirali spoštovanje dolocb o izdelavi in uresnicevanju nacrtov integritete javnega sektorja. V letu 2020 je Komisija prejela 728 prijav koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bilo 168 zavrženih v skladu s 40. clenom Poslovnika Komisije za preprecevanje korupcije (v nadaljevanju: Poslovnik Komisije), 560 pa jih je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu. Prehodni preizkus prejetih prijav obsega pregled prejete prijave in priloženega gradiva, oceno verodostojnosti in dobronamernosti prijave ter oceno o tem, ali je v skladu s pristojnostmi Komisije in dolocili Poslovnika Komisije treba zaceti postopek preiskave in ugotavljanja kršitve ZIntPK ali pa obstajajo okolišcine, zaradi katerih se prijava ne sprejme v obravnavo oziroma se odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu, organizaciji ali ustanovi. V okviru predhodnega preizkusa lahko uslužbenec Komisije, ki mu je zadeva dodeljena v obravnavo, ce je to potrebno, za odlocitev o nadaljnjem postopku prijavitelja (ce je ta znan) pozove k dopolnitvi prijave, zahteva ali zaprosi za posredovanje dodatnega gradiva, in/ali preveri potrebna dejstva in okolišcine pri drugih pristojnih organih, v javno dostopnih bazah podatkov in evidencah Komisije. V okviru predhodnega preizkusa prejetih prijav je Komisija v letu 2020 izdala skupno 521 zaprosil in zahtev pristojnim organom za posredovanje dokumentacije, podatkov ali pojasnil. Prijave, obravnavane v predhodnem preizkusu prijave suma korupcije prijave suma kršitve dolocb o nasprotju interesov prijave suma kršitev dolocb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja prijave suma kršitve dolocb o lobiranju prijave suma kršitev dolocb glede sprejemanja daril Trend povecanja števila prejetih prijav se je v letu 2020 nadaljeval. Kot že navedeno, je Komisija prejela 728 prijav koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK. V letu 2019 je Komisija prejela 687 prijav. Ocenjujemo, da je povecano število prejetih prijav lahko povezano z dejstvom, da je Komisija v letu 2020 zakljucila z odmevno preiskavo nujnih nabav Stran | 14 zašcitne opreme v casu epidemije COVID-19, izvajala vec preventivnih aktivnosti, bila prisotna na okroglih mizah in ob drugih priložnostih, ažurno podajala stališca in na podlagi vsega navedenega bila pri posameznikih, ki so razpolagali z informacijami o sumih kršitev iz pristojnosti Komisije, spoznana za kompetenten organ, ki je dovolj neodvisen, da lahko zagotovi zašcito prijaviteljev, ter tudi kot ustrezno strokovno usposobljen organ, ki lahko profesionalno (zakonito, strokovno, eticno) in neodvisno izvede preiskavo, ugotovi nepravilnosti in poda pojasnila o pricakovanem ravnanju, priporocila za obvladovanje korupcijskih tveganj oziroma predlaga druge ustrezne ukrepe. Komisija je v letu 2020 rešila 785 zadev s prijavami koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK (z zakljucnim dokumentom, zavrženjem, naknadnim odgovorom ali odstopom drugim pristojnim organom, odgovorom prijavitelju …). Skupno število 785 rešenih zadev vkljucuje 576 prvic rešenih zadev s prijavami suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, 41 reaktivacij in 168 zavrženj. Komisija je bila aktivna tudi na prekrškovnem podrocju. Uvedla je 56 prekrškovnih postopkov, izdala 26 odlocb o prekršku in izrekla 25 opozoril. Prekrškovni postopki Prekrškovni postopki Lobiranje Nasprotje interesov Nezdružljivost opravljanja funkcije Omejitve poslovanja Premoženjsko stanje Protikorupcijska klavzula Zoper ugotovitve glede kršitev so bile v letu 2020 vložene štiri tožbe, o katerih sodišce še ni odlocilo. V letu 2020 je Upravno sodišce odlocilo o štirih upravnih sporih, vloženih zoper odlocitve Komisije v predhodnih letih, pri cemer je v treh primerih pritrdilo ugotovitvam Komisije, v enem pa je ugotovitve Komisije odpravilo in zadevo vrnilo Komisiji v ponovni postopek. Na prekrškovnem podrocju so bile v letu 2020 zoper odlocbe Komisije vložene štiri zahteve za sodno varstvo. V enem primeru je prekrškovni organ odpravil odlocbo o prekršku in ustavil postopek, v enem primeru je sodišce zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, v dveh primerih pa sodišce še ni odlocilo. 3.1 Vsebina dela po posameznih institutih Novela ZIntPK-C v 13. clenu doloca druge javnopravne postopke, ki jih Komisija lahko uvede na svojo pobudo ali na podlagi prijave. Gre za 13 taksativno dolocenih postopkov, in sicer za: 1. postopek zaradi suma korupcije; 2. postopek zaradi suma kršitve integritete uradne osebe; 3. postopek zaradi suma kršitve obveznosti vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbo; 4. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti pridobitve izjave oziroma podatkov o udeležbi fizicnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na dolocbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom; 5. postopek zaradi suma kršitve dolocb o zašciti prijaviteljev; 6. postopek zaradi suma opravljanja nezdružljive funkcije, dejavnosti ali clanstva; 7. postopek zaradi suma kršitve pri sprejemanju daril; 8. postopek zaradi suma kršitev dolocb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja; 9. postopek zaradi suma kršitve dolocb o nasprotju interesov; 10. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti prijave premoženjskega stanja; 11. postopek zaradi suma nesorazmernega povecanja premoženja; 12. postopek zaradi suma kršitve dolocb o lobiranju; 13. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti, povezanih z izdelavo nacrta integritete. Novela ZIntPK-C med drugim tudi vpeljuje rešitev, ki prispeva k ekonomicnosti vodenja postopka. V primeru suma kršitev iz 3. do 13. tocke 13. clena ZIntPK, ki so v ZIntPK dolocene kot prekršek, namrec Komisija ne uvede in ne vodi drugih javnopravnih postopkov, ampak pooblašcena uradna oseba Komisije kot prekrškovnega organa uvede prekrškovni postopek in odloci o prekršku. Navedeno pomeni, da bo Komisija pri tistih kršitvah, zoper katere je možna prekrškovna sankcija, lahko celotno zadevo vsebinsko obravnavala v okviru prekrškovnega postopka. Glede na navedeno spremembo pricakujemo, da se bo v prihodnjih letih zmanjšalo število obravnavanih zadev oziroma število uvedenih in posledicno zakljucenih drugih javnopravnih postopkov po prvem odstavku 13. clena ZIntPK. Pomembno novost je novela ZIntPK-C vpeljala z dolocbo šestega odstavka 11. clena ZIntPK, ki ureja predstavitev odlocitev Komisije, sprejetih v postopkih, kot izhajajo iz 13. clena ZIntPK-C. Dolocba šestega odstavka 11. clena ZIntPK ureja pogoje in nacin javne objave odlocitev Komisije, ki jih sprejme kot kolegijski organ. Javno se objavijo le odlocitve Komisije, ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in clana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo. Te odlocitve se predstavijo javnosti z objavo na spletni strani Komisije in na drug primeren nacin. Ugotovitve ali druge odlocitve Komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ce ta ni vložena, oziroma po odlocitvi sodišca v upravnem sporu. Ureditev javne predstavitve odlocitev Komisije na nacin, kot je urejen z dolocbo šestega odstavka 11. clena ZIntPK, ima svoj izvor v strokovnih podlagah, ki segajo v leto 2014, ko je Inštitut za ustavno pravo Ljubljana na prošnjo Predsednika republike pripravil Ustavnopravno analizo predlogov spremembe zakonodaje s podrocja preprecevanja korupcije. V analizi je omenjeni inštitut izpostavil, da mora zakon jasno dolociti, da so podatki o ravnanju funkcionarjev, uradnikov na položaju in poslovodnih oseb v subjektih javnega sektorja v postopkih pred Komisijo javnosti dostopni po pravnomocno koncanem postopku. Glede na njihovo mnenje je to nujno ne samo zaradi varstva interesov teh postopkov, temvec tudi zaradi zagotavljanja varstva pravic prizadetih oseb. Izvajanje navedene zakonske dolocbe v praksi je pokazalo na neskladje z nekaterimi drugimi zakonskimi podlagami, o cemer je podrobneje zapisano v poglavju 4. Sodelovanje z drugimi organi in odnosi z javnostmi, v tocki 4.5. tega porocila. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni instituti, za katere je Komisija pristojna, pri cemer so pri dolocenih institutih v modrih okvirih izpostavljene bistvene ugotovitve in predlagane rešitve, ce Komisija ocenjuje, da so te potrebne. 3.1.1 Integriteta javnega sektorja Komisija je v letu 2020 prejela 35 prijav zaradi kršitev integritete javnega sektorja in rešila 15 zadev. Devet zadev je bilo obravnavanih na seji senata Komisije, v petih primerih je bila obravnava prijave zavrnjena, v enem primeru pa je Komisija obravnavo zadeve zakljucila s priporocilom. Najvec prijav, ki jih je Komisija obravnavala v okviru omenjenega postopka, se je nanašalo na delovno-pravno podrocje, postopke imenovanj, postopke zaposlovanj v javnem sektorju in na socialno podrocje. Druge obravnavane zadeve so se nanašale na podrocja javnih narocil, izobraževanja, šolstva in športa, neizvrševanja odlocitev neodvisnih državnih organov, opravljanja dodatne dejavnosti, delovanja politicnih strank ter na podrocje okoljskih in prostorskih zadev. Komisija je v treh zadevah ugotovila, da uradne osebe niso ravnale v skladu s pricakovano integriteto uradnih oseb, kot je opredeljena v 3. tocki 4. clena ZIntPK. Prvi primer kršitve integritete Komisija je ugotovila, da župan dolocene obcine po tem, ko je bil seznanjen z namero direktorja obcinske uprave za opravljanje dodatnega pridobitnega dela, temu ni nasprotoval, ceš da so aktivnosti sodelavcev obcinske uprave v njihovem prostem casu domena in odlocitev vsakega posameznika. Komisija je v navedeni zadevi ugotovila, da ravnanje župana predstavlja kršitev 100. clena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) v zvezi z 49. clenom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), ravnanje direktorja obcinske uprave kršitev 100. clena ZJU, hkrati pa ravnanji predstavljata kršitev 3. tocke 4. clena ZIntPK, saj župan obcine in direktor obcinske uprave nista zgolj ravnala v nasprotju z dolocbami ZJU in ZLS, pac pa s svojim ravnanjem tudi nista predstavljala eticnega ravnanja in zgleda, ki se od njiju pricakuje, in nista ravnala v smeri odpravljanja tveganj in krepitve integritete javnega sektorja, temvec sta s svojim ravnanjem in kršitvijo delovala v nasprotju s pricakovano integriteto uradne osebe. Predstojniki organov javnega sektorja bi morali poznati dolocila ZJU, zlasti 100. clen, v katerem je doloceno, da uradnik na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, nacelnik upravne enote in direktor obcinske uprave oziroma tajnik obcine ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicisticnega dela oziroma kulturne dejavnosti. Drugi primer kršitve integritete Komisija je obravnavala ravnanje poslovodne osebe javnega zavoda, ki je v svojstvu direktorice javnega zavoda podpisala narocilnico za odvetnika za pravno svetovanje v zasebni zadevi zaposlenih v javnem zavodu, racun za opravljeno pravno svetovanje pa je placal javni zavod. Komisija je ocenila, da je obravnavana uradna oseba ravnala v nasprotju s pricakovano etiko in integriteto funkcije, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK, saj je svojo funkcijo uporabila v nasprotju s pristojnostmi, nalogami in odgovornostmi, kot ji nalaga statut javnega zavoda. Tretji primer kršitve integritete Komisija je obravnavala ravnanje poslovodne osebe (ravnateljice) javnega zavoda, ki je v svojstvu sebe kot fizicne osebe zasebno pooblastila odvetniško družbo za namen zastopanja v zadevi suma kršitve ZIntPK, obravnavani pred Komisijo, navedena odvetniška družba pa je v istem casu že opravljala storitve za javni zavod. Takšno ravnanje predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pricakovano integriteto funkcije, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Deloma je obrazložitev Komisije temeljila na Sistemskem nacelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev (dokument opr. št. 06269-2/2012/1 z dne 3. 7. 2012). Predmetno Sistemsko nacelno mnenje skladno s pristojnostmi in mandatom Komisije s ciljem odpravljanja korupcijskih tveganj in tveganj za nastanek nasprotja interesov v javnem sektorju omejuje svobodo posameznika glede proste presoje pri izbiri odvetnika izkljucno in zgolj v primeru, ko ima ta posameznik status uradne osebe po ZIntPK in ko lahko pride javni interes v navzkrižje z zasebnimi interesi subjektov, ki so sicer glede na položaj oziroma funkcijo dolžni primarno zasledovati javni interes. Poleg navedb tipicnih primerov nasprotja interesov, ki so se jim uradne osebe dolžne izogniti, sistemsko nacelno mnenje tudi doloca, da ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem casu opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pricakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK. Ugotovitve Komisije so bile predmet sodne presoje, pri cemer je v upravnem sporu sodišce pritrdilo Komisiji. Sodišce se je v sodbi med drugim opredelilo do tožnicinega ugovora, da presoja Komisije ne more temeljiti na njenem nacelnem mnenju, ampak izkljucno na veljavni zakonodaji. Sodišce stališcu tožnice ni sledilo, ampak je presodilo, da je Komisija pri sklicevanju na nacelno mnenje izvajala razlago zakonskih norm o pricakovanem delovanju uradnih oseb in njihovi integriteti. Zakonodajalec je pojem pricakovanega delovanja oziroma integritete pustil vsebinsko odprtega in prepustil Komisiji vsebinsko opredelitev. Sodišce je pojasnilo, da lahko v razlago Komisije poseže le, ce presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava temu pojmu take vsebine ni mogoce dati. Sodišce je še poudarilo, da do takega zakljucka ni prišlo, saj je razlaga Komisije, da v okolišcinah, ko imata uradna oseba in oseba, katere predstavnik je, istega odvetnika, obstaja možnost nasprotja interesov, razumna in logicna. Sodišce je tudi ocenilo, da z izpodbijanim aktom ni bilo nesorazmerno poseženo v pravico obravnavane osebe do svobodne izbire odvetnika.1 Vse tri zadeve so bile v 2020 pravnomocno zakljucene. V dveh zadevah uradne osebe niso sprožile upravnega spora, v enem primeru pa je bil upravni spor sprožen, Upravno sodišce pa je tožbo zavrnilo. Ravnanja, ki pomenijo kršitev integritete, se opredeljujejo na podlagi posameznih konkretnih primerov, pri cemer se presoja pricakovana ravnanja uradnih oseb, ki temeljijo na vzpostavljenih eticnih standardih. S tem se postopoma gradi tudi vsebina instituta integritete. Visoka stopnja integritete posameznikov in organizacij je gradnik integritete družbe kot celote, zato je izrednega pomena, da se v širši in strokovni javnosti o integriteti ter posameznih odklonskih ravnanjih razpravlja ter s tem postavlja standarde (ne)sprejemljivosti v družbi. Sodišce je potrdilo ugotovitve Komisije, da je ravnanje poslovodne osebe javnega zavoda, ki je v svojstvu sebe kot fizicne osebe zasebno pooblastila odvetniško družbo za namen zastopanja v zadevi suma kršitve ZIntPK, navedena odvetniška družba pa je v istem casu že opravljala storitve za javni zavod, v nasprotju s pricakovano integriteto, saj predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov. Omejitve glede javne objave ugotovitve Komisije (javna objava je možna le pri omejenem krogu obravnavanih oseb in šele po preteku roka za vložitev upravnega spora oziroma po odlocitvi sodišca) lahko pomenijo zmanjšan preventivni ucinek ugotovitve Komisije. Novela ZIntPK-C Z novelo ZIntPK-C je postopek suma kršitve integritete uradne osebe postal del zakonske materije. V 13. clenu ZIntPK je doloceno, da lahko Komisija omenjeni postopek uvede na lastno pobudo ali na podlagi prijave pravne ali fizicne osebe. Postopek lahko Komisija vodi zgolj zoper uradne osebe po definiciji ZIntPK, ce od dogodka, na katerega se zadeva nanaša, ni preteklo vec kot pet let. Poleg uvedbe zastaralnega roka je podrobneje predpisana vsebina akta (ugotovitev o konkretnem primeru) in nacin zagotavljanja kontradiktornosti postopka, hkrati pa so v zakonsko materijo prenesene nekatere dolocbe, ki se nanašajo na odlocanje Komisije po prejemu izjasnitve obravnavane osebe. Komisija ob tem opozarja na zmanjšan preventivni ucinek njenih ugotovitev, saj lahko po noveli ZIntPK-C javnosti predstavi zgolj ugotovitve, ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in clana organa upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, in sicer po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ce ta ni vložena, oziroma po odlocitvi sodišca v upravnem sporu. Komisija pa ne more vec objavljati ugotovitev, ki se nanašajo na druge javne uslužbence. 3.1.2Sumi korupcije Komisija je v letu 2020 prejela 316 prijav suma korupcije2 . Skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, je obravnavala in zakljucila 358 prijav suma korupcije (gre za število prijav suma korupcije, ki so bile v tem letu zakljucene, ne glede na leto njihovega prejema). Najvec prijav suma korupcije se je nanašalo na poslovanje obcin in javnih zavodov. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih institucij je Komisija obravnavala najvec prijav suma korupcije s podrocja javnega narocanja, okolja in prostora, postopkov zaposlovanj v javnem sektorju, sodnih postopkov in zdravstva. 1 Sodba Upravnega sodišca opr. št. I U 1726/2019. 2 Gre za prijave splošnih sumov korupcije (v najširšem pomenu), in ne za prijave, ki se nanašajo na sume kršitev posameznih institutov, ki jih ZIntPK ureja posebej (na primer nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, sum kršitve integritete in podobno). Kot navedeno, je Komisija v letu 2020 izdala zakljucni dokument v 358 zadevah suma korupcije, v letu 2019 pa v 381 zadevah suma korupcije. Manjši delež zakljucnih dokumentov gre pripisati dejstvu, da se je Komisija v vecjem delu ukvarjala s kompleksnejšimi prijavami, ki so bile obravnavane na seji senata. Prav tako pa je Komisija v letu 2020 zakljucila dve obsežnejši zadevi, in sicer analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega narocanja ter tematski nadzor v Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: ZRSBR) in v drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zašcitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V obeh zadevah je Komisija izdala vec priporocil za obvladovanje zaznanih korupcijskih tveganj. Prijave suma korupcije, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih je bil opravljen predhodni preizkus oziroma je bila izvedena preiskava, so v letu 2020 v vecini primerov podali znani prijavitelji, teh je bilo 214, 101 prijaviteljev pa je bilo anonimnih. Na lastno pobudo je bil uveden en postopek zaradi suma korupcije. Vecina prijaviteljev je bila za potrebe nadaljnjih postopkov Komisije pripravljena podati dodatna pojasnila ali posredovati dodatno dokumentacijo, ki se je nanašala na vsebino prijave. Primer korupcije Na lastno pobudo je Komisija obravnavala problematiko izvajanja medicinske raziskave. Zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, je kot zakoniti zastopnik društva zaprosil proizvajalca zdravil za prejem donacijskih sredstev za izvedbo medicinske raziskave. Nato je isti zdravnik kot uslužbenec javnega zdravstvenega zavoda zaprosil Komisijo za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje za izdajo soglasja za izvedbo medicinske raziskave. Komisija za medicinsko etiko je izdala soglasje za izvedbo medicinske raziskave javnemu zavodu, medicinske raziskave pa ni izvajal javni zavod, ki je prejel zaprošeno soglasje, temvec društvo, ki je s predstavništvom proizvajalke zdravila v Sloveniji podpisalo pogodbo za prejem donacijskih sredstev. Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje društvu ni izdala soglasja za izvedbo medicinske raziskave. Zdravnik kot zakoniti zastopnik društva, ki je prejelo donacijska sredstva, je sklepal pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z zdravniki kot fizicnimi osebami. Ti so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in so društvu posredovali podatke, ki so jih obravnavali kot zdravniki v teh zavodih (podlaga za izvedlo placila). Ugotovljeno je bilo, da nobena bolnišnica, v katerih so bili zaposleni zdravniki, ki so bili vkljuceni v izvajanje medicinske raziskave, ni sklenila pogodbe s predstavništvom multinacionalke v Sloveniji (donator). Tudi v medicinsko raziskavo vkljuceni zdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, niso o tej dodatni aktivnosti seznanili svojih nadrejenih. Zdravnik in istocasno zakoniti zastopnik društva, ki je prejelo donacijska sredstva, je podal pojasnilo, da so se v medicinsko raziskavo vkljuceni zdravniki sami odlocali o tem, ali bodo o sodelovanju pri izvedbi medicinske raziskave obvešcali svoje nadrejene in vodstva bolnišnic. Zasebni interes zdravnika, zaposlenega v javnem zdravstvenem zavodu, je bil za izvedbo medicinske raziskave tako mocan, da je kot zastopnik in kot (so)ustanovitelj društva podpisal donacijsko pogodbo s predstavništvom multinacionalke v Sloveniji (proizvajalka zdravil) in na ta nacin svojemu društvu zagotovil financna sredstva za izvedbo medicinske raziskave, ne da bi pred tem s svojim delodajalcem, to je javnim zdravstvenim zavodom, uredil »prenos« izvajanja medicinske raziskave iz javnega zdravstvenega zavoda na društvo, ki ga je soustanovil in kjer je opravljal naloge zakonitega zastopnika. Zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, ki je istocasno zastopnik društva, ni obvestil svojih nadrejenih in vodstva javnega zdravstvenega zavoda, da je kot zastopnik društva zaprosil predstavništvo multinacionalke v Slovenije za prejem donacijskih sredstev in da je to društvo tudi prejelo donacijska sredstva za izvedbo medicinske raziskave, ki je bila odobrena v izvajanje javnemu zdravstvenemu zavodu, v katerem je zaposlen. Zdravnik kot obravnavana oseba zoper ugotovitve ni sprožil upravnega spora, zaradi cesar so ugotovitve postale pravnomocne. Komisija je glede na zaznana korupcijska tveganja Ministrstvu za zdravje podala priporocila. Vec o podanih priporocilih v poglavju 3.3 Izdana priporocila subjektom javnega sektorja. Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C je na podrocju obravnave sumov korupcije vnesla postopkovne spremembe, saj predvideva, da Komisija v primeru zaznave znakov kaznivega dejanja nemudoma vloži ovadbo. Z vložitvijo ovadbe lahko Komisija z obravnavo zadeve zakljuci, lahko pa v zadevi izda nacelno mnenje, v katerem se na nacelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti in neskladij, ki omogocajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Navedeno pomeni, da v primerih sumov korupcije Komisija ne izdaja ugotovitev o konkretnem primeru in ne obravnava konkretnih oseb s konkretnim dejanskim stanjem, ampak lahko izda nacelno mnenje, ki pa v dolocenih primerih sicer lahko vsebuje psevdonimizirane osebne podatke na nacin, da fizicne ali pravne osebe pri ugotovljenem ravnanju ni mogoce prepoznati. Pri tem je pomembno navesti, da je pojmovanje korupcije3 po dolocbah ZIntPK širše, kot so definirana posamezna korupcijska kazniva dejanja (Kazenski zakonik opredeljuje osem takšnih kaznivih dejanj), zaradi cesar lahko pride do razlik v opredeljevanju znakov korupcije v konkretnih zadevah. Kot navedeno, Komisija v primerih zaznanih sumov kaznivega dejanja le-te naznani pristojnim organom, kar v praksi pomeni, da je zakonodajalec izenacil definicijo suma korupcije po ZIntPK s kaznivimi dejanji, kot jih opredeljuje zakon. Novela ZIntPK C še bolj razmejuje pristojnosti preiskovanja zadev, ki izkazujejo znake kaznivega dejanja v teh primerih Komisija vloži ovadbo. Komisija lahko izda nacelno mnenje, ne more pa izdati ugotovitev o konkretnem primeru. 