Gospodarstvo
Več nalog kot uspehov
V SREDIŠCU razprav o gospodarskih razme-rah je še vedno nelikvidnost, čeprav se je mo-goče tudi na osnovi drugih podatkov dokopa-ti do ocene, kako gospodarimo in kaj Ukreniti za pospešitev našega ekonomskega in družbe-nega razvoja. Zato ni čudno, da se ni nihče posebno vznemiril ob objavi rezultatov naših lanskih proizvodnih in družbenih prizadevanj, ceprav niso rožnati. Prve dni januarja se je zvedelo, da se je lani rast industrijske proiz-vodnje v primerjavi z letom 1971 povečala samo za 8 %, to pa je manj kot v predhodnih treh letih. Maloprodajme cene so se povečale za 16 % oziroma za 1% več kot v preteklem letu, medtem ko so se življenjski stroški na-mesto planiranih 6 % povečali za celih 17 €/0. Nomiiialni osebni dohodki so se povečali za 19 °/p, stvarno ocenjeni pa samo za_ 2%. Indu-strijska proizvodnja torej upada, inflacija pa se povečuje.
Tudi v Sloveniji nismo dosegli bistveno boljših proizvodnih uspehov kot znaša pov-prečje v državi. V primerjavi z letom 1971 se je vrednost družbenega proizvoda sicer pove-čala za 23, vrednost nacionalnega dohodka pa za 22 %, kar pa, žal, ni odraz samo povečane proizvodnosti dela, ampak bolj dvig cen. Re-alno se je industrijska proizvodnja povečala za 9 %• Pri tem še zlasti moti enjkrat počas-nejše povečevanje cen proizvajalcev industrij-skih izdelkov od naraščanja cen na drobno tako kiustrijskih kot tudi kraetijskih izdel-kov. V prejšnjih letih ni bilo tolikšnih razlik med omenjenimi cenami, zato lahko sklepa-mo, da je bilo zamrznjenje cen in nadzorstvo nad njimi mnogo učinkovitejše v industriji kot v trgovini. Zaradi takšnega gibanja cen so narasli tudi žMjenjski stroški in sicer za več kot 17 °/o, kar je bilo vzrok, da so realni osebni dohodki ostali skoraj nespremenjeni, kljub temu, da so se nominalni povečali na zaposlenega povprečno za 18'%.
Ugodne rezultate smo dosegli predvsem v zunanji trgovini, kjer smo ob praktično ena-kem uvozu blaga dosegli skoraj za tretjino večji izvoz. Poudariti kaže še, da so bile tudi investicije v osnovna sredstva v letu 1972 le za 15% večje kot leto prej. Ta odstotek je znašal leta 1971 22, v letu 1970 pa celo 47, zato lahko sodimo, da se investicijska potrošnja umirja in raste vzporedno oziroma celo neko liko počasneje kot družbeni proizvod. Zastav-lja pa se vprašanje, če ni sorazmemo nizko povečanje investicij posledica neplačanih ob-veznosti investitoirjev, ne pa zmanjšanega ob-sega investicij. To vprašanje zlasti utemelju-je podatek, da se bo slovensko gospodarstvo zaradi izvajanja novih predpisov znašlo v ze-lo težavnem položaju: primanjkovalo mu bo kar 5 milijard dinarjev.
Resnost gospodarskih razmer tako v Slo-veniji kot v vsej državi dokazuje, če nič dru-gega, že sam podatek, da smo z novim letom morali zamrznlti osebne dohodke za okrog milijon zaposlenih Jugoslovanov. S tern, ko so se nosilci ekonomske politike poslužili takšne-ga sredstva, so torej jasno povedali, kaj prav-zaprav mislijo o sedanjih razmerah: ocenju-jejo jih za bolj resne kot je videti, ko našte-vajo, kaj vse je letos boljše kot na začetku lanskega leta.