Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i M „ . Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta * gld., za jeden i NM,0cnm0 in oznt""»» (inserate) »sprejema npravnlStro ln ekspedlelja t mesec 1 gld 40 kr. v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: 2 Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. 2» celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. j Vrednistvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74. *s*tev. iž^O* V Ljubljani, v ponedeljek 19. decembra 1898. I^etnil* XX VI Vedno lepše! (Izvirni dopis.) Iz Trsta, 16. dec. Vsem je še živo v spominu grozna nesreča, ki je zadela našo vladarsko hišo, ko je Lah Lu-cheni zabodel naši cesarici bodalo v srce. Po vsej Evropi, da po vsem svetu je pretresala ta novica srca, povsod so žalovali, jedino v Trstu so se prirejale na dan žalosti veselice, jedino v Trstu je svirala na dan žalosti godba, jedino v Trstu je bila na večer žalosti glcdiščna predstava. Je-li čudo, da je moralo zavreti v srcu pošteno mislečih. Prišlo jo do izgredov, prepodili so godbo, razbili nekoliko inštrumentov, preprečili s silo predstavo v gledališču, pobili okna onim hišam, ki niso razobesilo črnili prtov, in kamnali poslopje »Ginmasticha«, kjer se zbirajo rudečkarji in od koder je letelo kamenje na izgrednike. Izgredniki so bili izročeni sodišču ter za izraze jeze proti nezaslišanemu izzivanju od strani rudečkarjev bili so najstrožje kaznovani. Ubogi nezavedni izgredniki mislili so, da vrše čin lojalnosti, čin sožalja do vladarsko hiše, a poplačati so morali ta čin z večmesečnimi ječami. Kakor so Lahi bili, so in bodo vedno nesramni, tako nesramne so se pokazali tudi sedaj pri tej priliki. V dunajski zbornici so se slavni zastopniki laške klike podvizali in interpelovali min. predsednika, kaj misli vse storiti, da bodo Lahi, in naj bodo oni ala, Lucheni, varni v Avstriji. In gosp. min. predsedniku grofu Tbunu se je grozno mudilo dati odgovor na ono nezaslišano interpelacijo, obljubivši Lahom, da bodo izgredniki najstrožje kaznovani. Tem gospodom se je pridružil v italijanski zbornici poslanec Barzilai, (tržaški žid, iredento-vec), ki je interpeliral laškega ministra za zunanje stvari, kake korake je storil, da dobi zadoščenje užaljeni italijanski čut, ko se je tako zaničevalo Lahe v Trstu povodom izgredov? In kakor se je mudilo našemu gosp. grofu Thunu odgovoriti na laško interpelacijo, tako se je mudilo tudi laškemu ministru za zunanje stvari gosp. Canevaro, da je potolažil Žida Harzilai a. Predno Vam dam od besede do besede njegov odgovor, opozoriti moram, da laški minister ni niti z jedno besedico omenil, kaj je dalo povod izgredom. In v tem grmu tiči zajec! Izgrednike, kakor tudi avstrijsko policijo, jo »žehtal« — samo zato, da svet vidi, kako nedolžni so ti ljubi Lahi. Naš ministerski predsednik je tudi ropotal nad izgredniki, nad Avstrijci. Ako bi bil laški minister lojalen, omeniti bi bil moral nezaslišano izzivanje od strani Lahov, ki se niso sramovali na tako žalostni dan prirejati hrupnih veselic. Ako je toraj naš minister ropotal nad avstrijskimi podaniki, zaropotati bi bil moral laški nad laškimi, a tega ni storil! — Tu se vidi, kako naša vlada skrbi za a.vrtrijske podanike in kako za laške, tu se vidi, kako pa laška vlada skrbi za laške še nepodanike. Glejte! kaj delate, glejte, da ne bo žo pre pozno, ko bodete prosili pomoči od onih sinov, katerih danes nočete poznati, katerim danes nočete pomagati, katere ste vrgli v temno ječo jedino radi tega, da sc veseli Italija, ona Italija, v koje zbornici se vedno ponavljajo vzkliki: »Naša mornarica mora ležati v tržaškem pristan išču.« Evo odgovor laškega ministra Canevaro v laški zbornici dne 15. dec. t. I.: »Cestiti Barzilai je obžaloval dogodke, ki so se vršili prošlega meseca septembra v Trstu. Dasi so naše simpatije in naša ljubezen veliko do onega ljudstva, ki prebiva za mejami naše države, ki govori naš jezik in ki je naše krvi, umešavati se ne moremo v njih zadeve, ker tudi nam bi ne LISTEK. V salonu gospe Tratnikove. Spisal Ivan Gr;i.dar. Vinceneij je vstopil in kakor se mu je poznalo na obrazu, se je čutil precej ženiranega. V malem, elegantnem salonu je ležal polumrak; izza gardi n je prihajala udušena, trepetajoča svetloba. V zraku jo plaval mehak vonj in legel mu je na prsa toplo in božajoče. Kakšen vonj! . . . . Kadar je hodil po cestah brez namena, zadrhtelo mu je nenadoma vse telo, kakor bi se dotaknilo nekaj čudovitega njegove duše. Mimo njega je hitela ravnokar neznana dama s pajčolanom na obrazu in za njo jo ostal samo še lahen sled parfuma. Opojni, nedoločni vonji so delovali nanj kakor sentimentalne arije italijanskih oper, kakor melanholična ruska poezija, kakor mehke barvo Liberijeve . . . »Ah, gospod Vincencij, torej ste bili tako prijazni . . . jako me veseli .. .