3.1.3Nasprotje interesov Komisija je v letu 2020 prejela 129 prijav v povezavi z institutom dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Obravnavala in zakljucila je 119 prijav, od tega 71 z uradnim zaznamkom o zavrnitvi obravnave zadeve, eno z uradnim zaznamkom o zavrženju, 25 zadev je odstopila v nadaljnjo obravnavo pristojnemu organu, v 18 primerih je izdala zakljucne ugotovitve o konkretnem primeru, v štirih primerih pa je postopek s sklepom ustavila, saj ni zaznala kršitev dolocil ZIntPK. Komisija je izdala tudi dve priporocili subjektom javnega sektorja. Komisija je loceno – v okviru lastne preventivne dejavnosti – podala pojasnila v zvezi z institutom nasprotja interesov kar v 143 primerih. Število prejetih vprašanj in prijav je v primerjavi z lanskim letom višje, kar (lahko) kaže na povecano zavedanje zavezancev (pa tudi širše javnosti) o problematiki nasprotja interesov, hkrati pa tudi opozarja na (še vedno) pomanjkljivo znanje o ustreznih nacinih obvladovanja teh tveganj in pricakovanem ravnanju uradnih oseb, ki se pri opravljanju javnih funkcij in nalog srecujejo z okolišcinami nasprotja interesov. Kršitve, ki so bile v letu 2020 v obravnavanih primerih najpogosteje zaznane, so primerljive kršitvam iz preteklih let. Izstopata podrocji lokalne samouprave in šolstva, in sicer v smislu sodelovanja oziroma glasovanja uradnih oseb na obcinskem svetu (za doloceno funkcijo v svetih javnih zavodov, kjer je kandidat obcinski svetnik sam) in sodelovanja oziroma glasovanja uradnih oseb pri tajnem izrekanju mnenja uciteljskega ali vzgojiteljskega zbora v postopku izbire 3 Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pricakovane koristi zase ali za drugega. ravnatelja (ko kandidat za ravnatelja kot clan uciteljskega/vzgojiteljskega zbora sodeluje pri tajnem izrekanju mnenja o kandidatih). Še vedno beležimo dalec najvec primerov, ko uradna oseba kot clan sveta zavoda ali podobnega organa sodeluje pri obravnavi ali odlocanju/glasovanju o izbiri kandidata ali o soglasju h kandidaturi v tistem delu obravnave ali odlocanja/glasovanja, kjer je kandidat tudi sama uradna oseba. Komisija je v okviru obravnave prijav s podrocja šolstva zaznala, da je tveganje za nastanek nasprotja interesov v postopku imenovanja ravnateljev med drugim slabo obvladovano tudi zaradi tega, ker uradne osebe sledijo navodilu, zapisanem v okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 603-15/2016 z dne 30. 3. 2016 (postopek imenovanja ravnatelja). Gre za okrožnico, ki je bila že v letu 2016 posredovana vsem izobraževalnim ustanovam v Republiki Sloveniji (vrtci, osnovne šole, glasbene šole, srednje šole, višje šole) in je po oceni Komisije vsebinsko pomanjkljiva. Praksa izvajanja dolocb ZIntPK je namrec pokazala, da vsebina okrožnice ni dovolj dolocna in kot taka dopušca interpretacijo, ki lahko povzroci kršitev dolocb ZIntPK. Komisija je že izvedla dolocene aktivnosti in predstavnikom ministrstva predlagala dolocene ukrepe, predvsem v smeri posodobitve vsebine okrožnice z dodanimi jasnimi navodili, ki bi vsaj deloma uspeli zajeziti ta problem. Dodatna možnost ozavešcanja je predvidena z izobraževanji in usposabljanji zaposlenih v okviru predavanj in delavnic ter posodobitve nacrtov integritete javnih zavodov s podrocja šolstva, predvsem tistih, kjer so bila zaznana tveganja oziroma ugotovljene kršitve. Prvi primer s podrocja šolstva, pri katerem je bila ugotovljena kršitev Uradna oseba (uciteljica) dolocene šole se je s tem, ko je kot clanica uciteljskega zbora sodelovala (prevzela in oddala glasovnico) na tajnem glasovanju uciteljskega zbora o kandidatih za delovno mesto ravnatelja te iste šole, pri cemer je kandidatka za ravnateljico bila ona sama, znašla v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Uradna oseba ni storila vsega, da se mu izogne, s cimer je ravnala v nasprotju z dolocbami 37. clena ZIntPK. Uradna oseba bi se morala okolišcinam nasprotja interesov, ki so se ustvarile z njenim glasovanjem na uciteljskem zboru, izogniti z izlocitvijo iz glasovanja, poleg tega pa bi morala – upoštevajoc 38. clen ZIntPK – ob zaznavi okolišcin, ki so povzrocile nasprotje interesov (dejstvo, da bo oziroma je kandidirala za ravnateljico), pisno obvestiti svojega predstojnika, prenehati z delom ter pocakati na njegovo odlocitev. Tega uradna oseba ni storila. Drugi primer s podrocja šolstva, pri katerem ni bilo ugotovljene kršitve Na srednji šoli profesor dolocenega predmeta poucuje svojega otroka, pri cemer pa na tej isti šoli isti predmet poucujejo še trije dodatni profesorji. Nasprotje interesov se lahko presoja samo v konkretnih uradnih dejanjih uradnih oseb. Avtomaticnega nasprotja interesov zaradi okolišcin, kot so opisane v primeru, ni. Tveganje za nastanek nasprotja interesov v opisanem primeru lahko nastopi predvsem v fazi ocenjevanja dijaka (vprašanje objektivnosti zaradi družinske vezi), zato je Komisija srednji šoli izdala priporocila, da se dijaka, ki je otrok profesorja, dodeli v oddelek, ki ga ne poucuje ta profesor. Ce to iz objektivnih razlogov ni mogoce, pa mora šola zagotoviti, da bo izdelke profesorjevega otroka ocenjeval nekdo drug (drug profesor tega predmeta na isti šoli). Ce tudi to iz objektivnih razlogov ni mogoce, mora šola poskrbeti za dodaten (v dolocenih casovnih intervalih) nadzor obravnave tega dijaka in dodeljenih ocen s strani predstojnika (ravnatelja) ali druge osebe, ki jo za ta namen pooblasti predstojnik oziroma na drug ustrezen nacin zagotovi, da bo profesor, ki poucuje in ocenjuje svojega otroka, pri tem ravnal objektivno in nepristransko oziroma da bo imel za svojega otroka enake kriterije kot za vse ostale dijake v oddelku. Prekrški V okviru obravnavanih prijav, kjer so bile ugotovljene kršitve dolocb ZIntPK s podrocja nasprotja interesov, je bilo uvedenih 16 prekrškovnih postopkov. Kot prekršek je v ZIntPK predpisana opustitev pisnega obvešcanja predstojnika o okolišcinah nasprotja interesov, kar pomeni, da morajo uradne osebe ob zaznavi okolišcin nasprotja interesov svojega predstojnika pisno seznaniti s temi okolišcinami in pocakati z delom v zadevi do njegove odlocitve. Komisija je v letu 2020 izdala v 11 primerih opomin, v štirih primerih globo, v dveh primerih pa je izrekla opozorilo. Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C je uvedla nekatere novosti tudi na podrocju nasprotja interesov. Razširila je krog zavezancev (uradnih oseb), med katere se po novem uvršcajo uslužbenci Banke Slovenije. S spremembo definicije nasprotja interesov pa so med osebami, ki so se dolžne izogibati okolišcinam nasprotja interesov, zajeti tudi zunanji clani komisij, svetov, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles. S to spremembo je Komisiji dana možnost uvedbe postopka ugotavljanja obstoja dejanskega nasprotja interesov tudi v tistih primerih, ko se bodo v okolišcinah nasprotja interesov znašli posamezniki, ki sicer nimajo statusa javnega uslužbenca, sodelujejo pa (kot zunanji clani) v dolocenih postopkih javnega sektorja oziroma opravljajo javne naloge, njihovo ravnanje pa bo prepoznano kot ravnanje, ki ustreza definiciji nasprotja interesov po ZIntPK. V preteklosti je bila ta praksa namrec pogosto zaznana, vendar pa uvedba postopka ni bila mogoca, kar je tudi bila ena izmed pomanjkljivosti prej veljavnega ZIntPK. Novela je nekoliko razširila tudi vsebino 38.–40. clena ZIntPK, kjer je podrobneje dolocen nacin izogibanja okolišcinam nasprotja interesov ter vloga predstojnika (oziroma nadrejene osebe), ki lahko uradni osebi dovoli nadaljnje delo v zadevi, v kateri obstaja nasprotje interesov, hkrati pa ji po novem lahko izda tudi obvezujoce obrazložene usmeritve za ravnanje in odlocanje, pri cemer mora zasledovati javni interes. Dodatno je Komisiji dana možnost, da v postopku oziroma zadevi, kjer je ugotovila obstoj nasprotja interesov, z ugotovitvami o konkretnem primeru seznani delodajalca uradne osebe in mu doloci rok, v katerem jo je dolžan obvestiti o izvedenih ukrepih za odpravo posledic nasprotja interesov. Komisija lahko obvesti tudi nadzorni organ subjekta, v katerem deluje uradna oseba in ga pozove, naj izvede ali odredi ukrepe za preprecitev ponovne kršitve. Nekoliko spremenjen je tudi 40. clen, ki v primerih, ko je izlocitev uradne osebe urejena z zakonom, ki ureja kazenski postopek, z zakonom, ki ureja pravdni postopek, z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ali z drugim zakonom, ki ureja izlocitev iz odlocanja v pravnem postopku, napotuje na ta drug zakon, za vse ostale primere pa velja ZIntPK. Novela je obenem razširila tudi prekrškovno dolocbo, kjer je sedaj kot prekršek – poleg opustitve pisnega obvešcanja predstojnika – dolocena tudi opustitev izlocitve iz postopka obravnave in odlocanja v zadevi, kjer so nastopile okolišcine nasprotja interesov. Dodana je tudi prekrškovna sankcija za odgovorno osebo organa ali organizacije javnega sektorja, ce v nasprotju z drugim odstavkom 38. clena ZIntPK uradne osebe ne izloci iz postopka obravnave in odlocanja ali ce Komisiji ne posreduje sprejete odlocitve, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi. Z uveljavitvijo ZIntPK-C je tudi prenehal veljati 38.a clen Zakona o gospodarskih družbah, ce se nanaša na poslovodne osebe in clane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost. Nasprotje interesov se v navedenih primerih presoja po ZIntPK. Ob tem je treba pojasniti, da ZIntPK-C ni razveljavil dolocb glede nasprotij interesov iz 59. clena Zakona o slovenskem državnem holdingu. Sodna praksa V letu 2020 je Upravno sodišce RS v upravnem sporu izdalo sodbo, s katero je potrdilo prakso izvajanja dolocb ZIntPK s podrocja nasprotja interesov in integritete ter pritrdilo stališcu Komisije, da je ravnanje uradne osebe, ki kot fizicna oseba zasebno pooblasti doloceno odvetniško družbo za namen zastopanja v zadevi suma kršitve ZIntPK, obravnavani pred Komisijo za preprecevanje korupcije, medtem ko taista odvetniška družba v tem casu opravlja storitve za javni zavod, kjer ta uradna oseba opravlja poslovodno funkcijo, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pricakovano integriteto funkcije, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Vec o omenjeni sodbi je pojasnjeno v podpoglavju 3.1.1 Integriteta javnega sektorja. Na podrocju šolstva je Komisija predlagala posodobitev navodila v okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ni dovolj dolocna in dopušca razlicne interpretacije. V skladu z dolocbami ZIntPK C se je krog zavezancev razširil tudi na zunanje clane komisij, svetov, delovnih skupin in podobno, pri katerih je Komisija v preteklosti pogosto zaznala prakso, ki je ustrezala okolišcinam nasprotja interesov. 3.1.4Nezdružljivost funkcij V letu 2020 je Komisija obravnavala 27 zadev v povezavi z institutom nezdružljivosti funkcij, 16 zadev je bilo zakljucenih, 11 zadev pa je še vedno v obravnavi. 10 funkcionarjev je leta 2020 obvestilo Komisijo, da poleg svoje funkcije opravljajo še dejavnost, ki sodi pod izjeme skladno z drugim odstavkom 26. clena ZIntPK, od tega je bilo pet državnih sekretarjev, dva ministra in trije funkcionarji iz drugega državnega organa. Najpogosteje so funkcionarji poleg svoje funkcije opravljali pedagoško dejavnost, in sicer v petih primerih, v ostalih primerih pa je šlo za kombinacijo pedagoško raziskovalne dejavnosti. Izmed 10 seznanitev za opravljanje dodatne dejavnosti je Komisija uvedla tri postopke ocene nezdružljivosti zaradi presojanja, ali obstaja verjetnost, da bi glede na konkreten obseg in vsebino dejavnosti, ki jo dodatno opravlja funkcionar, to lahko predstavljalo nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ali da bi lahko ogrozilo integriteto uradne osebe. Komisija je obravnavala tudi dve vlogi poklicnih funkcionarjev, ki sta zaprosila, da bi poleg svoje funkcije opravljala tudi pridobitno dejavnost. V obeh primerih je Komisija izdala dovoljenje z dolocenimi omejitvami. V letu 2020 je Komisija podala 45 odgovorov na vprašanja s podrocja nezdružljivosti funkcij. Komisija prejme veliko vprašanj, ali lahko poslovodne osebe javnega zavoda poleg svoje funkcije opravljajo še kakšno drugo funkcijo oziroma dodatno dejavnost. Poudariti je potrebno, da se nezdružljivost funkcij presoja le za funkcionarje, ki so opredeljeni v 5. tocki 4. clena ZIntPK, za vse ostale osebe, ki ne sodijo v definicijo funkcionarjev, pa dolocbe o nezdružljivosti funkcij ne veljajo. Novela ZIntPK-C ni posegala v dolocbe o nezdružljivosti funkcij, vendar je Komisija pristopila k posodobitvi Sistemskega pojasnila iz leta 2011, saj so se v praksi pojavili primeri, ki so zahtevali posodobitev, podrobnejšo opredelitev dolocenih podrocij in sprejetje nekaterih konkretnih smernic. Komisija je zaznala dve bistveni pomanjkljivosti pri izdaji dovoljenja delodajalca funkcionarju za opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške in kulturne dejavnosti. Prvic, dovoljenja so velikokrat premalo konkretna, to pomeni, da v dovoljenju ni navedeno, za katero dejavnost se izdaja dovoljenje ter kje jo bo funkcionar izvajal. Prav tako se delodajalec pogosto ne opredeli glede vsebine konkretne dejavnosti in glede casovnega obsega opravljanja dodatne dejavnosti. Druga pomanjkljivost se kaže v tem, da delodajalci tudi ne nadzirajo dejanskega opravljanja dodatnih dejavnosti njihovih funkcionarjev. Komisija je zaznala primer, ko je funkcionar pridobil dovoljenje delodajalca za opravljanje pedagoške dejavnosti na eni izmed izobraževalnih ustanov. Delodajalcu je predložil eno pogodbo, Komisiji pa je funkcionar posredoval vec pogodb, sklenjenih z razlicnimi izobraževalnimi institucijami. Zato bo Komisija v novem Sistemskem pojasnilu podrobneje opredelila, kaj naj bi dovoljenje zajemalo, navedla dolžnosti delodajalca ob izdaji dovoljenja, in sicer da presoja vsebinsko in casovno komponento pri izdajanju dovoljenja, saj samo delodajalec lahko ti dve komponenti najbolje opredeli in oceni, ker pozna delovanje organa in je seznanjen z obveznostmi, ki jih opravlja funkcionar v organu. Poleg tega pa naj bi delodajalec spremljal oziroma nadziral izvajanje dodatne dejavnosti funkcionarja v skladu z izdanim dovoljenjem. Dolžnost funkcionarja pa je, da delodajalcu posreduje vso relevantno dokumentacijo za opravljanje dodatne dejavnosti (na primer vse sklenjene pogodbe), natancno navede, kolikšna bo njegova casovna obremenitev, ter jasno navede, kakšna bo vsebina dodatne dejavnosti, ce to ne izhaja iz same dokumentacije. Glede opravljanja pedagoške dejavnosti, ki je izjema skladno z drugim odstavkom 26. clena ZIntPK, in jo ob pridobljenem dovoljenju delodajalca in obvestilu Komisiji funkcionar lahko opravlja, je bilo zaznati prakso, da funkcionarji izvajajo tudi odplacna predavanja iz vsebin, ki izhajajo iz delovnega podrocja organa, v katerih opravljajo funkcijo. Stališce Komisije je, da morajo funkcionarji delovati v javnem interesu, in pomembno je, da je javnost o delovanju in praksi dolocenega organa obvešcena brezplacno. Med dolžnosti organov spada tudi brezplacno seznanjanje oziroma predstavljanje novih predpisov, zlasti organom državne uprave in lokalne samoupravne skupnosti oziroma drugim zavezancem v skladu s podrocnimi zakoni. Primer V povezavi s 27. clenom ZIntPK, ki doloca prepoved clanstva in dejavnosti, izpostavljamo primer iz lokalne samouprave. Na tem podrocju namrec Komisija opaža, da obcine pri ustanavljanju javnih podjetij v aktih o ustanovitvi (na primer odlok, statut in podobno) dolocijo, da so župani in podžupani clani skupšcine javnega podjetja. Akt o ustanovitvi pa med pristojnosti in naloge skupšcine doloca pravice, ki velikokrat presegajo samo ustanoviteljske pravice, zato se clani skupšcine, torej župani in podžupani, znajdejo v situaciji, ko so clani v organu javnega podjetja in opravljajo dejavnosti upravljanja v gospodarski družbi, kar je v nasprotju s 27. clenom ZIntPK. V sklopu usposabljanj, ki jih bo Komisija izvajala v letošnjem letu, bomo skušali cim bolje predstaviti problematiko in pozvati pristojne in odgovorne osebe na lokalnem nivoju, naj uskladijo podzakonske predpise (tudi) z ZIntPK. Prekrški Pri obravnavi zadev s podrocja nezdružljivosti funkcij ni bilo uvedenih prekrškovnih postopkov. ZIntPK v 29. clenu znotraj upravnega postopka doloca opozorilo Komisije funkcionarju, ki opravlja prepovedano dejavnost oziroma nezdružljivo funkcijo ali clanstvo. V letu 2020 so bila izdana štiri opozorila. V enem primeru je bilo po izjasnitvi funkcionarja ugotovljeno, da je funkcionar nezdružljivost odpravil takoj, ko je nastopil svoj mandat. V ostalih treh primerih pa so funkcionarji upoštevali izdana opozorila in so ugotovljene nezdružljivosti odpravili, zato Komisija ni uvedla prekrškovnega postopka. 3.1.5Prepoved in omejitve sprejemanja daril V letu 2020 je Komisija obravnavala tri prijave v zvezi s prepovedmi in omejitvami sprejemanja daril, ena zadeva pa je bila odprta po lastni pobudi. Vse štiri zadeve so bile v letu 2020 tudi zakljucene. V letu 2020 je Komisija podala tudi 14 odgovorov na vprašanja s podrocja daril, glede na novelo ZIntPK-C pa se v prihajajocih letih pricakuje povecano število vprašanj s tega podrocja. Vecina vprašanj se je nanašala na dileme definicije darila po ZIntPK oziroma dovoljenost daril po dolocbah ZIntPK. Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C je na podrocju prepovedi in omejitev sprejemanja daril uvedla vec novosti. Dolocbe o darilih, ki jih je ZIntPK do sprejema novele urejal le za funkcionarje in njihove družinske clane, novi 30. clen ZIntPK ureja za vse uradne osebe in njihove družinske clane. Glede na cetrti odstavek 4. clena in osmi odstavek 30. clena ZIntPK morajo Komisiji o prejetih darilih uradnih oseb in njihovih družinskih clanov porocati državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, Banka Slovenije, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proracuna ali proracuna lokalne skupnosti, pravne osebe, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost oziroma v katerih ima država ali lokalna skupnost vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv, ter tista javna podjetja in gospodarske družbe z vecinskim deležem oziroma prevladujocim vplivom države ali lokalne skupnosti, ki so bile ustanovljene na podlagi zakona. Spremenile so se tudi mejne vrednosti daril, ki jih je dovoljeno sprejemati in o katerih je treba porocati subjektu javnega sektorja (delodajalcu) oziroma Komisiji. V sezname prejetih daril, ki jih vodijo subjekti javnega sektorja, se po novem vpisujejo darila, katerih vrednost presega 50 evrov, prav tako se na 100 evrov zvišuje najvišja vrednost darila, ki ga uradna oseba lahko sprejme. Uradna oseba ali njen družinski clan lahko v imenu subjekta javnega sektorja, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last subjekta javnega sektorja. Protokolarna darila so darila, ki jih dajo tuje ali domace pravne ali fizicne osebe ob službenih dogodkih. Priložnostna darila pa so darila, ki se tradicionalno ali obicajno izrocajo ob dolocenih dogodkih (kulturnih in slavnostnih dogodkih, zakljuckih izobraževanja, usposabljanjih, praznikih …) in jih lahko sprejme le uradna oseba. Enako kot je bila praksa do sedaj, morajo subjekti javnega sektorja sezname prejetih daril Komisiji posredovati do 31. marca tekocega leta za preteklo leto na za to predvidenem elektronskem obrazcu. Glede na oceno stanja podrocja prepovedi in omejitev sprejemanja daril ocenjujemo, da ni vidnejše neskladnosti na tem podrocju. Zaradi uveljavitve novele, ki je razširila nabor oseb, za katere veljajo dolocbe ZIntPK, se to utegne spremeniti, in sicer v smeri povecanega števila prejetih prijav ter pobud za uvedbo postopkov na lastno pobudo, ki bi se lahko pojavili zaradi pricakovanega povecanja posredovanih seznamov daril. Prekrški Pri obravnavi zadev s podrocja prepovedi in omejitev sprejemanja daril v letu 2020 ni bilo uvedenih prekrškovnih postopkov. ZIntPK širi nabor zavezancev, za katere veljajo dolocbe o prepovedi in omejitvah sprejemanja daril, zato je na tem podrocju pricakovati povecano število prijav in postopkov pred Komisijo. 3.1.6Lobiranje V letu 2020 je Komisija obravnavala 13 zadev oziroma prijav v povezavi z institutom lobiranja, osem zadev je bilo zakljucenih, pet zadev pa je še vedno v obravnavi. V letu 2020 je Komisija podala 38 pisnih odgovorov na vprašanja s podrocja lobiranja. Komisija prejme tudi veliko vprašanj v obliki telefonskih klicev. Komisija je v letu 2020 zaznala povecanje porocanja o lobisticnih stikih. Ti so posledica epidemiološkega stanja v Sloveniji, saj iz vsebine lobisticnih stikov izhaja, da se ti nanašajo na vplivanje na protikoronsko zakonodajo. V letu 2020 je Komisija tako prejela 5.345 zapisov o lobisticnih stikih, od tega se jih je 3.322 nanašalo na vplivanje na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, 2.203 pa na odlocanje v drugih zadevah. Na dan 31. 12. 2020 je bilo v register lobistov v Sloveniji vpisanih 81 lobistov. V letu 2020 je Komisija prejela 10 vlog za vpis v register lobistov in 4 vloge za izbris iz registra lobistov. Prekrški Skladno z dolocbo tretjega odstavka 15. clena ZIntPK (v povezavi s prvim odstavkom 15. clena ZIntPK) so hitri prekrškovni postopki tisti postopki, v katerih Komisija na podlagi zakona, ki ureja prekrške, izreka sankcije skladno s 77. (prekrški fizicnih oseb), 78. (prekrški pravnih oseb) in 79. (prekršek interesne organizacije) clenom ZIntPK. Pri obravnavi zadev s podrocja lobiranja je bilo uvedenih 7 prekrškovnih postopkov. V dveh primerih je bilo izreceno opozorilo, v dveh primerih pa je bila kršitelju izrecena prekrškovna sankcija (v enem primeru je bila kršitelju izrecena globa, v enem primeru pa opomin). Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C je tudi na podrocju lobiranja prinesla nekaj sprememb in novosti, in sicer: • med organe lobiranja je dodana Banka Slovenije, nabor lobirancev pa se je razširil na funkcionarje in javne uslužbence Banke Slovenije; • podpis lobiranca ni vec obvezna sestavina zapisa o lobisticnem stiku, zato za porocanje o lobisticnih stikih zadostuje predložitev obrazca le v elektronski obliki; • podaljšan je rok za porocanje, in sicer je Komisiji potrebno porocati v roku osmih dni (rok za prijavo prepovedanih ravnanj ostane nespremenjen, tj. 10 dni od lobiranja oziroma poskusa lobiranja); • lobiranec ne sestavi zapisa v primeru poskusa vzpostavitve stika v pisni obliki, ki ne vsebuje vseh podatkov iz prvega odstavka 69. clena ZIntPK (tj. lobist se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v doloceni zadevi (oziroma iz pošte mora biti razvidno, za katero interesno organizacijo se lobira) ter mora navesti tudi namen in cilj, zaradi katerega lobira), ter ce ta dopis nemudoma in brez nadaljnjih stikov s pošiljateljem evidentira v zbirki dokumentarnega gradiva; • v primeru elektronskega sporocila, naslovljenega na vec predstavnikov istega organa, o takem sporocilu poroca le prvo naslovljeni lobiranec ter o tem obvesti tudi ostale naslovnike; • Komisiji o lobiranju pisno (po elektronskem obrazcu) sproti ali najkasneje do 31. januarja za preteklo leto poroca tudi interesna organizacija, za katero lobira oseba iz cetrtega odstavka 58. clena ZIntPK (tj. neregistrirani lobist); izjema so neprofitne interesne organizacije zasebnega sektorja, ki nimajo zaposlenih. Zaradi porocanja interesnih organizacij o dejanjih lobiranja neregistriranih lobistov (zaposleni pri interesni organizaciji, njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik) bo Komisiji omogoceno izvajanje povecanega nadzora nad lobiranjem in v primeru sprotnega porocanja tudi izvajanje sprotnega nadzora. Po sprejetju novele ZIntPK-C je Komisija pristopila k pripravi novega sistemskega pojasnila o lobiranju, ki je prirocniško naravnano. Glede na oceno stanja podrocja lobiranja ocenjujemo, da ni vidnejše neskladnosti na tem podrocju. Ocena stanja je napravljena na podlagi števila prijav in obravnavanih zadev. Slabost instituta lobiranja je še vedno njegov negativen prizvok. Komisija ob tem ugotavlja, da se zakonske dolocbe o lobiranju v praksi uveljavljajo zelo pocasi, da ima omejene realne možnosti nadzora na tem podrocju ter da je ocenjeno sivo polje nenadzorovanega lobiranja še vedno izrazito veliko. Še posebej je zaznana nizka stopnja porocanja o lobisticnih stikih na lokalni ravni. Kot tipicen primer lobiranja na lokalni ravni je mogoce izpostaviti vplivanje na odlocanje obcinskih funkcionarjev in javnih uslužbencev pri pripravi in sprejemanju obcinskega prostorskega nacrta, obcinskega podrobnega prostorskega nacrta, pri pripravi in sprejemanju obcinskega proracuna ali vplivanje na oblikovanje razpisne dokumentacije za javna narocila (v smislu vplivanja na oblikovanje potreb, zapis tehnicnih specifikacij). Glede na to, da navedene naloge spadajo med delovne naloge organa na lokalni ravni, je mogoce smatrati, da v praksi prihaja do lobiranja v okviru izvajanja teh nalog, kljub temu pa Komisija od lobirancev na lokalni ravni prejme majhno število porocil o lobisticnih stikih. V letu 2020 jih je prejela zgolj 9 porocil o lobisticnem stiku. Porocalo je zgolj 5 obcin. Sodna praksa Upravno sodišce Republike Slovenije je s sodbo pod opr. št. IV U 107/2018-30 z dne 2. 6. 2020 v zadevi nedovoljenega lobiranja zavrnilo tožbo lobiranca zoper Ugotovitve Komisije o konkretnem primeru. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je prepoznava stika kot lobisticnega dolžnost lobiranca, ki mora, predvsem na visokem položaju v sistemu državne uprave, biti sposoben prepoznati elemente lobiranja v smislu ZIntPK. Po presoji sodišca je lobiranec ob stiku z lobistom, skladno z dolocbo drugega odstavka 69. clena ZIntPK, dolžan ugotoviti status lobista, ker je od tega podatka v nadaljevanju pomembno ugotavljanje dovoljenosti lobiranja. Gre za zakonsko predpisano dolžno ravnanje lobiranca, ki sledi namenu in ciljem ZIntPK. 3.1.7Omejitve poslovanja V letu 2020 je Komisija obravnavala 18 zadev v povezavi z institutom omejitve poslovanja, pri cemer je bilo 15 zadev zakljucenih, tri zadeve pa so še v obravnavi. Najvec prijav se je nanašalo na sum kršitev dolocb o omejitvah poslovanja obcin, pri cemer je Komisija v treh zadevah ugotovila kršitve omejitev poslovanja obcin s subjekti, s katerimi imajo prepoved poslovanja. V enem primeru je bilo ugotovljeno, da organ javnega sektorja dalj casa ne izpolnjuje dolžnosti porocanja o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja. Pri tem Komisija še vedno zaznava pomanjkljivo oziroma neažurno porocanje funkcionarjev o subjektih, v razmerju do katerih so podane okolišcine omejitev poslovanja glede na dolocbe ZIntPK, kar Komisiji otežuje nadzor na tem podrocju in prispeva k nepopolnosti seznama subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. V letu 2020 je Komisija podala tudi 86 odgovorov s podrocja omejitev poslovanja, ki pa se glede na prejšnja leta po vsebini bistveno ne razlikujejo. Glede na oceno stanja na podrocju omejitev poslovanja ocenjujemo, da ni vidnejše neskladnosti na tem podrocju, kar v veliki meri pripisujemo preventivnim aktivnostim osvešcanja in uporabi spletnega orodja ERAR, ki prikazuje porabo javnega denarja. Manjša odstopanja zaznavamo na podrocju neažurnega oziroma nepopolnega porocanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, pri cemer prednjaci odsotnost porocanja predvsem sprememb (prenehanje poslovnega subjekta, sprememba zakonitega zastopnika, prenehanje funkcije funkcionarja …). Primer V vecini primerov sumov kršitev dolocb omejitev poslovanja po ZIntPK gre za sume kršitev na podrocju lokalne samouprave, pri cemer obcine poslujejo s poslovnimi subjekti, s katerimi veljajo omejitve poslovanja. V konkretnem primeru so bile tako ugotovljene kršitve dolocb glede omejitev poslovanja, in sicer je obcina poslovala s podjetjem, ki je v lasti družinskega clana (moža) obcinske svetnice. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je obcinska svetnica sicer porocala obcini glede omejitev poslovanja, vendar je v obvestilu navedla, da ni subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja. Gre za tipicen primer kršitev omejitev poslovanja, kjer se nova ureditev ZIntPK, ki vkljucuje zahtevo po pisni izjavi, kaže kot dodatno varovalo, ki preprecuje nastanek teh kršitev. Prekrški Pri obravnavi zadev s podrocja omejitev poslovanja je bilo uvedenih 14 prekrškov, pri cemer je bilo izdanih osem odlocb (sedem opominov in ena globa) in štiri opozorila. Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C ni posegla v samo definicijo instituta omejitev poslovanja, je pa kot novost dodala dolžnost fizicne ali odgovorne osebe oziroma poslovnega subjekta, da poda pisno izjavo o tem, da fizicna oseba oziroma poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju tudi ne z družinskim clanom funkcionarja na nacin, kot to doloca prvi odstavek 35. clena ZIntPK. Pisno izjavo je treba predložiti v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno­zasebnega partnerstva ali v postopku javnega narocanja, ce ta ni bil izveden, pa pred sklenitvijo pogodbe z organom ali organizacijo javnega sektorja. Z zahtevo po pisni izjavi je zakonodajalec želel predvsem zagotoviti spoštovanje dolocb, ki se nanašajo na omejitve poslovanja in posledicno ravnanja v skladu z zakonom. Pridobitev pisne izjave pomeni dodatno varovalo v primeru poslovanja subjekta javnega sektorja, ko v praksi funkcionarji v posameznih primerih ne porocajo ažurno o poslovnih subjektih, v razmerju do katerih so podane okolišcine omejitve poslovanja. Komisija se je v zvezi s pridobitvijo pisne izjave soocala s številnimi vprašanji zavezancev glede pridobivanja pisne izjave, predvsem v primerih poslovanja z narocilnicami, gotovino, službenimi (kreditnimi) karticami ter poslovanjem po spletu. Ministrstvo za pravosodje kot pripravljavec ZIntPK je zato podalo pojasnilo glede obveznosti pridobivanja pisnih izjav pri poslovanju s službeno (kreditno) kartico, narocilnicami, poslovanjem po spletu ter poslovanju z gotovino, v katerem je navedlo, da bi v teh primerih lahko prišli do absurdne situacije, ko bi lahko bilo onemogoceno normalno poslovanje javnega sektorja. Zato v teh primerih (poslovanje s službeno (kreditno) kartico, gotovino, narocilnicami in poslovanjem na spletnih straneh), ce ni bil izveden postopek javnega narocila v skladu z Zakonom o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju: ZJN-3) ali ni bila sklenjena pisna pogodba, ki jo podpišeta predstavnika obeh strank, pridobitev pisne izjave ni potrebna. Novela ZIntPK-C je v šestem odstavku 35. clena ZIntPK natancneje dolocila tudi nabor podatkov, ki jih je funkcionar v zvezi z omejitvami poslovanja dolžan sporociti organu, kjer opravlja funkcijo, posledicno pa tudi podatkov, ki jih je subjekt javnega sektorja dolžan sporociti Komisiji za potrebe izvajanja nadzora nad dolocbami o omejitvah poslovanja, pri cemer je bilo uzakonjeno tudi porocanje seznamov po elektronskem obrazcu, s cimer se administrativno porocanje poenostavlja. 3.1.8Premoženjsko stanje Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije ali dela v javnem sektorju. Rezultat koncnega nadzora je želja nadzornika, da se potrdi, da zavezanec deluje v skladu s pricakovano visoko stopnjo integritete. Sam institut je umešcen v zakonodajo že od samega zacetka delovanja Komisije ter je skozi delovanje in uporabo postopkovnih dolocil pokazal svoje anomalije in s tem potrebo po izboljšanju in jasnejši ureditvi podrocja. Komisija je tudi na podrocju premoženjskega stanja kadrovsko podhranjena, saj tako obširno in zahtevno podrocje pokrivajo zgolj trije javni uslužbenci. Zato je Komisija hvaležna Ministrstvu za javno upravo, ki je ponudilo brezplacno pomoc pri odpravi birokratskih ovir, s cimer smo 1. 1. 2020 zavezancem omogocili elektronsko oddajo porocil o premoženjskem stanju na portalu eUprava. Do 1. 6. 2020 so lahko zavezanci tudi zaradi epidemije COVID-19 vzporedno uporabljali star ali nov nacin porocanja o premoženjskem stanju, po navedenem datumu pa smo prešli na izkljucno elektronski nacin porocanja. Ker gre za povsem nov, moderen pristop k nacinu izpolnjevanja obveznosti in ker je bila sprejeta novela zakona, je Komisija v letu 2020 pricakovano prejela zelo veliko vprašanj – tako pisnih kot po telefonu. Skupaj smo prejeli 194 pisnih vprašanj. Pri novem nacinu porocanja Komisija zasleduje tri cilje: odprava papirnatega porocanja, cim vecja avtomatizacija postopkov in – kar je najpomembneje – zagotavljanje pravne varnosti našim zavezancem, med drugim tudi na nacin, da elektronske vloge za izpolnitev premoženjskega stanja ob nastopu ali prenehanju opravljanja funkcije ali dela ter sprememb premoženjskega stanja (kasneje tudi za ostale obveznosti) do neke mere avtomaticno vodijo zavezance, da pravilno sporocijo zahtevane podatke. S tem poskušamo prepreciti, da zavezanci nehote napacno porocajo, ker je po dolocbah ZIntPK med drugim prekršek storjen že, ce zavezanec v prijavo o premoženjskem stanju ali v njene dopolnitve iz malomarnosti ne vpiše potrebnih podatkov. Komisija je šla tako z novim nacinom porocanja naproti zavezancem in takšna želja je tudi pri nadgradnjah. Vsaka sprememba pa lahko povzroci tudi nezadovoljstvo uporabnikov. Tako smo povratno po telefonu ali na druge nacine prejeli tako pohvale kot kritike glede novega dostopa in ureditve digitalnih potrdil. Poudarjamo, da gre Komisija v korak s casom in izpolnjuje zakonsko normo petega odstavka 41. clena ZIntPK, ki doloca, da se porocanje premoženjskega stanja izvede na elektronskih obrazcih. Vsak zavezanec, ki sprejme funkcijo ali delo, sprejme pravice iz tega naslova, pa tudi obveznosti, ki so predpisane. In vsak zavezanec mora ravnati v skladu s pricakovano integriteto. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Temu primerno pravila ZIntPK o nadzoru nad premoženjskim stanjem zavezujejo širok krog zavezancev, ki se iz leta v leto tudi širi s spremembami predpisov kot tudi z novelo ZIntPK-C, ki je konec lanskega leta prinesla nov nabor zavezancev. Komisija je imela tako na dan 31. 12. 2020 v evidenci zavezancev 18.470 oseb, ki so od uvedbe elektronskega obrazca v drugi polovici leta 2011 prijavili premoženjsko stanje. Zavezanci za prijavo premoženjskega stanja na dan 31. 12. 2020 so: • poklicni funkcionarji; • clani državnega sveta; • nepoklicni župani in podžupani (ne pa tudi obcinski svetniki); • uradniki na položaju – to so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije, nacelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki obcinskih uprav; • poslovodne osebe – to so direktorji in clani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proracuna ali proracuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost vecinski delež ali prevladujoc vpliv; • osebe, odgovorne za javna narocila – to so osebe, ki jih narocniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega narocila, in osebe, ki odlocajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma narocniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna narocila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno narocanje, izvesti postopek javnega narocanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega narocila enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta narocila ali del dokumentacije o javnem narocilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, oznaceni s stopnjo tajnosti; za osebe, odgovorne za javna narocila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem narocanju in niso v delovnem razmerju pri narocniku; • uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih narocil; • clani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost vecinski delež ali prevladujoc vpliv; • državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo. Drugi veljavni predpisi širijo nabor zavezancev za prijavo premoženjskega stanja na: • clane upravnega odbora DUTB (9. clen Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank; Uradni list RS, št. 105/12 in spremembe); • clane uprave SDH, clane nadzornega sveta SDH, prokuriste SDH, pooblašcenca za skladnost poslovanja in integriteto, clane uprav, clane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH vecinski delež ali prevladujoc vpliv (62. clen Zakon o Slovenskem državnem holdingu; Uradni list RS, št. 25/14); • direktorja Agencije in clani strokovnega sveta (500. clen Zakona o zavarovalništvu; Uradni list RS, št. 93/15 in spremembe); • poslovodno osebo SIDG (17. clen Zakona o slovenskih državnih gozdovih; Uradni list RS, št. 9/16); • izredne upravitelje (119. clen Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank; Uradni list RS, št. 44/16 in spremembe); • clane organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoc vpliv (3. clen Zakona o spremembah Zakona o skupnosti študentov; Uradni list RS, št. 59/19). Prejeti obrazci po letih V preteklem letu je Komisija zakljucila 16 razlicnih nadzorov (posamicnih in skupinskih), v okviru katerih je obravnavala 923 fizicnih oseb, ki so dolžni porocati premoženjsko stanje po drugem odstavku 41. clena ZIntPK, in 67 sodišc, ki Komisiji porocajo po petem (po uveljavitvi novele ZIntPK-C cetrtem) odstavku 41. clena ZIntPK, ter izrekla 6 opozoril. Skupaj je prejela 8820 razlicnih vlog, predstavljenih v nadaljevanju: • 3442 prijav v register zavezancev, • 526 odjav iz registra zavezancev, • 3662 prijav premoženjskega stanja, • 821 prijav sprememb premoženjskega stanja, • 252 odjav premoženjskega stanja in • 117 odjav premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije. Komisija je v preteklem letu zakljucila nadzor pravilnosti prijave premoženjskega stanja nakljucno izžrebanih desetih nacelnikov upravnih enot, ki so svojo funkcijo opravljali na dan 1. 6. 2018, ter nadzor pravocasnosti prijave vseh 899 sodnikov splošnih in specializiranih sodišc in vseh devetih sodnikov Ustavnega sodišca RS, ki so svojo funkcijo opravljali na dan 1. 1. 2020. Nadzor je zajel tudi nadzor nad dolocbo petega odstavka (po uveljavitvi novele ZIntPK-C cetrtega) 41. clena ZIntPK, torej ali so sodišca dosledno prijavila vse zavezance v seznam zavezancev. Med nadzorom seznamov, ki so jih posredovala sodišca, je bilo ugotovljeno, da sedem sodišc ni imelo ažurnih seznamov zavezancev in da 22 sodnikov ni prijavilo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije ali prvic od uvedbe elektronskega obrazca z dolocenim rokom 31. 1. 2012. Tudi v letu 2020 so bile v postopkih nadzorov premoženjskega stanja ugotovljene nepravilnosti, tako pri porocanju premoženjskega stanja samih zavezancev kot tudi pri sporocanju seznamov zavezancev s strani organov oziroma narocnikov. Komisija še vedno zaznava pomanjkljivosti pri prijavi premoženjskega stanja pri lastništvu vrednostnih papirjev in manjših nepremicnin, ki ne presežejo vrednost 10.000 evrov, in administrativne napake zavezancev pri porocanju nepremicnin. Tipicne (ne)namerne napake organov ali organizacij javnega sektorja, narocnikov, pri katerih delujejo zavezanci, so še vedno, da obrazcev ne podpiše odgovorna ali pooblašcena oseba, da obrazci ne vsebujejo žiga organa (izjema so podjetja, ker žigi niso vec obvezni), da ne porocajo ali pa z veliko zamudo porocajo sezname zavezancev in da porocajo nepopolne sezname zavezancev. Komisija nacrtuje, da bi porocanje seznamov zavezancev posodobila in približala zavezancem, tako da bodo storili cim manj nenamernih napak. Iz izkušenj ugotavljamo, da ni nobenega dvoma, da vecina naših zavezancev v dobri veri vestno izpolnjuje svoje obveznosti pri prijavi premoženja, vendar je zaradi same zahtevnosti vloge (vsebino podatkov za porocanje doloca 42. clen ZIntPK) in napacnega razumevanja velika možnost, da pride do napacnega vnosa podatkov. V tem primeru gre nedvomno za t. i. »birokratske napake«, katerih posledica pa so lahko prekrškovni postopki. Ti povzrocajo slabo voljo zavezancev, ki v tem vidijo le dodatno administrativno obveznost. Kljub temu da je ZIntPK v veljavi že desetletje, Komisija še vedno zaznava – tako v casu dežurstva kot pri podanih pisnih vprašanjih in nenazadnje po koncanih nadzorih – da zavezanci kot tudi organi, organizacije ali narocniki ne poznajo dovolj dobro svojih obveznosti po dolocbah ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje premoženjskega stanja. Komisija si v prihodnje želi, da bi bila v vsakem organu, organizaciji ali narocniku dolocena oseba kot pooblašcenec za integriteto, ki bi bila odgovorna, da bi se obveznosti do Komisije izvajale dosledno za vse institute. S tem bi se bolj skrbno izvajale tudi obveznosti, pri katerih je za kršitev predvidena prekrškovna sankcija, krepilo in prenašalo pa bi se znanje tudi v primeru fluktuacije zaposlenih. Komisija si ves cas prizadeva, da ozavesti svoje zavezance in izvaja tudi predavanja za vse zavezance, da bi svoje obveznosti izpolnili pravocasno in popolno. Novela ZIntPK-C Kot že navedeno, je novela ZIntPK-C na podrocju premoženjskega stanja razširila krog zavezancev, ni pa prinesla pricakovanih sprememb po odpravi administrativnih ovir za naše zavezance. Zato želimo z nadgradnjo sistema porocanja na portalu eUprava tudi v bodoce razvijati uporabnikom prijazne rešitve, kar bi še posebej koristilo osebam, odgovornim za javna narocila, ki morajo vsakokratni popis celotnega premoženjskega stanja sporociti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. Komisija pozdravlja sprejem predloga, ki smo ga v preteklosti posredovali pripravljavcu zakona (takrat Ministrstvu za javno upravo), in tako sprejem jasnejše definicije oseb, odgovornih za javna narocila, in implementacijo ocenjene mejne vrednosti v ZIntPK. Ta definicija je vsa leta delala najvec težav vsem našim zavezancem in prvi pozitivni ucinki spremenjene definicije so se pokazali že zadnji mesec leta 2020. Pogosti vprašanji preteklega leta: Ali so clani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju? V zvezi s clanstvom v nadzornih svetih javnih skladov, agencij in javnih zavodov prvi odstavek 41. clena ZIntPK doloca, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja poklicni funkcionarji, clani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in clani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost vecinski delež ali prevladujoc vpliv, osebe, odgovorne za javna narocila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih narocil in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo. Navedeno pomeni, da clani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih niso zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju. Vendar pa je pomembno, kakšna je pravnoorganizacijska oblika dolocenega pravnega subjekta oziroma morebitnih njemu podrejenih pravnoorganizacijskih oblik. Kot primer lahko navedemo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je javni zavod. V tem primeru clani organa nadzora niso zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju. Istocasno pa je v njegovi 100-odstotni lasti Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., kar pomeni, da je njegova pravnoorganizacijska oblika gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. V tem primeru so clani organa nadzora v javni gospodarski družbi zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju. Ali je treba porocati kriptovalute? Dolocba 42. clena ZIntPK ne vsebuje sklopa podatkov »kriptovalute«. Iz navedenega sledi, da jih kot zavezanci ne porocajo ob nastopu funkcije, ko oddajo obrazec za prijavo premoženjskega stanja, kot tudi ne med obdobjem, ko morajo porocati spremembe v skladu s 43. clenom ZIntPK in ob prenehanju funkcije. Zaželeno je, da se kriptovalute pojasnijo v obrazcih v rubriki »Druge informacije, ki jih morda zavezanci želijo v zvezi s premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo Komisiji v pomoc tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja. Kot že navedeno, zavezanci med obdobjem opravljanja funkcije porocajo v skladu z dolocbo prvega odstavka 43. clena ZIntPK tudi spremembe v premoženjskem stanju, in sicer najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Kriptovalut se ne poroca, je pa treba porocati spremembo denarnih sredstev, ce posamicno nakazilo preseže vrednost 10.000 evrov. Primer: Za nakup kriptovalute je zavezanec leta 2020 placal iz bancnega racuna enkratni znesek 15.000 evrov. Komisiji mora tako iz tega naslova sporociti spremembo denarnih sredstev pri banki (odsvojitev 15.000 evrov) na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja do 31. 1. 2021. V rubriki »Druge informacije, ki jih morda zavezanci želijo v zvezi s premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, pa lahko sporoci, da je kupil kriptovalute. Z novelo ZIntPK-C se podrocje kriptovalut ni uredilo in nacin porocanja ostaja nespremenjen. 