Številka 215 TRST, v sredo 5. avgusta 1908 \ Tečaj XXXIiI « IZHAJA^ VSAKI DAH — Mt ife mdeJJah In pruaifclii »k 5., »S peeedeljklh M 9. zjutraj, f Manične ftev. se prodajajo po S nvfi. (6 stot.) ▼ mnogih »obakarnah v Trsta in okolici. Gorici. Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-fttinl, Dornberga itd. Zastarele Ste T. po 5 nvč. (10 stot.). 04LA6I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po • »t. mm, cerortnice, zahvale, poslanice, oglase denaruih zavodov po tO rt. mm Za oglase v tekstu li-^ta do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-nani pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JE&nostK — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost r ■ e. ri . • dlasllo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti J« moć 1 — NAROČNINA ZNAŠA ia vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece t K; m n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ce ozira lANialu aa m*a«lj*k« „BOniOSTZ" stan*: Ml»- ■ lata« X 5 30, »al lata 2 lO —• Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrackovana pisma ae ne sprejemajo In rakepitl se aa vra6»]». Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ullea 6iorgio Galattl 18 (Narodni tfem) Izdajatelj in odgovorni urednik STKFAN GODINA. Lastnik koneorcij lista „Edinost*1. - NTat: = :iila tiskarna konsorcga lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št, 18. PoSino-hrsnllnftnl ra?un It 641652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Miniater Geaaman na informacijskem potovanju. I SOM OST 4. Minister dr. Germana je dospel semkaj *«*inp. Ko je počila vojna in ko je suitsn dal ustavo, leta 1876, so srbske šo!e v Srbiji zsprli, da bi prišli v okom srb.-ki propagandi. 'Ali po proglašenju nezavisnosti (1878) je Srbija podasetorila svo,o pa?njo za neosvo-bojene brate v Sibiji tem bolj, ker je bila usoda Besne in Hercegovine zapečačena. Ko 1 se je pak v Evropi začelo delati za reforme, lje Srbija iskreno simpatizirala žnjimi, če tudi Ije bila umerjena, da bi se moralo ra povsem drug način rešiti vsaj vprašaoje Kosova, te Cisto srbske pokrajine. Ali Srbija je morala do včeraj trp -ti, da ae za reforme mi*li v vseh vilajetih in le Kosovski ie bil popolnoma prepu5čen samovolji Turkov. To se je dogajalo zsto, ker z one strani gre bosanska meja oziroma avstrijska država, a na Dunaju so vsilidar paznim očesom spremljali in celo podpirati nerede v sandžaku, famo da bo vedno potrebna avstrijska oborožena intervencija. Kako pa uredi sedaj Kosovski vilajet konstitucijonelna Turčija — to bomo videli na koncu. Danes zahteva Srbija, da se Skopeljski sandžak iz Kosovskega vilaieta ne pridodaje Makedoniji ker je ves rečeni vilajet vsikdar pripadal Stari Srbiji. — Makedonija obseza prav za prav samo dva vijaleta ISohiniki in Bitoljski. Jedino Bolgari ne mi-I slijo tako. i Iz srbskih statistik, ki pa se zopet [znatno razlikujejo od aitiranih grških in bo!-Igarskih dobivamo te-le podatke: I. V Skopeljskeui sandžaku, o katerem trde Bolgari, da je bolgarski iu da pripada k Makedoniji, je na 500.000 prebivalcev 60.000 srbskih domov. V vilajetih Bitoljskem in So-j lanskem tvorijo Srbi večino samo v nekaterih .kazali (občinah). Na tem prostoru je 407 'srbskih ljudskih in srednjih šjI 3 23.916 učencev in 478 učiteljev. Srbi ne morejo voditi v Turčiji tako : vap-Sne borbe kakor Bolgari, ker nimajo ; (kakor ti poslednji) svoje samostalne cerkve. ! Srbi so patrijarhisti in jih je do 500.000, katere hočejo Bolgari nu vsaki način prido-| biti za eksarbat (bolgarsko cerkev), ker bi jih s tem pridobili tudi za bolgarsko politično idejo. Treba namreč vedeti, da so Bolgari in Srbi v Makedoniji narodnostno tako pomešani in bastardiraiv, da je nemožao govoriti o čistih Bolgarih ali čistih Srbih. Zato se propaganda jednih in in drugih poslužuje cerkve in ta odločuje: vsi oni, ki sluŠajo liturgijo v bolgarski cerkvi, so eksathisti in B o l g a r i, a vsi oni, ki hodijo na grško liturgijo ali k srbskim popom, so po religiji patrijarhati, a po narodnosti: ali Srbi, a!i Kuco-Vlahi ali celo Grki. Propagatori pak za razne politične ideje so „komitetljije", hajduki, ki z jataganom pod vratom sitiju seljaka, da se izjavi Srbinom, Bjlgarom ali Grkom. Srbija, videča, da za sedaj ne more misliti na aneksijo Stare Srbije, žedi, da med krščani na Balkanu prenehajo bGrbe, da se ohrani status qu d, da se reformna akcija raztegne na Kosorski in Drenopoljski . vilajet in da vsi podpirajo evropske velevlasti » na reformnem delu. Srbija sedaj ne želi