« Gospa Tratnikova je bila nekoliko priletna dama. Od prejšnje lepote so ji ostale samo še velike, jasne oči; gube na obrazu se niso dalo več skrivati in podbradek je bil prccej ohlapen. Vse njeno vedenje je bilo očitno afektirano; govorila je z visokim, dovolj prijetnim glasom; besede so se vrstile hitro druga za drugo, ne da bi se vezale v redne stavke. Gospa Tratnikova ni poznala vejic in pik; a zdi se mi, da imajo to svojstvo vse »narodne dame«. Spravila je pogovor takoj na literaturo. Opazil sem že velikrat na svoje začudenje, da govori o literaturi vsakdo, če hoče biti duhovit in izobražen. Ljudje najbrž ne vedo, kako malo duhovitosti in izobraženosti je v naši literaturi in posebej še v naših literatih. Drugače bi govorili o boljših in vrednejših pridelkih našega naroda: o krompirju, ajdi ali morda o domžalskih slamnikih. »Ne morete si predstavljati, gospod Vincencij, kako me radosti ... da, kako sem naravnost ponosna, da me počaščajo s svojimi poseti najizbra-nejši izmed naših modernih talentov ... in posebno, da vidim pri sebi Vas, gospod Vincencij . . .« »Milostna, preprijazni ste.« Obšlo ga je neprijetno čustvo. Vprašal sc je na tihem, čemu je prav za prav prišel tu sem, bilo prijetno, ako bi se drugi brigali za naše no tranje zadeve. Treba je torej razločevati med podaniki Italije in Italijani podaniki drugih držav. Ako bi ne poznali tega razločka, služili bi prav slabo onim Lahom, ki prebivajo v imenovanih krajih. Po sporočilih naših konzulov in našega poslanika na Dunaju niso bili izgredi proti Lahom provzročeni in tudi ne odobravam od avstrijsko vlade. Resnica je, da so so vršila divja in grda dejanja, koja nimajo k sreči primera v naši državi. Ako pa imamo pravico, da zaznamujemo ona hudobna dejanja v obsodbo vsega civilizova-nega sveta, moramo se paziti, da ne pretiravamo. Sedaj ni bilo no mrtvih, no ranjenih in tudi ma-terijalna škoda, ki so jo trpeli laški podaniki, ni znašala nad 1500 fr. Ako ni bila avstrijska policija v kakem slučaju zadosti hitra in zadosti energična, da bi bila izvršila svojo delo, zagotoviti moro, da jo bila avstrijska vlada tako stroga proti obtožencem, tako lojalna nasproti nam, da no moremo drugega nego zadovoljni biti s postopanjem našega zaveznika in prijatelja. Hvaležni moramo biti cesarju, ki, zraven veliko žalosti, se je osebno potrudil, da niso bile kršene italijanske pravice. Izgredniki bili so od sodišč strogo kaznovani«. To je torej odgovor laškega ministra. K temu bi imeli sledeče pripomniti: Gosp. Canevaro je svečano povedal, kako misli Italija o onih. ki govore laški in ki so laškega pokoljenja. Za njo bije v laški vladi srce, po njih hrepene, a hrepene ne le po ljudeh, temveč tudi po oni zemlji, kjer Lahi prebivajo. Hočete li lepšega dokaza, s kakim prijateljem smo v trozvezi? S prijateljem, ki liki ris pazi na te dežele, ki naj bi dozorele, da bi v pravem trenutku planil po njih. To je dokaj jasno povedala laška vlada, naša zaveznica, naša prijateljica ! — čemu ta neumni pogovor, — skratka, čemu sta se sešla dva človeka, ki nimata med sabo čisto nobenega opravka in gotovo želita, da se čim prejo razideta. Dejali so, da je to potrebno, — zaradi njegove karijere. Torej, — njegova karijera je odvisna od teh brezpomembnih besed, od tega ohlapnega podbradka.--Neumnost! »Ali ste čitali poslednjo številko >>Zvona«, gospod Vincencij ?« »Vsekakor, milostiva.« »Da, glejte, gospod Vincencij, — mene obide tako nekaj posebnega . .. zdi se mi, kakor bi gledala razcvitajoč se popek —« »O!« »Kako mislite?« »Ne, milostiva, — hotel sem samo opomniti, da ste se izrazili jako poetično . . .« »Ne laskajte se, gospod Vincencij, prosim Vas. Resnično, jaz sem vznemirjena, kadar slišim komplimente. A vkljub temu, — trudim se, da se privadim lepim izrazom . . . takorekoč salonskemu jeziku. . .« »To je hvalevreden trud, milostljiva.« Suhi obraz Vincencijev se jo zdel še bolj suh, njegovo oči so gledale motno in megleno Gosp. Canevaro hoče, naj sodi in obsodi ves svet one izgrede in s ponosom pravi, da kaj takega se ne more pripetiti v Italiji. Kaka zvijača! Tam, kjer je gnezdo največjih razbojnikov, tam, kjer se rode in kjer vzgajajo morilce nedolžnih žen, tam hočejo svetiti vsemu svetu se svojo civilizacijo, tam hočejo, naj svet ob-Bodi izgrednike, ki so na najostudnejši način izzivam dali odduška svoji žalosti, svoji jezi s tem, da niso hoteli dopustiti, da se na naših tleh, na onih tleh, katere so naši pradedje s krvjo branili pred laškim sovražnikom, da se Lah na dan žalosti tukaj veseli pri hrupnih veselicah! Taki so naši zavezniki; država je lahko mirna !! Politični pregled. V Ljubljani, 19. decembra. Nagodbeni odsek je v sobotni seji rešil vladno predlogo o