3.1.9 Protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi Protikorupcijska klavzula je urejena v 14. clenu ZIntPK, ki doloca, da so tiste pogodbe, pri sklepanju, izvajanju ali nadzoru katerih pride do podkupovanja, nicne (prvi odstavek 14. clena ZIntPK). Zakon doloca, da so organi in organizacije javnega sektorja protikorupcijsko klavzulo dolžni izrecno vkljuciti v besedilo pogodb, katerih vrednost brez DDV presega 10.000 evrov in ki jih javni sektor sklepa s ponudniki blaga ali izvajalci storitev (drugi odstavek 14. clena ZIntPK). Pogodba, pri kateri bi prišlo do kršitve protikorupcijske klavzule, bi bila nicna po samem zakonu, zato je obveznost njenega vnosa v pogodbe predvsem preventivne narave – da se utrjuje zavedanje pogodbenih strank o morebitnih posledicah že ob sami sklenitvi pogodbe, kar s podpisom pogodbe tudi potrdijo. Ce zaradi narave posamezne pogodbe vkljucitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, ali ce druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vkljucitvi, hkrati pa interes, da se pogodba sklene, odtehta morebitna tveganja, ZIntPK omogoca, da se posamezna pogodba izjemoma sklene brez izrecne vkljucitve protikorupcijske klavzule. Ali so podane okolišcine, ki upravicujejo uporabo navedene izjeme, organi in organizacije niso upraviceni ugotavljati sami, pac pa morajo pred sklenitvijo pogodbe pridobiti dovoljenje Komisije (peti odstavek 14. clena ZIntPK). Pred sklenitvijo pogodb, v katere je potrebno vkljuciti protikorupcijsko klavzulo, pa morajo zavezanci za javna narocila od ponudnika blaga ali storitev pridobiti tudi podatke o osebah, ki so posredno ali neposredno udeležene v njegovi lastniški strukturi, in podatke o povezanih družbah (izjava o lastniški strukturi, ki jo opredeljuje šesti odstavek 14. clena ZIntPK). Navedeni podatki, ki jih je dolžna predložiti pogodbena stranka, organizacijam javnega sektorja omogocajo, da bolje pazijo na morebitno nasprotje interesov in kršitev dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja. Komisija je v letu 2020 odgovorila na 19 vprašanj s podrocja uporabe protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi, v enem primeru pa je tudi odobrila izjemo za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule. V zvezi s kršitvami je uvedla tri prekrškovne postopke, izrekla eno globo, en opomin in šest opozoril. 3.1.10 Nacrti integritete javnega sektorja Nacrti integritete so orodje za upravljanje s tveganji za korupcijo in kršitve integritete, ki jih je kot obveznost v organizacije javnega sektorja vpeljal ZIntPK leta 2010. Nacrt integritete je zasnovala in oblikovala Komisija ter ga predstavila zavezancem na številnih izobraževanjih. Nacrt integritete naj bi postal temeljno orodje organizacije javnega sektorja za prepoznavanje tveganj, njenih ranljivosti na podrocju korupcije in kršitev integritete ter upravljanje s temi tveganji. Vloga Komisije je bila do sprejema novele ZIntPK pri tem primarno v nudenju pomoci pri oblikovanju in izvajanju nacrtov integritete, obenem pa je imela Komisija nad tem tudi možnost izvajati nadzor. Po desetih letih je pricakovati, da so zavezanci dobro seznanjeni s konceptom nacrta integritete in proaktivno pristopajo k posodobitvi svojih nacrtov, z namenom da ohranjajo ažuren zapis omenjenih tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje ter s tem sliko, kakšne so ranljivosti organizacije v realnem casu. Vendar Komisija opaža, da pogosto ni tako. Nekateri zavezanci še vedno niso dobro seznanjeni s samim konceptom nacrta integritete, številni pa ne s postopkom posodobitve nacrta in obveznosti obvešcanja Komisije. Glede na zaznave Komisije je pogost razlog za to v odsotnosti prenosa informacij o nacrtu integritete z ene odgovorne osebe na drugo (z enega skrbnika ali predstojnika na drugega), prav tako pa je pogost tudi odnos do nacrta kot »nujnega zla«, obveznosti, ki jo je treba izpolniti zaradi zakonske dolžnosti, in ne z namenom dejanskega izboljšanja upravljanja s tveganji za korupcijo in kršitve integritete v organizaciji. V Komisiji se na podlagi komunikacije z zavezanci skozi leta obenem že nekaj casa zavedamo, da so potrebne tudi nekatere posodobitve samega orodja nacrta integritete, kot tudi smernic, ki dolocajo postopke, vezane na oblikovanje, izvajanje in posodobitve nacrta integritete (Smernice za izdelavo, uvedbo in izvajanje nacrtov integritete). Tako smo že pred casom priceli s prenovo in predvsem tudi konceptualno nadgradnjo nacrta integritete v širši paket orodij za krepitev integritete javnega sektorja. Zaradi kadrovske okrnitve Centra za integriteto in preventivo, priprav na reorganizacijo Komisije v letu 2021 ter novih nalog, ki jih je Komisiji naložila novela ZIntPK-C pa je bil projekt prenove in nadgradnje nacrtov integritete zacasno zaustavljen. V letu 2020 je Komisija izvedla tudi nekaj izrednih nadzorov nad izvajanjem nacrta integritete. Gre za aktivnosti nadzora, ki temeljijo na nacrtu integritete organa/organizacije, a niso omejene izkljucno nanj. Komisija tako na podlagi tveganj za korupcijo in kršitev integritete, ki jih je zavezanec vkljucil v svoj nacrt integritete, in ukrepov za zamejitev teh tveganj izvede pregled izvajanja omenjenih ukrepov v praksi ter presojo o obstoju morebitnih dodatnih tveganj, ki jih organ/organizacija (še) ni vkljucil v svoj nacrt integritete. Splošni cilji nadzora nad nacrtom integritete v posameznem organu so: • povecati transparentnost postopkov ter odgovornost organa in zaposlenih pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi pri odlocanju o drugih zadevah, ki se neposredno ali posredno nanašajo na institute, ki jih ureja ZIntPK; • okrepiti znanje in integriteto funkcionarjev ter javnih uslužbencev, da v svojem okolju lahko ucinkovito in uspešno uresnicujejo naloge in izvajajo ukrepe, ki jih ZIntPK doloca v zvezi s preprecevanjem ter razkrivanjem koruptivnih, nezakonitih ali neeticnih ravnanj; • povecati odgovornost državnega organa in funkcionarjev pri izvajanju njihovih ustavnih in zakonskih dolžnosti in pristojnosti. Eden obsežnejših nadzorov te vrste je bil nadzor nad nacrtom integritete Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, o katerem je vec informacij podanih v nadaljevanju. Novela ZIntPK-C Novela ZIntPK-C je novembra 2020 na podrocju nacrtov integritete uvedla tudi nov prekršek (v primeru, ko zavezanec oziroma organizacija, ki ji je Komisija odredila izdelavo nacrta integritete, ne oblikuje in ne sprejme nacrta integritete ter v primeru, ko organizacija nacrta integritete ne uresnicuje) in s tem okrepila nadzorno vlogo Komisije. Obenem v Komisiji pricakujemo, da se bo ob možnosti prekrškovnih sankcij nekoliko povecalo tudi zavedanje zavezancev o pomenu nacrta integritete, pri cemer pa ne pricakujemo, da se bo hkrati povecala tudi sama motivacija za posodobitve nacrtov kot dejanskih orodij v pomoc pri upravljanju organizacij javnega sektorja. Slednjo bo treba v prihodnosti doseci na drugacne nacine – konstantno ozavešcanje, informiranje, možnost sodelovanja med skrbniki nacrta integritete in podobno. 3.1.11Zašcita prijaviteljev Prijavitelji so eden od pomembnejših virov informacij pri razkrivanju koruptivnih ravnanj in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije ter h krepitvi integritete. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj, izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot Evropske unije, mednarodnih konvencij ter pravnih in eticnih standardov, vezanih na integriteto, transparentnost in odgovornost. Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojanstva s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih prizadevanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varovati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo v skladu s pravili in postopki, svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem, razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Zašcita prijaviteljev je urejena v tretjem poglavju ZIntPK, od 23. do 25. clena. Ukrepe Komisije za zašcito prijaviteljev po ZIntPK lahko razdelimo na dve fazi: • ukrepi za zašcito identitete prijavitelja, • ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami. Zašcita identitete prijavitelja je eden osnovnih in temeljnih ukrepov preprecevanja, omejevanja in odkrivanja korupcije. Komisiji ali drugemu pristojnemu organu lahko vsakdo poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizicne osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Komisija varuje identiteto vsakega prijavitelja, in sicer ne glede na to, ali prijavitelj to posebej zahteva. Med postopkom in po zakljucku postopka pred Komisijo podatki o identiteti prijavitelja niso informacija javnega znacaja, kar velja tudi v primerih, kadar je gradivo s takšnimi podatki odstopljeno v reševanje drugemu organu. Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v povezavi s prijavo resnicni, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Posameznik, ki ugotavlja identiteto prijavitelja, se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1.200 evrov, v primeru da identiteto prijavitelja razkrije, pa z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Kadar pa se v nekem organu zacne postopek za ugotavljanje ali razkritje identitete prijavitelja zaradi njegove prijave, se odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 evrov. Eden poglavitnih pogojev za priznavanje zašcite prijavitelju je njegova dobrovernost. Pri oceni, ali je prijava podana v dobri veri oziroma ali je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnicni, Komisija upošteva predvsem naravo in težo prijavljenega ravnanja, z njim grozeco ali povzroceno škodo, morebitno prijaviteljevo kršitev dolžnosti varovanja dolocenih podatkov ter status organa ali osebe, kateri je bila zadeva prijavljena. Zlonamerna prijava se kaznuje kot prekršek, in sicer z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Samo sodišce lahko odloci, da se razkrijejo podatki in identiteta prijavitelja, ce je to nujno treba za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih. V primeru, da prijavitelj zahteva posebno zašcito, postane tako imenovani prikriti prijavitelj. Temu se že ob prvem stiku s Komisijo (navadno z nosilcem zadeve oziroma z uslužbencem Komisije, ki ga prvi sprejme) doloci psevdonim oziroma kodno ime, ki se nato uporablja skozi celoten postopek. Na tak nacin identiteto prijavitelja pozna zgolj nosilec zadeve, tako da se med njima lahko vzpostavi zaupen odnos. Ce je prijavitelj zaradi podane prijave izpostavljen povracilnim ukrepom in so zanj nastale škodljive posledice, ima pravico od svojega delodajalca zahtevati povracilo protipravno povzrocene škode, pri cemer je dokazno breme na strani delodajalca. Komisija lahko tem prijaviteljem nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce Komisija povezavo ugotovi, lahko od delodajalca zahteva, da nemudoma preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da gre za prijavitelja, ki je javni uslužbenec, in je nadaljevanje dela na njegovem delovnem mestu nemogoce, lahko od delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto, uresnicitev navedene zahteve pa mora delodajalec javnega uslužbenca zagotoviti najkasneje v roku 90 dni, kar spremlja Komisija. Ce so v povezavi s prijavo korupcije podani pogoji za zašcito prijavitelja oziroma njegovih družinskih clanov po zakonu, ki ureja zašcito pric v kazenskem postopku (Zakon o zašciti pric; Uradni list RS, št. 81/06 s spremembami in dopolnitvami), lahko Komisija poda predlog za njihovo vkljucitev v program zašcite oziroma pobudo generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nujnih zašcitnih ukrepov. Osnovni pogoj, da so ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami ucinkoviti, je, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podrocni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru Komisija poleg zašcite prijavitelja zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašcito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristojnosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, vodstvenim organom, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kulturo spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovornosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in povracilnimi ukrepi. Komisija prijavo preuci predvsem z vidika resnicnosti in dobronamernosti ter zlasti, ali je ogroženost tudi dejansko podana in je resnicna oziroma takšna, da jo bo lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora s svojim podpisom na zapisniku izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite. Še posebej je treba pretehtati, ali je prijavitelj zaradi prijave korupcije res ogrožen oziroma podvržen povracilnim ukrepom, na primer mobingu. Ce se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, se lahko izvedejo ukrepi po ZIntPK. Po oceni Komisije je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi ukrepi zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Opisano pa toliko bolj zahteva: • neodvisen in samostojen organ, ki v okviru pristojnosti za krepitev vladavine prava, integritete, odgovornosti in ucinkovitega preprecevanja korupcije skrbi za razvoj doktrine, politike, strategije in proaktivnega delovanja na medinstitucionalni ravni; • zašcito prijaviteljev: gre za konkretne primere, ko je treba z veliko mero neodvisnosti, a tudi odgovornosti, poseci v razmerje storilec – žrtev – delodajalec, ko gre za ogrožanje prijaviteljev v delovnem okolju. Enako pomembna je neodvisnost in centralizacija zašcite prijaviteljev v posebnem organu, kadar gre za primere izven javnega sektorja in delovnega okolja oziroma za vse tiste primere, ko se tako imenovana administrativna zašcita prijaviteljev tesno povezuje s policijskimi ukrepi in zašcito pric po lex specialis s podrocja kazenskega prava; • doktrino, politiko, strategijo in proaktivno delovanje podsistemov pri zašciti prijaviteljev. Slednji so najbolj ucinkoviti, kadar so tretji steber delovanja neodvisnega organa; ne samo zato, ker tako izhaja iz Konvencije ZN proti korupciji, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari. Kdor ima celovit pregled in ustrezna orodja, ob tem pa je v svoji vlogi samostojen, lahko ucinkovito uresnicuje zadane cilje na podrocju zašcite prijaviteljev. Odlocitev Komisije, da skrbi za vse tri omenjene stebre, se je izkazala za ucinkovito, kar potrjujejo tudi pridobljene izkušnje. Z vidika nadaljnjega razvoja instituta zašcite prijaviteljev oziroma »žvižgaštva na splošno« je pomembno, da Komisija sledi mednarodnim smernicam s tega podrocja in pri tem upošteva najboljše prakse, ki so se izoblikovale v mednarodni skupnosti, ter hkrati aktivno sodeluje pri izmenjavi mnenj in izkušenj na tem podrocju. Na evropski ravni je pomembna Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2019 o zašciti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki je stopila v veljavo dne 16. 12. 2019. Omenjena direktiva bo zagotovila minimalne standarde zašcite prijaviteljev, vzpostavitev poti za prijavo in obravnavo kršitev ter sodno varstvo za prijavitelje, ki bodo deležni povracilnih ukrepov. Republika Slovenija mora direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo v roku dveh let oziroma do 17. 12. 2021. V letu 2020 je Komisija izvedla en ukrep za zašcito prijaviteljev. Dobrovernemu prijavitelju je nudila pomoc pri ugotavljanju obstoja vzrocne zveze med prijavami, povracilnimi ukrepi in škodljivimi posledicami. Pomembno je, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi ukrepi zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje nastanek potrebe po zašciti prijaviteljev. 3.2 Odstopi obravnavanih zadev drugim organom Komisija je v 78 primerih podala naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu (v letu 2019 je Komisija podala 40 ovadb oziroma naznanil), v 188 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno reševanje inšpekcijskim organom ali drugim pristojnim nadzornim institucijam (v letu 2019 v 133 primerih). Najvec zadev je Komisija sicer odstopila v pristojno reševanje policiji, inšpekcijskim službam in Financni upravi RS, sledijo ministrstva, nadzorni odbori obcin, Racunsko sodišce, sveti javnih zavodov in nadzorni sveti. Novela ZIntPK-C Glede odstopov obravnavanih zadev drugim organom je treba omeniti pomembno novost, ki jo prinaša novela ZIntPK-C. Tretji odstavek 13. clena ZIntPK Komisijo zavezuje, da ce v okviru postopka zaradi suma korupcije zazna znake kaznivega dejanja, nemudoma vloži ovadbo. Z vložitvijo ovadbe se postopek zaradi suma korupcije zakljuci, lahko pa Komisija izda in objavi tudi nacelno mnenje, v katerem se na nacelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij. Gre sicer za dolocbe, ki so bile v preteklosti deloma urejene že v poslovniku Komisije. Zakonodajalec je z njihovo vkljucitvijo v zakon jasno izrazil prepricanje, da ni potrebe, da se preiskovalne pristojnosti, ki jih ima policija in tožilstvo, širijo na Komisijo. 3.3 Izdana priporocila subjektom javnega sektorja Komisija je v letu 2020 izdala priporocila preko 40 subjektom javnega sektorja. Priporocila Komisija izda ob zaznavi korupcijskih tveganj, obicajno predlaga tudi ukrepe oziroma rešitve za preprecevanje in/ali obvladovanje teh tveganj. V nadaljevanju po podrocjih podajamo pregled nekaterih priporocil, ki jih je Komisija izdala v preteklem letu. 3.3.1Priporocila na podrocju zdravstva Izvajanje okulisticne in opticne dejavnosti Komisija je obravnavala problematiko domnevnega nasprotja interesov zdravnikov okulistov in pristojnemu ministrstvu priporocila, da prouci dopustnost oziroma nedopustnost izvajanja okulisticne in opticne dejavnosti v okviru iste pravne osebe in/ali lastništva iste fizicne osebe v breme sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vidika vecje transparentnosti delovanja javne zdravstvene mreže. Sprejemanje medicinske opreme v brezplacno uporabo Komisija je obravnavala problematiko sprejemanja medicinske opreme v brezplacno uporabo in ugotovila, da neposredna povezava zdravstvenih delavcev s proizvajalci in/ali njihovimi zastopniki in/ali njihovimi trgovci predstavlja korupcijsko tveganje v postopkih nabav, zato je za boljše upravljanje postopkov nabav tiste medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih, ki jo tem zavodom v brezplacno trajno ali zacasno uporabo izrocijo razlicne pravne ali fizicne osebe, izdala priporocila pristojnemu ministrstvu in javnim zdravstvenim zavodom. Komisija jim je priporocila, da morajo biti pri prevzemu medicinske opreme, ki se izroci brezplacno, na reverz ali na kakšen drug neodplacan nacin, še posebno skrbni in ravnati skladno s priporocili Nacelnega mnenja št. 44. Pristojnemu ministrstvu je še priporocila, da naj prouci utemeljenost pobude Komisije, da v prihodnje tisti zdravstveni delavci, ki opravljajo dela in naloge na posebej izpostavljenih delovnih mestih, enkrat letno porocajo svojemu delodajalcu o svojih povezavah (s proizvajalci, z zastopniki, s trgovci, izdajatelji revij in tako dalje) s pravnimi osebami, od katerih sami neposredno ali posredno (preko svojega ali kakšnega drugega društva) prejmejo placila za opravljeno delo (na primer za objavo strokovnega clanka o izvajanju operacij z medicinsko opremo dolocenega proizvajalca, izvedbo postmarketinške študije in tako dalje) ali kakšne druge ugodnosti, vse navedeno pa je posledica izkljucno njihove zaposlitve v javnem zdravstvenem zavodu. Priporocilo Komisije se ne nanaša na tisto medicinsko opremo, ki se izroca v brezplacno uporabo javnim zdravstvenim zavodom kratkorocno, na primer za cas nadomestitve medicinske opreme v casu popravil oziroma v casu izvajanja vzdrževalnih del, s cimer zavod oziroma serviser zagotovi nemoteno in neprekinjeno izvajanje zdravstvenih storitev pacientom. »Privilegiji zdravnikov« Komisija je obravnavala primer uslužbenke javnega zavoda, ki je najprej za cas letnih dopustov v tujini rezervirala apartma v lasti svojega delodajalca, ker pa v želenem terminu ni dobila odobrenega letnega dopusta, je obiskala svojo osebno zdravnico, ki je njena hcerka, ta pa ji je odobrila zadržanost od dela. Nato je uslužbenka javnega zavoda v tujini v rezerviranem apartmaju bivala v želenem terminu in v tem casu tudi pazila mladoletne otroke svoje osebne zdravnice (hcerke). V povezavi z navedeno zadevo je Komisija obravnavala »privilegije zdravnikov«, pri cemer je na osnovi pridobljenih dokumentov in pojasnil ugotovila, da zdravniki, Zdravniška zbornica Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS) Slovenije razlicno razumejo svoje pristojnosti in da nekatere pravice zdravnikov nimajo zakonske podlage, zaradi cesar lahko te okolišcine privedejo tudi do tveganj za prisotnost koruptivnih ravnanj. Komisija je pristojnemu ministrstvu priporocila, da prouci razlicna pojasnila zdravnikov, Zdravniške zbornice Slovenije, ZZZS in Ministrstva za zdravje s ciljem poenotenja razumevanja izvajanja zakonskih dolocb in podzakonskih predpisov ter pristojnosti in odgovornosti Zdravniške zbornice Slovenije. Pristojnemu ministrstvu je Komisija tudi priporocila, da se opredeli do utemeljenosti zavracanja ukrepanja Zdravniške Zbornice Slovenije. Dileme, o katerih navedeni deležniki niso enotni oziroma imajo nasprotujoca si mnenja v razumevanju pristojnosti, naj se zakonsko uredijo v noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ali s spremembo drugih zakonskih in podzakonskih predpisov, s ciljem da bodo vsi deležniki svoja pooblastila in pristojnosti pravilno razumeli in izvajali. Donacijska sredstva za medicinske raziskave Komisija je ugotovila, da obstaja interes za izvajanje medicinskih raziskav ter tudi interes farmacevtskih družb za financiranje medicinskih raziskav. Na podlagi ugotovljenih korupcijskih tveganj je pristojnemu ministrstvu priporocila, da izda smernice, s katerimi javne zdravstvene zavode usmeri v izdelavo notranji organizacijskih aktov, s katerimi se doloci: • kdaj je utemeljeno, da se javni zavod kot nosilec ali kot sodelujoci vkljuci v izvajanje medicinske raziskave (tudi glede na vrsto medicinske raziskave, na primer ali gre za raziskavo novega zdravila, ali gre za postmarketinško raziskavo); • kako morajo ravnati zaposleni, ko so oni osebno kot strokovnjaki javnega zavoda povabljeni k sodelovanju izvajanja medicinske raziskave, ki jo izvaja drug pravni subjekt; • kako se lahko uporablja medicinska dokumentacija pacientov, ki je hranjena v javnem zavodu, za potrebe medicinske raziskave takrat, ko ima druga pravna oseba, ki izvaja medicinsko raziskavo, interes za dostop do te dokumentacije (vpogled, iznos iz prostorov javnega zavoda in tako dalje). Komisija je v zadevi podeljevanja soglasij za izvedbo medicinskih raziskav, ki jih izdaja Komisija za medicinsko etiko (v nadaljevanju: KME) pri Ministrstvu za zdravje, podala pobudo ministrstvu, da v povezavi z opravljanjem nalog KME prouci, ali KME v postopku za izdajo soglasij prouci namen izvajanja medicinske raziskave v povezavi s pobudnikom za izvedbo raziskave in kdo bo oziroma je placnik raziskave, kakšna je revizijska sled sprejemanja odlocitev KME, kako je hranjena dokumentacija KME ter kako se izvaja nadzor nad tem, ali prejemniki prejetih soglasij za izvajanje medicinskih raziskav le-te izvajajo v obsegu in na nacin, kot so navedli v zaprosilih za izdajo soglasij. 