GLAS
LETO XXI. ŠT. 14 (978) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 7. APRILA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto damj@n 
Izjava v podporo
uslužbencem tednika
Novi glas
  ot politično neodvisni in nazorsko različno misleči pripadniki
mlajše in srednje generacije z zaskrbljenostjo sledimo dogajanju
v zvezi s tednikom Novi glas, saj je lastniška Zadruga Goriška
Mohorjeva bila prisiljena delu osebja skrajšati delovni urnik zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev.
Radi bi poudarili pomembnost, ki jo ima v pluralistični družbi tak me-
dij, kot je Novi glas. Slednji namreč poglobljeno analizira domačo stvar-
nost in ob tem prinaša dragocene in pomembne komentarje, ki žlaht-
nijo miselno obzorje bralcev in s tem tudi slovensko družbo v Italiji.
Ob dejstvu, da smo se nekateri izmed podpisnikov teh vrstic kalili prav
pri tem tedniku, se nam zdi nedopustno, da sta tako kulturna kot po-
litična stvarnost nemo spremljali krizo tega časopisa, ki jo je povzročila
za našo narodno skupnost škodljiva politika krčenja sredstev in prisil-
nega združevanja. To politiko vodi tista koalicija, ki smo jo tudi Slo-
venci pomagali izvoliti, a ki je do naše skupnosti večkrat mačehovska.
/ str. 2
K
www.noviglas.eu
Obet za prihodnost
Pesem mladih 2016 na Tržaškem
SSO in SKGZ
Čas je za dialog
  e ne pridejo same, jih sprožimo: polemike nam-
reč. Tokrat je na vrsti teritorialna vojna znotraj
manjšine na podlagi populistične ocene, katera
pokrajina ima največ in kdo so vodilni v tej ali drugi usta-
novi. Ne po logiki opravljenega dela in uspešnosti, a le
po kraju rojstva. Res nenavadno.
Začelo se je prve dni januarja, ko smo v Čedadu z govor-
niškega odra poslušali kritiko o nizkih odstotkih prispev-
kov za beneško stvarnost. Sedaj pa smo sredi vrtinca o te-
ritorialni nadvladi enega nad drugimi. Pisma uredništvu,
mnenja in ocene si bodo sledile in temperatura bo rasla.
Komu to koristi? Morda kakemu posamezniku, ki misli,
da bo iztržil kaj več iz malhe zamejskih prispevkov ali ob
naslednji volilni preizkušnji? Manjšini gotovo ne. Raz-
dražilo jo bo in nas postavilo ene proti drugim, tokrat ne
zaradi nazorskih ali zgodovinskih pogledov, marveč za-
radi neke izmišljene konfliktnosti na teritorialni podla-
gi.
/ str. 9
Č
Važno sporočilo uredništva
Prosimo za
razumevanje!
  o številko smo v uredništvu Novega glasa
naredili: dva časnikarja in oblikovalka s
polovičnim delovnim časom ter seveda s
prijateljskim sodelovanjem zunanjih sodelav-
cev, katerim smo hvaležni za vso in vsako po-
moč.
Kot da kriza, v kateri se nahajamo, ne bi bila
dovolj, imamo v uredništvu večje težave tudi z
zdravjem, dve osebi sta in bosta več časa na bol-
niški.
Upravni odbor našega izdajatelja, Zadruge Go-
riška Mohorjeva, se je odločil, da z letošnjim 1.
aprilom skrajša delovni urnik štirim zaposle-
nim ter tudi spremeni njihove delovne za-
dolžitve, z upanjem seveda, da gre za začasen
ukrep.
Tudi sami iskreno upamo in si želimo, da gre
zares za začasen ukrep, sicer si prihodnosti No-
vega glasa ne znamo predstavljati.
Žal vam moramo tudi sporočiti, da bo do na-
daljnjega v Trstu uredništvo v ulici Donizzetti
odprto le ob torkih in sredah z urnikom od 8.
do 12. ure.
Prosimo za razumevanje, vse naročnice ter na-
ročnike za zvestobo, sodelavce pa vljudno na-
prošamo, da nam zapise pošiljajo do konca ted-
na, da bomo uspeli tudi v prihodnje kolikor to-
liko spodobno urejevati časopis!
Hvala vsem, ki nas podpirate, hvala, ker ste z
nami!
Jurij Paljk
T
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
in 
OTROŠKA REVIJA PASTIRČEK
vabita na veliko praznovanje
ob 70-letnici revije
PASTIRČEK
nedelja, 10. aprila 2016, ob 16. uri
v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
- pod lipami sv. maša za žive in pokojne sodelavce Pastirčka;
- prireditev v veliki dvorani 
nastopajo otroci iz Benečije, Goriške in Tržaške.
Razstavljeni bodo vsi letniki Pastirčka, 
publikacije in preko 1.300 otroških risbic 
likovnega natečaja Pastir/Pastirica
Svet okrog nas7. aprila 20162
Povejmo na glas
Skupno dobro in korupcija
  stavne reforme,
nova volilna za-
konodaja in vlo-
ga slovenske manj šine
pri utemeljevanju statusa
dežele s posebno avtono-
mijo so bile glavne teme
dopoldanskega soočenja
med ministrom za dežel-
na vpra šanja Enricom Costo in vodst vom stran-
ke Slovenska skupnost. Slednjo so na srečanju v
prostorih Deželnega sveta FJk
zastopali deželni predsednik
Peter Močnik, pokrajinski taj-
nik za Goriško Julijan Čavdek
ter deželni politični tajnik Igor
Gabrovec. Predstavniki sloven-
ske stranke so ministru Costi
predstavili tudi slovensko na-
rodno skupnost v FJk ter poli-
tična prizadevanja zbirne stran-
ke, ki je zastopana v deželnem
parlamentu vse od prve zako-
nodajne dobe leta 1964. “Vlad-
nemu predstavniku smo tudi
povedali, zakaj je nov volilni za-
kon za poslansko zbornico neu-
strezen, saj ne zagotavlja in niti
ne olajša izvolitve slovenskega
predstavnika, kar je v jasnem
nasprotju s samim določilom
zaščitnega zakona” je po
srečanju povedal deželni tajnik
SSk Igor Gabrovec. Minister je
izrazil zadovoljstvo, da je spoz-
nal slovensko stvarnost in izra-
zil razpoložljivost, da posreduje
pri vladi za reševanje nekaterih
izpostavljenih problematik, zlasti kar zadeva
uresničevanje določil zakona 38 iz leta 2001.
U
S 1. strani
Čas je za dialog
  sem tistim, ki jim je ta
šport po godu, bi jim rada
svetovala, naj resno razmi-
slijo o posledicah takega netenja
napetosti in to ravno v času, ko se
je začel dialog med krovnima in
njihovimi članicami. Morda ne
brez težav in ovir, sva dala pobudo
za skupni sestanek obeh deželnih
vodstev in na njem
smo se domenili za
širše srečanje z vsemi
včlanjenimi organiza-
cijami, do katerega je
prišlo pred kratkim v
Nabrežini.
Medtem sva skupaj s
člani obeh vodstev
opravila veliko zakuli-
snega dela. Iskali smo
primerne rešitve za
določena vprašanja in
jih za nekatera tudi
našli. Skupna Prešer-
nova proslava v Kanalski dolini je
pokazala, kakšno naj bo nadaljnje
sodelovanje tamkajšnjih društev,
SKS Planika in Don Mario Černe,
ki sta se doslej gledala nekoliko po
strani. V Terski dolini smo se z do-
mačim društvom dogovorili za si-
stemsko pomoč, zato da ne bodo
ti kraji finančno podhranjeni, kot
so bili doslej. V Reziji računamo,
da bomo letos odprli muzej rezi-
janske kulture, ki bo postal sre-
dišče za večnamensko dejavnost.
Z Inštitutom za slovensko kulturo
smo se skupaj sestali in se dogo-
vorili, da bomo storili vse, kar je
treba, da bo kot osrednja organi-
zacija dobila tisto potrebno po-
moč, ki je doslej ni bila deležna.
V teh dneh se bomo pogovorili z
vodstvi naših glasbenih šol na Go-
riškem, da bi prispevali k rešitvi
prostorskih in drugih odprtih
vprašanj v duhu, ki sta ga na
srečanju v Nabrežini izrekli pred-
sednica GM Milena Padovan in
predstavnica šole E. Komel Mara
Černic, katerima se zahvaljujeva
za izražene misli o nujnosti skup-
nega sodelovanja.