spo-. padp, ker ve, da bi s tem stavila na kocko r avobodo balkanskih državic. * I % jfc Tudi R o m u n i imajo svojo vlo^o na Balkanu, ali ™ vdaj še prilično malo. Tudi dogovor t« prlpu^uai ucua.:--- žavo Romunijo, ali je mnogo Romunov pustil izven mej : v Rusiji, Bukovini, Transilvaniji, v Banatu do Temešvara, ter nekoliko v Makedonskih vilajetih, Bitoljskem in Solunskem. Kakor Srbi mislijo na Veliko Srbijo, a Bolgari na Veliko Bolgarsko, tako tudi Romuni na Veliko Romuuijo, ki bi se raztezala med rekami Dnjester, Tisa in Donava, a zajela bi razun Valahije in Moldavije (današnje Romunske): Besarabijo, Bukovino. Transilvanijo, Banat in vso Dobruždo. Danes so Romuni najaktivneji v Erdelju, kjer daj a jo Madjarom dosti posla. Temu se je zahvaliti, da so Romuni v Makedoniji dosti skrcuoncji. Tu gledajo, da ohranjajo svojo etično individuvalnost; sicer so lojalni. Oni nimajo svoje cerkve, proganjaj o jim jezik-morajo potajevati svojo raso in čutstva. Kočo-Vlahi (Romuni) so brezpraven element, kjer se vodi b'-^rba za nadmoč Grkov, Bolgarov in Srbov. Romuni računajo, du jih je v Bitoljskem vijaletu do 142.000, kjer so imeli leta 1904 52 šol z 2500 dijakov in 112 učiteljev. Kuco Vlahi zahtevajo najprej bvoju človeška prava, a potem ravnopra\nost z drugimi narodnostmi. Vladni gospodarski program za Primorsko. Včeraj smo v brzojavnem poročilu na kratko priobčili, kako da namerava tlada kulturno in gospodarsko dvigniti južno Tirolsko in Primorjp. Tu podajamo najprej vladni program glede gradnje in poprav raznih cest in potov v tržaški okolici in Istri : Tržaška okolica in Istra. Dugradnja komunikacij v takozvanih „Brkinih"*, politična okraja Sežana in Vc-losko 5 - dogradnja ceste iz Doline preko Prebega do kranjsko*istrske državne ceste pri Ornemk&lu in dalje do Podgorja, politični okraj Koper; — dogradnja komunikacij v okraju med Rižansko in dragonjsko dolino in kraškim obronkom, med temi poprava ceste Dekani—Sv. Anton in gradnja ceste od Sv, Antona do Trušk, pol. okraj Koper. Dogradnja ceste Buzet—Dre guč-Ce-rovlje, pol. okraja Koper in Pazin ; — dogradnja ceste Roč—Hum, pol. okraj Koper — dogradnja ceste Ž min j—Barbana, politična okraja Pazin Pola ; — dogradnja komunikacij v okraju Kunja, Sv. Martin, in druge ceste v občini Labinjski, pol, okraj Pazin. — gradnja ceste Cerovlje—Borut— Lupoglava — Brest—Poklon, pol. okraja Koper in Pazin ; — gradnja ceste iz Pazina, oziroma Grdo-sela preko Kršikle v mirnsko dolino, pil. okraja Pazin in Poreč ; — dogradnja c?*te iz Gologorice preko Krbun do Plominske državne cesto pri Kršanu, pol. okraj Pazin Dogradnja ceste iz Poreča v Morgaue, pol. okraj Poreč; — dogradnja ceste iz Novega grada (Cittanova) — Tar. pol. «^kraj Poreč. Spopolnenje komunikacijskih zvez v občini Kastavski in naprava mosta čez cbmejco rako Rečino pri Kukuljanib, pol. okraj Vo-loske. Zboljšanje potov občini Žminj iu sicer Žmipj—Sv. Matija, Žminj— Sr. Foška v Hojtici, Žminj—Križanci— Sv, Petar v Šumi, Batiči— Grnbići — Sv. Matija, Sv. Matiju— Rojn;či in Žninj—P)fari, pol. okraj Pazin. I)fti»/!>bijamo to tukaj, da si čitatelji napravijo pojem, s kakimi elementi nam je boriti ! Zanimanje za tujski promet pri Slovencih. Pričakovati bi bilo, da se Slovenci sedaj, ko se razvija tujski promet tudi po slovenskih pokrajinah in ko je ustanovljeno mini-sterstvo javnih del in pri tem posebni oddelek, ki naj se peča izključno s povspeše-vanjem tujskega prometa, ko se postavljajo v državni proračun svote po pol milijona kron za razne podpore na polju tujskega prometa in ko se bo ta svota — kakor finančni odsek sam pravi v svojom poročilu — leto za letom množila, pričnemo zanimati za tuj%ki promet, da bomo tudi mi deležni teh podpor in pa dobička, ki ga donaša organiziran tujski promet. Temu pa ni tako. V Ljubljani je začel izdajati konsorcij list „Promet in gostilna**, ki se v strokovnih č'ankih bavi h tujskim prometom. Dosedaj so izšle tri številke lista. Kakor pa posnamemo iz zadnje številke, ima list dosedaj kljub osebni agitaciji in priporočanju po časopisih komaj 300 naročnikov, ko hi jih dosegeh lahko najmanj 1000, ako bi bilo naše občinstvo pri-stopnejše za strokovne članke. Zato bi pri poročali vsem gostilničarjem in interesentom tujskega prometa, kakor tudi inteligenci, da bi se bolj zanimali za to narodnogospodarsko stroko in da bi se naročali ca list in ga čitali, ker je gotovo podpore in uvaževaaja vreden. Izla*ti pa bi opozarjali naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, da bi ga imele v svojih čitalniških