3.3.2 Priporocila na podrocju kadrovanj Imenovanja poslovodnih oseb v javnih zavodih Komisija je pri obravnavi postopka izbire in imenovanja direktorja dolocenega javnega zavoda ugotovila korupcijska tveganja, zato je pristojnemu ministrstvu priporocila, da: • mora ministrstvo pri podaji mnenja (soglasja) o dolocenem kandidatu upoštevati strokovnost kandidata, podano vizijo in razvoj zavoda ter interes zavoda oziroma javni interes; • naj ministrstvo oblikuje smernice oziroma programske usmeritve v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih socialno varstvenih zavodov, ki bi dolocali temeljne cilje delovanja teh zavodov, nacin za doseganje teh ciljev in nacela delovanja ter bi bili vodilo pri odlocanju o tem, kateri izmed kandidatov za direktorja je najprimernejši glede na podane smernice; • naj ministrstvo poda pisno in obrazloženo mnenje o kandidatih v luci smernic oziroma programskih usmeritev, in sicer za vse kandidate, ne zgolj za enega kandidata; • naj sveti javnih socialno varstvenih zavodov sprejmejo poslovnik za imenovanje direktorjev ali pa naj se v že obstojecih poslovnikih natancneje opredeli postopek imenovanja direktorjev. V drugi zadevi, ki se je prav tako nanašala na postopek imenovanja direktorja javnega zavoda, pa je Komisija predsedniku dolocenega sveta zavoda priporocila, naj v postopkih imenovanja direktorja zagotovi, da na sejah sveta zavoda v casu razprave in glasovanja o kandidatih za direktorja niso prisotni kandidati, o katerih clani sveta zavoda glasujejo, kar naj bo ustrezno razvidno iz zapisnika o seji ali drugega akta. Izbira posameznikov za dolocene funkcije Komisija je dolocenemu državnemu organu izdala priporocilo: • naj osebe, ki sodelujejo v postopkih odlocanja in izbire posameznikov na dolocene funkcije in so prejemniki pisanj, ki po svoji vsebini (na primer uporaba dolocenih besed, besednih zvez, konkretni predlogi o posameznikih, ki naj se jih izbere in podobno) dajejo vtis, da skušajo vplivati na odlocanje posameznika v zadevi, to ravnanje oziroma te zahteve nezakonitega in/ali neeticnega ravnanja prijavijo Komisiji. Komisija je istemu organu še priporocila, da v okviru svojega nacrta integritete preuci tveganja v izbirnih postopkih in postopkih predlaganja kandidatov za imenovanje – predvsem v smislu transparentnosti teh postopkov ter dvoma v nepristranskost njihovih clanov – in Komisijo obvesti o sprejetih ukrepih najkasneje v treh mesecih od prejema priporocila. Glede izbire kandidatov za zaposlitev za dolocen cas Komisija je dolocenemu ministrstvu priporocila, da v luci transparentnosti in sledljivosti v postopkih izbire kandidatov za zaposlitev za dolocen cas zagotovi oziroma sestavi pisno gradivo o izbirnem postopku, in sicer predvsem sklep o imenovanju natecajne komisije, merila izbirnega postopka ter gradivo, iz katerega so razvidne izbirne metode, faze izbirnega postopka in kandidati, ki so bili izloceni v posameznih fazah ter ocenjevalni zapisniki razgovorov s posameznimi kandidati. Komisija je namrec ugotovila, da odsotnost listinske dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko nedvoumno ugotovilo postopanje izbirne komisije v kadrovskem postopku, utemeljeno vzbuja dvom v pravilnost izvedbe postopka in objektivno obravnavo vseh kandidatov, prijavljenih za prosto delovno mesto. S takšnim ravnanjem se iznici tudi nacelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov. 3.3.3 Priporocila glede dolocitve prejemkov za poslovodne osebe upravljavca kapitalskih naložb države Komisija je nadzornemu svetu SDH ter Vladi Republike Slovenije kot skupšcini SDH zaradi nejasnosti, nesledljivosti, netransparentnosti ter nezadostne zakonske ureditve v povezavi z dolocitvijo višine prejemkov poslovodnih oseb SDH priporocila, da sprejme politiko prejemkov za predsednika in clane uprave SDH. Z njo naj ustrezno opredelili višino osnovnega in variabilnega dela place navedenih oseb ter vse ostale dodatke, nagrade in bonitete, ki osebam pripadajo, vkljucno z natancno opredelitvijo ravnanj in ukrepov v primeru predcasnega prenehanja mandata, ki ni natancno doloceno s podrocnim zakonom – predvsem v delu, ki se nanaša na sporazumno prekinitev funkcije ter dodelitev odpravnine in dolocitev njene višine, zagotovitev delovnega mesta znotraj družbe (ali družb) v lasti Republike Slovenije ali upravljanju SDH ter dolocitev ostalih bonitet ob predcasnem sporazumnem prenehanju funkcije poslovodne osebe SDH. 3.3.4 Priporocila o dolžnem izogibanju nasprotja interesov Komisija je v primerih, pri katerih je ugotovila kršitev dolžnega izogibanja in/ali razkrivanja nasprotja interesov, poslala subjektom javnega sektorja, pri katerih je uradna oseba zaposlena oziroma pri katerih opravlja funkcijo, priporocila za ustrezno upravljanje tveganja nastanka okolišcin nasprotja interesov. Komisija je tudi obravnavala primer, ki se je nanašal na poucevanje oziroma ocenjevanje otrok/dijakov, ki jih poucujejo oziroma ocenjujejo njihovi starši/profesorji. Kršitev Komisija ni ugotovila, je pa na podlagi zaznanih korupcijskih tveganj dolocenemu javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu priporocila, da: • ce je to mogoce, naj oddelke oblikujejo tako, da profesor ne bo pouceval oziroma ocenjeval svojega otroka; • ce iz objektivnih razlogov otroka, ki je dijak javnega zavoda, ni mogoce dodeliti v drugi oddelek, naj predstojnik (ravnatelj) zagotovi najmanj nadzor nad obravnavo in ocenjevanjem tega otroka/dijaka v dolocenih casovnih intervalih oziroma zagotovi, da bo profesor, ki poucuje in ocenjuje svojega otroka, pri tem ravnal objektivno in nepristransko. 3.3.5 Priporocilo na podrocju nezdružljivosti funkcij Komisija je ugotovila, da je doloceni obcinski odlok, na podlagi katerega je vec obcin skupaj ustanovilo in organiziralo javno podjetje, neskladen z vsebino 27. clena ZIntPK. Omenjeni odlok je namrec dolocal, da clane skupšcine predstavljajo župani obcin ustanoviteljic in da je skupšcina najvišji organ upravljanja javnega podjetja. Omenjena vsebina ni bila v skladu s 27. clenom ZIntPK, ki doloca, da poklicni funkcionar (torej župan) ne sme biti clan oziroma opravljati dejavnosti upravljanja v gospodarskih družbah. Na podlagi ugotovljenih neskladij je Komisija dolocenim obcinskim svetom predlagala, da spremenijo odlok tako, da bo v skladu z zakonom, predvsem v skladu s 27. clenom ZIntPK. 3.3.6 Priporocila na podrocju vodenja upravnih postopkov Odlocanje o podaljšanem obratovalnem casu gostinskih obratov ter odlocanje o uporabi javnih površin Komisija je v okviru svojih pristojnosti obravnavala ocitke o domnevnih nepravilnostih in korupcijskih tveganjih v upravnih zadevah v postopkih odlocanja o pravicah in obveznostih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ki se nanašajo na odlocanje o podaljšanem obratovalnem casu gostinskih obratov ter odlocanje o uporabi javnih površin. Na podlagi zaznanih korupcijskih tveganj je Komisija doloceni obcini priporocila, naj zagotovi dosledno spoštovanje dolocb Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju pri odlocanju o izdaji dovoljenj za obratovanje gostinskih lokalov v podaljšanem obratovalnem casu, pri odlocanju o vlogah za uporabo javnih površin ter pri vodenju inšpekcijskih postopkov iz pristojnosti obcinskega inšpektorata. Hkrati je obcini priporocila, da zaznana tveganja preuci in po potrebi evidentira v nacrt integritete, ob tem sprejme ustrezne ukrepe za pravocasno odkrivanje, preprecevanje in odpravljanje tveganj za korupcijo ter doloci nosilce posameznih ukrepov. Nezadostna informiranost med posameznimi oddelki obcinske uprave Komisija je doloceni obcini priporocila, da zagotovi ustrezen pretok informacij med posameznimi oddelki obcinske uprave, zlasti tistih informacij, ki so vezane na vsebinsko delo v vec oddelkih, ter da zaposlene pouci o ustrezni rabi elektronsko dostopnih evidenc ter zakonodaje s podrocja dolocitve in ukinitve grajenega javnega dobra v okviru lokalne samouprave. Pridobitev okoljevarstvenega soglasja Komisija je v okviru vodenja postopka zaradi suma korupcije zaznala korupcijska tveganja, zato je pristojnemu ministrstvu in organu v sestavi priporocila, da nepravilnosti oziroma tveganja, ki sta jih ugotovila notranje-revizijska služba ministrstva ter pristojnega inšpektorata, preucita v okviru nacrta integritete, identificirata preventivne ukrepe in preucita možnost uvedbe morebitnih delovno-pravnih postopkov zoper (odgovorne) posameznike, ki so delovali oziroma odlocali v konkretnih postopkih. Komisija je ministrstvu in organu v sestavu priporocila tudi, naj vzpostavita notranji sistem kontrole oziroma pripravita ustrezna pisna navodila glede odlocanja/postopanja v konkretnih (upravnih) postopkih z vidika zmanjševanja izpostavljenih tveganj oziroma nepravilnosti. 3.3.7 Priporocila na podrocju javnega narocanja Analiza korupcijskih tveganj v postopkih javnega narocanja Komisija je v letu 2020 zakljucila z Analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega narocanja. Na podlagi ugotovljenih korupcijskih tveganj je pristojnemu ministrstvu priporocila: • spremembo in dopolnitev Zakona o javnem narocanju na nacin, da se onemogoci izigravanje prepovedi sodelovanja v postopkih javnega narocanja; • sprejem mehanizmov za krepitev neodvisnosti in konsistentnosti delovanja Državne revizijske komisije; • razmislek o sprejemu dodatnih mehanizmov za zgodnje zaznavanje in preprecevanje korupcijskih tveganj v smislu ustanovitve inšpekcijskega organa, pristojnega za nadzor na podrocju javnega narocanja. Ocenjevanje prejetih ponudb Komisija je javnemu narocniku priporocila vecjo skrbnost v postopku ocenjevanja prejetih ponudb. Prejete ponudbe mora narocnik oceniti na podlagi meril za oddajo javnega narocila. Pri seštevku doseženih tock pri posameznem merilu, ki jih narocnik opravi na podlagi programa za obdelavo razpredelnic, lahko zaradi napacnih enacb, s katerimi se izvajajo izracuni, pride do napacnega rezultata, zato je narocniku priporocala, da pred ocenjevanjem ponudb preveri, ali so enacbe (formule), dolocene v racunalniškem programu, opredeljene tako, da bodo izracuni doseženih tock pravilni. Dajanje navodil organom v sestavi, da formalno izpeljejo postopek javnega narocanja Komisija je javnemu narocniku priporocila, da najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki jih potrebuje in jih ne more dobaviti oziroma izvesti z lastnimi kapacitetami, izbere sam po postopku javnega narocanja, ce vrednost javnega narocila presega mejne vrednosti za uporabo zakona iz 21. clena ZJN-3. Dajanje navodil organom v sestavi, da formalno izpeljejo postopek javnega narocanja blaga ali storitev, ki jih potrebuje ministrstvo, znižuje transparentnost postopka nabave in povecuje tveganja za nastanek korupcije. »Evidencna« narocila Komisija je v dveh postopkih zaradi suma korupcije obravnavala oddajo t. i. »evidencnih« narocil oziroma narocil pod mejno vrednostjo za uporabo ZJN-3, pri katerih je ugotovila korupcijska tveganja. V prvi zadevi je Komisija javnemu narocniku priporocila, da: • v postopkih na podrocju javnih (evidencnih) narocil stremi k bolj odprtemu nacinu zbiranja ponudb in pri tem zagotovi sodelovanje vecjemu številu razlicnih potencialnih ponudnikov ter se izogne videzu favoriziranja enih in istih ponudnikov; • sprejme interni akt za izvajanje postopkov javnih (evidencnih) narocil, ki bodo vsebovala tudi pravila narocanja blaga; • zagotovi, da so javni uslužbenci na podrocju javnih narocil pozorni na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov ter da storijo vse, da se izognejo okolišcinam, v katerih bi njihov zasebni interes vplival ali ustvarjal videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog, in sicer na nacin, da se ustrezno izlocijo iz vseh faz postopkov, v katerih kot ponudnik nastopa izvajalec storitev oziroma dobavitelj blaga, ki je lastniško ali upraviteljsko povezan z javnim uslužbencem javnega zavoda. V drugi zadevi je Komisija javnemu narocniku priporocila, da kot narocnik v okviru postopkov javnih (evidencnih) narocil izvede in dokumentira ustrezno povpraševanje in zbiranje informacij o izvajalcih storitev ob predhodni analizi trga ter pridobi ustrezno število ponudb potencialnih ponudnikov in s tem zagotovi, da so postopki evidencnih narocil izvedeni kakovostno z vsemi standardi in naceli javnega narocanja. Javnemu narocniku je Komisija tudi priporocila, da ustrezno posodobi interni akt, ki ureja nabavo blaga in storitev. 3.3.8Priporocila na podrocju varstva okolja in prostora Dolocitev varstva okolja pred hrupom Komisija je pristojnemu ministrstvu priporocila, da: • na enem mestu uredi celotno podrocje, povezano z emisijami hrupa, tako da bodo državljanom na enostaven nacin dostopni vsi podatki v zvezi z emisijami, zlasti vsa izdana okoljevarstvena dovoljenja in tudi porocila o izvajanju obratovalnega monitoringa, saj bo le na tak nacin zagotovljen zadosten nadzor javnosti, ki ga predvideva tako Aarhuška konvencija kot tudi Zakon o varstvu okolja; • prouci, ali je glede na obstojece zakonsko besedilo 78.a clena Zakona o varstvu okolja in 101. clena Zakona o varstvu okolja treba ustrezno dopolniti bodisi Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, bodisi je treba ustrezno spremeniti Zakon o varstvu okolja, in da nato v skladu z ugotovitvami ustrezno spremeni podzakonski akt oziroma poda predlog za spremembo zakona; • ce v zvezi s podanimi ocitki glede neustrezno vodenih postopkov v okviru organov v sestavi ministrstva glede dolocene gospodarske družbe še ni zakljucilo postopka v smislu ocene stanja in priprave morebitnih ukrepov, le tega zakljuci v cim krajšem možnem casu. Odvzem vzorcev pri onesnaženjih voda Komisija je pristojnemu ministrstvu priporocila: • da v okviru svojih služb preuci, kdo je pristojen za odvzem vzorcev pri onesnaženjih voda, saj se lahko zgolj z ustrezno akreditirano analizo ugotovi, kakšno nevarnost predstavlja zaznano onesnaženje za zdravje in življenje ljudi in ce se ugotovi, da ni pristojne osebe oziroma organa, naj to podrocje ustrezno uredi; • da s sodelovanjem z Ministrstvom za obrambo preveri, ali Regijski centri za obvešcanje ob prejemu klica, ki se nanaša na nenadno onesnaženje vodotoka, obvestijo vse pristojne organe oziroma ali bi morebiti morali obvestiti še koga, ki ga sedaj ne obvešcajo; • da Služba za integriteto in transparentnost, ki deluje v okviru ministrstva, v predmetnih ugotovitvah zaznana tveganja preuci in po potrebi evidentira v nacrt integritete. Upravljanje s kmetijskimi zemljišci v lasti Republike Slovenije Komisija je pristojnima ministrstvoma in organu v sestavi priporocila, da pripravijo ustrezne zakonske rešitve, s katerimi bo omogoceno ucinkovitejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišci v lasti Republike Slovenije, boljša skrb za pravno in dejansko urejenost kmetijskih zemljišc in ucinkovitejše ukrepanje ob nedovoljenih posegih na zemljišcih. 3.3.9Priporocila na ostalih podrocjih Nabava strokovne literature za potrebe organa Komisija je državnemu organu priporocila, da: • uredi nabavo strokovne literature na nacin, da bodo tudi funkcionarji organa strokovno literaturo nabavljali prek sekretariata oziroma notranje službe, ki se ukvarja z nabavo blaga in narocanjem storitev; • uredi, da bo sekretariat takoj ob prejemu nabavljene strokovne literature to evidentiral v elektronsko knjižnico in jo šele nato predal v izposojo konkretnemu funkcionarju oziroma drugim javnim uslužbencem. Zalaganje sredstev za stroške službene poti Komisija je pri obravnavi konkretne zadeve ugotovila, da je dolocena obcina dopustila, da ji je zasebni gospodarski subjekt, katerega direktor je nepoklicni župan te iste obcine, založila sredstva za službeno pot in nastanitev uslužbencev obcine. Ker je bilo ugotovljeno tveganje za kršitev prepovedi poslovanja organov javnega sektorja z gospodarskimi subjekti, za katere veljajo omejitve poslovanja, je Komisija obcini priporocila: • Naj se izogiba tovrstnemu nacinu poslovanja, ker ni primerno in vzbuja sum kršitev dolocb ZIntPK, saj subjekt privatnega sektorja ne more obcini posojati ali zalagati sredstev za njeno delovanje. Za službene poti in nastanitve tako zaposlenih kot župana naj obcina izbere drugacen nacin poslovanja oziroma placevanja nastalih stroškov. Prav tako s tem, ko župan obcine ravna tako, da nastopa v dveh vlogah, zmanjšuje transparentnost opravljanja javne funkcije in s tem povecuje možnost nastanka korupcijskih tveganj in tveganj za nastanek kršitev integritete. • Da v nacrt integritete vkljuci zaznano tveganje v zvezi predmetnim poslovanjem obcine. • Da sprejme kodeks etike, s katerim bodo bolj jasno postavljeni okviri delovanja funkcionarjev in zaposlenih obcine, kot je na primer eticni kodeks, ki ga je predlagala Skupnost obcin Slovenije. (Ne)odplacna uporaba parkirnih mest javnih uslužbencev Komisija je v postopku zaradi suma kršitve integritete javnega sektorja obravnavala okolišcine, ko organ javnim uslužbencem placuje del parkirnine oziroma omogoca brezplacno uporabo parkirnih mest in pristojnemu ministrstvu priporocila, da pripravi predlog pravnega akta, s katerim se bo uredila uporaba parkirnih mest, ki so v lasti Republike Slovenije in s katerimi razpolagajo državni organi, ter parkirnih mest, ki jih državni organi najemajo. 3.4 Nacelna mnenja 3.4.1 Nacelno mnenje v zvezi brezplacno uporabo medicinske opreme izvajalcev zdravstvene dejavnosti Komisija je obravnavala javni zdravstveni zavod, ki je v brezplacno uporabo prejel medicinsko opremo svetovnega proizvajalca od njenega zastopnika v Republiki Sloveniji. Iz pridobljenih podatkov javnega zdravstvenega zavoda je bilo ugotovljeno, da je zastopnik svetovnega proizvajalca izrocil v brezplacno uporabo javnemu zdravstvenemu zavodu vec kot 200 kosov medicinske opreme, konkretni javni zavod pa ima v svoji uporabi vec kot 1000 kosov medicinske opreme, ki jo je v brezplacno uporabo prejel na razlicne nacine. Multinacionalke in njihovi trgovci seznanjajo zainteresirano javnost (na primer zdravnike) s svojimi novostmi iz »prodajnega programa«. To se izvaja na nacin, da ti neposredno ali posredno organizirajo kongrese, placajo predavatelje, placajo objavljene strokovne clanke v revijah, donirajo financna sredstva za namen kritja stroškov udeležb zdravnikov na njihovih kongresih, sponzorirajo strokovne revije, vse to pa se izvaja za namen trženja oziroma za pospeševanje prodaje. Za namen trženja se torej lahko na primer brezplacno izroci (na primer na reverz ali z donacijo) medicinsko opremo, ki pa je ni mogoce uporabljati brez nakupa ustreznega potrošnega materiala in/ali reagentov istega proizvajalca, s cimer se na dolgi rok (ves cas, ko je aparat v uporabi) zagotovi prodaja potrebnega potrošnega materiala. Na podlagi zaznanega stanja in okolišcin, ki ustvarjajo korupcijska tveganja, je Komisija sprejela nacelno mnenje, ki se glasi: »Stanje, ko izvajalci zdravstvene dejavnosti, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, sprejmejo v brezplacno uporabo (neodplacno) medicinsko opremo, o takšni uporabi pa se dogovorijo zdravniki, ki podpišejo tudi listino o prevzemu le-te, tovrstni postopek pa poteka brez vednosti in pisnega soglasja vodstva javnega zavoda in brez vednosti nabavne službe, ustvarja korupcijska tveganja.« Nacelno mnenje se ne nanaša na tisto medicinsko opremo, ki se izroca v brezplacno uporabo javnim zdravstvenim zavodom kratkorocno, na primer za cas nadomestitve medicinske opreme v casu popravil oziroma izvajanja vzdrževalnih del, s cimer zavod oziroma serviser zagotovi nemoteno in neprekinjeno izvajanje zdravstvenih storitev pacientom. 3.5 Tematski nadzor nabav medicinske zašcitne opreme 3.5.1Državna raven Komisija je opravila tematski nadzor v Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) in v drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zašcitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Na podlagi pridobljene dokumentacije, podatkov, pojasnil in opravljenih informativnih razgovorov je Komisija pri pregledu posameznih ravnanj ugotovila dolocena tveganja. V posameznih primerih je ugotovila tudi sume kršitev ZIntPK in uvedla nadaljnje postopke preiskav. Pri dolocenih primerih pa je na podlagi pregleda dejanskega stanja ugotovila sume kršitev iz pristojnosti drugih organov, ki so bili skupaj s pripadajoco dokumentacijo v obravnavo odstopljeni pristojnim institucijam. Temeljit in skrben vsebinski pregled, ki je bil izveden v primeru nabave zašcitne opreme, je pokazal vrsto tveganj v povezavi z nedolocnostjo in nejasnostjo vlog posameznih deležnikov celotnega procesa, posledicno pa so bila v celotnem postopku zaznana tudi specificna korupcijska tveganja nesledljivosti in netransparentnosti izvedenih postopkov ter neenakopravne obravnave tako ponudnikov kot izbranih pogodbenih partnerjev. Vse našteto predstavlja vrzeli ter pomanjkljivosti celotnega procesa nabave zašcitne opreme, ki jim je v prihodnjih ali ponovnih postopkih treba posvetiti posebno skrbnost in pozornost. Le na ta nacin bo mogoce zagotoviti pregledne, sledljive in transparentne postopke ter upraviciti zaupanje državljanov Republike Slovenije v pravilnost in zakonitost ravnanja deležnikov procesa nabav, ki predstavljajo porabo javnih sredstev v interesu zagotavljanja zdravja in varnosti vseh nas. Komisija je pri izvajanju tematskega nadzora upoštevala, da so bili postopki nabave zašcitne opreme izvedeni v casu izrednih razmer, ko je nujnost dobave zašcitnih sredstev z namenom varovanja zdravja državljanov RS narekovala tudi nacin izvedbe postopkov. Kljub temu pa je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in v skladu z visoko stopnjo integritete. Z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja smo glavnim izvajalcem postopkov nabave zašcitne opreme podali sledeca priporocila: • da se glede na veljavne predpise prouci in doloci, kdo izmed organov bi bil glede na predmet narocanja najbolj primeren narocnik; • da se skrbno in dovolj natancno opredelijo vloge in naloge posameznih deležnikov (narocnik in osebe, ki jih narocnik izbere za pomoc) v procesu nabave zašcitne opreme, s cimer je posledicno opredeljena tudi odgovornost posameznih deležnikov v okviru posameznih faz celotnega procesa; hkrati se na ta nacin lahko ustrezneje upravlja tudi s tveganji v povezavi z vplivi posameznikov na pristojne osebe v dolocenih fazah postopka; • da se skrbno in cim bolj natancno opredelijo vrste potrebne zašcitne opreme ter opredelijo uporabniki posamezne vrste zašcitne opreme; • da se v celotnem procesu zagotovi ustrezna pomoc strokovnjakov s podrocij, za katera se nabavlja specificna vrsta zašcitne opreme (na primer za zdravstvene namene); • da se vnaprej opredelijo kriteriji in merila izbire ponudnikov, ki bodo omogocali preverljivost ponudnikov in posameznih kriterijev, vkljucno z opredelitvijo vsebine ponudbe, potrebnosti predložitve ustreznih dokazil skladnosti oziroma certifikatov posameznega blaga ter natancno opredelitvijo strukture cene blaga; • da se jasno opredeli obvezna vsebina sklenjenih pogodb z izbranimi ponudniki ter vsebina, ki se zaradi pomembnosti ne sme spreminjati; • da se v pogodbah jasno opredeli struktura cene pogodbenega blaga – predvsem v smislu vkljucevanja prevoznih stroškov v koncno ceno blaga (pariteta) ter se navedeno pri dobavi blaga preveri, hkrati pa je treba ob sklenitvi pogodbe upoštevati strukturo cene oziroma skupno ceno blaga, ki jo je ponudnik podal v ponudbi; • da je neuresnicevanje zavezujocih in pomembnih pogodbenih dolocb izbranih ponudnikov v vseh primerih obravnavano enako ter so ponudnikom ponujene enake rešitve oziroma pogodbe prenehajo veljati in se po prenehanju veljavnosti pogodbe zaradi neizpolnitve za ponudnika zavezujocega dolocila ne sklepajo aneksi; • da se za vse izbrane ponudnike v pogodbah zahteva enaka zavarovanja za enako vrsto pogodbenega blaga ter se predstavniki javnega sektorja v postopkih pridobitve ustreznih pogodbenih zavarovanj vzdržijo kakršnihkoli posredovanj v povezavi s pridobivanjem ustreznih zavarovanj ponudnika; • da se izvajanje placil izbranim ponudnikom v skladu s pogodbenimi dolocili ter vnaprej dolocenimi kriteriji in nacini zapadlosti placil izvaja pri vseh izbranih ponudnikih enako, brez podajanja prednosti dolocenim izbranim ponudnikom ter brez kakršnikoli posredovanj dolocenih posameznikov; • da se skrbno izvajajo kvalitativni prevzemi dobavljenega blaga, za katere so ažurno pripravljeni verodostojni zapisniki o prevzemu z natancno opredeljeno vsebino glede vrste dobavljene zašcitne opreme, saj je navedeno pomembno pri izdaji blaga ciljnim uporabnikom; • da se v vseh pogodbah, ki izpolnjujejo pogoje vnosa protikorupcijske klavzule, ta vkljuci; • da se natancno opredelijo in identificirajo osebe, ki bodo v postopku izvajanja nabave zašcitnih sredstev kakorkoli sodelovale, ter da narocnik pravilno in pravocasno seznam le-teh v okviru obveznosti porocanja seznama oseb, odgovornih za javna narocila (v okviru porocanja o premoženjskem stanju), posreduje Komisiji; • da se v vseh postopkih nabav zašcitnih sredstev posebno pozornost nameni zašciti oseb, ki bi dobroverno opozarjale ali prijavljale sume nepravilnosti v izvajanih postopkih; • da predstavniki oblasti ravnajo profesionalno ter s svojimi transparentnimi ravnanji in dejanji predstavljajo zgled krepitve integritete in eticnosti javnega sektorja. Le z ustrezno skrbnostjo so lahko kakršnikoli nadaljnji ali ponovni postopki nabave zašcitne opreme izvedeni sledljivo, v skladu z najvišjimi standardi transparentnosti ter zakonitosti in v skladu s pricakovano integriteto posameznikov in institucij. 