Menimo se o izredni pomoči go-
riškemu Kulturnemu domu in
centru L. Bratuž za nujna
V vzdrževalna dela; iščeva tudirešitev za finančne zagate Novegaglasa.
Narodna domova v Trstu, Kultur-
ni dom in Stadion 1. maj so v
agendi obeh krovnih organizacij
in marsikaj se premika v pravo
smer. Izreden prispevek za Stadion
je bil mogoč, ker so predsednika
krovnih, odbornik Torrenti in slo-
venska deželna svetnika našli sku-
pen jezik v dogovoru, brez nepo-
trebnih polemik in ne glede, če je
nekdo Goričan, drugi pa Tržačan.
Prednost smo dali skrbi, da bi v
tržaškem mestnem središču nastal
večji športno-mladinski center, ki
bi ob svetoivanskem Narodnem
domu ter ob slovenskih šolah
predstavljal utripajoče jedro naše
prisotnosti.
Skupaj si prizadevamo za nad-
gradnjo dobro nastavljenih
načrtov in dejavnosti Tržaškega
knjižnega središča (obe krovni bo-
sta vstopili v lastništvo kot izraz
novega časa). Novi tržaški prefek-
tinji sva izročila spomenico z od-
prtimi vprašanji, ki naj bi jih
obravnavali na rimskem vladnem
omizju.
Zdajšnje skupno predstavništvo v
dialogu in ob umirjenih tonih išče
potrebne rešitve za vprašanja, ki so
skupnega interesa za našo narod-
no skupnost. Konstruktiven je dia-
log s člani Paritetnega odbora, zla-
sti z njegovo predsed-
nico Ksenijo Dobrilo-
vo.
Še bi lahko naštevala
pobude in načrte, ki
so nastali v zadnjih
mesecih in za kateri-
mi stojita krovni orga-
nizaciji. To je bil duh
Nabrežina in škoda,
da ga vsi niso zaznali.
Vsem nam je jasno,
da naštete in še druge
problematike bodo
našle ugodno rešitev
le pod enim pogojem: da deluje-
mo usklajeno, v dogovoru in brez
odvečnih napetosti in novih afer.
Pretekla blokovska strategija ni ro-
dila prav veliko sadov.
Ne postavljajmo na kocko vsega
dobrega, ki je nastalo. Imejmo od-
govorno držo in pustimo za seboj
odvečno navlako. Dobrodošle so
kritike, vendar prišel je čas za dia-
log.
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
Walter Bandelj, predsednik SSO
  o je prejšnji teden odstopila ministrica
za ekonomski razvoj Federica Guidi,
smo se lahko ponovno spomnili, kako
razvejan je v današnjih časih pojav korupcije.
Do takšne mere, da ga že priznajo vsi, kar po-
trjujejo uradni podatki o tem, koliko tega po-
java je v tej ali oni državi. Vse torej črno na
belem, se pravi ugotovitev, da gre za del sicer
škodljivega družbenega življenja, ki pa ga očit-
no ni mogoče odpraviti. Ministrica je v enem
izmed razpisov podprla podjetnika, s katerim
živi in to je bilo dovolj, da se je odločila za ta-
kojšen odstop, ko je prišla zadeva na dan. Ne-
kateri ministri so v bližnji preteklosti zaradi
podobnega spornega ravnanja na svojem po-
ložaju vztrajali. Ni potrebno posebej poudar-
jati, da je korupcija izredno škodljiva in to ne
samo na moralni, ampak tudi ekonomski rav-
ni ter da družbo v vseh smislih spodjeda. Gre
za pristransko upravljanje z družbenimi sred-
stvi in zasebno bogatenje v tem ali onem ime-
nu. Če rečemo v tem ali onem imenu, imamo
v mislih dvoje ciljev, ki jih skušajo doseči ko-
ruptivna dejanja. Prvi je prilaščanje material-
nih dobrin v korist same odgovorne osebe ali
skupino oseb, drugi pa prednostna podpora
lastnim bližnjim, članom svoje družine in rod-
bine ter ostalim sorodnikom. Več kot otipljivo
je, da je vsakršna korupcija popolno nasprotje
skupnemu dobremu in v tej luči vsestransko
razdiralna. Njeno načelo je skrb zgolj zase ali
za bližnje ter interesne zveze, je uveljavljanje
nepravičnosti s pomočjo vplivnosti takšnega
ali drugačnega položaja, je ukinitev odkritega
in poštenega družbenega dogovarjanja in ne
nazadnje izbris solidarnosti, brez katere se po-
mikamo v vse bolj hladno in celo brezčutno
skupnost. Skupno dobro pa je cilj, seveda ni-
kakor lahko uresničljiv, ki sodi v območje tiste
etike, brez katere ni mogoče uresničevati
boljšega sveta in v kateri se človekova želja po
dobrem stika z nebeško voljo. Skupno dobro
namreč pomeni, da vsi, toliko bolj tisti na
višjih položajih, mislijo na vse, da v tem smi-
slu, kar se tiče razdelitve materialnih in drugih
dobrin, vedno prihaja do odkritega sporazu-
ma in dogovora. In da na ta način dobi prostor
solidarnost, v kateri ni izključevalnega boja
človeka z drugim človekom, boja, ki je osred-
nji razlog neprijaznega in večkrat tudi težkega
življenja vseh ljudi, vseh nas. Toda korupcija
kot pristranska podpora lastnemu bližnjemu,
kar je primer naše ministrice, nikakor ni ma-
jhna ampak je zares velika preizkušnja. Kaj ne
bom vendar z vsemi sredstvi podprl svojega
brata, sestre, sina, hčere, življenjskega partner-
ja in drugih svojih dragih, če imam to
možnost? Kaj se za svoje ljudi ne bom zavzel
in jih bom “ponižal” na enake med enakimi?
Seveda se bom lahko zanje zavzel, ker mi to
omogoča moj položaj, a tako pristransko bodo
potem ravnali tudi drugi. Vsesplošni boj se bo
nadaljeval in še naprej se bomo spopadali, še
naprej soustvarjali neprijetno in za vse nas vse
bolj neusmiljeno družbo.
Janez Povše
K
Zavržen priziv občin Števerjan in Dolina
Še si bomo prizadevali za izboljšanje
deželne reforme javnih uprav
  eželno upravno so-
dišče je pred kratkim
objavilo razsodbo, s ka-
tero je zavrglo priziv Občin Šte-
verjan in Dolina ter skupine
pripadnikov slovenske narod-
ne skupnosti iz Tržaške in Go-
riške zoper nekatere člene
deželnega zakona št. 26 iz leta
2014, ki uvaja obvezne me-
dobčinske zveze. V svoji raz-
sodbi sodni zbor ocenjuje, da
so v deželnem zakonu že zaob-
jeta potrebna jamstva, ki naj bi
onemogočila nižanje ravni
zaščite slovenske manjšine. V
svojem dokumentu DUS sicer
izraža razumevanje do za-
skrbljenosti, da bi uresničevan-
je deželne reforme privedlo do
kršenja pridobljenih pravic, in
ocenjuje, da se bo lahko slo-
venska jezikovna manjšina šele
D v tem primeru pritožila na sod-no oblast.“Spoštovanje do sodne oblasti
mi veleva, da razsodbo kot tako
jemljem na znanje. Razčlenjeni
dokument bomo v organih
stranke v prihodnjih dneh po-
globili tako s pravnega kot po-
litičnega vidika. Kot izvoljeni
deželni svetnik sem si v minu-
lem letu vseskozi prizadeval, da
so bile v deželno reformo jav-
nih uprav vključene vse možne
varovalke v korist posebnih in-
teresov in potreb slovenskega
naselitvenega prostora. Marsi-
kateri moj predlog žal ni nale-
tel na plodna tla. Nekaj pa je
uspelo, in to je, kar razumem,
za deželne upravne sodnike za-
dostno. Sem pa prepričan, da
lahko zakonsko besedilo še
vedno bistveno izboljšamo in
s tem tudi predhodno omeji-
mo nevarnost, da pride do
kakršnekoli oblike omejitve
enakopravnosti slovenskega je-
zika in dostojanstva tudi naj-
manjših občin tako v poli-
tičnem kot v upravnem delu
nastajajočih medobčinskih
zvez. Prihodnji teden se bo v ta
namen v Vidmu prvič opera-
tivno sestalo tehnično-poli-
tično omizje, ki ga vodi odbor-
nik Panontin in pri katerem so-
delujemo predstavniki vseh
političnih sil v Deželnem svetu
ter zastopstvo občinskih uprav.