carinski in trgovinski zvezi mej Avstrijo in Ogersko. Rešena je pa seveda samo gola predloga brez prilog, ki so z njo v neposredni zvezi. Mej poslednjimi je tudi zakon o statističnih pristojbinah in pogodba o zavarovalnicah. V zadnji seji je odsek rešil §§ 19 do 25. Prihodnja seja tega odseka še ni določena Poldrugi mesec je potreboval nagodbeni odsek za rešitev te važne predloge, katero je premleval v 45 sejah. Razni člani odseka, ponajveč seveda opozicijonalni poslanci, so stavili nebroj spremljevalnih predlogov, mej temi za našo državo precej koristnih, toda vse je večina odsekova odklonila, vsprejeta je bila jedino le sprememba, katero je v sobotni seji predlagal posl. Sclnvegel, naj se namreč določi mejsebojno varstvo raznih avtorjev po posebnih vsakokratnih določbah. Toraj jedino ta, za gospodarski razvoj dežel avstrijske krone ne ravno velepomembna sprememba je obveljala v nagod-benem odseku, povsod drugod pa je zmagala vlada s svojo predlogo, navzlic temu, da so svo-jedobno razne stranke naglašale, da ne pritrdijo nespremenjeni vladni predlogi. Posl. dr. Steinivender na „»utirano" nemštvo. Minulo sredo govoril je v dunajskem nemškem društvu nemški posl. dr. Stein%vender, ki je mej drugim izjavil, da so v smislu Bismar-kove zvezne in mirovne politike vsi avstrijski Nemci naravnost dolžni zopet pridobiti si izgubljeni vpliv, in pa, da Nemci ne marajo sami vladati, ob jednem pa tudi ne trpe, da bi se proti njim vladalo. Levičarski kolovodje so večinoma vsi zadovoljni z njegovim govorom, le Wolf in njegova klika ga napadata z vso silo radi tega govora, ker se je vse premalo potegnil za nemško stvar. Posebno pa boli Wolfa dr. Steinvvendra izjava, da »Nemci ne marajo sami vladati«. Kar čudi se, da mu more kaj tacega priti na um, ko vendar mora vedeti vsak bojevnik za germansko stvar, da se Wolf in njegova klika bori le za popolno hegemonijo, toraj za samovladje. Prvi češki dekret prejel je te dni po preteku 150 let, kakor poroča praška »Politik«, predsednik praškega deželnega nadsodišča. Popred so bili ti dekreti vedno nemški. Ravno tako se je sedaj prvikrat dogodilo, da predsednik nadsodišča in tudi višji državni pravdnik pri razpravah govorita češki in se vodijo zapisniki v češkem jeziku. To je gotovo znak boljših časov, pravi omenjeni list, in češko uradništvo ne bo več prisiljeno zatajevati svojo narodnost. Zato govore sedaj tudi razne druge okolnosti. Nemcem seveda ta jedino pravični obrat nikakor ni po godu ter nikakor ne morejo umeti, kako je mogoče, da pravosodno ministerstvo izdaje češke dekrete. Daleč nas je že dovedla Thunovaera, vsklika dunajska Židinja, da bi provzročila čim večjo ogorčenost mej »zatiranim« narodom. Toda vse njih javkanje je popolno brezvspešno in le želeti je, da bi tudi ostali Slovani čim preje dospeli do svojih pravic. Razpor v zjedinjeni opoziciji hrvatski pojavil se je žal v sobotni seji deželnega zbora. Na dnevnem redu je bila namreč nadrobna razprava o nagodbenem provizoriju. K prvi točki vladnega načrta je predlagal posl. dr. Mazura do-stavek, naj se dovoli provizorij le tedaj, ako more skupna vlada na podlagi ustavnih določb pobirati javne davščine. Proti temu dostavku izjavil se je seveda ban Khuen-lledervary, poleg tega pa tudi, kar je vsekako čudno, posl. dr. Tomažič v ime narodne, dr. Frank v ime čiste pra-vaške in David Starčevič v ime levega krila združene opozicije. Vladna predloga je bila seveda vsprejeta nespremenjeno, toda razpor v opoziciji je skoro neizogiben. Kako sodijo o tem nespora-zumljenju merodajni krogi in na kak način ter ali se sploh poravna preporno vprašanje, nam še ni znano, a želeti je, da bi posebno sedaj složno sodelovali vsi opozicijonalni poslanci, ker sicer je popolno brezvspešen ves njih trud. Kriza na Ogerskem igra v avstrijskem časopisju še vedno veliko vlogo. Sobotna seja je bila sicer popolno mirna in cela zbornica se je nekako zadovoljno pokorila mnenju starostnega predsednika, ki je predlagal, naj se šele v današnji seji določi, kedaj se vrši volitev zborničnega predsedstva. Predsednik starosta je prebral samo kraljevo pismo, s katerim se otvarja zasedanje državnega zbora. Tem burneje bodo pa seje v tem tednu. Voditelji opozicije izjavljajo, da volitvi sami sicer ne bodo nasprotovali, pač pa jo bodo skušali čim dalje zavlačevati. Splošno se toraj sodi, da do praznikov zbornica ne dobi svojega predsedstva. Vladna liberalna stranka se boji te obstrukcije in bo danes najbrže sama predlagala, da se rok za volitev čim bolj podaljša. Vsekako je pričakovati burnih prizorov že v današnji seji. Novi nemiri na Kreti. Povodom dohoda nadkomisarja princa Jurija na otok napovedujejo gotovi krogi nove nemire mej kristijani in mohamedovci. Iz Aten se namreč poroča, da so mohamedani zelo ogorčeni