3.5.2Obcine in bolnišnice Komisija je v letu 2020 uvedla tematski nadzor v izbranih obcinah in bolnišnicah v Republiki Sloveniji, ki so samostojno izvajale nabavo zašcitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19. Odlocitev o uvedbi tematskega nadzora je bila sprejeta na podlagi ugotovitev ob izvajanju tematskega nadzora v ZRSBR in v drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zašcitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Na uvedbo tematskega nadzora pa so vplivale tudi medijske objave, vprašanja in prijave v povezavi s sumi kršitev omejitev poslovanja, ki so izkazovali vecjo podvrženost korupcijskim tveganjem. Komisija je že pridobila doloceno dokumentacijo od izbranih obcin in bolnišnic, na podlagi katere bo izvedla nadzor na podrocju omejitev poslovanja (vkljucno s preverjanjem vkljucitve protikorupcijske klavzule in razkritja lastniške strukture) v izbranih obcinah ter nadzor transparentnosti postopkov in nacinov narocanja zašcitne opreme v izbranih bolnišnicah in obcinah, ki so samostojno izvajale nabavo zašcitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19. Komisija nacrtuje, da bo z nadzorom zakljucila v letu 2021. 3.6 Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij 3.6.1 Nacrt integritete Komisija je Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (v nadaljevanju: FIHO) odredila izdelavo nacrta integritete v letu 2011, ko je senat Komisije na 34. seji, 8. 9. 2011, na podlagi 47. clena ZIntPK sprejel Odredbo o izdelavi nacrta integritete fundacije. V letu 2018 je Komisija FIHO ponovno pozvala k posodobitvi nacrta integritete na podlagi prej navedene Odredbe. Resen pristop FIHO k aktivnostim za posodobitev nacrta integritete smo zaznali v letu 2019, zato smo sodelovanje okrepili s strokovno pomocjo delovni skupini za posodobitev nacrta integritete, ki se je nadaljevalo vse do maja 2020. FIHO je 18. 5. 2020 sprejel posodobljen, obsežen nacrt integritete na 135 straneh, ki celovito obravnava vsa identificirana tveganja za koruptivno ravnanje in ravnanje v nasprotju s pricakovano integriteto z izjemo tveganj, ki se nanašajo na razdeljevanje sredstev FIHO. Razlog, da posodobljeni nacrt ne obsega tveganj, ki se nanašajo na razdeljevanje sredstev v FIHO, je sam sistem razdeljevanja sredstev, ki je izjemno kompleksen in terja posebej poglobljeno preucitev. To je Komisija izvedla v okviru postopka Nadzora nad razdeljevanjem sredstev v FIHO. Na podlagi identificiranih tveganj v omenjenem postopku bo moral FIHO v tem delu nacrt integritete v letu 2021 posodobiti. 3.6.2 Nadzor nad razdeljevanjem sredstev Komisija se je osredotocila na aktivnosti izvajanja nadzora nad razdeljevanjem sredstev po sprejemu nacrta integritete FIHO maja 2020. Vse bistvene aktivnosti nadzora so bile izvedene do konca leta 2020, ko je bil v interni pregled posredovan tudi prvi osnutek ugotovitev. Hitrost dela v okviru nadzora je oviralo pomanjkanje kadrov v Centru za integriteto in preventivo, saj sta – poleg tekocega rednega dela – od junija naprej nadzor namesto štirih izvajala le še dva zaposlena Komisije, kompleksnost racunalniškega programa in obsežnost izvajanja nadzora, ki se je osredotocalo na kar petletno obdobje podeljevanja sredstev (mestoma smo zaradi celovitosti razumevanja sistema podeljevanja sredstev glede na normativni okvir in dejansko prakso razdeljevanja sredstev preucevali tudi postopke in odlocitve razdeljevanja v letih 2013, 2014 in 2020). Vzrok kompleksnosti preucevane tematike je gotovo tudi v nejasnem normativnem okviru – internih aktov FIHO – ob odsotnosti neposrednih zakonskih meril in kriterijev ter neustrezni uporabi pravil Zakona o splošnem upravnem postopku v praksi. Komisija je v letu 2020 izvedla obsežna razgovora s predsednikoma humanitarne in invalidske komisije za razdeljevanje sredstev, relevantnim akterjem (invalidskim in humanitarnim organizacijam ter pristojnim organom) posredovala petinšestdeset zaprosil, preucila obsežno prejeto dokumentacijo ter podrobno delovanje racunalniškega programa glede vseh postavk razdeljevanja sredstev FIHO. Ugotovitve o nadzoru so bile sprejete v zacetku leta 2021. 3.6.3 Preverjanje zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete Tudi v letu 2020 je Komisija sodelovala v delovni skupini v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) za posodobitev Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (v nadaljevanju: ZLPLS). Proces sprejemanja novega zakona, ki bi celovito uredil podrocje delovanja in poslovanja FIHO in Fundacije Republike Slovenije za šport, je zastal v zacetku leta 2020 zaradi menjave Vlade RS, ceprav je bil predlog zakona ob sodelovanju predstavnikov MIZŠ, Ministrstva za finance, Službe vlade za zakonodajo in Komisije že skoraj v celoti pripravljen. V zadnjih letih smo na Komisiji veckrat opozarjali na številna sistemska tveganja, ki so neposredno povezana z zastarelim in preohlapnim ZLPLS. Ta je bil pripravljen z namenom lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije, s cimer se je v svoji funkciji tudi izpolnil, za sabo pa pustil veliko praznino neurejenih vprašanj, ki so se v praksi realizirala v številnih tveganjih za koruptivna ravnanja in ravnanja v nasprotju s pricakovano integriteto. Sprejeti nacrt integritete FIHO je navedena tveganja v praksi v pretežni meri naslovil, še vedno pa nacrt integritete ne more nadomestiti minimalnih standardov zakonskega normativnega okvira glede delovanja in poslovanja, kar vkljucuje tudi vsebinske kriterije in nacin razdeljevanja sredstev FIHO. Za bolj podrobno zakonsko ureditev sistema in meril financiranja se je zakonodajalec že odlocil pri sorodni organizaciji, Fundaciji za šport, kjer so merila in kriteriji ter postopek razdeljevanja sredstev urejeni v Zakonu o športu. Menimo, da je korak v smeri zakonske ureditve razdeljevanja sredstev tudi pri FIHO nujen, saj bi se na ta nacin podrocje delovanja in poslovanja ter razdeljevanja sredstev uredilo celovito in jasno, sami postopki razdeljevanja sredstev pa transparentno, kar bi bistveno pripomoglo k zamejitvi tveganj za koruptivna ravnanja in kršitev pricakovane integritete. Zato od pristojnih organov pricakujemo, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da se zagotovi sprejem novega zakona, ki je bil v zacetku leta 2020 ob sodelovanju kljucnih državnih organov v veliki meri že pripravljen. 3.7 Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji Resolucija o preprecevanju korupcije v RS (v nadaljevanju: resolucija) je temeljni nacionalni dokument, ki opredeljuje boj Republike Slovenije proti korupciji. Oblikovana in sprejeta je bila leta 2004. Kot doloca ZIntPK (drugi odstavek 51. clena ZIntPK), se z resolucijo teži k realnim, postopnim in premišljenim ukrepom za odpravo korupcije, pri cemer so njeni cilji med drugim dolgorocna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev pravnega in institucionalnega okolja za preprecevanje korupcije, dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja in drugo. Ker so se pogoji za nastanek in razvoj korupcije skozi cas spremenili, je obstojeca resolucija danes v veliki meri predvsem le odraz casa, v katerem je nastajala, in že vrsto let ne predstavlja vec ustrezne oziroma zadostne podlage za ucinkovito preprecevanje oziroma boj proti korupciji v Sloveniji. Ker zakon za oblikovanje predloga sprememb resolucije pooblašca Komisijo, smo se v letu 2020 odlocili, da resolucijo temeljito prenovimo. Ker je resolucija nacionalni dokument, njeno oblikovanje ni v domeni zgolj Komisije, temvec mora biti rezultat sodelovanja vseh relevantnih deležnikov, tako javnega sektorja kot civilne družbe. Na tak nacin je resolucija nastala leta 2004 in enako želi Komisija pristopiti tudi ob nacrtovani izvedbi njenih sprememb. So pa zaradi obsežnosti takega nacionalnega dokumenta s celovitim pregledom tveganj za korupcijo in kršitve integritete po posameznih podrocjih delovanja države za njegovo prenovo potrebni zadostni kadrovski viri. V letu 2020 je Komisija tako oblikovala podroben nacrt prenove resolucije, s casovnico in naborom relevantnih deležnikov. Z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za pravosodje je bil dosežen dogovor o strokovni kadrovski pomoci v postopku prenove, Komisija sama pa je nacrtovala zaposlitev dodatnih kadrov, med drugim tudi za izvedbo teh aktivnosti. Zaradi odlocitve Vlade RS o prepovedi dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju, ki je bila sprejeta konec leta 2020, ter novih zadolžitev, ki jih Komisiji nalaga novela ZIntPK-C, sprejeta novembra 2020, in s tem še vecji kadrovski podhranjenosti, pa smo bili v Komisiji primorani prenovo resolucije zacasno odložiti na cas, ko bo zaposlovanje ponovno možno. 3.7.1 Izvajanje ukrepov iz Akcijskega nacrta uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji v letu 2020 Ker resolucija ni izvedbeni akt, zakon predvideva oblikovanje Akcijskega nacrta uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: akcijski nacrt), ki ga je Komisija sprejela leta 2005 in ga nato dopolnila leta 2009. Tako resolucija kot akcijski nacrt bi morala odražati trenutno stanje v družbi glede pojava korupcije in nanj ponujati ucinkovit odziv, zato bi ju bilo treba sproti prilagajati družbenim spremembam. Tako kot resolucija tudi akcijski nacrt kot njen izvedbeni dokument nedvomno potrebuje ustrezne prilagoditve trenutnemu stanju. Da bi ga lahko Komisija celovito vsebinsko prenovila, pa mora biti v Državnem zboru RS pred tem sprejeta tudi nova resolucija. Akcijski nacrt namrec izhaja iz same resolucije in tako ne more bistveno odstopati od njenih ciljev in ukrepov. Obstojeci ukrepi, ki so zapisani v resoluciji, so vecinoma zelo konkretni, kar posledicno omejuje manevrski prostor Komisije pri njenem poseganju v vsebino akcijskega nacrta. V Komisiji smo ob zgoraj navedenih omejitvah konec leta 2015 in v zacetku leta 2016 pregledali obstojeci akcijski nacrt ter iz njega crtali vse ukrepe, ki so že bili ustrezno realizirani, obenem pa pozvali zavezance, da porocajo le o novih ali spremenjenih ukrepih. Enako vodilo zavezancem je veljalo tudi v letu 2020. Ker je porocanje o ukrepih vsakoletna obveznost zavezancev že zadnjih 15 let in ker obenem zaradi neažurnosti ukrepov porocanje o njihovem izvajanju predstavlja že precejšnje birokratsko breme, Komisija lani nosilcev ukrepov iz akcijskega nacrta ni posebej opominjala na njihovo obveznost porocanja, zaradi cesar je bil posledicno slabši tudi njihov odziv. Komisija je namrec prejela precej manj porocil kot leto prej. Do 15. marca 2021 je Komisiji o izvajanju akcijskega nacrta porocalo 62 nosilcev ukrepov. O svojih aktivnostih, ki so jih z namenom uresnicevanja akcijskega nacrta izvajali v letu 2020, je tako porocalo pet ministrstev, šest organov v sestavi ministrstev, ena vladna služba, pet inšpektoratov, 24 upravnih enot in 19 obcin. Poleg navedenih sta porocili posredovala še Sodni svet in Vrhovno državno tožilstvo RS. V nadaljevanju podajamo pregled stanja glede izvajanja zgolj nekaterih ukrepov in aktivnosti iz akcijskega nacrta. Notranji nadzor nad delovanjem javne uprave in notranja revizija v državni upravi Ukrep B.3.17 – Izdelava metodologije opravljanja notranjih revizij Ministrstvo za finance poroca, da je v okviru izdelave metodologije opravljanja notranjih revizij v teku projekt e-Notranja revizija (v nadaljevanju: eNR), ki bo zagotovil enotno informacijsko podporo notranjemu revidiranju, v skladu z mednarodnimi Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, na katerih temeljijo Usmeritve za državno notranje revidiranje. S tem bo v decentraliziranem sistemu notranjega revidiranja, kot je trenutno uveljavljen v Republiki Sloveniji, zagotovljeno poenotenje in skladnost dela vseh izvajalcev notranjega revidiranja z zahtevanimi zakonskimi in strokovnimi podlagami. Po navedbah ministrstva bo aplikacija hkrati omogocila tudi ucinkovitejše izvajanje sprotnega in naknadnega nadzora delovanja sistema notranjega revidiranja, saj bodo vanjo vkljuceni vsi izvajalci notranjega revidiranja proracunskih uporabnikov ter tudi Urad RS za nadzor proracuna (v nadaljevanju: UNP) kot centralni organ, pristojen za preverjanje in razvoj sistema notranjega nadzora javnih financ. Ministrstvo poroca, da je v letu 2020 potekal zakljucni del razvoja aplikacije eNR, ki je obsegal intenzivno testiranje aplikacije. Ta naj bi bila v produkcijsko okolje namešcena v letu 2021, ko bo zagotovljena možnost njene uporabe vsem izvajalcem notranjega revidiranja proracunskih uporabnikov, tako tistim, ki so zaposleni v notranjerevizijskih službah, kot tudi zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja. Ukrep B.3.27 – Ocena ustreznega števila notranjih revizorjev Iz prejetega porocila o izvajanju ukrepov iz akcijskega nacrta, v katerem so zajete tudi aktivnosti UNP, je razvidno, da urad redno letno spremlja kadrovsko ustreznost notranjerevizijskih služb ter o tem v letnem porocilu o stanju notranjega nadzora javnih financ seznanja Vlado RS ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. V letu 2020 je tako UNP vlado ponovno opozoril, da je problematika nezadostnega števila zaposlenih notranjih revizorjev pri notranjerevizijskih službah ena kljucnih težav delovanja decentraliziranega sistema notranjega revidiranja, ki jo neustrezno naslavljajo tako predstojniki proracunskih uporabnikov kot Vlada RS. Kar 76 odstotkov vodij notranjerevizijskih služb je za leto 2019 na podlagi revizijske ocene tveganj ocenilo, da za ustrezno naslavljanje kljucnih tveganj proracunskih uporabnikov nimajo zadosti kadrov. UNP v zvezi s tem poudarja, da je pri proracunskih uporabnikih, ki si notranje revidiranje zagotavljajo z notranjerevizijsko službo, organiziranih kar 17 (45 odstotkov) takšnih služb, v katerih je zaposlen zgolj en notranji revizor. Od tega je kar šest notranjerevizijskih služb, ki so vzpostavljene na nivoju ministrstev, kar je skoraj polovica (43 odstotkov) vseh služb, organiziranih pri 14 ministrstvih. UNP je zato v letu 2020 izdelal predlog organizacijskih ter vsebinskih sprememb sistema notranjega revidiranja, ki bi predvsem na ravni ministrstev prispeval k optimiziranju delovanja notranjerevizijskih služb, kar je tudi cilj, ki ga na tem podrocju zasledujejo predlagani ukrepi v akcijskem nacrtu. Ukrep B.3.27 – Izvajanje strokovnega izpopolnjevanja notranjih revizorjev Ministrstvo za finance v svojem porocilu navaja, da so notranjim revizorjem na voljo razlicni nacini izobraževanj in usposabljanj v sklopu konferenc, seminarjev, delavnic, rednih mesecnih sestankov ... V letu 2020 je potekalo izobraževanje za pridobitev naziva Državni notranji revizor, ki ga na podlagi podpisane pogodbe med Ministrstvom za finance in Slovenskim inštitutom za revizijo izvaja slednji. Iz porocila je prav tako razvidno, da je UNP v letu 2020 poleg strokovnega izpopolnjevanja notranjih revizorjev nadaljeval tudi strokovna izpopolnjevanja s podrocja notranjega nadzora javnih financ za predstojnike in vodilne uslužbence proracunskih uporabnikov. Urad namrec ocenjuje, da prav ta izobraževanja lahko pomenijo kljucni premik k izboljšanju uspešnosti sistema notranjega nadzora javnih financ, saj so predstojnikom na ta nacin zagotovljena aktualna znanja s podrocja odgovornega poslovodenja, obvladovanja tveganj ter notranjega revidiranja kot sestavnega dela upravljanja proracunskega uporabnika. Inšpekcijski nadzor Inšpektorat RS za delo tudi v porocilu za leto 2020 izpostavlja, da že nekaj let opozarja, da pristojnosti nadzornih organov niso jasno razmejene. Navajajo, da se njihovo delovno podrocje pogosto prepleta s podrocji dela drugih organov, še posebej v javnem sektorju (Inšpektorat za javni sektor, Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za šolstvo in šport in drugi), zaradi cesar prihaja do opravljanja parcialnega nadzora in delnega odstopanja zadev drugim organom ter nenazadnje do »podajanja« zadev in izrekanja nepristojnosti organov. Z namenom odprave teh težav v praksi bi bilo torej treba jasneje dolociti pristojnosti nadzornih organov. 3.8 Pripombe na predloge predpisov Z novelo ZIntPK-C so pripravljavci predpisov dobili obveznost, da najkasneje v casu, ko poteka medresorsko usklajevanje, predloge predpisov posredujejo v pregled in komentiranje Komisiji (tretji odstavek 12. clena ZIntPK). Komisija ima v skladu z 12. alinejo prvega odstavka 12. clena ZIntPK nalogo, da daje mnenja o ustreznosti dolocb predlogov zakonov in podzakonskih aktov z vidika predpisov, ki urejajo podrocje integritete in preprecevanja korupcije. Komisija to dolocbo novele pozdravlja, je pa za njeno celovito izvajanje nujno potrebna že omenjena kadrovska okrepitev Komisije. Dokler ta ne bo izvedljiva, bomo v Komisiji obravnavali predloge predpisov v okviru naših zmožnosti in prioritet. 3.8.1 Zakon o Nacionalnem demografskem skladu V 2020 je Komisija med drugim pregledala in podala pripombe na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu (v nadaljevanju: ZNDS), ki bo po podatkih pripravljavca predloga zakona upravljal s približno 8,6 milijardami evrov državnega premoženja. Komisija je v pripombah poudarila, da ZNDS ne sledi nacelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti ter preglednosti. Glede na predlagane rešitve predlog zakona ni zagotavljal krepitve odgovornosti in integritete ter omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov. Prav tako ni vzpostavljal temeljev za nepoliticno delovanje in s tem pogojev za neodvisnost Nacionalnega demografskega sklada (v nadaljevanju: Sklad), netransparenten pa je bil tudi že sam postopek priprave zakona (besedilo predloga zakona je bilo namrec posredovano zgolj Ekonomsko-socialnemu svetu ter nobenemu drugemu deležniku, niti ni bilo dano v javno obravnavo). Komisija se je v svojih pripombah posebej opredelila do vidika krepitve integritete in odgovornosti ter omejevanja tveganj za korupcijo in nasprotje interesov, neustreznega zagotavljanja politicne neodvisnosti Sklada ter neustreznih postopkov imenovanj in odpoklicev clanov nadzornega sveta Sklada kot tudi družb s kapitalsko naložbo Sklada, poudarila pa je tudi odsotnost izrecnega uveljavljanja odgovornosti organov vodenja in nadzora v družbah s kapitalsko naložbo sklada. 