Omizju bom ponovno pre-
dočil sveženj konkretnih po-
pravkov, ki povzemajo že zna-
na in tudi nova odprta
vprašanja”, je objavo razsodbe
DUS komentiral deželni poli-
tični tajnik SSk Igor Gabrovec.
Walter Bandelj Rudi Pavšič
Slovensko deželno gospodarsko združenje s krovnima organizacijama
Kakšno naj bo gospodarstvo
v obmejnem pasu danes?
  loga zamejskega gospo-
darstva v obmejnem
prostoru v novem času.
To bo tema posveta, ki ga za
konec leta, v okviru 70-letnice
nastanka Slovenskega deželne-
ga gospodarskega združenja,
načrtujejo krovni organizaciji,
SKGZ in SSO, ter sama zamej-
ska stanovska organizacija.
Na srečanju, ki so se ga ude-
ležili predsednika krovnih
zvez Rudi Pavšič in Walter
Bandelj ter predsednik in rav-
natelj SDGZ Niko Tence in An-
drej Šik, so se razgovorili o ne-
katerih aktualnih vprašanjih,
prvenstveno o dejavnosti go-
spodarskega združenja, ki bo
letos uokvirjeno v praznovan-
je okrogle obletnice ustanovit-
ve. Za to priložnost pripravlja-
V jo več dogodkov, na katerihnaj bi sodelovali vidni pred-stavniki gospodarskega in in-
stitucionalnega sveta iz naše
dežele in bližnje Slovenije.
Srečanje je bilo tudi pri-
ložnost, da so skupaj ocenili
vlogo, ki jo SDGZ lahko igra v
povezovanju obmejnega pro-
stora. V ta namen sta krovni
zaprosili slovenska ministra za
gospodarske dejavnosti Zdrav-
ka Počivalška in za Slovence v
zamejstvu in po svetu Gorazda
Žmavca za skupno srečanje, na
katerem bi specifično sprego-
vorili o možnosti, da bi SDGZ
sistemsko sodelovalo z mini-
strstvom za gospodarstvo, kot
je bistveno prispevalo k
uspešni soorganizaciji nekate-
rih dogodkov v okviru lanske-
ga milanskega Expoja.
Na srečanju na sedežu SKGZ so
se dotaknili tudi vprašanja po-
stopka združevanja trgovin-
skih zbornic iz Trsta in Gorice.
Pomembno je, da bi bila v tem
procesu omogočena prisot-
nost slovenskega predstavnika
v novem izvršnem organu, kot
je bila doslej v vodstvu tržaške
Trgovinske zbornice. Sicer bo-
do o teh vprašanjih podrobne-
je razpravljali na sestanku, ki
sta ga predsednika SKGZ in
SSO sklicala prav s predstavni-
ki SDGZ in Kmečke zveze. Na
omenjenem srečanju so bili
namreč mnenja, da je pri tako
pomembnih odločitvah treba
nastopiti dogovorjeno kot
izraz celotne narodne skupno-
sti.
V soboto, 9. aprila, bo v Palači Attems Petzenstein v Gorici (Trg de
Amicis 2) predavanje z naslovom “Lovstvo in biotska raznovrstnost
v Evropi. Nujnost sobivanja”. Ob 10.30 bo podpredsednica
Pokrajine Gorica Mara Černic, ki ima kot odbornica med drugim
pooblastila za zaščito in vrednotenje okolja, ravnanje z odpadki,
lovstvo in ribištvo, civilno zaščito itd., bo govorila na temo “Evropska
Pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo”. Deželni odbornik za
lovstvo Paolo Panontin bo ob 10.45 govoril o lovstvu v FJK, Janko
Mehle iz Zavoda za gozdove Slovenije ob 11. uri o lovstvu, kmetijstvu
in biotski raznovrstnosti v Sloveniji, ob 11.15 bo Stefano Raimondi,
član združenja Legambiente, razširil pogled na vso Italijo. Ob 11.30
bo ob lovstvu in kmetijstvu v Evropi spregovoril še ugledni gost Michl
Ebner, viden južnotirolski politik, nekdanji poslanec in evroposlanec,
od lani predsednik evropske zveze lovskih združenj FACE (European
Federation of Associations for Hunting and Conservation, ki
povezuje čez sedem milijonov lovcev). Sledila bo razprava.
Pokrajina Gorica / Posvet o lovstvu
Minister Costa z vodstvom SSk
V nedeljo, 10. aprila, se bo ob 16. uri pod lipami ob Kulturnem
centru Bratuž v Gorici začel praznik ob okrogli obletnici
priljubljene otroške revije. Po maši bo v dvorani vesel nastop
otrok z bogatim kulturnim sporedom. Nastopili bodo OPZ Mali
Lujerji iz Benečije, Mladi oder z Opčin, Mladinski zbor ter
orkester SCGV E. Komel pod vodstvom Patricka Quaggiata in
člani dramske skupine O'Klapa iz Gorice, OPZ F. B. Sedej iz
Števerjana z ansamblom pod vodstvom Martine Hlede.
Nekdanji urednici in dolgoletni sodelavki Ljubi Smotlak ter
Marizi Perat za najdaljše neprekinjeno sodelovanje bo Pastirček
izročil priznanje in zahvalo. Na prireditvi bodo razstavljeni vsi
tiskani Pastirčki, in njegove publikacije. Tu bo na ogled nad
1.300 risbic otrok z vseh šol iz dežele FJK. Vsi Pastirčkovi
prijatelji so toplo vabljeni!
Pastirčkovih 70 let
Aktualno 7. aprila 2016 3
  “Druga plat zgodbe”: Srečanje pod lipami ob 15. obletnici zaščitnega zakona 38/2001
Kljub vsemu pomembna pravna osnova
GORICA 
  akon za zaščito Sloven-
cev v deželi Furlaniji-Ju-
lijski krajini je dokončno
odobril senat 14. februarja
2001. “Pot, ki je pripeljala do
tega trenutka, je zanimiva, pet-
najsta obletnica zakona
38/2001 pa je lahko dobra pri-
ložnost za poglobitev znanja o
njem in njegovem sprejetju”,
je na Srečanju pod lipami v
četrtek, 31. marca, v komorni
dvorani Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž v Gorici dejal časni-
kar Julijan Čavdek. Pri okrogli
mizi z naslovom Druga plat
zgodbe, ki jo je vodil, so tokrat
bili nekdanji slovenski velepo-
slanik v Rimu Iztok Mirošič,
podpredsednik deželnega sve-
ta FJK Igor Gabrovec, odvetni-
ka Damijan Terpin in Andrej
Berdon ter občinski svetnik v
občini Dreka Michele Coren.
Zgodba o tem zakonu nazorno
odraža specifiko naše skupno-
sti, t. j. pluralnost idej in nazo-
rov, kar je pri sprejemanju za-
kona prišlo jasno do izraza, je
še povedal Čavdek, ki je na
kratko orisal pot zakona od
osnutka iz leta 1993 pa do Ma-
sellijevega predloga, ki je bil
12. julija 2000 odobren v po-
slanski zbornici, po nekaj me-
secih pa še v senatu. Čeprav je
marsikdo trdil, da je to naj-
boljši zakon, ki smo ga lahko
dobili, sta Slovenska skupnost
in SSO že med sprejemanjem
“izpostavila določene kritične
vidike”.
Mirošič, ki je imel od leta 2010
do lani v Rimu veliko opraviti
s predstavniki italijanskih
oblasti in “dokaj intenzivno
tudi s predstavniki naše
manjšine”, ni sodeloval pri na-
stanku zakona. Sprejemanje
manjšinske zaščitne zakonoda-
je postavlja v kontekst medna-
rodnih okoliščin, ki so vladale
v Evropi v času hladne vojne,
padca berlinskega zidu,
vključevanja Slovenije v EU in,
postopoma, zbliževanja dveh
prej zelo različnih ideoloških
in političnih sistemov. Sprejet-
je zakona 38 je bilo posledica
tudi političnih procesov v
Evropi in med dvema sosedo-
ma. Saj Jugoslaviji, ki je bila v
bilateralnih odnosih tudi zelo
močna država, ni uspelo prisi-
liti Italijo, da bi sprejela no-
tranjo zaščitno zakonodajo za
slovensko manjšino, je zatrdil
Mirošič. Slovenija je v svoji
ustavi uredila položaj italijan-
ske in madžarske manjšine, ta-
ko je omogočila manjšincem
tudi normalno integracijo v
politični sistem. “Italija je za ta
sprejem potrebovala več časa”.