prostorih, ker bi se 8 tem umevanje in zanimanje za tujski promet najlaž e zaneslo med najširše kroge občinstva, ljetna naročnina 5 K je itak malenkostna za list, ki prinaša poleg strokovnih razprav tudi izvirne in jako Čedne ilustracije. Zato ga pridno naročajte pri deželni zvozi za tujski promet v Ljubljani. Vsprejemanje učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Novo Šolsk ) leto se prične meseca novembra t. 1. Piačujoči učenci plačujejo za hrauo po 80 st. na dan in po 40 kron za šolnino r>a leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Prošnje za vaprejem je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske ; Sole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni j ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo jo trdnem zdravju in spričevalo županstva in [župnega urada o lepem vedenju prosilčovem. t Prošnji za vsprejem plačujočih učenccv jo pridejati tudi obvezno pismo (reverz) sta-rišev oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. I Fddransperg. Razgovor z njegovim bivšim sostanovalcem. Grozovit zločin v Rojanu, ki je napravil tak neizbrisen vtis na naše prebivalstvo, je našel odmev v vseh evropejskih časopisih ; zlasti pa zanima vse osebnost FOdranova zboz ■ njegove zločinske narave, ki daie krinrnologu mnogo gradiva za zanimive študiji. Preiskava, ki bo trajala več mesecev, je |v polnem teku. Gradiva za prihodnji mmstre-proč sa bo ogromno, zlasti ker se še ne ve. | kaj še vse utegne priti na dan. Preiskovalni 'sodnik je pričel z zaslišavanjem velikega šte-j vila prič, ki bodo izpovedala toliko o utnoru, kolikor sploh o življenskih navadah in drugi h činih Fddrana. | Kakor slišimo, zdi se, da bo preiskava trajala najmanj 6 do 8 mesecev in glavna 'obravnava bo morda še le čez leto dni. Obrnili smo se včeraj do osab% o ka teri smo si mislili, da bo znala povedati marsikaj zanimivega o Fftiranu. ker je ista stanovala IveČ časa ž niim v isti hiši. Ta oseba je g. Josip Katalan, krčmar v društveni krčmi v Rojanu. Toliko on, kolikor njegova dražestna gospica hči sta uljudno sprejela našega re-porterja in mu bila na uslugo s sledečimi zanimivimi podatki. — Koliko časa ste stanovali v h&i št. 272 v Rojanu? je vprašal naš poročevalec g, Katalana. — Dvajset mesecev. Izselil sem se pred šestimi meseci. — V katerem delu hiše pa ste stanovali ? — V prvem nadstropju. Le tenka lesena stena je ločila našo spalnico od one Fodrans-iperga. i — Tako da ste mogel celo slišat', ako je on govoril v svoji sobi. j — Dftj tako je. Po noči pa seveda šo bolj natančno, kakor da bi nekdo govoril v Imoji sobi. Piedpcstavljam, da je „stotnik* | (tako smo ga imenovali) napravil na me9 j kakor sploh na vse sosede, neugoden vtis že od prvega dne, ko sem ga spoznal. Bilo je na Injem nekaj, kar je iastiktivno bilo zoperno. In potem jo bil tudi preveč bahast, da te 'ga je smelo smatrati poštenjakom. Ko sem 'prifiel stanovat v hišo, je bil lastnik iste g. Ferluga. Marsikrat po noči sem torej slišal, kako je Fodran vstajal in se loteval dela: nabijal je, obla!, žagal, drgnil pod. Nikoli pa nisem ,mogel zvedeti, kaj je pravzaprav delal. T>rugif je zopet vstajal po noči in igral na citre. :Neko noč pa mo je vzbudil njegov krik : rNa 'pomoč, na pomoč!" V jutro sem ga vprašal za vzrok, a on mi je odgovoril : „Bilo *e I bržkone med spanjem i jaz sem jako nervozen". Mislil sem bi, da je ta mož moral imeti jako temno preteklost. — Niste videli nikoli, da bi bil kdo prišel obiskat FoJrana? — Da, videl sem ga d?akrat ali trik.-at j sprehajali se po vrtu z neUim plavolasim mladeničem s &lamuatim klobukom. „Stotnik" mi je potem povedal, da to je nek njegov prijatelj. — Kake starosti je bil oni mladenič ? — Nisem se brigal zanj in ga nisem opazoval ali mislim, da je bil star oJ ti2 d j 28 let. — In drugih oseb niste videli pri njem? — Pravili bd mi, da je tupatam pri^e. kak njegov kolega (bil jo Fodran tedaj pn Lk»ydu), ali videl ni jem nikogar. E'ikrat pa sta prišli k meni dve gospo, ena mlada, drug.t nekoliko v letih, ki sta mene vprašali, kak > da Foiran živi ; da-li se mu gmotno dobro godi, ker da oa ima dve hčerki, za kateri nič. ne skrbi. Piiporočali sta mi, naj Foiranu nič ne povem o njunem prihodu, in jaz sem molčal. — Bil fate kakSenkrat v Foiranovem stanoraniu ? — Pa, samo enkrat in ko se sedaj za»i-eliua na to, mo groza spreletava. „Stotnik me jo povabil v mpgovo stanovanje na „štam-perlček" žganja. Cim sva vstopiia, je zaprl za nami vrata s ključem in vtaknil kiju" v žep. Na mojo okupljeno vprašanje, zakaj j* to stcril, je odgovoril nekam tajinstseno rSaj je toliko budodelcec po svetil !