3.9 Usposabljanja javnega sektorja V letu 2020 je Komisija sledila zastavljenim usmeritvam glede usposabljanj. Izvajala jih je za vse zainteresirane v okviru razpoložljivih zmožnosti, pa tudi prek Upravne akademije Ministrstva za javno upravo. Komisija je tako nadaljevala s svojim poslanstvom krepitve zavedanja o pomenu boja proti korupciji ter integritetnega in eticnega delovanja. Glede na to, da je leto 2020 v veliki meri zaznamovala epidemija virusne bolezni COVID-19, se je morala tudi Komisija prilagoditi novim zahtevam. Usposabljanja je zato v casu omejitvenih ukrepov za zavarovanje zdravja ter varnosti zaposlenih in udeležencev izvajala na daljavo – po spletu. Zaradi teh sprememb se je Komisija soocala z dolocenimi tehnicnimi izzivi, ki pa jih je uspešno rešila, saj je bil vzpostavljen dobro delujoc sistem za izvajanje usposabljanj na daljavo, ustrezno pa so bili usposobljeni tudi zaposleni na Komisiji, ki usposabljanja izvajajo. Je pa zaradi navedenih razlogov Komisija v letu 2020 izvedla manj usposabljanj z nekoliko manj slušatelji kot v preteklih letih. Izvedenih je bilo 25 usposabljanj, ki so imela skupno vec kot 1300 slušateljev. Izvajalo jih je osem uslužbencev Komisije, tudi predsednik Komisije. Usposabljanja so bila izvedena tako za javne uslužbence in funkcionarje z razlicnih ministrstev kot tudi za ostale subjekte, kot so SDH, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Fakulteta za varnostne vede, Združenje nadzornikov Slovenije, 2TDK, Združenje obcin Slovenije in drugi. V primerih, ko so bila usposabljanja izvedena v živo, so predstavniki Komisije gostovali pri posamezni instituciji in najveckrat predavali skoraj celotnemu kolektivu. Na ta nacin je bilo izvedenih sedem usposabljanj. Vec kot polovica vseh usposabljanj pa je bila izvedenih na daljavo v tehnicni režiji in koordinaciji Komisije, z vnaprej prijavljenimi udeleženci. Na usposabljanjih so udeleženci poslušali vsebine s podrocij etike in integritete, eticnega vodenja in vodenja z zgledom, profesionalizma, nacrtov integritete, korupcije in korupcijskih tveganj, nasprotja interesov, daril in omejitev poslovanja, glede na izražene potrebe pa tudi o lobiranju in prijavi premoženjskega stanja. Zanimala so jih tudi splošne informacije o delovanju in pristojnostih Komisije ter o posameznih institutih, ki zavezujejo posamezne zavezance. Pri zanimanju za vsebine je Komisija v letu 2020 beležila porast na podrocju javnega narocaja in glede novosti sprejete novele ZIntPK-C. Sodelovanje z Upravno akademijo se je v letu 2020 nadaljevalo, je pa bilo zaradi prepovedi izvajanj usposabljanj v živo ravno tako izvedenih nekaj manj usposabljanj od nacrtovanih. Komisija je v okviru usposabljanj, ki jih je organizirala Upravna akademija, vodstvenim delavcem javnega sektorja predavala posebej zanje prilagojene vsebine, prav tako pa je izvedla tudi standardno predstavitev ZIntPK, na kateri strokovnjaki Komisije javnim uslužbencem podajo celostno informacijo o njihovih zakonskih dolžnostih in možnostih krepitve integritete v svoji organizaciji. Z Upravno akademijo se je Komisija dogovorila, da se na podlagi novele ZIntPK-C pripravijo in posnamejo video predavanja z osnovnimi informacijami o institutih, ki bi bila na voljo na spletu vsem zainteresiranim v okviru organiziranih usposabljanj. Vnaprej posnete vsebine bo Komisija interaktivno dopolnila in jih naredila še zanimivejše. Poleg navedenega so potekali tudi pogovori o morebitnih delavnicah in vnaprej pripravljenih spletnih video vsebinah, ki se slušateljem glede na njihovo delo zdijo pomembne in o njih Komisija prejema vprašanja. Po vsakem usposabljanju v obliki posnetka instituta bi bil za morebitna vprašanja prisoten strokovni sodelavec Komisije, ki bi slušateljem odgovarjal na zastavljena vprašanja. Tabela 1 Izvedena usposabljanja 3.10Drugi projekti Komisije 3.10.1Integriteta: skupni cilj generacij V Komisiji smo projekt Integriteta: skupni cilj generacij zasnovali na dejstvu, da sta integriteta družbe in integriteta posameznika soodvisni. Integriteta posameznika se zacne oblikovati že v njegovi rani mladosti, zato imajo izobraževalne ustanove pomemben vpliv pri oblikovanju posameznika v osebo z visoko stopnjo integritete. Za njegovo izvedbo je Komisija k projektu pritegnila tudi projektne partnerje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ), Zavod RS za šolstvo, Inšpektorat RS za šolstvo in šport ter Filozofsko in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Gre za projekt z dolgorocnimi ucinki, katerega smoter je krepiti integriteto družbe skozi vse ravni izobraževalnega sistema, vkljucno z vrtci, in krepiti profesionalizem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Cilji projekta so vzpostavitev mehanizmov, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju vzgoje, izobraževanja in športa v smeri krepitve integritete otrok in mladih, vkljucenih v vzgojno-izobraževalne programe, nadgradnja izobraževalnih programov s podrocja krepitve profesionalizma in družbene odgovornosti ter nadgradnja programov usposabljanja s podrocja etike in integritete za izvajalce ucnih vsebin. Glede na to, da gre za dolgorocne cilje, je predvideno, da se bo projekt izvajal najmanj naslednjih 15 let, na podlagi akcijskega nacrta, ki ga bodo vsakoletno in za obdobje petih let oblikovali partnerji. Pricakovati je, da se bodo projektu scasoma pridružili tudi drugi akterji. V decembru 2020 so partnerji na projektu svojo zavezo za sodelovanje potrdili s podpisom sporazuma, v prvi polovici leta 2021 pa bo oblikovan tudi akcijski nacrt, v katerem bodo partnerji nanizali aktivnosti, ki jih bodo izpeljali v okviru tega projekta. Uvodni javni dogodek projekta je bila okrogla miza, ki je potekala ob obeležbi mednarodnega dneva boja proti korupciji (9. december). Razpravljajoci na okrogli mizi so bili visoki predstavniki MIZŠ, glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo in šport, direktor Zavoda RS za šolstvo, dekana Filozofske in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter predsednik Komisije. Predstavniki so razpravljali o izzivih sodobne šole v smislu krepitve vrednot šolajoce se populacije in problemov upada ugleda in avtoritete uciteljev. Pri tem je bil poudarek na šolskem sistemu kot mehanizmu za krepitev vrednot v družbi. Okrogla miza je imela okoli 200 slušateljev, glede na tematiko okrogle mize povecini predstavnikov vzgojno-izobraževalnega sistema. 3.10.2 Prenova informacijskih paketov, ki jih Komisija pošilja funkcionarjem ob nastopu funkcije Komisija je ob imenovanju novih funkcionarjev vlade in državnega zbora do sedaj slednjim vedno po pošti pošiljala paket informacij za zavezance, sestavljen iz številnih dokumentov Komisije (pojasnil, sistemskih nacelnim mnenj, informacij o institutih ZIntPK in podobno). V letu 2020 je bila sprejeta odlocitev, da se namesto tega vzpostavi e-obliko informacij in oblikuje spletno stran, ki bo zavezancem omogocala hiter pregled in iskanje informacij o njihovih obveznostih in ureditvi posameznega instituta v ZIntPK. Spletna stran bo na voljo v letu 2021, po prilagoditvi informacij spremembam, ki jih je vpeljala novela ZIntPK-C. 4. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ODNOSI Z JAVNOSTMI Komisija si je kot eno od izhodišc vizije delovanja zastavila Povezovanje institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Komisija se namrec zaveda, da smo s sodelovanjem širokega kroga deležnikov in institucij (tako organov in organizacij javnega sektorja, kot nevladnih organizacij, medijev in vseh drugih deležnikov na podrocju krepitve integritete, eticnosti in pravne države) lahko bolj uspešni pri krepitvi integritete v družbi in s tem preprecevanju korupcije. V prvih mesecih novega mandata se je tako novi predsednik Komisije sestal s številnimi predstavniki organov javnega sektorja (predsednikom republike, predsednikom vlade, predsednikom državnega zbora, ministri, direktorjem Policije, predsednikom Racunskega sodišca RS, predsednikom Ustavnega sodišca RS, direktorjem Financne uprave RS ...) kot tudi s predstavniki nekaterih nevladnih organizacij ter z njimi govoril o možnostih sodelovanja in jim predstavil novo vizijo delovanja Komisije. 4.1 Sodelovanje z državnimi organi v povezavi s podrocji dela Komisije Senat Komisije je kot vsako leto Letno porocilo in Oceno stanja za leto 2019 predstavil v Državnem zboru RS in predsedniku republike. V državnem zboru je Komisija sodelovala tudi pri obravnavi novele ZIntPK. V okviru priprav sprememb krovne zakonodaje za delo Komisije smo izvedi vec operativnih sestankov s predstavniki pripravljavca zakona, Ministrstva za pravosodje. 4.2 Sodelovanje z Državnim zborom RS pri pripravi eticnega kodeksa poslancev Že leta 2012 je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) Sloveniji priporocila oblikovanje in sprejem eticnega kodeksa za poslance. Vse od takrat, še posebej intenzivno pa od leta 2018, smo na Komisiji aktivno pozivali poslance, naj uresnicijo to priporocilo. Poslancem smo pri pripravi kodeksa nudili tudi strokovno pomoc. Junija 2020 je bil eticni kodeks poslancev naposled sprejet. Komisija ocenjuje, da je njegov sprejem pomemben korak za krepitev eticne kulture in integritete poslancev in Državnega zbora. Namen eticnega kodeksa je opredelitev dodatnih oziroma dopolnitev obstojecih standardov ravnanj, ki jih doloca slovenski pravni red, s konkretnejšimi usmeritvami glede pravilnosti in primernosti ravnanj poslancev. Verjamemo, da bodo poslanci kodeks z aktivno uporabo pri eticnih dilemah, s katerimi se pri opravljanju svoje funkcije soocajo v praksi, v prihodnjih letih tudi ustrezno vsebinsko polnili in posledicno dopolnjevali ter spreminjali. 4.3 Podpis dogovora o sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru Komisija je decembra 2020 s Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru podpisala splošni dogovor o sodelovanju, saj imata obe organizaciji skupni interes nadaljnjega strokovnega proucevanja in analiziranja boja proti korupciji v slovenskem in mednarodnem prostoru. S podpisom dogovora, ki je bil izveden ob robu Tedna boja proti korupciji, ki je potekal v zacetku decembra, smo se zavezali k sodelovanju tako na operativnem kot na akademskem podrocju ter na drugih podrocjih boja proti korupciji. V okviru tega bosta instituciji sodelovali pri izmenjavi podatkov, pri izvedbi projektov, študij in raziskav, pri izvedbi študijskih programov in usposabljanj ter na drugih podrocjih, ki so pomembna za preprecevanje korupcije in krepitev integritete v družbi. 4.4 Sodelovanje z institucijami s podrocja vzgoje in izobraževanja V skladu z vizijo delovanja Komisije, da je o pomenu integritete in škodljivosti korupcije treba ozavešcati na vseh ravneh, se je Komisija povezala z deležniki s podrocja vzgoje in izobraževanja, saj smo prepricani, da je treba o teh temah ozavešcati in poucevati tudi mlajše generacije tako v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah kot na fakultetah. Komisija je tako sodelovala na posvetu Vrednote družbe znanja: vkljucujoc, varen in spodbuden šolski prostor v organizaciji Inštituta za razvoj vkljucujoce družbe, Inšpektorata RS za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo. Na posvetu je predsednik Komisije govoril o odlocnem eticnem vodenju in profesionalizmu. Predsednik Komisije je sodeloval tudi pri pripravi monografije Uporabna etika vkljucujocega, varnega in spodbudnega ucnega okolja, ki je bila predstavljena na tem posvetu. Komisija je intenzivno sodelovanje s kljucnimi deležniki s podrocja vzgoje in izobraževanja vzpostavila v okviru priprav na zagon projekta Integriteta: skupni cilj generacij, o katerem podrobneje pišemo v poglavju 3.10. S tem namenom smo organizirali vec usklajevalnih sestankov s predstavniki MIZŠ, Zavoda RS za šolstvo, Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Komisija je z MIZŠ, Zavodom RS za šolstvo ter obema omenjenima fakultetama podpisala sporazum o sodelovanju na podrocju krepitve integritete, ki bo podlaga za nadaljnje delo na tem dolgorocno naravnanem projektu. 4.5 Odnosi z javnostmi Najvecji del aktivnosti na podrocju odnosov z javnostmi so tudi v letu 2020 predstavljali odnosi z mediji, priprava odgovorov na novinarska vprašanja, priprava vsebin za spletno stran, spremljanje medijskih objav in priprava mesecnih porocil o delu Komisije. Predstavnici za odnose z javnostmi komunicirata tudi z drugimi javnostmi, na primer predstavniki za odnose z javnostmi drugih institucij, organizatorji dogodkov, pri katerih sodeluje Komisija, in drugimi zainteresiranimi posamezniki, ki jih je treba usmeriti na prave naslove oziroma sogovornike na Komisiji. Komisija je v minulem letu z javnostmi komunicirala: • z odgovori na novinarska vprašanja, • z novinarskimi konferencami in izjavami za javnost, • s sporocili za javnost, • z nastopi predstavnikov Komisije v radijskih in televizijskih oddajah ter v intervjujih, • z vsebinami na spletni strani, pri cemer smo nadaljevali z rednimi objavami mesecnih porocil o delu senata, • s (so)organizacijo dogodkov, • na platformi LinkedIn, • z drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali aktualnim potrebam. Tudi odnose z javnostmi oziroma s tem povezano komuniciranje, tako z mediji in novinarji kot s širšo javnostjo, je v letu 2020 pomembno zaznamovala epidemija COVID-19 ter z njo povezani ukrepi in omejitve. Komisija se je tem prilagajala še posebej v obdobjih strožjih ukrepov (od marca do maja ter od oktobra naprej), ko je poleg že ustaljenih nacinov komuniciranja po elektronski pošti in telefonu, pri dajanju intervjujev in izjav za medije bistveno vec uporabljala tudi druge elektronske nacine komuniciranja. Tako so predstavniki Komisije medijem (predvsem televizijam) veckrat dajali izjave in krajše intervjuje po spletnih video konferencnih sistemih, kot so Zoom, Skype, MS Teams in druge podobne platforme. V zacetku novembra je Komisija ob veljavnih strogih ukrepih za omejevanje širjenja COVID-19 ter ob pomanjkanju vecjega konferencnega prostora, v katerem bi lahko udeležencem zagotavljala varne pogoje in ustrezno medsebojno razdaljo, organizirala spletno novinarsko konferenco na daljavo, po Zoomu. Na njej je bilo predstavljeno Porocilo o izvedenem tematskem nadzoru v Zavodu RS za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zašcitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Novinarske konference se je udeležilo okoli 20 novinarjev iz razlicnih slovenskih medijev ter nekateri predstavniki drugih državnih institucij. Na podoben nacin je Komisija izvedla tudi dogodke ob robu 9. decembra, mednarodnega dneva boja proti korupciji. Podrobneje o tem v podpoglavju Dogodki. Ob izteku šestletnega mandata predsednika je bilo marca pripravljeno Porocilo mandata 2014–2020 ter porocilo o delu senata za leto 2019, v katerem so bile po vzoru mesecnih porocil o delu Komisije povzete zadeve, obravnavane na senatu v tem letu. V letu 2020 je Komisija na spletni strani www.kpk-rs.si objavila vec kot 100 novic o delu, stališcih, odzivih in svojih odlocitvah. Ker v digitalnem svetu informacij spletna stran najpogosteje predstavlja prvi stik uporabnika z institucijo, je Komisija v drugi polovici leta 2020 zacela s prenovo spletne strani, katere cilj je vzpostaviti uporabniku prijazno in sodobno spletno stran. Ta bo postavljena povsem na novo, prenova pa bo predvidoma zakljucena v letu 2021. Vzpostavljena sta bila tudi profil na platformi LinkedIn kot dodaten kanal za širjenje informacij o delu Komisije ter YouTube kanal, na katerem so objavljeni posnetki spletnih dogodkov v organizaciji Komisije in ki se bo v prihodnje dopolnjeval tudi s predstavitvami posameznih institutov, namenjenih izobraževanjem in usposabljanjem zavezancev ter ozavešcanjem razlicnih deležnikov in splošne javnosti o pristojnostih Komisije. S tem je Komisija razširila svojo prisotnost in komuniciranje na vec platform, kar namerava z dodatnimi objavami in video posnetki krepiti tudi v prihodnje. Z uveljavitvijo novele ZIntPK-C novembra 2020 so zacele veljati tudi nekatere spremembe oziroma omejitve v povezavi z javnimi objavami odlocitev Komisije, ki so dolocene v 11. clenu ZIntPK. Te niso usklajene z nekaterimi drugimi zakonskimi podlagami (Zakon o dostopu do informacij javnega znacaja, Zakon o medijih), ki jih mora pri svojem delu upoštevati Komisija. Zato se je Komisija že obrnila na pripravljavca zakona, da bi tudi v prihodnje ob spoštovanju vseh zakonskih dolocil zagotavljala ustrezno obvešcenost javnosti o svojem delu in s tem izvajanje svoje preventivne funkcije ter hkrati tudi varovanje pravic obravnavanih oseb v postopkih pred Komisijo. Novela v 18. clenu doloca obveznost obvešcanja javnosti o zakljucku postopka, kadar je ta z uvedbo postopka pred Komisijo že seznanjena, tudi ce v njem niso bile ugotovljene kršitve ZIntPK. Z namenom rednega in celovitega obvešcanja javnosti je Komisija s takšno prakso obvešcanja javnosti zacela že v zacetku jeseni 2020, torej pred uveljavitvijo novele. Glede na odmevnost zadeve se javnost z zakljuckom seznani na primeren nacin – z objavo na spletni strani in/ali sporocilom za javnost ter povzetkom v mesecnem porocilu o delu Komisije. Odnosi z mediji Komisija je prejela okoli 270 novinarskih vprašanj in pripravila 38 sporocil za javnost. Zaradi zagotavljanja jasnosti in nedvoumnosti odgovorov in pojasnil Komisija na novinarska vprašanja odgovarja praviloma pisno po elektronskem naslovu pr.korupcija@kpk-rs.si, pri cemer se trudi na prejeta vprašanja odgovoriti še isti ali naslednji dan, skoraj vedno pa v prvi polovici zakonskega roka za pripravo odgovora na novinarsko vprašanje (7 delovnih dni). Po telefonu predstavnici Komisije z novinarji komunicirata predvsem v zvezi z nasveti in usmeritvami, povezanimi z objavami in orodji na spletni strani (Erar, omejitve poslovanja, lobiranje, informacije iz letnih porocil in ocen stanja in podobno). Najpogostejše teme novinarskih vprašanj: • posamezne prijave in postopki pred komisijo, • nasprotje interesov, omejitve poslovanja in nezdružljivost funkcij, • transakcije v spletnem orodju Erar, • lobisticni stiki, • premoženjsko stanje posameznih zavezancev ter • delo komisije in njeni zaposleni. Najpogostejše teme medijskih objav v letu 2020 so bile: postopek imenovanja novega predsednika Komisije in nastop mandata novega predsednika; ugotovitve Komisije v zvezi z dodatno dejavnostjo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; postopki nabav zašcitne opreme, v zvezi s katerimi je bil tudi koncan in javnosti predstavljen tematski nadzor v Zavodu za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja; uvedba preiskav zoper vec fizicnih oseb na podlagi ugotovitev v tematskem nadzoru o nabavah zašcitne opreme; postopek v povezavi s sumi nepravilnosti pri obiskih nekdanje ministrice za kmetijstvo na Krasu in v Izoli; odziv Komisije na predlog novega Zakona o nacionalnem demografskem skladu; postopek sprejema in dokoncna potrditev novele ZIntPK-C; dodatna dejavnost predsednika Racunskega sodišca ter drugimi posameznimi primeri. Dogodki V okviru tedna boja proti korupciji, ki obeležuje 9. december, mednarodni dan boja proti korupciji, je Komisija organizirala dva dogodka, ki sta zaradi epidemiološke situacije v državi potekala izkljucno po spletu. To je za Komisijo predstavljajo nov organizacijski izziv in dodaten angažma, ki pa ga je uspešno rešila, saj so bili koncni odzivi udeležencev in slušateljev vecinoma zelo pozitivni. Za zagotovitev ustreznega formata dogodka v obliki webinarja je Komisija dokupila licenco za Zoom, po kateri sta bili v neposrednem prenosu predvajani obe okrogli mizi, hkrati pa je potekal tudi neposredni prenos na portalu YouTube. Na vsakem od dogodkov je bilo prisotnih okoli 200 gledalcev. Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je bil namenjen uvodni predstavitvi projekta Integriteta: skupni cilj generacij. Projektu so podporo z uvodnimi nagovori izkazali predsednik republike Borut Pahor ter ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovic in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Sledila je okrogla miza, na kateri so strokovnjaki s podrocja vzgoje in izobraževanja – visoki predstavniki MIZŠ, direktor Zavoda RS za šolstvo ter dekana Filozofske in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani – in predsednik Komisije predstavili vsebino, cilje in izhodišca projekta, ki je dolgorocno naravnan in se bo predvidoma izvajal vsaj 15 let. Podrobneje je projekt opisan v poglavju 3.10. Druga okrogla miza je bila namenjena ozavešcanju o nasprotju interesov, tem izjemno pomembnem institutu za delovanje pravne države in zaupanje v demokraticne institucije, pri katerem pa Komisija na podlagi razlicnih javnih objav še vedno pogosto zaznava nerazumevanje in napacne interpretacije. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki lokalne samouprave, Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju: SDH), Združenja nadzornikov Slovenije, Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ter namestnik predsednika Komisije. Med drugim so razpravljali o pomenu nasprotja interesov in njegovega preprecevanja oziroma omejevanja, o razlicnih zakonskih omejitvah, ki urejajo ta institut, o spoštovanju dolžnosti izogibanja nasprotju interesov na lokalni ravni, o razlicnih kršitvah v praksi, ki jih zaznavata Komisija in SDH, in o tem, ali je to, da smo majhen narod, »kjer vsakdo pozna vsakogar«, pogost izgovor za pogoste kršitve tega instituta. Komisija je tudi lani sodelovala pri Mednarodnem tednu ozavešcanja o prevarah, v okviru katerega je skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije pripravila spletni webinar o upravljanju korupcijskih tveganj in nasprotij interesov v kadrovskih postopkih za clane organov vodenja in nadzora družb. Predstavniki Komisije so sodelovali še na nekaterih drugih dogodkih, na katerih so ozavešcali o pomenu integritete, preprecevanju korupcije in drugih temah iz pristojnosti Komisije, med drugim na Dnevih integritete v organizaciji Transparency International Slovenije, Dnevih socialne zbornice v organizaciji Socialne zbornice Slovenije in na posvetu Vrednote družbe znanja in uporabna etika šolskega prostora v organizaciji Inštituta za razvoj vkljucujoce družbe, Inšpektorata RS za šolstvo in šport in Zavoda RS za šolstvo. 5. MEDNARODNA DEJAVNOST V skladu s prvim odstavkom 12. clena ZIntPK Komisija spremlja in analizira zadeve s podrocja mednarodne korupcije ter sodeluje s podobnimi organi drugih držav in mednarodnih organizacij ter mednarodnimi neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s podrocja dela Komisije. Mednarodno sodelovanje ima na podrocju boja proti korupciji pomembno vlogo, saj je globalizacija med drugim prinesla tudi porast problema mednarodne korupcije, pri cemer so oblike korupcije v širših regijah v Evropi in svetu podobne, orodja preprecevanja in zatiranja korupcije pa vecinoma še v razvoju. Mednarodna in meddržavna izmenjava izkušenj in dobrih praks med razlicnimi akterji tako lahko znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k celoviti omejitvi pojava korupcije v Evropi oziroma svetu. Mednarodna dejavnost Komisije je bila v letu 2020 zaznamovana z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19, ki so mocno vplivali na organizacijo in izvedbeno obliko mednarodnih dogodkov. Tako je bila vecina mednarodnih dogodkov organizirana z udeležbo prek videokonferenc. V nadaljevanju sledi pregled mednarodne aktivnosti Komisije . 5.1 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Komisija predstavlja Republiko Slovenijo v Delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD Working Group on Bribery in International Business Transactions), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Delovna skupina spremlja izvajanja Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencija OECD) in priporocil delovne skupine OECD na to temo. Slovenija kot ocenjevalka Kot ostale clanice tudi Republika Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenjevalke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene Konvencije OECD in njenih priporocil. Skupaj s Federativno republiko Brazilijo je v letu 2020 nadaljevala z ocenjevanjem Mehike, v okviru katerega je predstavnik Komisije ocenjeval napredek Mehike pri implementaciji priporocil na podlagi Konvencije OECD v obdobju zadnjih dveh let. Ocenjevanje Slovenije V letu 2020 se je zacela cetrta faza ocenjevanja Republike Slovenije, ki jo je koordiniral predstavnik Komisije. Pregled je namenjen identifikaciji specificnih težav in izzivov posamezne države, vezanih na boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Cetrta faza ocenjevanja se tako osredotoca na kljucne horizontalne teme, s poudarkom na odkrivanju kaznivega dejanja tujega podkupovanja, primerih kazenskega pregona tovrstnih ravnanj in odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Poleg tega se v okviru pregleda obravnava tudi napredek ali umanjkanje napredka glede identificiranih vprašanj v okviru preteklih pregledov ter na druga vprašanja, ki so posledica sprememb nacionalne zakonodaje oziroma institucionalnega okvira. Ocenjevanje skupaj s predstavniki Sekretariata OECD izvajajo strokovnjaki iz Luksemburga in Latvije. Republika Slovenija je podala odgovore na obsežen vprašalnik ocenjevalcev, v mesecu oktobru 2020 pa je potekal virtualni obisk ocenjevalcev (»virtual on-site visit«), ki je bil razdeljen v vec sekcij, v okviru katerih so ocenjevalci opravili razgovore z razlicnimi deležniki v javnem in zasebnem sektorju ter predstavniki civilne družbe. Mreža za integriteto javnega sektorja pri OECD (OECD Working Party of Senior Public Integrity Officials – SPIO) Aktivnosti pri Mreži za integriteto javnega sektorja (v nadaljevanju: SPIO) so bile v letu 2020 okrnjene zaradi epidemije COVID-19. Delovanje mreže je bilo tako preseljeno izkljucno na virtualno raven. V letu 2020 je Komisija sodelovala pri raziskavi in oblikovanju porocila na temo vkljucevanja nacel integritete in transparentnosti v postopkih lobiranja (Draft Report Monitoring the Implementation of the OECD Recommendation on Principles for Transparency and Integrity in Lobbying). Predstavnica Komisije se je konec novembra udeležila virtualnega delovnega sestanka SPIO, kjer so države clanice lahko podale svoje komentarje na osnutek zgoraj omenjenega porocila in na virtualni paket orodij za krepitev integritete javnega sektorja ter izmenjale poglede na vlogo integritete v postopkih odziva držav na COVID-19. Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (ACN) Komisija zastopa Republiko Slovenijo tudi v Protikorupcijski mreži za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (Anti-Corruption Network for Eastern Europe and Central Asia; v nadaljevanju: ACN), ki deluje pod okriljem OECD. Maja 2020 je sodelovala na letnem srecanju clanic, v juliju 2020 pa je predstavnik Komisije na virtualnem srecanju ACN, ki je obeležilo ustanovitev protikorupcijske agencije v Uzbekistanu, sodeloval na okrogli mizi in predstavil dobre prakse Komisije na podrocju preprecevanja korupcije. 5.2 Združeni narodi (ZN), Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) Z namenom ucinkovitega izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji (v nadaljevanju: UNCAC) so države pogodbenice ustanovile Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede uresnicevanja oziroma implementacije konvencije UNCAC (Pregledni mehanizem). Nad Preglednim mehanizmom bdi Delovna skupina za pregled implementacije UNCAC (Implementation Review Group, v nadaljevanju: IRG), ki izbere pare držav, ki ocenjujejo posamezne države. Republika Slovenija je drugo fazo ocenjevanja zakljucila v letu 2019, tako da v zvezi s tem Komisija ni imela dodatnih aktivnosti. Predstavnik Komisije se je v letu 2020 redno udeleževal virtualnih zasedanj IRG in Delovne skupine za preprecevanje korupcije, ki je bila ustanovljena na podlagi resolucije 3/2 z namenom, da svetuje in pomaga konferenci pogodbenic UNCAC pri implementaciji njenega mandata za preprecevanje korupcije. Predstavnik Komisije se je udeleževal tudi priprav na Posebno zasedanje Generalne skupšcine ZN proti korupciji (UNGASS2021) v New Yorku, ki bo predvidoma izvedeno v juniju 2021. 5.3 Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO) V letu 2020 je bilo tudi delo GRECA zaradi epidemije okrnjeno. GRECO je izvedel zgolj dve skupšcinski zasedanji, namesto obicajnih štirih, vsi obiski držav clanic v okviru ocenjevanj pa so bili odpovedani. Sestanki GRECO Biroja in skupšcinska zasedanja so potekala nemoteno na daljavo. Predstavnica Komisije je kot porocevalka sodelovala pri sprejemanju porocil o izvedbi priporocil za Bosno in Hercegovino iz tretjega ocenjevalnega kroga, za Grcijo iz cetrtega ocenjevalnega kroga ter za Republiko Finsko iz petega ocenjevalnega kroga. Ker je glede Republike Slovenije GRECO uvedel postopek po Pravilu 34 (ad hoc postopek), je predstavnica na vsakem skupšcinskem zasedanju obvešcala delegacije GRECA o poteku dogodkov, pomembnih za nadaljnjo postopanje GRECA v tem postopku. Na oktobrskem skupšcinskem zasedanju je delegacija Slovenije pojasnjevala napredek v zvezi z izvedbo priporocil, ki jih je v zvezi z njo GRECO podal v petem ocenjevalnem krogu pred dvema letoma. 5.4 Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami Evropska komisija je v letu 2020 uvedla nov mehanizem ocenjevanja stopnje vladavine prava po posameznih clanicah. Gre za ocenjevanje držav po sklopih, eden od sklopov je tudi boj proti korupciji. V zvezi s tem je Komisija odgovorila na vprašalnik v delu, ki se nanaša na pristojnosti Komisije, ter se udeležila virtualnega sestanka s predstavniki Evropske komisije. Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP) Komisija je ena od prvotnih clanic Evropske mreže strokovnjakov s podrocja integritete (European Network of Integrity Practitioners, v nadaljevanju: ENIP), v kateri sodelujejo še strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Estonije, Nizozemske, Nemcije, Poljske in Švice. Mreža je namenjena medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj oseb, ki se vsakodnevno in na prakticni ravni ukvarjajo s krepitvijo integritete javnega sektorja. Udeleženci na srecanjih predstavljajo dogajanje v svojih državah ter podajajo stališca glede aktualnih izzivov drugih držav, vsakokratni organizator pa zagotovi tudi izobraževalne vsebine, ki jih izvajajo njegovi zaposleni in gostujoci predavatelji. V letu 2020 v okviru ENIP ni bilo aktivnosti. Regionalna protikorupcijska iniciativa (RAI) RAI je medvladna regionalna organizacija, naslednica protikorupcijske iniciative v okviru Pakta stabilnosti, ki je bila ustanovljena leta 2007 s poslanstvom širitve in spodbujanja boja proti korupciji v državah JV Evrope. RAI izvaja svoje programe predvsem v svojih clanicah (Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Republika Bolgarija, Crna gora, Republika Hrvaška, Republika Makedonija, Republika Moldavija, Romunija in Republika Srbija), temeljne aktivnosti iniciative pa so spremljanje protikorupcijskih strategij in zakonodaje, pomoc pri dolocanju korupcijskih tveganj in vzpostavitev pregleda protikorupcijskega delovanja držav clanic RAI. Glede na to, da je RAI organizacija, ki si na dnevni ravni prizadeva za osvešcanje o najboljših praksah na podrocju preprecevanja in boja proti korupciji in slednje deli z njenimi clanicami kot tudi državami opazovalkami, je bila Republika Slovenija v letu 2017 potrjena kot država opazovalka. Ob koncu leta 2018 je Komisija od Sekretariata RAI prejela informacijo, da se strinjajo z zacetkom postopka za pristop Republike Slovenije v polno clanstvo, kar pa bo odvisno predvsem od financnih sredstev, ki jih ima Komisija na razpolago za clanarine in mednarodno dejavnost. Komisija je tudi v letu 2020 spremljala napredek boja proti korupciji v državah JZ Evrope ter z RAI gradila tesne stike. 5.5 Druge mednarodne aktivnosti komisije Udeležbe na mednarodnih dogodkih Srecanje Evropske mreže regulatorjev lobiranja Predstavnika Komisije sta se v septembru 2020 udeležila virtualnega srecanja Evropske mreže regulatorjev lobiranja, na katerem sta predstavila zakonsko podlago tega podrocja v Sloveniji ter prakso vodenja registra lobistov. Videokonferenca Sveta Evrope o premoženjskem stanju Predstavnik Komisije se je v juniju 2020 udeležil videokonference Sveta Evrope na temo prijave premoženjskega stanja funkcionarjev ter predstavil pristojnosti in delovanje Komisije na tem podrocju. Mednarodni obiski na Komisiji Obisk turške delegacije V januarju 2020 je Komisijo v okviru projekta Združenih narodov LAR III za reformo lokalne samouprave obiskala delegacija iz Republike Turcije. Uslužbenci Komisije so delegaciji, ki so jo sestavljali predstavniki turških lokalnih oblasti, predstavili svoja pooblastila in delovanje na podrocju lokalne samouprave, s poudarkom na omejevanju nasprotja interesov, regulaciji lobiranja in zašciti prijaviteljev. Obisk veleposlanice ZDA Komisijo je v juniju 2020 obiskala veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji, Njena Ekscelenca Lynda C. Blanchard. Predsednik Komisije ji je predstavil delovanje Komisije in prizadevanja za krepitev integritete in preprecevanje korupcije v Sloveniji. Sogovornika sta spregovorila tudi o ucinkovitosti preventivnih ukrepov pri odpravi korupcijskih tveganj in sodelovanju Komisije z drugimi institucijami. 6. DELOVANJE KOMISIJE 6.1 Zaposleni/kadri Na dan 31. 12. 2020 so bili na Komisiji zaposleni trije funkcionarji, 37 javnih uslužbencev za nedolocen cas in en javni uslužbenec za dolocen cas v skladu z 72. clenom ZJU. Od 38 javnih uslužbencev je bilo 16 zaposlenih v Uradu Komisije, 16 v Službi za nadzor in preiskave in 6 v Centru za integriteto in preventivo. V letu 2020 se je na Komisiji zaposlilo šest javnih uslužbencev in en javni uslužbenec za dolocen cas, v skladu z 72. clenom ZJU, štirim javnim uslužbencem pa je delovno razmerje prenehalo. V letu 2020 je prenehala funkcija tudi predsedniku Komisije, ki mu je potekel šestletni mandat. Imenovan je bil nov predsednik Komisije, ki je mandat nastopil s 1. 4. 2020. Komisija je imela na dan 31. 12. 2020 v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sistemiziranih 81 delovnih mest (v nadaljevanju: DM), od tega 69 uradniških DM, 9 strokovno-tehnicnih DM in 3 funkcionarska DM. V letu 2020 je bilo zasedenih 41 delovnih mest. 6.1.1Reorganizacija Komisija je septembra zacela s pripravo novega Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Komisije za preprecevanje korupcije ter reorganizacijo dela Komisije. V okviru navedenega je bil do decembra 2020 pripravljen (in usklajen s Sindikatom zaposlenih Komisije za preprecevanje korupcije) in sprejet nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Komisije za preprecevanje korupcije, skupaj s prilogo, v kateri so navedena vsa sistemizirana delovna mesta, pogoji za zasedbo, želena znanja in delovne naloge za posamezno delovno mesto. Nova sistemizacija je bila decembra vnesena v informacijski sistem, za zaposlene pa so bile pripravljene nove pogodbe o zaposlitvi. Sistemizacija je zacela veljati s 1. 1. 2021. V novem Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Komisije za preprecevanje korupcije je sistemiziranih 84 delovnih mest (DM), od tega 72 uradniških DM, 9 strokovno-tehnicnih DM in 3 funkcionarska DM. Vzporedno s pripravo nove sistemizacije je na Komisiji potekala tudi reorganizacija dela ter pristojnosti po institutih na podlagi novele ZIntPK-C, pri cemer so bile delno preoblikovane in preimenovane tri notranje organizacijske enote, in sicer Urad Komisije, Služba za nadzor in Služba za preventivo, ter Vodstvo Komisije, ki je loceno od ostalih notranje organizacijski enot in nima statusa notranje organizacijske enote. V sklopu reorganizacije so bila tako podrocja odnosov z javnostmi, mednarodnega sodelovanja ter pravnega svetovanja ter zastopanja iz Urada Komisije prenesena na Vodstvo Komisije, kamor so bili premešceni tudi javni uslužbenci, ki pokrivajo posamezna podrocja. Poleg tega so bila podrocja lobiranja, daril in premoženjskega stanja prenesena iz Službe za nadzor v Službo za preventivo, kamor so bili premešceni tudi javni uslužbenci, ki pokrivajo posamezna podrocja. Reorganizacija je bila izvedena z namenom boljše organizacije dela, optimizacije delovnih procesov ter izvajanja pristojnosti Komisije kot tudi zaradi uravnoteženja preventivnih in nadzorstvenih nalog Komisije, ki jih le-ta izvaja na podlagi zakonskih dolocb. 6.2 Financni viri V letu 2020 je Komisija kot neposredni proracunski uporabnik realizirala porabo državnih proracunskih sredstev v skupni višini 1.740.292 evrov. Tabela 2 pregled porabe sredstev po proracunskih postavkah Sprejeti proracun Komisije za leto 2020 je znašal 1.932.864 evrov, rebalans proracuna za leto 2020 pa je znašal 1.887.070 evrov. Veljavni proracun je za leto 2020 znašal 1.749.299 evrov, od tega: • integralna sredstva: 1.743.615 evrov in • namenska sredstva: 5.684 evrov. 6.2.1Place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena nacrtovanju proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi javni uslužbenci in funkcionarji so izvajali aktivnosti, povezane z zadolžitvami proracunskega uporabnika. Komisija je v letu 2020 realizirala sredstva za place v skupni višini 1.370.100 evrov, oziroma 78,73 % porabe. Na dan 31. 12. 2020 je bilo na Komisiji zaposlenih 38 javnih uslužbencev ter trije funkcionarji. Povprecna mesecna bruto placa javnega uslužbenca je v letu 2020 znašala 2.590 evrov. V letu 2020 je bila izplacana odpravnina ob upokojitvi v višini 11.990 evrov, trem javnim uslužbencem je bila izplacana jubilejna nagrada v skupni višini 1.068 evrov. Redna delovna uspešnost je bila javnim uslužbencem izplacana enkrat, in sicer v višini 4.999 evrov (za ocenjevalno obdobje od julija do septembra 2020). Tabela 3 Pregled bruto plac funkcionarjev v letu 2020 Tabela 4 Izplacilo dodatkov v letu 2020 Tabela 5 Izplacilo delovne uspešnosti in dela preko polnega delovnega casa v letu 2020 6.2.2Materialni stroški Proracunska postavka 5435 je bila namenjena nacrtovanju izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami proracunskega uporabnika. Komisija je v letu 2020 realizirala sredstva za materialne stroške v skupni višini 338.723 evrov, oziroma 19,46 % porabe. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež predstavlja najemnina za poslovne prostore ter parkirne in arhivske prostore, in sicer 54,75 % vseh materialnih stroškov Komisije (v letu 2020 je bila pogodba o najemu podaljšana za deset let). Preostanek sredstev je Komisija porabila za stroške upravljanja in vzdrževanja, za pisarniški material in storitve cišcenja poslovnih prostorov, za stroške stacionarne in mobilne telefonije ter poštne storitve, za stroške goriva in vzdrževanja službenih vozil, za stroške službenih potovanj, za strokovna izobraževanja zaposlenih, sodne stroške, izplacilo odškodnine, za clanarino za sodelovanje v delnem sporazumu Sveta Evrope GRECO idr. 6.2.3Investicije Proracunska postavka 5438 je bila namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju. Komisija je v letu 2020 realizirala sredstva za nakup opreme ter licenc v skupni višini 27.128 evrov. Zaradi razglašene epidemije in s tem izrednih razmer je Komisija najvec sredstev namenila za nakup prenosnih racunalnikov in tako omogocila delo od doma na službeni opremi cim vecjemu številu zaposlenih, saj smo do razglasitve epidemije razpolagali le z manjšim številom prenosih racunalnikov. Komisija je na ta nacin upoštevala priporocila pristojnih institucij glede varovanja in ohranjanja zdravja zaposlenih. Strošek za nakup racunalniške opreme je znašal 21.517 evrov in predstavlja najvecji delež investicijskih odhodkov v letu 2020 (79,32 %). Zaradi omejitev, povezanih z epidemijo COVID-19, in priporocil pristojnih institucij glede organizacije dogodkov na daljavo je Komisija kupila videokonferencni sistem, ki omogoca izvedbo seminarjev, usposabljanj, razgovorov, novinarskih konferenc, posvetov ter okroglih miz. Strošek za nakup avdiovizualne opreme je znašal 1.331 evrov. Preostanek sredstev je Komisija porabila za nakup multifunkcijske naprave Bizhub v višini 1.704 evrov, SAN diska v višini 352 evrov, devetih mobilnih aparatov v višini 667 evrov, mrežne in komunikacijske opreme v višini 1.386 evrov ter letne narocnine za Zoom licenco v višini 171 evrov. Z investicijami je Komisija zagotovila nemoten delovni proces ter izvajanje zakonskih pristojnosti Komisije. 6.3 Analitika in informacijska tehnologija/varnost 6.3.1Erar Urad Komisije je v preteklem letu sodeloval pri pripravi vec odgovorov zavezancem glede aplikacije Erar oz. njenih podatkov. Kar nekaj vprašanj je bilo v zvezi s poslovno-osebnimi racuni. Proti koncu leta 2020 je Komisija od Uprave RS za javna placila (UJP) že zacela pridobivati podatke o transakcijah, ki so skladne z zahtevami 75. clena novele ZIntPK- C. Prilagojene so bile podatkovne strukture, uvozne skripte in nekoliko tudi sama aplikacija Erar. Pricakujemo, da bomo v prvi polovici leta 2021 ponovno zaceli s pridobivanjem podatkov o eRacunih. V Erarju je bila v letu 2020 dodana možnost izvoza podatkov v excel. Dopolnjen je bil tudi iskalnik na nacin, da je možno izbrati placnika ali prejemnika, tudi ce obstajata dve organizaciji z enakim imenom, a razlicno davcno številko. Pri iskanju placnika je bila tako dodana šifra proracunskega uporabnika in davcna številka, pri iskanju prejemnika pa davcna številka in podatek o tem, ali je bil subjekt izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Sodelovali smo tudi s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: FIŠ). Komisija je predstavila probleme s podrocja podatkovne analitike, FIŠ pa se je z namenom izdelave dela doktorske naloge odlocila za analizo podatkov o transakcijah, in sicer tako, da lahko na podlagi casovnih vrst transakcij izvede »clustering« podjetij, ki so glede na transakcije imele podoben vzorec poslovanja z državno upravo. Komisija je za FIŠ pripravila casovne vrste transakcij z anonimiziranimi davcnimi številkami. 6.3.2Corruptio in eUprava V letu 2020 je Komisija umaknila možnost porocanja premoženjskega stanja na starih obrazcih, zato lahko zavezanci porocajo le še na obrazcih v eUpravi, kar se je odrazilo pri manjši kolicini fizicne pošte v letošnjem letu. V želji omogociti vsem zavezancem oddajo obrazca po elektronski poti se je Komisija z Ministrstvom za javno upravo dogovarjala o možnosti gostovanja obrazcev. Prva možnost je bila, da bi obdržali obstojece obrazce in za njihovo oddajo uporabili sistem SI-PASS, druga možnost pa selitev obstojecih obrazcev za zavezance na portal eUprave in selitev obrazcev za organizacije v sistem SPOT/eVem. Komisija se je odlocila za slednjo, vendar so obrazci še v pripravi s ciljem, da bi bil vsaj del novih obrazcev na voljo že v letu 2021. Dopolnjene so bile razne statistike, ki se nanašajo na oddajo obrazcev. Dopolnjen je bil obrazec omejitev poslovanja, kjer je dodana možnost izbire izbrisanih poslovnih subjektov, kar zavezancem omogoca urejanje stanja za nazaj. Za register lobistov je bil izdelan tudi aplikacijski programski vmesnik, ki bo za prikaz podatkov v uporabi na novem spletnem mestu. Opravljene so bile tudi posodobitve notranje aplikacije, ki nudi podporo zaposlenim na Komisiji. Med drugim je nova možnost dodajanja opomb obrazcem. Dopolnjene so bile stornacije obrazcev in izboljšana njihova sledljivost. Stornacije so potrebne v primerih, ko osebe, ki niso zavezanci, oddajo obrazce. Izvedenih je bilo tudi vec popravkov manjših napak v obrazcih. Skrbniki za podrocje premoženjskega stanja so dobili možnost samostojnega spreminjanja podatkov o funkcijah. Optimiziran je bil notranji prikaz lobisticnih stikov ter dodana možnost urejanja registra lobistov in prikaz neverificiranih obrazcev zapisov lobirancev, ker ti obrazci v skladu z dolocbami novele ZIntPK-C ne potrebujejo vec podpisov. Urad Komisije je tudi v letu 2020 nudil podporo zaposlenim z izvedbo razlicnih podatkovnih analiz in prilagoditev v aplikacijah glede na njihove potrebe. 6.3.3Druge dejavnosti V letu 2020 je Komisija dopolnila konfiguracijo domenskega strežnika (omogocen je bil remote assistance, urejen roaming profilov uporabnikov, pripravljenih vec paketov za avtomatske namestitve programov (tudi Lotus Notes), nastavljene uporabniške kvote, kreirane sektorske skupne mape) in v novo domeno preselila vecji del uporabnikov. Z novim usmerjevalnikom in tremi novimi dostopnimi tockami je prenovljeno WiFi omrežje. Vsem uporabnikom VPN-a je od lanskega leta omogocena prijava v HKOM še pred prijavo v racunalnik (Cisco AnyConnect Start Before Login). V letu 2020 je Komisija aktivno pristopila k pripravi novega spletnega mesta Komisije, hkrati pa je bil na obstojecem spletnem mestu izdelan vticnik kpk-sidebar za prikaz podmenijev. Prilagojen je bil prikaz glede na Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij. V preteklem letu je bil odprt tudi nov e-poštni predal za prijavo korupcije: prijave@kpk-rs.si. Zanj je bila pripravljena implementacija za varno kriptiranje e-pošte za prijavo korupcije po protokolu S/MIME (poleg kriptiranega kanala). 6.3.4Nakup konferencnega sistema Zoom zaradi modernizacije in prilagoditve dela zaradi epidemije Komisija je v zacetku leta 2020 razpolagala z analogno opremo, ki je težje združljiva z novejšo tehnologijo, želela pa je vzpostaviti oz. kupiti konferencni sistem, ki bi omogocal izvedbo spletnih seminarjev, usposabljanj, razgovorov, novinarskih konferenc, posvetov in okroglih miz. Nakup omenjenega sistema je bil smiseln tudi z vidika priporocil za preprecevanje širjenja COVID-19 okužb in zašcite zaposlenih. Hkrati je Komisija na ta nacin poskrbela za nemoteno izvajanje svojih pristojnosti, usposabljanj in medsebojne komunikacije. Z nakupom videokonferencnega sistema ter enoletne licence za uporabo aplikacije Zoom je Komisija v najkrajšem možnem casu zagotovila, da so se aktivnosti Komisije lahko izvajale na daljavo. Komisija je glede na statistiko uporabe Zoom licence (od oktobra 2020 do decembra 2020) organizirala vec kot 350 spletnih srecanj, tako usposabljanj in okroglih miz kot sestankov med zaposlenimi. 6.4 Informacije javnega znacaja Ustava RS v 39. clenu doloca, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega znacaja, za katero ima po zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloca zakon. Ta ustavna dolocba je konkretizirana v dolocbah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 – skl. US, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ). Navedeni zakon pomembno prispeva k transparentnosti dela njegovih zavezancev, saj se na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov in hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega znacaja. Informacija javnega znacaja je informacija, ki izvira iz delovnega podrocja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dostop do informacije javnega znacaja ni brez omejitev. ZDIJZ v 6. clenu navaja dvanajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (ce prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, ce prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov, ali ce bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka in tako naprej). V letu 2020 je Komisija odlocala o skupno 66 zahtevah za dostop do informacij javnega znacaja. Od tega je bilo v celoti ugodeno 20 zahtevam, devet jih je bilo v celoti zavrnjenih, v 35 primerih je bil omogocen delni dostop, v preostalih dveh zadevah pa je bilo odloceno z ostalimi koncnimi odlocitvami, kot je na primer zavrženje zahteve. Najpogosteje je Komisija delno ugodila oziroma delno zavrnila zahtevo iz razloga varovanja osebnih podatkov (v 26 primerih), v šestih primerih iz razloga varovanja podatkov prijaviteljev in v po enem primeru iz razloga poslovne skrivnosti, zaupnosti davcnega postopka/davcne tajnosti in kazenskega postopka/postopka s prekrški. Pripombe Komisije na predloge predpisov Komisija v skladu z dolocbo 15. alineje prvega odstavka 12. clena ZIntPK daje mnenja k predlogom zakonov ter ostalih predpisov pred njihovo obravnavo na Vladi RS, in sicer o usklajenosti dolocb predlogov zakonov ter ostalih predpisov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov. V letu 2020 je Komisija na podlagi zgoraj citirane dolocbe ZIntPK prejela v pregled in preucitev naslednje predloge predpisov, na nekatere izmed njih je podala pripombe: *Komisija predloga zakona ni prejela v pregled, smo pa pripombe podali po lastni pobudi, potem ko smo se z vsebino seznanili na spletni strani DZ. Tabela 6 predlogi predpisov prejetih v letu 2020