Uresničevanje zaščite
manjšine se preverja skozi po-
litični proces, skozi razvoj
meddržavnih odnosov in bila-
teralne obiske. Razvoj poli-
tičnih odnosov v zadnjih letih
je omogočil okolje, ki je vodilo
tudi v večje razumevanje in,
posledično, v lažji dialog o
manjšinskih vprašanjih. V
času svojega mandata v Rimu
Mirošič ni zaznal, da bi insti-
tucije kaj imele apriorno proti
slovenski manjšini. Kar se tiče
dežele FJK, “je bilo nekaj pro-
blemov”, zlasti pod prejšnjim
deželnim predsednikom. “Tu
pa ima nekaj krivde tudi Slo-
venija, ki je dopustila, da je
zamrla mešana komisija s
FJK”. Zato je bilo potrebno po-
novno oživiti uradne stike z
Z
deželo. Tretji “instrument” je
mednarodni, to je Svet Evrope,
ki vodi tudi evidenco ure-
sničevanja posameznih členov
zaščitnega zakona. “Ta inštitut
bi kazalo še nekoliko bolj izko-
ristiti”...
Torej: sprejemanje zaščitne za-
konodaje na italijanski strani
je bilo pogojeno z mednarod-
nimi okoliščinami, razpadom
Jugoslavije, novimi integracij-
skimi procesi v Evropi po pad-
cu berlinskega zidu, z novo re-
alnostjo v Sloveniji in s tkan-
jem slovensko-italijanskih od-
nosov, pri čemer “je včasih bi-
lo zanimanje za razvoj teh od-
nosov tudi v Ljubljani manjše,
kot bi si lahko želeli”, saj je
“Italija naša najpomembnejša
soseda, članica G20 in G7 z ve-
liko politično težo”.
Tudi Berdon, ki je bil pred 15
leti deželni tajnik SSk in
občinski svetnik v Illyjevi
upravi v Trstu, je najprej posta-
vil zakon v zgodovinski okvir.
Po osamosvojitvi Slovenije so
na Tržaškem pričakovali, da bo
prišlo na našem ozemlju do
korenitih sprememb. Z Illyjem
se je začelo marsikaj počasi iz-
boljševati. V letih 1993-2001 se
je zgodilo veliko stvari, zvrstili
so se različni zakonski osnutki,
v Rimu je zavladala nam na-
klonjena politična koalicija,
Slovenija je zorela, se razvijala
in postajala pomembnejša. Ta-
ko smo prišli do leta 2001. Kot
deželni tajnik SSk je imel Ber-
don takrat vtis, “da je bila
stranka namerno izločena iz
sestavljanja zakona”. Skušala je
sodelovati preko manjšinskih
predstavnikov, zlasti prek val-
dostanskega poslanca Luciana
Caverija in zastopnikov Južno-
tirolske ljudske stranke. A očit-
no ni bilo politične volje, da bi
sprejeli sodelovanje SSk-ja. Ta-
ko je paritetni odbor tudi mar-
sikaj zamudil. “Po svojih
močeh in s pomočjo manjšin-
skih strank smo naredili, kar je
bilo pač mogoče narediti”.
Terpin, ki ohranja v živem spo-
minu nekaj anekdot iz časa
sprejemanja zakona, je pove-
dal, da ga je Caveri po telefonu
opozoril, da so slovenski za-
stopniki pri pogajanjih po-
puščali... Šlo je za debato o do-
ločbi o volilnem zakonu, “ki je
napisana izjemno izjemno
ohlapno”. To se konkretno vi-
di danes, ko je jasno, da novi
volilni sistem ne bo dovolil
Slovencem, da pridemo samo-
stojno v parlament. Pogajanja
so seveda potekala za zaprtimi
vrati. “Mi smo sodelovali po-
stransko, glede naših zahtev v
manjšini ni bilo enotnosti”.
Terpin je zanikal trditev, da je
to bil najboljši zakon, ki smo
ga v tistem trenutku uspeli do-
biti. “Mislim, da ni tako. To je
največ, kar nam je leva sredina
bila takrat pripravljena dati”.
Politična večina sprejema v
parlamentu tudi zakone, ki ni-
majo soglasja opozicije. “Če
torej večina nekaj hoče nare-
diti, pač naredi”. Zakon 38 “s
tako omejeno vsebino” je torej
zakon, ki nam ga je leva sredi-
na bila pripravljena dati, “več
ne”! Terpina še danes “boli”,
ker bi v marsikaterem členu s
polovico besede več lahko do-
segli dosti več. Kljub zaščitne-
mu zakonu je danes mogoče
izglasovati volilni zakon, ki
Slovence odreže iz parlamenta,
krajevne uprave je možno tako
preurediti, da sami ne bomo
več odločali o našem teritoriju
in da ne bomo več niti večina
v občinah, kjer smo, ampak
bomo manjšina v širših uprav-
nih enotah... “Lukenj je v za-
konu ogromno”.
Miha Coren je kot Slovenec iz
videmske pokrajine poudaril,
da je bil zakon za Slovence v
Benečiji velika pridobitev, saj
so prej v “mračnih letih”
doživljali sovražno politiko, ki
jim je kratila osnovne pravice.
Hvala Bogu so imeli Novi Ma-
tajur in Dom ter slovenske or-
ganizacije, ki so delale za ohra-
nitev slovenskega jezika. Hva-
levredni so ljudje, ki so pred 32
leti ustanovili dvojezično šolo:
“Brez te bi mi ostali folklorna
skupina”. Šola v Špetru je res
“velika pridobitev za Be-
nečijo”, ki se danes še razvija.
Med drugim razmišljajo o
možnosti, da bi v Špetru usta-
novili še višje šole. Za Benečijo
je velika pridobitev tudi 21.
člen zakona, je dejal Coren, ki
je poudaril pomen naložb v
izobrazbo mladih in razvoj
družin.
Igor Gabrovec je dejal, da bi -
raje kot o drugi plati zgodbe -
govoril o drugem poglavju
zgodbe. Ni mu do tega, da bi
zgolj obujali spomine, razgla-
bljali in ocenjevali zakon. Kaj
bi bilo, ko bi... “Dejstvo je, da
v šestih desetletjih, od kar je
bila ustanovljena italijanska
republika, drugega tipa zakona
ni bilo mogoče sprejeti”. Leta
2001 se je odprla ta možnost.
Kasneje se je italijanska repu-
blika začela ukvarjati z drugi-
mi problemi. Vprašanje je, ali
bi danes uspeli zakon izpeljati.
V deželnem svetu Gabrovec
stalno ponavlja, obuja in ak-
tualizira določila zakona 38 ob
vsakem novem zakonu, ki na-
staja na deželni ravni. “V mar-
sikaterem deželnem zakonu
moramo obujati načela iz
državnih norm, ustave in med-
narodnih listin, ker nič ni sa-
moumevno”. Kar se tiče refor-
me javnih uprav, je Gabrovec
dejal, da kolegi v deželnem
svetu s težavo razumejo, da
imamo Slovenci potrebo biti
vsaj minimalno zastopani ali
vključeni v procese odločanja.
“Kjer nas ni zraven, tam se
zaščita ne udejanja”. Zato mo-
ramo načela uveljavljati ob
vsakem koraku. Zakon je res
nepopoln, pa vendar, “če med
nami ni želje po složnem na-
stopanju in načelnem zagovar-
janju določenih potreb, potem
propade ves sistem”. Po 15 le-
tih je treba zakon 38 nujno ak-
tualizirati,
vprašanje
pa je, ali bo
zmožna
manjšina
kljub razli-
kam znotraj
sebe sesta-
viti poprav-
ke in jih za-
govarjati ter
doseči pri-
merne re-
zultate.