* A'; meni je bilo nekam temo pii srcu ; še boi: pa, ko mi je pckazal nek revolfer. — Imel je torej tudi revolver V — Da, in držal ga je * posebni bkn- njici. — Čudno, tega revolverja pa niso naš'i pri hi§nih preiskavah, ki jih je izvršila po'i cija po umoru. Ia kakega kalibra je bil cnit revolver ? — Ne vem, gospod; kajti *e no razumem na revolverje. „Stotnik*' torej mi je potem pokazal celo zbi ko kirurgičnih in>tru mentov. V .;otični skrinjici fco jo nahajata tudi jako ostro nubrušeno bodalo. Fodran ga je vzel v roko in, da bi mi pokazal dobroto bodala, je zavihal rokav in poskusil obriti kocine na podlaktu, kar ec mu je posrečilo. R^kel je pri tem • „S tem bodalom se komu V Trstu, dne 5. avgusta 1908 »EDINOST« Stv. 215 .^iran I iT iahko odreže glavo z enem samem mahljajem!" Mene je pri tem ob&la neka groza in aem se ■srno ponovil, če5 da moram iti na pevsko vajo. — Videli ste tudi druge stvari v FoJra-novem stanovanju ? — Da, v omari, v kateri so potem calli ono dvojno steno, je bilo tedaj kakih 5 Ji 6 ženskih oblek. „Stotnik" je rekel, da so od njegove žene, ki stanuje v Carigradu, in da jih je on vzćI a sebjj proč, ker da so bile njegova last. — Je li bil Fodran babjek ? Je-li rad pil ? — Nikoli ga nisem videl z ženskami; tudi pijanega ga nisem videl nikdar. Kakšen* krat je po noči prihajal domov in poten zo-->et odhajal. Tupatam je pozno v noč stopil v vrt in tam kopal. — Spominjate se li one grozne noči, ko je bil izvršen umor kočiiaža Praznika na cesti pri Lovcu? Je li bil Fodran ono noč doma? G. Katalan se ni mogel spominjati; tu e posegla v pogovor gospica Katalanova* — Jaz pa se dobro spominjam na ono strašno noč. In morem z gotovostjo trditi, da je Fodran prišel domov po onem viharju. Kajti drugi dan nam je povedal, da ko je prišel domov, je moral kar izplati vedo, ki je prodrla med ploho v njegovo spalnico skozi priprto okno. — Kaj veste o onem umetnem zapahu ztk durmi, ki ga je Fodran sam izumil. — Napravil ga je potem, ko je nekega ine sodni sluga, ki je večkrat priSel k F6-dranu, da bi opravil rubež, a ga nikoli ni našel doma, dal slednjič šiloma cdpreti stanovanje iu zarubil nekoliko stvari. — Zarubil, zakaj ? — Radi bicikla, ki ga je kupil Fo iran za obroke in potom ne plačal. Ko je Fodran prišel domov, je bil radi tega jako hud in pokazal je moji ženi nekoliko bankovcev rekoč : „Jaz imam denarja, a nisem hotel plačati, ker so me ogoljufali". Nekega dne pa, ko mu je v vrtu zmanjkala neka roža, je kar zbeenel in pretil, da bo vse ubil. Jaz sem mu odgovoril, da bo s svojim značajem še kolčil v kaki norišnici ali pa na vislicah ! Zdi se, da se nisem motil. — Celičeva je večkrat prihajala k njemu ? — Ko je postala lastnica hiše, je Fodran nkasiral najemnino. Večkrat mu je prinašala večerjo in □qu potem delala družbo do 11. ure ali do :olooči. Potem jo je spremljal domov. Gospod Katalan je povedal še marsikatere zanimivo.ti o tem tajinstvenem zlo-3ncu. No, co5emo biti predolgi in zato zaključimo. Fddraniperg v Bohinjski Bistrici. Prišel je sedaj na dan tudi nek grd čin, ki ga je izvršil Fodran v Bohinjski Bistrici. Bil jo tam o Božiču lanskega leta in se predstavljal povsod kakor zastopnik neke velike zakladno tvrdke. Posrečilo se mu je izmolsniti nekoliko denarja raznim trgovcem in gostilničarjem, ki so mu dali naročila. Fodran je rudi zalezoval neko hišno hotela, kjer se je sas'anil, ii jo povabil na sprehod po kočiji ob jezeru. Ali parček se je kmalu povrnil; zdi se, da se Fo Iranu ni posrečilo, izvršiti ?voje pohotne ali mGrda se hujše namene. Sljubu temu se ni udal. In ko se je deklica ictela zapreti v svojo sobo, je Fodran pobegnil revolver in ji zapretil. da jo ubije, ako se ne uda njegovi poželjivosti. A mnogo oseb ie prihitelo na vpitje deklice in FoJran je bil razorožen. ue pa brez težave, ker on je bil bou-a in razbijal šipe, stolice in sploh kar mu je primio pod roko. Ko se je pomiril, je profil ljudi, naj ga ne naznanijo policiji, in je šel naravnost na postajo, kjer "5 do prihoda tržaškega vlaka spal tri ure na Jopi v čakalnici. Koledar in vrome — Danes: Marija -ine niča. — Jutri: Spremenenje Kristovo. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- 24'® Oels. — Vreme Včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: ^epo: večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče. V a etltu lepo, potem motno. Društvene vesti. Akad. fer. društvo „Balkan" ima dam s avoj redni sestanek. Nadaljeval bo tov. R. Wulič svoje predavanje : O denarju. Pride II. : Krize v srednjem veku. Gostje dobro došli! G g. odborniki T. k. d. „Balkan" so tem potom najuijudnejo vablieni k nocoj sni seji, ki se bo vi šila točno ob 8. uri in pol v društvenih prostorih. Ker jo cfi dnevnem redu. azun drugih toček, tudi definitivno sklepanje za društveno cestno dirko, so caprošeni vsi odborniki. d;i ee vdtležijo te seje. Kolesarski ,,Z jravo !" — Predsedništvo. Telovadno društvo Tržaški Sckoi". Bratje Sokoli! r V nedeljo dne 9. r. m. se bo vr- \i Q ^»Išila slavnost razvitja zastave ..Nar, J/J de! a v, organizacije". Podpisani od-bor poživlja brate, naj se mnogobrojno vdeleže te slavnosti v društvenem roj u. Zbirališče „Narodni domu ob 3. ari p*)* — Na zdar ! V Trstu, dne 3. av-zrii-ita j:W8. — Odbor. Darovi. Za podružnico dr. sv. Cirila in Metodija na Greti daroval je go3p. Mati a Kolenc r-i balincanju K 1*40. s t. V isti namen nabralo se jo v krčmi vi karike zadruge v Komnu v družbi dveh žu panov med prijatelji K 7*— Ciril Metodov dar moški podružnici dr. , sv. Cirila in Metodija v Trstu je poslal g. I j F. Pečenko v Trstu K 3*— Srčna hvala ! Za Ciril Metodijevo družbo za Istro se je po nevspelem shodu v Dolini, sklicanem po pristaših kranjskih klerikalcev, na predlog g. S. Kenda nabralo med agrarci in delavci E 5*43 st. Za druibo sv. Cirila in Metodija. Slo venski dijaki nabrali so v nedeljo v Rojanu med seboj 1 K, ker so se smejali, ko so pela dva nemuzikalična tovariša. — Denar hrani uprava lista. Nar. delav. organizacija. Velika slavnost „N. D. 0." dne 9. avgusta t. I. Priprave z* to veliko slavnost so n*i-živahneje — toliko se strani odbora N. D. O. kolikor se strani skupin in zaupnikov. Zdi se, ds bo ta slavnost res pravi triumf ideje ki združuje slovenske narodne delavce pri ,.N. D. O. Na veliko slavnost „N. D. 0 " dne 9. avgusta 1 1. pride, kakor bo sliši sam voditelj češkega narodno-socijalnoga delavstva, državnozboraki poslanec g. Klofač. Na to vest se še povrnemo. Pozor člani N. D. 0.! Ker je pričakovati pnhodnjo nedtljo na naši 6la*no*ti v Rojanu ogromnega navala, svetuje se društve nikom, da si pravočasno priakrbe vstopnice ki 6e po 40 vinarjev oddajajo že 6edaj v društvenih prostorih. Narodni Delavec glasilo N. D. O. izide vprvič v soboto 8. t. m. opoludne. Za zastavo N. D. 0. darovali si nadalje Stolfa Josip K 5*— Levičar, Gabrovšek Josip. Perhauc Jakob po 2 K*—, Martin Cretnik, Nusdorfer Fran, Domačin Jurij. Može Peter po K 1*— Gliba Jos. po K 1'20 in Pahor Joief 40 vin. Košir Jo«. SO vin. Zrebud Fran K 1. Prijavila s j se nadalje še naslednja društva: 18. Pevsko in bralno društvo St. Andrej pri Gorici po deputaciji, 19. pevsko društvo „Vodnik iz Doline po deputaciji z zastavo, so. Tižaški Sokol korporativno z zastavo. si. Sokol iz Buzeta korporativno. Vesti iz Goriške. limrl je 2. avgusta v Komnu Josip Ko-vačič, veleposestnik, bivši večletni župan, predsednik cestnega cd bora in lastnik zlatega križca za zasluge. Bil je marljiv gospodar in vzoren cče. Razpis družbe. Zaradi oddaje izgradnje ceste Čepovan—Sv. Lucija, katere stroški so proračun j eni na 285 907 K 05 stot., se bo dne 25. avgusta t. 1. ob 11. uri predpoludne vršila na c. kr. namestništvenemu stavbenem oddelku v Trstu javna dražba s pismenimi ponudbami. Gradišće pri Prvačini. „Bralno društvo" na Gradišču pri Prvačini naznanja tem potom, da razfije 13. septembra t. I. krasno društveno zastavo in priredi istega dne lepo veselico. Vspored se objavi pravočasno. Orne- Veliki kinematograf Saii Giusto Plozza Glambatffita Vito it 4 (Predor Montuzza) Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost. Prostori nalašč zgrajeni. — Ventilacija. — Najbolji ----kinematograf v Trstu.--- RAZPORED od 5. do 7. avgusta : En dan v Barceloni krastia projekcija. Uboga slepa Pretresljiva dramn — Novjst. Poneumnevalna godba komično Vtika _i±B vsakovrstnega pohištva - navadne do najfinsjs vrsto po najnižjih cenah. Peter Jeraj TRST, ulica Vincanzo Bellini Stv. 13 ter vogal olioe iv. Katarina. Direktni dovoz štajerskih kokoši ii jajc. Specijaliteta: Graške Poalards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Camranile it. 15. Čaj tisočeri cvet izrratoo domaće sredstvo, ki ne bi smelo mujksti ▼ nohoni dražim, T» Je sestavljen ix mnog.h selilfi, krrenin in cveUie ki povspeSujeJo prebavljsuje in tek. Isti uničuje »badanj« in krče v želodcu, napihovanja preobilne kisline itd. - Zavojček z navodilom po eno krono dobiva »e v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 375 Rojan, ul. Montorsino št 5 (blizu kavarne „Ai volti di Roiano" Prodaja se viško vino, opolo in belo ter črno Omiško. — Steinfeldovo pivo. Za družine niske cene. Rodoljubi! Širite „Edinost"! • r. /////////./;/y / * si*cA / /y / //// Otv 1150 Službeni razpis. Podpisano županstvo obnavlja razpis službe občinskega tajnika v Bovcu z letno plato 1320 kron. Prosilcem je dokazati, da so sposobni za tajniško poslovanje in da so v govoru in pisavi zmožni slovenščine in nem&čine. Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, med katerimi tudi o dosedanjem službovanju, starosti, uravnem vedenju je predložiti do konca avgusta t. 1. podpisanemu županstvu, katero daja na zahtevo tudi podrobnejša pojasnila v tluž-benih pogojih. — V Bovcu se nudi tudi prilika za postranski zaslužek. Županstvo v Bovcu dne 30. julija 1908. Župan A. Mlekui. Priporoča se: A. DOBROJEVJĆ. ! /////sjrsnr/v;//>////•/ V prvi avtorlzovanl šoli za skušajo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 a italijanskim in nemikim nčnim jezikom odprt Je letni teSaj takom poletja. Na stotine usposobljeno*v is te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs. Artistični zavod boneŠkega mozaika A. SUZZI & Co. Trst, ulica Pallini I. Izvršujejo se mouloa« dekora olj«, bodisi s podobami ali dragimi okraski za notranjost ln nas^Joit cerkva, svetlift, palač ln hI i, za spomenike te vrste, V nagrobne spomenike itd. itd. n i popravljanja (tudi radikainal starih pokvarjenih mosalkov. ..e IAĆSTE, RISBE in PRORAČUNE Na ieljo se poftlje TOVARNA POHIŠTVA Alekiande Levi Minzi trst - ulica detla Cesa it. 46. Zaloge: Ptazza Roaarlo štev. i. Ulica Lazzaretto voochio štev. 36. Trajna zaloga pohištva i ulica della Sanlta štov. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo Ste v, 30. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Ob nedsljah malineea od 12. do I. ure pop. Ob delavnikih od o do 10*30 Ob pravnikih od 2-30 „ 10-30 Ob ftredali ln sobotali matinee za acenee od pop. LJUDSKE CEHE : Prvi prostori........stot. 40. Drugi prostori........ 20. Deitfi pod 10 letom platoja polo?ico. — Vojaki t il. prostorih lo. Nova pro-dajs.lv ica G. 3(ehiayaii TRST — Corso štev.- 23 Đmiain Ni potrcMo naročati na URE nikelur.te od K 4 naprej srebrne r ^ 9 r zlate , „ 26 „ PRSTANI 14 karatni od E • naprej 14 i dijam. lo „ BUDILKE gaiantirane od K 3.60 naprej Vrhu tega begata izbera zlatih in srebrni* "eriiic, uhanev, Brooties IM. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stara plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih ______________p!oščah in vsakovrstnem lamar»nu.v.v.\ Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, kar bolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in ka trama, opolzla olja, mest za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voSčilo za čev^e itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU rMonfalcone) pri Trstu. Crross®! ••e ••• Jfajvečja zaloga stekla iti porcelana za domačo rabo in gostilne. Vrata vrčka Štev. 5 Popolnoma konkurenčne cene. JAKOB :•: :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. Vrsta vrčka St 4 Bira d IV »EDINOST« Siv. 215. V Trstu, dne 5. avgusta 1908 CARLO »ORTAK Zaloga olja - Jrst - V. Santa eaterina 13. Prodaja na veliko in na drobno - TELEFON 865 === Prilika. Kupca njeno druStTo praznuje letos 25-letoico svojega obstanka; zato prosi, da bi se udeležila tega jubileja tudi druga bratska društva korporativno ali po deputaciji. Nekatera društva so že prijavila svojo udeležbo. Tista bratska društva pa, ki bi hotela proizvajati kako pevsko tečko, prosimo, naj blagovole prijaviti društvenemu odboru radi programa, kako pes^m bi pe'a. Pripomnja se tudi, da je „Bralno društvo" na GradišCu ustanovil blagopokcini pesnik Simon Gregorčič; zato se nadejamo, da pri-hiti rečenega dne na prijazno Gradišče vsak, komur pripušča čas, in obišče kraj, kjer je tako krasno prepeval goriški slavec. Ob jed-nem se nudi vsakemu po kratki hoji najkras-nejši pogled na vipavsko dolino; domači krčmarii bodo pa skrbeli za dobro in pristno kapljico, tako, da bodo častiti gostje zadovoljni v vsakem oziru. Morebitni prebitek veselice uporabi se za ustanovitev Simon Gregorčičeve j a vn e knjižnice; s tem postavi „Bralno društvo" najlepši spomenjk velikemu pevcu. Denar za knj žnico se že marljivo nabira in rodoljubje v mestu in na deželi so naprošeni, naj bi prispevali kak majhen obolus za Simonovo knjižnico, katera bo menda prva v goriški okolici; tudi že uporabljene knjige radovoljno vsprejema društveni odbor. Slavno županstvo v Kenčah se je že odzvalo ter darovalo 50 K zd Simonovo knjižnico. Imena častitih darovalcev bodo pozneje objavljena v goriških listih. Glede veselice pa naj že danes odloči vsak izletnik iz mesta in dežele, da polete 13. septembra t. 1. k Gregorčičevi slavnosti na Gradišče, kjer se bode razveseljeval ob zvoku godbe in petja. Posebno pa se prosi, naj se bratska društva v največem številu udeleže razvitja zastave in društvenega jubileja. Vesti iz Istre. Skedenj v drugi izdaji. Dolina, dne 2./8. 