radi imenovanja princa Jurija in da mu nameravajo prirediti burne de monstracije v pozdrav. Ni torej izključeno, da dojdejo te dni poročila o novih praskah mej krščanskimi prebivalci. Vendar pa prizori ne bodo več tako burni, kakoršnih smo bili dosedaj navajeni, kajti princ Jurij je voljan pokazati večjo eneržijo, kakor pa so jo kazala turška oblastva. Nada je toraj, da novi nadkomisar kmalu uduši take nemire in odvzame pogum revolucionarnim elementom. Za hip se je približal razgovor političnemu polju, a vrnil se je takoj zopet k literaturi. O tej stvari se da govoriti jako gladko ; govorite o tem ali onem pesniku karkoli, nihče vam ne bo mnogo ugovarjal, zato ker v naših dneh večjidel nihče nič ne čita. Ljudje rajši pišejo. »Na Vas, gospod Vincencij, stavim največje nade, _ ne samo jaz, — stavi jih ves narod. Dvignili ste se, kakor fenis, — da, zableščala je jasna zvezda na našem obzorju, in —« Gospa Tratnikova je čutila, da se je nekoliko zaplela. Vincencij je poslušal molče, z nekakim prestrašenim izrazom na ustnih. Pod vplivom dre-majočega polumraka, omotnega parfuma in jed-nakomernega glasu gospe Tratnikove se ga je polastila polagoma težka, neprijetna lenoba. Premakniti je hotel noge, ki so mu skoro zaspale, toda ni se mu ljubilo . . . »Kako je mogoče, da se rode take čudovitosti iz čisto navadnih, poštenih besed, ki služijo drugače popolnoma pametnim, vsakdanjim potrebam ? . . .« »Zato je Vaš poset razvedrilo mojemu srcu in hrana moji duši . . . Svetovno izobražen človek, ženijalen pesnik, — to je najkrasnejša družba, ki si je more kdo želeti. Da, jaz zavidam v tem tre-notku samo sebe . .. Prosim Vas, gospod Vincen- cij, ne pozabite name. To bi sicer ne bilo nič čudnega, — zakaj v svojih visokih idejah, — v blesku svoje slave, — kako bi se mogli sporni njati--« Vincencij se je poslovil in kmalu nato je stopil v salon dr. Trlica, mlad človek z redkimi lasmi in bedastim obrazom. »Milosti va!« Poljubil ji je roko. Gospa Tratnikova mu je povedala, da je govorila ravnokar s študentom, ki ni napravil še niti prvega izpita in ki ima vkljub temu v očeh nekaj predrznega in razžalji vega. Dr. Trlica se je nasmehnil; hotel je nekaj reči, toda pokazal je samo dvoje vrst rumenih, špičastih zob. »Jaz ne vem, — pravijo, da je talent ...« Pogledal jo je začudeno. »No da, — razmere so postale tako čudne . Talent . . . Kdor ne dela izpitov, je talent . . .« Dr. Trlica je vzdihnil ter so popraskal po nizkem čelu .. . Zavit v havclok in klobuk glo boko nad očmi jo hitel Vincencij po trgu.; »Tako se dela — karijera. Ne, — take ka-rijere _! Čemu je bilo sploh tega treba? — Fej!« Slovstvo. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1898. (Ocenili Cirilski. 6. Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal Viljem Rohiman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu. II. snopič. Priznati moramo, da se je odlični gospod pisatelj resno potrudil spisati delo, ki bode izvrstno služilo v povzdigo poljedelstva. Vse opisovanje, ves poduk je tako jasno, tako lahkoumevno in tako zanimivo osnovan, da človek z lahkoto in veseljem sledi gospodu pisatelju. Vsakdo bode priznal, da je težko pisati take strokovne knjige, posebno za našega kmeta, ki je žal še daleč zadaj v umnem naprednem kmetijstvu. In vendar se je gospodu pisatelju v II. snopiču posrečilo spisati knjigo, v kateri so vedno ozira na najnovejši napredek poljedelstva, v takem slogu, v taki obliki, da bode brezdvomno ugajala tudi našim gospodarjem. Tvarina II. snopiča obsega nadaljevanje pomožnih gnojil, setev, oskrbovanje rastlin ter žetev in shranitev pridelka. Posebno pozornost obrača gospod pisatelj na umetna gnojila, kojih so se jeli zadnja leta posluževati tudi naši poljedelci. Mnogo se je do sedaj grešilo in se še greši gledo rab« umetnih gnojil. Zato naj bi pazljivo prebrali ta odstavek gospodarji, posebno pa načelniki kmetijskih podružnic, ki v imenu kmetov skupno naročajo umetna gnojila. Potem se ne bo širila ne-zaupnost in čule rezke opazke: »Toliko me je stalo, pa nič koristilo,« in poskusi z umetnimi gnojili gotovo ne bodo ostali brez vspeha. V osmem odstavku izvrstno opisuje setev. Da, res je, ako kje, gotovo tukaj škoduje prevelika varčnost in brezbrižnost. Opisovanje posam-nih sejalnih strojev bi se bilo sicer lahko opustilo, ker pri nas niso v navadi, in za sedanje razmere našega kmeta tudi predragi. Vendar ima tudi to svoje dobro, ker kmeta nekako vspodbuja k resnemu delu in podjetnosti. Tudi razni sovražniki poljskih pridelkov so dobro opisani. Neugodno vreme in uime, proti kojim smo navadno brez moči; razni škodljivi pleveli in rastlinske zajedalke, kakor tudi živalski škodljivci — vse te gospod pisatelj omenja v kratkih, jedrnatih besedah, in daje svete, kako se jih ogibljimo ali zatiraj