Mirošič je
še povedal,
da se sam
veliko ne
sprašuje, ali
je zakon do-
ber ali ne,
temveč raje
razmišlja o
praktičnih posledicah. Ko bi te
pravne podlage ne imeli, bi
npr. v Rimu danes veliko težje
delovali. Pomembno je, da za-
kon imamo, da vodimo poli-
tični dialog, da si prizadevamo
za normalizacijo odnosov med
dvema državama. Problemi se-
veda so, a skozi nove potrebe
krajevnih okolij je treba biti
pozorni, da se zaščita manjšine
ne zmanjša, ampak da se po
možnosti poveča. Večji pro-
blem je v naslovnikih zakona
in v njegovi uporabi. “Koliko
se zakon resnično uporablja?
Koliko dvojezičnih osebnih iz-
kaznih je bilo izdanih”? Poli-
tična stvarnost je jasna in de-
mokratična: to je demokra-
tična neenotnost. Dva ideo-
loško dominantna pola se
skušata usklajevati o temeljnih
zadevah, ki so vitalnega pome-
na. O ključnih zadevah naj bi
- po Mirošičevem mnenju -
dve strani skušali priti do skup-
nih stališč in izhodišč. “To je
zelo težko, ker so nekje interesi
diametralno nasprotni”. Bi pa
bilo dobrodošlo do dežele in
tudi Slovenije. Ko imamo več
stališč, ko ni 100% enotnosti
manjšine, je težko voditi do-
sledno aktivnost v neko smer.
“Rim ne bo nikdar naredil
ničesar brez Furlanije-Julijske
krajine”. Tudi v Sloveniji so
usklajevanja uspešna toliko,
kolikor je manjšina sama
uspešna, ko se poenoti. Brez te
“akcijske enotnosti” je tudi de-
lovanja slovenske države do
Italije omejeno. “Velja se
usmeriti v nove poskuse bolj
aktivnega dogovarjanja”.
V novem globalnem svetu bi
se morali zlasti mladi obliko-
vati v odličnosti, da bi bili bolj
zanimivi. Odlični so vodilni v
svetu... Manjšinske institucije
bi morale doseči “agregatno
stanje, ki bo zadostno, da pride
do izraza kvaliteta, ki bo zani-
miva tudi za večinski narod”.
Potem se bo večinski narod
začel zanimati za manjšino.
“Pripadniki manjšin morajo
biti najboljši, da jih globalna
skupnost opazi”. To velja v šol-
stvu, kulturi, znanosti, športu
itd. “Na tem bo narodna skup-
nost tudi obstala”.
Problem naše manjšine je, da
je preveč zazrta v preteklost, je
poudaril Berdon. “Tudi zaradi
tega verjetno nismo zanimivi
za mlajše”. Zakon bi lahko bil
boljši, “a ni niti najslabši”. Po-
membna je črka zakona, po-
membna pa je tudi pripravlje-
nost vladajočega razreda, da
prisluhne manjšini. Vprašanje
zajamčene zastopanosti slo-
venskega politika v izvoljenih
telesih je “ključno”. Lahko
smo kulturno, športno, eko-
nomsko zanimivi, a “če nima-
mo svojega zastopnika v dežel-
nem svetu in parlamentu, smo
nepomembni in izgubljamo
na pogajalni moči”.
Smisel zaščitnega zakona je v
tem, da zaščiti, je nadaljeval
Terpin. Zakon mora manjšini
omogočiti, da ohrani svojo
identiteto, da narodna zavest
ne upada, da se asimilacija
ustavi ali vsaj upočasni. Te
ključne dejavnike je treba
upoštevati pri ocenjevanju za-
kona. Glede volilnega sistema
je odvetnik dodal še samokri-
tiko: “Kot stranka smo verjet-
no zgrešili, ker smo poskušali
iskati konsenz levice. Iti bi mo-
rali k desnim strankam: te ima-
jo strateški interes, da pride v
parlament Slovenec, ki je avto-
nomen, ki ni levičar”. Samo če
bo prišlo do tega, da bomo v
prihodnjem mandatu brez par-
lamentarca, “se bo manjšini
verjetno nekaj posvetilo in bo-
mo naredili skupen korak, da
bomo kaj dosegli”. Gabrovec
je pripomnil, da je res bistvena
“politična klima, ki je ali pa je
ni”. Iz zgodovinskih razlogov
že dolgo sodelujemo z levo sre-
dino; lahko bi tudi razvijali
strategije in iskali dogovore z
desnico, “ker pa volilci niso
žaklji krompirja, jih ne bi pre-
kladali iz ene koalicije v drugo.
Naša skupnost ni zaljubljena v
levo sredino slučajno. Dejstvo
je, da je leva sredina do danes
vedno zagovarjala potrebe
skupnosti, kakršna je naša, in
manjšinske pravice boljše kot
desnica”. Terpin je pojasnil, da
pri pogajanjih in iskanju za-
veznikov v parlamentu, v zvezi
z volilnim zakonom, je bila
“politična napaka” iskanje so-
glasja, konsenza in podpore
Demokratske stranke, saj ta ni-
ma nobenega interesa, da bi
kaj takega šlo skoz. Interes, da
bi bil nekdo izvoljen v parla-
ment na manjšinski listi in ne
na listi Demokratske stranke,
ima kvečjemu kakšna desno-
sredinska stranka. “To je bila
poanta”...
Zakon torej imamo in z njim
pravno osnovo, na kateri lah-
ko še naprej delujemo. Morda
ni idealna, morda bi lahko do-
segli boljšo, a sedaj je na delu
manjšinska politika.
“Manjšina brez politike je
manjšina brez glave”, je sklenil
Čavdek. / DD
Damijan Terpin
Iztok Mirošič
Andrej Berdon
Igor Gabrovec
Michele Coren
Kristjani in družba7. aprila 20164
  G. Karel Bolčina
Oaza, kraj, kjer odstranimo
težki kamen s srca
POGOVOR 
Goriški nadškof Karel Robert
Maria Redaelli je predlagal ško-
fiji kar nekaj pobud v letu
usmiljenja. Katere so najbolj
vidne in najbolj otiplive?
Nadškofu Karlu se je zdelo pri-
merno in potrebno, da obhajamo
leto usmiljenja v luči napotkov in
želja papeža Frančiška. Vsem je
znana njegova posebna skrb za
oddaljene, po duhu in po telesu.
Med slednje spadajo posebno
brezdomci, begunci, ekonomsko
in finančno sesuti posamezniki
in družine. Zanje se ob vsaki pri-
ložnosti, notranje cerkveni in zu-
nanje družbeno politični vedno
zavzema in to s strogimi beseda-
mi in gmotnimi pobudami. Med
prve pa spadajo posebno zakonci
in družine, ki so jih prizadeli raz-
dori, nasprotovanja, ločitve in raz-
poroke. V sozvočju z njegovimi
predlogi je nadškof Karel s škofij-
skim pastoralnim uradom sklenil,
naj letošnje leto doživimo s prak-
tičnim usmiljenjem do družin, ki
so v potrebi. Vse nas je povabil,
naj v molitvi in z darovi pomaga-
mo družinam v stiski. Eden iz-
med ciljev je namreč tudi ustano-
vitev posebnega središča za za-
konce v stiski in družine v
težavah. Ta pobuda izvira tudi iz
papeževe določbe, kako naj odslej
hitreje in primerneje pretresamo
ničnosti zakonov. Vsem nam je
znano, da je sveti oče uvedel t. i.
“kratki proces”, oz. je dal krajev-
nim škofom možnost, da v neka-
terih primerih sami presodijo, ali
so bili zakoni sklenjeni veljavno
in pravično ali pa se je že od vsega
začetka vrinil v zakonsko
občestvo vzrok za njegovo neve -
ljavnost, njegovo ničnost. Novo
škofijsko središče za zakonce v sti-
ski bo moralo pomagati zakon-
cem in škofu pri ugotavljanju
vzrokov ločitev in razbitosti
družin.
Verjetno je ustanovitev takega
središča kar zahtevna in bo po-
trebno kar nekaj časa in oseb,
ki se bodo usposobile za to.