1908. Današnji dan je za Dolino zgodovinskega pomena. Tukajšnji kapelan gosp. Vcvk, ki je prišel pred par meseci v Dolino — menda od nekje iz Kranjske — utepel si je v glavo, da mora na vsak način prenoviti Dolinčane v „Kristu kralju". Zato je nabral okoli sebe par ljudi, ki ne znajo misliti s svojimi glavami, ter začel snovati „Katoliško izobraževalno družtvo" v Dolini. In za danes je bil sklical g. Vovk na dvorišču konsumnega društva v Dolini javen shod, na katerem bi se bilo imelo osnovati to novo ^Katoliško izobraževalno društvo*4. Kakor govornika sta prišla znani jurist Terseglav, doma iz Škednja, m neki gospod Rozman iz L,ubijane. Na dvorišču konsumnega društva se je nabralo kakih 250 oseb. Med temi večinoma Ne-Do-linčani, ki so jih gospodje priveli iz sosednjih vasi. Videli smo celo ono omizje — otročajev od sv. Ivana. Gospod Vovk, kakor sklicatelj shoda, je predlagal predsednikom kapelana g. Sonca iz Boljunca. V hipu je navstal krik : ga nočemo, hočemo Dolenčana g. Bunca, nadučitelja. Čuti je bilo različnih vsklikov kakor u. pr.: Ven ž njim, pojte na Kranjsko, mesto miru snujete prepir i. t. d., kateri vskliki gotovo niso povzdignili ugleda duhovnikov gg. Vovka in Sonca. Posredovanja niso nič pomagala; krik je naraščal tako, da je slednjič sklicatelj g. Vovk izjavil, da se bo vršil v dvorani konsumnega društva shod po § 2. Ali tudi to ni pomagalo. Javen shod ali nič! je bila parola našega ljudstva. Slednjič so gg. Vovk. Sonc, Terseglav iu Kozman odšli po stopnicah dvorane bkozi gostilniško sobo na piano. — \ Ljudstvo pa je kakor en mož snelo klobuke ter med pevanjem naše himne ,.Hej Slovani* udrlo na piano. Zunaj so se naši ljudje postavili v krog ter zapeli še „Lepo našo domovino". Med tem pa so gospodje Vovk, Terseglav in družba stali na strani ter se pogovarjali, kaj storiti. Sklep je bil ta, da je Vo?k odšel domov, a drugi gospodje od koder 60 prišli. Mi smo se med tem zopet zbrali naj dvorišču komumnega društva ter pOtedli okrog j miz. G. akademik Čok iz Lonjerja je imel! ta krasen govor. Povdarjal je, da mi v Istri [ (in Trstu) ne trebamo kranjskega! prepira. Mi zaupamo našim voditeljtml Mandiču, Spinčiču in Tjsgin;i. ki so žrtvovali i za svoj narod vse ter ostali pri tem vedno i siromaki, in nočemo mi čuti — i je vskltknil govornik — o onih kranj-! skih politikih, katerim je politika — molzna krava!! Umeie se, da je sledilo gevornikovim besedam burno pritrjevanje. Potem pa smo obžalovali, da nismo imeli prilike čuti gospodov Rozmana iz Ljubljane in Terseglava, ki sta prišla tako daleč in se gotovo dobro pripravila r.a svoje govorance. Res smilila tta se nam gospoda. A kaj se hoče ?! V Istri res ne potrebujemo kranjske modrosti. Konečno si ne moremo kaj, da ne bi omejili, da se pristaži gospoda Vovka rtkrutirajo večinoma iz ljudi jako dvomljivega značaja. Tako je terej končal ta eksperiment o prenovljeni u v „Kristu kralju" v Dolini. Go »podom zamoremo samo zaklicati: Sejete Hotel Balkan veter, želi boste vihar! Meni pa »e je zdelo, da so pogrebli arliča ! In res so vrli Dolicčani pogrebli mrtvo-rojeno dete, — povsem slično kakor nedavno v Skednju — katero bi «e bil« imelo krstiti „Katoliško izobraževalno društvo*'. Zapeli so celo nad-grobnico: Blagor iru . . . ! Dodatno smo prejeli: Izvedeli smo. da so se sklicatelji shoda potem zbrali v kape-laniji, kamor so pozvali nekaj svojih pristašev. Koliko jih je bilo, se da soditi po dej-stru. da prostor, kjer so „zborovali" obsega le malo kvadratnih metrov. Odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri je imel v nedeljo popoludne v Pazinu sejo, ra kateri je razpravljal o pripravah za bodoče deželno-zborske volitve. Razne vesti. Vihar v gornji Ogrski. Iz R utkaj a javljajo : V gornji Ogrski, izlasti v Liptavski, Mar maroški in Orovski županiji je v nedeljo po noči razsajal silen vihar, ki je porušil več poslopij. Strela je udarila na raznih krajih. V marmareški županiji je strela ubila dve osebi. Izvrstno istrsko vino lr°tš" tani pri Vinaru. Ima na razpolago 15C0 liekt. Vino ima 10 Ptopinj. Na željo p o Sije uzoree. 