mo. Zraven pa se tudi ozira na postavo, ki varuje kmeta in mu dovoljuje pri raznih poškodbah prositi za olajšavo ali odpis davka. Tudi to bo našemu poljedelcu dobro služilo, ki do sedaj čestokrat niti vedel ni, da mu je pri raznih nezgodah odprta tudi ta pot, lajšati si svoje gorje. Istotako zasluži tudi deveti odstavek: žetev i shranitev pridelka, glede praktičnega obdelovanja vso pohvalo. Sploh moramo priznati, kar se tiče praktičnega obdelavanja vsebine II. snopiča, pisatelju vso čast in hvalo za njegov trud. Tudi jezik je lep, čist in preprost, dasi se tu in tam najde kaka manjša napaka. Zlasti hvalevredno pa je, da je gospod pisatelj raznim imenovanjem pridejal vse različne tehnične izraze, ki so v rabi pri naših poljedelcih. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. decembra. (Najvišja zahvala.) Odbori društev katoliško-političnega, katoliškega in tiskovnega so prejeli po deželnem predsedstvu najvišjo zahvalo za izraze zvestobe in vdanosti, izražene povodom vladarske petdesetletnice cesarjeve. (Pastirski list ljubljanskega knezoškofa) na duhovnike in vernike izide te dni. Vernikom se bo bral na praznik sv. Štefana. (Deželni zbor kranjski) se snide, kakor poroča včerajšnji dunajski uradni list, v sredo 2 8. decembra. Isti dan snidejo se tudi vsi deželni zbori razun tirolskega, solnograškega in dalmatinskega. (Delitev zimske obleke med ubožno mladiuo.) V dobrem spominu ostane revnim otrokom ljubljanskih ljudskih šol lepa slovesnosj, ki so je vršila včeraj, dne 18. t. m. ob 11. uri v lepo okrašeni telovadnici I. mestne deške šole. Obda-rovanih je bilo 197 ubožnih učencev in učenk vseh ljudskih šol s toplo zimsko obleko, trdnim obuvalom in pecivom. Slovesnost so počastili s svojo navzočnostjo: presvetli knezoškof, visoko-rodna gospa baronica Hein in mnogo odličnega občinstva. Šolski nadzornik, prof. Fr. Leveč je otvoril slavnost z lepim nagovorom. Otrokom je razložil, kako naj kažejo svojo hvaležnost za božične darove, dobrotnike mladine pa v imenu mestnega šolskega sveta zahvalil, ker s svojim delovanjem zdatno pospešujejo redno šolsko obiskovanje ubožnih otrok v zimskem času. Presvetli knezoškof je v iskrenih besedah opominjal otro-čiče, naj bodo, kakor za današnje darove, hvaležni še bolj za večje darove, ki jih dobivajo v šoli, t. j. za pouk, zlasti pa za nauke sv. vere. Do brotnikom pa je čestital, ker si s posvetnim blagom nabirajo nebeških zakladov. — Presvetli knezoškof in visokorodna baronica Hein sta potem razdelila otročičem darila. Veselje in hvaležnost je žarila mladini iz očij. Ko sta se deček in deklica v imenu obdarovancev zahvalila, se je končala slovesnost s tem, da so vsi navzoči prejeli višjepastirski blagoslov. — Bog poplačaj blagemu odboru dobrodelnih gospej, zlasti pa gosp. ces. svetniku I. M u r n i k u , ki se leto za letom posebno trudi za obdarovanje, prav kakor bi izpol noval oporoko svoje preblage soproge, velike do brotnice revežev in ubožne mladine. (Javno predavanje.) Sinoči so je zbralo na povabilo odbora krščansko socijalne zveze lepo število poslušalcev v dvorani Katol. doma. Predaval je kanonik Kalan o stroju in njega socijalnem vplivu. Omenjal je predavatelj v svojem govoru velikanskega vsestranskega napredka v sedanjem veku in raznih iznajdb, ki pogajajo ta napredek, govoril je posebe o iznajdbi stroja na par in z elektriko, pojasnoval je velikansk pomen uvedbo stroja. Zemlja se je po suhem in po morji pre-mrežila z železno cesto, oziroma s parobrodi, telegraf in telefon olajšujeta mejsebojno občevanje. Človeštvo si je osvojilo s temi iznajdbami nadvlado nad zemljo, kakor še nikdar poprej. Vtem pogledu ima uvedba stroja velikansk pomen, neizmerno korist. Da ima uvedba stroja tudi svojo senčno stran, vzrok je ekonomični liberalizem, ki si je kakor vse drugo javno gospodarstvo osvojil tudi stroj ter ga izrablja v kapita-listiškem smislu, odtod usodni nasledki maši-nizma v gospod, n ravne m in soc. oziru. Prevrat v nravnem oziru: Delo ob nedeljah, raz-druženo družinsko življenje, beda pri stanovanjih, alkoholizem; prevrat v gospodarskem oziru: sprememba načina izdelovanja blaga, kopičenje ljudij po mestih, manjšanje števila ljudij na deželi, delo žensk in otrok, preobilica blaga in odtod gospodarske krize, ki pogoltnejo manjša podjetja in oškodujejo delavce; prevrat v socijalnem oziru: povstanek denarne aristokracije, popolna ločitev dela in kapitala, delavec le del stroja, boj mej kapitalizmom in proletarijatom, propad srednjega stanu. — Stroj v krempljih gospodarskega liberalizma je divja zver, ki uničuje gmotno in duševno blagostanje človeštva, krščanska zadružna organizacija narodov naj dobi stroj v svojo oblast, da bo stroj res blagoslov za človeštvo. (Dnevni red) občinskega sveta izredni seji, katera bo v torek, dne 20. decembra t. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročilo o vspreje-mih v občinsko zvezo. IV. Policijskega odseka poročila: 1. o organizatornem statutu za mestno policijsko stražo; 2. o disciplinarnem pravilniku za mestno policijsko stražo ter za mestne polic agente in detektive ; 3. o izvršilnem predpisu, o službeni opravi in nabavi orožja za mestno polic, stražo v Ljubljani v smislu §§ 12. in 13. organi-zatornega štatuta. V. Personalnega in pravn. odseka poročilo o volitvi odbora za upravo meščanske imovine. VI. Finančnega odseka poročili: 1. o zavarovanju poslopja meščanske imovine; 2. o proračunih za leto 1899 : a) ustanovnega zaklada, b) zaklada meščanske imovine; c) ubožnega za Wada; č) mestnega zaklada. VII. Občinskega svetnika Frana Žužka samostalni predlog, da se določi ime ulici med Gorupovimi hišami od Rimske ceste v njeni bodoči podaljšavi do Mirja. (Zatiški dvorec v Ljubljani.) Po dolgotrajnem pogajanji in prizadevanji Zatiški dvorec (Sitticher-hof) na Starem trgu v Ljubljani, kjer so bili pred potresom nastanjeni deželne sodnije uradi, pod ugodnimi pogoji pridobiti za mestno občino ljub ljansko v regulacijske namene, ukrenilo je sedaj justično ministerstvo v sporazumljenji s finančnim ministrom, da nadaljna pogajanja v tej zadevi z mestno občino prenehajo in da se poslopje po polnoma adaptira. Poprej nameravana premesti tev okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico z Vodnikovega trga v Zatiški dvorec se ima opustiti, ker finančna uprava za Kranjsko uradnih prostorov na Vodnikovem trgu ne misli za-se rabiti, ampak glavno davkarijo, pristojbinski urad in davčno lokalno komisijo nastaniti na Bregu v prejšnje uradne prostore deželne vlade. V zatiški dvorec pa pride 1900. leta ekspozitura (lilijala) ljubljanskega poštnega urada. Stroški za popravo tega poslopja dovoljeni bo za sedaj z 16.000 gld. S tem je torej konečno rešeno to dolgotrajno, za razvoj naše bele Ljubljane tako važno podrtinsko vprašanje kakor so vidi — brezvspešno. (Iz Gradca,) 18. grudna. Včeraj se je vršila pri tukajšnjem kazenskem sodišču obravnava zaradi demonstracije, ki so jo priredili nemški burši proti policijskemu ravnateljstvu. Dijaki sami so se znali izmuzniti kakor spolzke jegulje in zdaj so v pest smejejo in rogajo nerazsodnemu in našču vanemu ljudstvu, ki je tudi zdaj kakor po navadi plačalo račun za njih objestnost. Kaznovanci so dobili od 3 do 14 dni zapora, ker so se ustav ljali policiji, ko jih je razganjala. iZa spodnještajerski jub lejski zaklad) so nadalje vplačali : si. posojilnica v Šoštanju 300 kron, g. Lovro Baš, c. kr. notar v Celju 30 kron, preč. g. Anton Ilajšek, kanonik v Slov. Bistrici 30 kron, g. Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju še 20 kron (prej že 25. jul. 1896 30 kron in 14 febr. 1897 30 kron), g. Jože Mešiček, nadučitelj v Sevnici 10 kron. (Iz Rateč na Gorenjskem ) Tukaj smo dobili zopet 7 cm snega, ki je zapadel 16. t. m. Sani, ki so počivale nekaj mesecev, prišle so zopet v rabo. Tudi otroci imajo svojo zabavo. (Umetnik Dou Peros:) 13. t. m. je bila v Rimu premiera »Vstajenja Kristusovega«, mojsterske skladbe zadnji Čas zaslovelega Perosija. Navzočih je bilo mnogo kardinalov, papežev dvor, umetnik Mascagni, Mascheroni. Uspeh je bil velikanski. Čestitala sta mlademu umetniku tudi Verdi in Boito. Perosi se je porodil 20. dec. 1. 1872 v Tor toni. Njegov oče je pevovodja v ondotni katedrali. Izmlada je že kazal veselje in nadarjenost za mu-ziko. Učil se je v Rimu v šoli sv. Cecilije ; na to v Milanu, Montecassino in v llegensburgu. Leta 1893 je bil imenovan za kapelnika v Imoli. Med tem se je posvetil duhovskemu stanu ter bil leta 1894 v Benetkah v cerkvi sv. Marka posvečen za mašnika. (Izjemne vožne olajšave na železnici.) Povodom potresne katastrofe dovolilo je vodstvo dr žavne in tudi južne železnice znižanje vožnih cen za stavbinski materijal, kar se ga potrebuje za stavbe, poškodovane po potresu. Letos ta doba poteče in južna železnica ne bo v prihodnje več dovolila takih olajšav, državna bo pa vsled naredbe železniškega ministra še dovoljevala olajšave od slučaja do slučaja. (Očeta je vstrelil) 11. t. m. 18 letni posest nikov sin Jan Mihelčič iz Zabukovja. Poskušal je puško z lova vračajočega lovca, ki je s svojim tovarišem pil v Mihelčičevi gostilni, ter vstrelil v hrbet svojega očeta, ki je stal pri mizi. Mihelčič st. je umrl za rano že naslednji dan. (Iz lekarne.) Lekarnar zahteva od ozdravelega klijenta plačilo svojega računa. -- Prosim, pravi ozdravljeni, jaz nimam nič denarja! — Morda pa ste vendar prihranili škatljice (fioles) in posodice ? — Da, te še imam. — No, hvala Bogu, vrnite mi jih, potem nisem nič na izgubi. (Banket za konje.) Ljudje so neutrudni v izumih novih