Tako je. Zato pa je nadškof prosil
vse dekane (v naši nadškofiji nas
je pet), naj v času leta usmiljenja
odpremo v vsaki dekaniji poseb-
ne OAZE USMILJENJA. Že sama
beseda pove, da gre za odmak-
njen kraj, za kraj miru in tišine. S
tem nočemo poudariti, da je to
prostor kontemplativne molitve
ali odmika od sveta ali celo skri-
vanja pred njim, pač pa pri-
ložnost, da se umirimo in se v mi-
ru vprašamo: kako je z menoj, ka-
ko je z mojim odnosom do Boga,
do bližnjega, do sveta, kako je z
mojim odnosom do moža/žene,
partnerja/partnerice,
zaročenca/zaročenke. V teh oa-
zah, ki so odprte vsem in namen-
jene vsakomur, srečamo duhov-
nika, redovnika ali tudi laika, ki
nas bo poslušal. To je prvi smisel
oaze: poslušanje. Sam sem že ve-
likokrat doživel izredno hva-
ležnost sogovornika, samo zato,
ker sem ga poslušal. V primeru,
da pridejo na pogovor osebe, ki
doživljajo potres in pretres zakon-
skega občestva ali hudih notran-
jih družinskih bojev, je oaza pri-
ložnost za ugotovitev, kaj se do-
gaja, kje so vzroki napetosti, kako
lahko rešimo, kar je rešljivo, in ka-
ko lahko odrešimo, kar se
da odrešiti.
Se moramo Slovenci v
teh oazah pogovarjati v
tujem ali v domačem je-
ziku?
Vsaka dekanija ima svojo
oazo in oblike so v vsaki de-
kaniji drugačne. Naša deka-
nija, štandreška, je sloven-
ska. Njena posebnost je slo-
venščina kot uradni jezik,
zato najdemo v oazah ved-
no slovenskega sogovorni-
ka. V naši dekaniji je pet
slovenskih duhovnikov,
premalo, da bi lahko pri-
merno krili povpraševanje.
Zato smo se obrnili na slo-
venske frančiškane, ki so se
ljubeznivo dali na razpola-
go in sodelujejo v oazah.
Rekli ste, da bi primerno
krili povpraševanje. Ali je bilo
v postnem času veliko ude-
ležencev?
Glede na to, da je oaza novost, da
je nismo bili vajeni, da ji pravza-
prav utiramo pot tako duhovniki
kakor sogovorniki, lahko rečem,
da si je kar veliko oseb vzelo čas
in prišlo na pogovor. A mimo šte-
Človek visoke integritete, iskren zagovornik strpnosti in medsebojnega razumevanja
Škofu Smeju visoko državno odlikovanje
  predsedniški palači je
predsednik Republike
Slovenije minuli četrtek,
31. aprila, podelil red za zasluge
mariborskemu pomožnemu
škofu dr. Jožefu Smeju.
Življenjsko delo duhovnika, teo-
loga, pisatelja in prevajalca, razi-
skovalca in cerkvenega zgodovi-
narja je obsežno in raznovrstno,
so zapisali v utemeljitvi.
“Bil je pastir v duhu evan-
gelija in cenjen poznava-
lec katoliškega nauka. Kot
človek klasične izobraz-
be, ki piše tudi v la-
tinščini, je sodeloval pri
prevajanju Zakonika cer-
kvenega prava, Svetega
pisma Stare in Nove zave-
ze, Bogoslužnega molit-
venika in komentarjev k
psalmom. Napisal je tudi
več nabožnih del in zgo-
dovino župnijske cerkve v
Murski Soboti”. Njegov
opus pa po besedah iz
utemeljitve odlikovanja
ni namenjen le pripadni-
kom njegove verske skup-
nosti.
“Nenehno se je zanimal za kul-
turo in ljudi, ki so med Muro in
Rabo stoletja ohranjali svojo vero
in narodnost. Življenje na ob-
močju nekdanje madžarske de-
kanije, imenovane Slovenska
okroglina, je bilo pomembno to-
rišče njegovega intelektualnega
zanimanja. Posebno pozornost
je posvečal narodnim buditel-
jem, med njimi dr. Francu Iva-
nociju in njegovim sodelav-
cem”. Škof Smej je napisal roma-
na o prekmurskih pastorjih ter
V narodnih buditeljih Ivanu Bašiin Stevanu Küzmiču. Poleg kul-turne zgodovine je z znanstveno
natančnostjo skrbno preučeval
tudi slovstveno zgodovino Prek-
murja, prekmurskega jezika in
prekmurske književnosti ter
prekmurske avtorje, politike in
vplivne osebnosti.
Bibliografija njegovih del obsega
več kot 150 enot, so povedali na
podelitvi odlikovanja. “Med nji-
mi so številna samostojna znan-
stvena in leposlovna dela. Izjem-
no obsežen je tudi njegov preva-
jalski opus, s katerim je gradil
mostove do duhovnih velikanov
Evrope, ki jih je prevajal iz la-
tinščine, grščine, francoščine ali
madžarščine”.
Pomemben prispevek k duhovni
kulturi je dal tudi s svojo člo-
veško držo. Velja za človeka viso-
ke integritete, iskrenega zagovor-
nika strpnosti in medsebojnega
razumevanja, zaradi česar ima
posebno mesto v srcu Slovencev,
še posebno Prekmurcev, ki so ga
uvrstili med osebnosti leta 2000.
Dr. Jožef Smej je v bogoslovje
vstopil v Mariboru, študij pa je
končal v Sombotelu. Službovati
je začel med drugo svetovno voj-
no kot kaplan. Pozneje je bil ime-
novan za župnika in de-
kana v Murski soboti, v
Mariboru pa je služboval
kot stolni kanonik, član
zbora škofovih svetoval-
cev, naddekan, stolni
prošt stolnega kapitlja in
generalni vikar. Papež Ja-
nez Pavel II. ga je imeno-
val za mariborskega po-
možnega škofa leta 1983,
ko je bil tudi posvečen.
Po prejemu odlikovanja je
škof Smej navzoče v pred-
sedniški palači tudi nago-
voril: “Z odlikovanjem re-
da za zasluge so odlikova-
ni mnogi Slovenci in Slo-
venke, od Drave do Pri-
morja, od Gospe Svete pa
do Sotle. Mnogi so napi-
sali in izdali več knjig in znan-
stvenih razprav kot jaz. V mislih
imam duhovnike, župnike, ki s
pristovoljnimi prispevki verni-
kov obnavljajo cerkve in kapele
ter župnišča, ki so mnoga umet-
niške vrednosti”. Škof Smej je še
povedal, da so z njegovim redom
za zasluge “odlikovane tudi ka-
tehistinje, redovnice, ki ob deka-
logu, desetih božjih zapovedi
vzgajajo mladi rod. Deset božjih
zapovedi, ne ubijaj ne kradi...,
nobena družba, nobena država
ne more obstajati brez desetih
božjih zapovedi. Bog daj, da bi se
tudi v raju pod Triglavom držali
dekaloga in bi tako obstali. Hvala
Bogu in vam, predsednik Repu-
blike Slovenije”.
CERKEV KOT ZAKRAMENT
BOŽJEGA USMILJENJA
Papež pravi, da je v času teh zgodovinskih spre-
memb Cerkev poklicana, da bolj močno podari
znamenja prisotnosti in bližine Boga. To ni čas
za zagrenjenost in strah, ampak čas budnosti, v
katerem naj se prebudi tisto, kar je v njej bistve-
no. Cerkev je poklicana, da postane zakrament,
to je znamenje in sredstvo Božjega usmiljenja za
današnji čas in ljudi. Kot je sama deležna tega
usmiljenja, ker je ranjena in grešna, ga more še z
večjo občutljivostjo deliti sodobnemu človeku.
Janez XXIII. je rekel na odprtju drugega vatikan-
skega koncila, da mora danes Cerkev uporabljati
orožje usmiljenja. Janez Pavel II. pa je rekel, da
je naloga Cerkve, da pričuje za Božje usmiljenje.
Še posebej ga mora bližati ljudem v zakramentu
usmiljenja in pustiti, da usmiljenje zasije v osvo-
bojenih srcih ljudi. Kasper je v svoji knjigi
Usmiljenje poudaril, da je zakrament pokore la-
sten bistven izraz življenja Cerkve, kajti vsak-
danji grehi mažejo podobo Cerkve in
zmanjšujejo njeno moč izžarevanja in v celoti
bremenijo njeno življenje. Zakrament pokore
mora postati pravo pribežališče za grešnike, da
nam Gospod odvzame bremena, ki jih nosimo s
seboj. Nikjer drugje ne srečamo Božjega usmil-
jenja tako neposredno in konkretno kot pri sveti
spovedi, ko nam duhovnik v Jezusovem imenu
reče: “In jaz te odvežem od vseh tvojih grehov”.
Ni lahko priznati svojih grehov, toda spoved pri-
naša notranji mir in osvoboditev.