1022 V Dni oma se oddastA v najem dve stanovanji. nUJctllU Hiba nova. — Bole, -tev 'J4K. Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Glacomo In Monte 6 prvo podjetja za navadna In fina leracerarska dola ====== obstoječe od leta IS 52 Sprejme se tudi popravljanja (Stališče t Hroiiliiici Mtzzaii <:S. Giacomo) S- Me?. MALI OGLUŠI. Mai* oglaai raćunajo ite pc a stot. besedo; taastsotiskaoa besede ae računajoč enkrat Nsjmaajf* pristojbine itotick. ,: ■ ■ - - Plada ae takoj, -— ■■ ANTON JOGAN, mizar Sprejme ▼•akovratna naročila in popravljanja. Ima vodno pripravljeno pohištvo za spalno in jedilno sobo ter kuhinie. TRST — ulica Farneto 45. Najboljša reklama za trrnvce ?brtnike. rokodelce in zasebnike so „MALI OGLASI' v „Edinost.1 ^ V prodajalnici jestvin Domenico Moretti Trat, nI. Gtiuseppe Gatteri št, 20 vogal ulice Farneto prodaja >e po D«jzm»rnejiiti ceiali »ludieor. kava, rlž, zmesi, moka, naravno maalo surovo ln kuhano, vino, pivo in likerji v hateljku-U itd. Speoijalitcta praikih in S Danjalaklh B*n;aU. Poštne po iitjatve po zmernih eenob. ■■■■MBBMBMnir G-uerino Marcon :: ulica Tivarnetla štev. 3. Priporoča svojo ^ zalogo oglja m drv : ki j veda«, preskrbljenn z najboljšim km:. jskim blagom. Prodaja nn debelo dr Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 PncnnHif^nn veiČo slovenski in hrvatski, se UQ5|JUUIt#nU sprejme takoj v službo v pipamo glavnega zastopstva Vzajemne zavarovalnice na Prošeku. — Starec — Prošek. 1145 Annntsi -Prejme takoj v službo proti mesečni MJJvlIld plači glavni zp^topnik Vzajemne zavarovalnice na Prošeku. 1146 Proda se v okolici — 20 minut od meBta — uadonouno zemljišče z gozdom in kamnolom ter kmečko hi rio. 2300L en bloc po 5 kron [j kbuer. — Nanio v pri Inaeratnem oddelku Edinosti. • 1155 AJJ. e_ tepa seba s hrano za gospoda, vi a IlOUcft 9C gn Fraaacesco 20, vrata 2. (1154 ali družnika za dobro staro povzetje i?če ŽIVIC, Trgovinska ulica 2. ' 115i> Mi^SFli ne zamudite prilike ! Pojaku irzki ceni IfllfcOijI se proda beli koroški ies in to valed preselitve. Ulica Cecilia IS. 11V7 7alnna vina istlsk CORSO štev. 36 — TRST Nasproti preišiie prouajal. drau. vtKjET. Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro 2 novimi predmeti. — Sprejema narocbe In popravlja vsakovrstno, srebmino . In žepne ure Ceno zmerne- ■ vsak dan Sveie. PfnHoin CD Cfl roolke in dečke. Pla- rruudju OC aio na mesefnp ali tedenske Podj isana se priporoča sluv. obfiiifltvtt. gotovh da zso uporabi novega iz-Jelka Stenic m vecs „oestructor- odi hovRuegH z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razcivi v Itim i DCSTRUCTOR' dtliijc tairoj. Pokonča iajčta vsake golazni in nf1 dopusti, da se zojiet zaiotjo. Očisti glavo veake nesnage. - , DESTRUCTOR- je v.-ak ) družino neobhodna jsotrfbi-n. 2S'e pomnžp, ne razjed«, ni atrupen, arnpak bigiifni^pn. Mi tisooe pisem dokazuje njegovo izbornost — ..DE3THUCTOR' zalaga Giuseppe Nuzzi & Go. - Cer vi gnan o ===== Steklenice po K 4 20, 2 30 in 1 50. ===== 5MF** Preprodajalcem popust. —• fla prodaj po vseh mirodilnicah. Iščejo se povsod zastopniki. EDINA HLADILNA PIJACA JE: Sumeči efltx*a.t Sumeči citrat „Ziriili" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih laslnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilna pijačo. KB. Šumeči citrat ,.Zirilli" je na prodaj simo v sledečih mirmlilnicah : Ciiia, Eruest Ales^io. Al-jjz Batti-itutta. Cisiach. Bolle, Bra.hetti. Ker tolo. Brusa din. Brn^ini. Cumar, Dapretto, Domenia, Dimitrievich, Forna^ari, Gatter, Giaschi, Ulinscbeg, (luarini. Kitne/, lv-^m, Livagna. Na ffelschmit. Pašen Potrone. Pottoricb, Poropat, Rizzoli, Kutter, Scussinegli, Skok, T.>so, Ursich, \Vurer, Zadnik. Zernitz, Lir. 'nov Znloni^. Ker se da hitro napraviti in rndi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako beljena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Sumeči Citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijnčo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljujc vse druge pijače te vrste. ^B. Šumeči citrat ,ZIR1LL1- ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak iinujako prijeten ukua, in lapravi izvidi *time£o limonado. Ako se kupnje na drobno, paziti treba na prevaro: poskusiti treba, ako ima linionaiov oku*. V -tekleni-inli nosi znamko tv:lke Tovarna s Trst, ulica Alesaandro Manzoni st. 6. — Telefon 1863. Zaprto-t, ki se pojavlja sedaj tako po^ostoma, z, elektr. razsvetljava, lift, kepeiji vase »mernt, Počbaj^dr h o/t L Hotel Kalkaisi