bedarij. Newyorški milijonar in lahko-živec Clark je stavil na svojega konja 100.000 dolarjev in stavo dobil. Slovesno je treba praznovati ta dogodek! Banket za prijatelje — to je že preveč navadno. Nekaj senzacijonelnega mora narediti milijonar lahkoživec. Ker je konj z gospodarjem dobil stavo, bodi banket za gospode in za konje! Clark je dal svojo remizo — konji no ho. dijo po stopnjicah v sobano — prirediti za ban-ketno sobano. Najboljše jedi in najboljša vina so bila pripravljena za gospode in za konje, ki so žrli iz srebrnih jaslij in srkali šampanjca iz dragocenih korit. Bivši nadžupan Zilroy je predsedoval temu čudnemu banketu Neki Brown je stavil tisoč dolarjev, da bo njegov konj izpil več šampanjca, nego vsak drugi — no izvzemši gospode. Z glasnim pritrjevanjem so vsprejeli stavo in pili, dokler niso banketovalci ležali pod mizami in jasli, jedni smrčo, drugi b kopiti brskajo po tleh. Med 78 tovariši je zmagal Brovvnov konjič z osemnajstimi steklenicami. Di-uštva. (Vabilo k slavnostni božič niči) v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v ot. ltupertu ob Velikovcu v sredo dne 21. decembra 1898. leta, ob 2 uri popoludne. — K obilni udeležbi vabi častile rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladino načelništvo »Narodne šole«. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 18. decembra. Pri današnjem protestnem shodu zoper hrvatsko gimnazijo v Pazinu, doživela je progressova stranka silen poraz. S h o d j e bil r a z b i t. Ob silnem žvižgu ni bilo mogoče izvoliti ni predsednika. Gledališče „Politeama Rossetti" je bilo natlačeno polno. Upilo se je gromovito v laškem jeziku: „Ven z goljufi, roparji!" »Doli z judi!" „N e maramo sovraštva med narodi!" »Živeli Slovenci!" Ko so irredentovci začeli upiti „Eviva ltalia", čulo se je „Eviva 1' Austria!" Več oseb je bilo ranjenih. Demonstracije so se nadaljevale na ulici, ker je bilo pred italijanskim konzulatom več oseb aretovanih radi vsklikov „Viva ltalia", „Fora gli ščavi!" Policija je poulično demonstrante energično razgnala. Značilno je to, da so proti progressovce m nastopili združeni antisemiti, krščanski socijalci, Slovenci in socijalni demokrati. Danes zvečer se vrši v „Politeama Rossetti" koncert pevskega društva „Kolo", ki bode sijajna manifestacija tržaških Slovanov. Nastopi 120 članov. Tamburaški zbor nastopi močan 60 članov. Lahi so obljubili za večer veliko demonstracijo in izgrede, a upanje je, da se jim nobeno ne posreči, ker bode naših ljudi preveč. Trst, 19. decembra. Sinočni koncert „Kola" v gledališču „Politeama Rosseti" vspel je nad vse sijajno. V natlačeno polnem gledališču, iz katerega je dopoludne pro-gresova stranka morala bežati, bilo je navzočih do 3000 oseb. Lahi, ki so se pripravljali za demonstracijo, so se pred toliko množico morali po skriti. Ta pojav slovenske zavesti je prišel z Dunaja pogledat tudi krščansko - socijalni poslanec Schnei-d e r, ki je prisostvoval koncertu v družbi N a b e r g o j e v i. Med koncertom ga je pozdravila deputacija krščanskih socijalcev iz Trsta in Ljubljane. — Radi včerajšnje demonstracije je bilo aretovanih 110 oseb, večinoma Lahov, ker so upili „Viva ltalia" in „Ab-basso gimnazia croata". Dunaj, 19. decembra. Izvrševalni odbor desnice je imel danes sejo, katere se je vdeležil tudi češki deželni maršal knez L o b -kovic. Sklepi te seje so tajni. Dunaj, 19. decembra. Zupan dr. Lueger je sklical vse antisemitske deželne in drž. poslance in mestne odbornike v skupno sejo, kjer se stranka javno izreče proti obstrukciji. Praga, 19. decembra. „Prager Abend-blatt" dementuje vest raznih čeških listov, da je prejel predsednik praškega deželnega nadsodišča češki dekret (?). BudimpeSta, 19. decembra. Razgovor v zbornici glede volitve predsedstva je bil miren. Košut je kritikoval predlog Tisze ter poživljal liberalno stranko, naj zaradi jedne osebe ne stavi ustave v nevarnost, Pulsky je zato, da se volitev predsedstva kmalu izvrši, Apponyi zahteva, da lib. stranka umakne predlog Tisze, ako hoče, da se doseže sporazumljenje. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 308-2 m. ■ a ■A Čas epa-Kovanja Stanje barometra v mtt' Temporfc- tura po Cekij« Votravi Nobe * a t: . •g !3 V * ■ & -a c« ro * » 17| 9. zvečer | 744 6 | —1*4 | sr sever Jskoro jasno o-o la| 7 zjutraj 10| 2. popol. 744-5 742 8 -1-2 6-4 sr. svzh. sl. jug pol oblačno jasno 18| 9 zvečer 742 3 06 sr. szab. jasno 00 1J 7. zjutraj 1Jj 2. popol. 739-9 7360 —3-8 90 sl. jzah. sr. jzah. megla jasno Srednja temperatura sobote —01", za 1'7° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 1 8", za 3-7" nad normalom. Zahvala. 