Na mnogih ravneh svojega življenja bi morala
Cerkev izžarevati Božje usmiljenje. Za prve kri-
stjane je bilo rečeno: Poglejte, kako se imajo ra-
di. Za današnjo skupnost pa, kako globoko
usmiljenje gojijo med sabo, kako so odprti in
usmiljeni do drugih. Namesto stroge in trde po-
dobe Cerkve, naj stopi le ta s podobo usmiljenja,
saj je Bog usmiljeni Oče in Jezus je bogat v
usmiljenju. Ta kultura usmiljenja se mora ure-
sničevati povsod, pri bogoslužju, katehezi, pri
molitvi, v dobrodelnosti, v družinah. Če se hra-
nimo z Božjim Jagnjetom, ne moremo postati
volkovi, je zapisal Janez Krizostom.
Kdor ljubi, se mora spustiti na raven drugega in
ga objeti v vsem, kar je. Tudi v cerkveno pravo
prihaja ta evangeljska razsežnost. Pri kaznih mo-
ra biti tudi zdravilo usmiljenja in ne le stroga za-
poved. Tudi kazen mora postati poslednje zdra-
vilo usmiljenja. Morda bi lahko govorili o zdra-
vilnem pomenu spokorne discipline, ki nas ob-
varuje pred večno kaznijo, pravi Kasper. Usmil-
jenje ne odpravi pravičnosti, ampak jo izpolni
in pravilno umesti tako, da upošteva človeka v
njegovem stanju in dostojanstvu. Treba je živeti
iz resnice, vendar v ljubezni.  (Ef 4,15)
V tem smislu je prav oznanilo o Bogu in njego-
vemu usmiljenju povezano z novo evangelizaci-
jo. Po daru Božjega usmiljenja bodo ljudje
začutili Boga, ki je bogat v usmiljenju in slišali
njegov klic k spreobrnjenju. Ko Cerkev oznanja
resnico o Božjem usmiljenju, razodeva tudi naj-
globljo resnico o človeku. Bog ljubi konkretnega
človeka in ga rešuje, želi, da bi zaživel v njegovi
polnosti. Sporočilo o Božjem usmiljenju mora
prežeti naše poglede, odnose, skupnost.
USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (7) Primož Krečič
V petek, 8. aprila 2016, bo na tiskovnem uradu Svetega sedeža
predstavljena posinodalna apostolska spodbuda papeža
Frančiška o ljubezni v družini z naslovom Amoris laetitia (Radost
ljubezni). Dokument bodo na tiskovni konferenci predstavili
generalni tajnik škofovske sinode kardinal Lorenzo Baldisseri,
dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn ter zakonca
Francesco in Giuseppina Miano. Besedilo apostolske spodbude
bo tistega dne na voljo v italijanskem, francoskem, angleškem,
nemškem, španskem in portugalskem jeziku.
Posinodalna spodbuda Amoris laetitia
Štandreški župnik in dekan Karel Bolčina bo novi
škofov vikar za slovenske vernike v goriški
nadškofiji. To je na veliki četrtek, 24. marca, nekaj
pred poldne napovedal nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli.
Priložnost je bila zelo svečana, saj je do tega prišlo
tik pred koncem slovesne krizmene maše v goriški
stolnici, pri kateri je nadškof posvetil olja, ki jih
duhovniki uporabljajo pri podeljevanju
zakramentov. Zbrana je bila velika večina
duhovnikov goriške nadškofije, kar nekaj je bilo
tudi redovnic, redovnikov in diakonov, pa tudi nekaj
skupinic mladih, ki se pripravljajo na prejem
zakramenta sv. birme.
Pred koncem obreda je nadškof v imenu vseh
duhovnikov nadškofije čestital nekaterim
mašnikom, ki v tem letu obhajajo “dragocene
obletnice”. 70 let mašništva se spominjata g.
Romano Valle in g. Luigi Tavano, kar 65 let pa msgr.
Oskar Simčič, ki bo 4. maja letos slavil visok
življenjski jubilej - 90 let. Nadškof je pri tem povedal,
da ga je msgr. Simčič prosil, da bi ga odpustili vloge
škofovega vikarja za slovenske vernike. “Mislim,
da je do zdaj naredil ogromno dobrega in bo to še
nadaljeval”, je dejal nadškof. Po posvetovanjih je
sklenil, da bo na dan 90. rojstnega dne msgr.
Simčiča prevzel njegovo nalogo g. Karel Bolčina, je
še povedal msgr. Redaelli. Novemu vikarju je
zaželel, da bi - tudi ob bližini in spodbudi msgr.
Oskarja - čim bolje opravljal novo zadolžitev.
G. Bolčina bo novi škofov vikar za slovenske vernike
vila ljudi, ki ni ne merodajno ne
bistveno, moram izpostaviti in
podčrtati, da so bili obiskovalci
veseli srečanja in so odhajali do-
mov lažji, opogumljeni, veliko-
krat tudi podkrepljeni v svojih
načrtih in izbirah.
Ste oazo že zaprli?
Ne, nasprtono. Postni čas, ki je v
sebi primeren za premišljevanje
in, če je potrebno, “spreobrnjen-
je”, je bil pokušina, prvi poizkus,
prvi korak. Oaza bo spet odprta
meseca maja ter v jesenskem
času. Mesec maj smo izbrali, ker
je to mesec prvih obhajil. Prav ob
takih priložnostih prihaja na dan
pereče vprašanje: in jaz, ki sem
ločen/a, ki sem civilno poročen/a
z moškim/žensko, ki ni oče/mati
prvoobhajanca, pa tudi: midva, ki
sva oče in mati, a nisva sklenila
nobene oblike poročne zaveze …
lahko pristopim/pristopiva k
obhajilu na dan prvega obhajila
najinega otroka? Oaza je pri-
ložnost za pogovor, pretres stanja,
iskanje rešitve in duhovnih smer-
nic. Škoda bi bilo, da bi
ne sprejeli vseh
možnosti, ki jih daje
Cerkev takim, ki niso v
popolnem sozvočju z
njenim naukom in z
njenimi predlogi
krščanske oblike
življenja.
Kaj pa vaše osebno
mnenje?
Ne morem iz svoje
kože glede na to, da
sem študiral cerkveno
pravo. Cerkveni zakoni
in določbe so vedno
natančni in strogi, toda
v zakoniku cerkvenega
prava zadnji kanon da-
je smisel in smernice
vsem ostalim, ko pravi:
najvažnejša in najvišja
skrb tudi cerkvenega
prava je “rešenje duš”.
Da se bolj razumljivo izrazim: ob-
stajajo zakoni, obstajajo določbe,
obstaja pravo …. a največjo pozor-
nost usmerja Cerkev ljudem, nji-
hovi sreči na zemlji in njihovi pri-
hodnji sreči v nebesih. Oaza ni
sodišče! V njem ni sodnika ne ob-
toženca ne obtožbe! Oaza je kraj
duhovnega počitka, je priložnost,
da “vržemo ven”, kar nas teži, da
odstranimo težki kamen s srca, da
smo “poslušani”, da odidemo iz
nje na krilih orla.
Morda še kakšen datum in
kraj?
Z veseljem. Oaza naše dekanije je
odprta v “raju Frančiškovih šol-
skih sester”, v Zavodu Sv. Družine
v Gorici (ul. Don Bosco). Meseca
maja vsak ponedeljek (15. -16.),
vsako sredo (9. -10.), vsak petek
(20.30-21.30). Prav tako tudi me-
seca oktobra in novembra, do
sklepa leta usmiljenja. Na vašo
razpolago smo patri s Svete Gore
in Kostanjevice ter duhovniki Ko-
delja, Markežič, Podbersič in jaz.
Dobrodošli!

Goriška7. aprila 20166
Nagradna predstava za goriške abonente
SSG! / Slovenski muzikal “Cvetje v jeseni”
V torek, 19. aprila 2016, ob 20.30, bo Kulturni center Lojze
Bratuž v Gorici (drevored XX. septembra, 85) gostil ponovitev
slovenskega muzikla Cvetje v jeseni. Romantika, a tudi humor,
čustvena glasba in ganljiva besedila so vsepovsod prevzeli
različne generacije
obiskovalcev, med
katerimi si je
marsikdo ogledal
muzikal tudi večkrat.
Muzikal je bil krstno
izveden jeseni 2014
v Križankah v
koprodukcij i  s
Festivalom Ljubljana
in je januarja letos
doživel svojo 100.
uprizoritev.