890 1"1 Vsem, ki so nam za bolezni in po smrti gospoda Frana Krisper-ja, hišnega gospodarja ln bivšega trgovca v Ljubljani, izkazali svoje tolažilno sočutje, istotako vsem, ki so našega drazega rajnika spremili na poslednjem njegovem potu, in še posebe vsem, ki so na njega krsto za slovo položiti dali vence, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 18. decembra 1898. Žalujoči ostali. Glasbene instrumente i. strune kupite oeno ln dobro pri tvrdki Brata Lutz v Šenbach-u (mesto) na Češkem. 891 3-1 Ceniki zastonj in franko. DOM m S¥ST Vsebina 24. zvezka 1898: Blaž Kocen. Življenjepis. Napisal M. P. — Šopek, utrgan na gomili prijateljeve soproge. Posvečen dr. F. M-ču. Zložil F. S. Finžgar. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. - Ob smrtni postelji. Spisal Ivan Gradar. — lz našega kota. Povest. Napisal Podgoričan. (Ivonee.) — Prijateljici. Zložila Posavska. — Drobtine. Spisal Janko Barle IV. Pri peči. V Posušene cvetlice. VI. Na Martinov večer. — Za up! Zložil Zdenčan. — V albanskih gorah. Potopisni spomini iz rimske okolice. Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin. (Dalje.) — Naše modroslovje. »Zvonu« za odgovor spisal dr. Fr. L. (Konec.) — Slovenska li-turgija pri Južnih Slovenih. Povestne črtice. Poleg M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil And. Fekonja. (Konec.) — Književnost: Slovenska književnost.— Razne stvari. — Glasba. — Na platnicah: Vabilo na naročbo. — Slike : Blaž Kocen. — Velesalska cerkev. (Fot. dr. Fr. L.) — Notranjščina velesalske cerkve. (Fot. dr. Fr. L.) — Slike Schmidt ove: Marijino oznanjenje. Slika v velikem oltarju vele-salskem. (Fot. dr. Fr. L.) — Marijino oznanjenje. Slika v ljubljanski vojaški bolnici. (Fot. dr. Fr. L.) — Sv. Barbara. Slika v cerkvi velesalski. (Fot. dr. Fr. L.) — Sv. Dominik. Slika v cerkvi velesalski. (Fot. dr. Fr. L) — Frascati: Villa Torlonia. Pristni „Finger"! iw Plzenjske pivc grcnčeč, _ najboljše sredstvo zoper težave v želodcu, je dobiti v Ljubljani pri 864 2—2 F*. 3Pett«,vier-jii, trgovcu z dišavami. Najboljše in najzdravejše kadeiije je brezdvomno ono z Mijrathon-om". Pristno Se z varstveno znamko »otročjo glavo«. Majhen zvezek zadostuje, da 5 — 6 zvezkov tobaka stori blago-vkusnega , prijetnodišečega in zdravega. Edini izdelovalec Tli. Moratli v GJ-riirtou, prodnjalnlca dišav ,, zum Iiiber". Za Kranjsko prodaja na debelo Fr. Pettauer v Ljubljani. — Mali zvezek 10 kr., velik 30 kr., 12 malih ali 4 veliki zvezki franko po povzetji gld. 1-26. 815 10—5 Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemam in izvršujem točne naročila na 294 37—36 Kavo, tuj, olie, riž, makarone, Batese, saflje, rile, vina Iti. Pošiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po pošti, ona od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zel6 drago, n. pr. n»~iske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd. Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blago po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem Ernest Pegan v Trstu, ulica S. Francesco št. 6. St. 39535 Razglas. Podpisani magistrat oddaja izpraznenje grebeničnih jam topničarske vojašnice za leto 1899, ter sprejema ponudbe do 25. t- m. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. decembra 1898. 886 3-1 888 1-1 Gospod Anton Rus,^kateri je bil na utopljeni ladiji »La Bourgognc« in se je rešil, naj blagovoli naznaniti svoje bivališče radi sodne izjave o utopljenem župniku čast. g. Antonu Hodnik iz Straže sv. Lovrenca gosp. dr. Juriju Pucko c. kr. notarju v Krškem. Popolna razprodaja! Lepa in primerna božična in novoletna darila kakor tudi razno drugo blago, kot: papir, knjige, pisalne potrebščine itd. dobe se pod tovarniško ceno v trgovini Antona Zagorjan-a v Ljubljani, CjioH|M? n si a j Is: a t> o j* v a. Sne 19. decembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini 101 gld. — 101 » 05 119 » 95 101 » 25 120 » — 97 > 70 916 » — 359 t 10 120 > 45 58 » 95 11 > 79 » 55 44 > 40 5 > 70 kr. Dne 17. decembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem- kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 166 gld. 50 kr. 159 » — > 193 > 50 > 99 > 10 > 137 » 75 > 130 » 50 > 107 > 50 > 98 > 25 > 98 » — » 220 » — » 179 » 60 » 125 > — > 99 » 50 > Kreditne srečke, 100 gld. 203 gld. 25 kr. 170 » — » Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... \Valdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.i Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 l. 19 > 50 » . 25 > 50 > . 86 > 40 > > 50 > > — > . 24 » 25 » . 155 > 76 » r. 3500 » — » . 427 > — > . 63 > 75 t . 112 > 75 » . 199 > 85 > . 175 > — » . 127 > 25 > jRjr Nakup in prodaja "žJEZ I vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. kmkhHBMH Manjarnična delniška družba „11 m n c u ss"4 I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "JtSS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nalo ■>. enih glavni c.