Skladatelj Matjaž
Vlašič je ustvaril 22
izvirnih skladb, ki jih
pevci in igralci ter plesalci izvajajo pod taktirko vodje benda
Tomija Puricha. V dolgem seznamu nastopajočih najdemo več
znanih imen: vlogo Mete si izmenjujeta Nina Pušlar in Maja
Martina Merljak, Janeza Matjaž Robavs in Domen Križaj.
Danijela upodablja Jure Ivanušič, Lizo Alenka Kozolec Gregurić.
Pod režisersko taktirko Vojka Anzeljca doživlja gledalec srčnost
in komičnost trenutkov življenja v eni najlepših ljubezenskih
zgodb, ki jih premore slovenska literatura. Povest Ivana Tavčarja
iz leta 1917 se dogaja v kmečkem okolju in je zgodba o
nesrečni ljubezenski zgodbi med ljubljanskim odvetnikom in
kmečkim dekletom, hkrati predstavlja nasprotje med življenjem
v mestu ali sredi narave.
Uprizoritev nadomešča kratko opero »La serva padrona«.
Za goriške abonente SSG (redni in mini abonmaji) ponovitev
muzikla veljala kot nagradna predstava. Rezervacije nagradnih
vstopnic bodo možne le do 31. marca 2016 pri blagajni
Kulturnega centra Lojze Bratuž.
V Štandrežu je spet “zaropotalo”
Na štandreškem
“teru” je na
velikonočni tihi
petek in soboto
zopet
“zaropotalo”.
Pred leti so
župljane vabili k
jutranji,
opoldanski in
večerni molitvi
oz. mašnemu
obredu z
ropotuljo, ki pa
se je s časom
pokvarila in
obnemela. Pred
letošnjimi obredi
velikonočnega
tedna je dotrajan
in zarjavel
mehanski del
obnovilo
domače podjetje
Paulin,
neuporabni
zaboj pa na novo sestavilo mizarstvo Andreja Čevdka s Peči.
Na vrhu “tera” so ropotuljo zagnali mladi “žlangarji” Patrik,
Viktor, Lorenzo, Saša, Giacomo in Gabrijel.
Kratke SD Sončnica / Prof. Aldo Rupel
Širimo kulturo zdravega
telesa!
  ldo Rupel, ki že nekaj časa
sodeluje s Skupnostjo
družin Sončnica, je 17. mar-
ca v Močnikovem domu sklenil
niz letošnjih predavanj, ki so nale-
tela na res dober odziv. V zamej-
stvu znani profesor telesne vzgoje
in vsestranski kulturni delavec je
po rodu s Tržaškega: leta 1960 je
maturiral na realni gimnaziji v
Trstu, v Rimu je diplomiral na vi-
soki šoli za telesno vzgojo, v Vid-
mu pa na fakulteti za tuje jezike.
Skoraj 30 let je poučeval telesno
vzgojo na šolah vseh stopenj, več
let je bil odgovoren za slovenski se-
dež Slorija. Strokovno se ukvarja s
telesno govorico, psihomotoriko
in grupno dinamiko. Od nekdaj je
vključen v različne oblike družbe-
nega življenja slovenske narodne
skupnosti, svoj čas posveča pohod-
ništvu, kajakaštvu, plavanju, teku,
kotalkanju in še marsičemu. “Ker
že več kot 40 let živi na Goriškem,
ga imamo malo za svojega”, je uvo-
doma povedala odbornica Skup-
nosti Ani Saksida.
Kot človek, ki ima za sabo 57 let iz-
kušenj z mladimi in še vedno, “na
projekt”, poučuje na šolah, je naj-
prej spregovoril o strateških vzgoj-
nih usmeritvah. Dva glavna pristo-
pa sta togost in ohlapnost, ki sta
odvisna od družbenih silnic ali na-
rave, je dejal. Togost je zaradi
družbenih razmer in tudi lakote
veljala približno do srede 20. stol.,
potem smo počasi prešli v ohlap-
nost, ki na začetku ni imela nega-
tivnega prizvoka in se je uveljavila
tudi s pretvezo, da se morajo mladi
pač ustvarjalno izražati. Eden na
deset tisoč, ki gredo po tej poti, bo
lahko tudi naredil kakovosten ko-
rak, je dejal Rupel, toda “to, kar
nam prikazujejo sredstva ob-
veščanja, je en sam blef”. Togost
pomeni kolektivizem, pa tudi več
solidarnosti. V ohlapnosti prevla-
duje individualizem, bolj prisotno
je odpuščanje. “Togost je slaba, če
je sama sebi namen”. Rupel je po-
vedal, da je v Rimu imel profesorje
telesne vzgoje, ki so izhajali iz časa
fašizma. Podobno kot pri vojakih,
so imeli veliko ponavljanja,
marširanja, drila... Pri ohlapnosti
sta slaba nedorečenost in poman-
jkanje kontrole, zaradi česar priha-
ja do krivičnosti. “Ko je narod
lačen, vzgoja ne more biti ohlap-
A
na”. V evropskem prostoru člo-
veštvo ni bilo nikdar tako sito, kot
je zadnjih sto let. “Meni gre na bru-
hanje, ko po televiziji vidim rekla-
mo za hrano za pse in mačke”, ko
pa vsi dobro vemo, kako je s hrano
po svetu.
Poleg družbenih razmer nas je tudi
narava tako izklesala, da smo Slo-
venci pod Alpami, pa tudi npr.
Skandinavci, bolj na strani togosti
kot ohlapnosti. Je pa med enimi in
drugimi v vsej Evropi še največ sa-
momorov. “Znamo biti trdni, a v
zelo težkih situacijah nismo vajeni
nasloniti glave na ramo soseda ali
staršev”.
V današnjem času seveda prevla-
duje ohlapnost, Rupel pa se seveda
bolj opredeljuje za togost. Goriške-
mu občinstvu je nakazal sintezo,
do katere se je dokopal šele zadnjih
15 let: imenuje jo “funkcionalna
urejenost”. Stvari morajo biti ure-
jene zaradi funkcionalnosti, ker je
koristno, da je tako. Umetnost, da
dosežemo funkcionalno urejenost,
je v sinusoidalni krivulji. Treba je
iti iz hipertenzije v hipotenzijo. To,
čemur z učeno besedo pravimo tu-
di entropija, je urejen kaos, npr. ve-
solje ali jata rib: ni nobenega reda,
a kljub temu funkcionira.
V različnih šolah, kjer izvaja dina-
mike vedenja posameznika in ra-
zreda, je Rupel med drugim opazil,
da večina otrok nima priložnosti,
da bi prisluhnili svojemu telesu, šli
vase. Manjka jim ta bistvena iz-
kušnja. Do entropije pa lahko pri-
demo le prek togosti in urejenosti,
“druge poti ne poznam”. Učitelji
prepogosto “ne utegnejo pritegniti
pozornosti, če niso kot pajaci pri
tabli. To je realnost”. Drugače se
otroci dolgočasijo. Ruplu se je zgo-
dilo, da so kar med lekcijo pili vo-
do. “To je ohlapnost”! In vendar
“niso otroci krivi. Celoten propa-
gandni stroj je usmerjen v to, da
kupujemo plastenke. Da prodajajo,
so ustvarili ‘halo efekt’ dehidraci-
je”. Kaj vsega si otroci dovolijo! Iz-
zivajo! “So telesa, ki se ne znajo
umiriti, ne znajo biti sama s sa-
bo”... Za ohlapnost sta kriva šola
in družina. Otroci imajo preveč iz-
zivov, živijo s prehitrim ritmom,
niso vajeni na red in zaporedje.
V drugem delu večera je Rupel
spregovoril o ohranjanju telesnih
sposobnosti, ki so tesno povezane
z umskimi, saj možgani ukazujejo
periferiji, ta pa hkrati vpliva na cen-
ter. In ker je ena polovica možga-
nov bolj racionalna, druga bolj
umetniška, je možno zavestno
vplivati tudi na manj razviti del
možganov. Stvari so enostavne,
trdi Rupel, problem pa je, ker je
preveč teorij, preveč reklame in po-
trošništva, “preveč prilizovanja”.
Potrebnega je nekaj znanja o kalo-
rijah, saj nikoli še nismo imeli na
razpolago toliko hrane kot zdaj. Te-
lo smo spremenili v “kurilnico”,
čeprav pri nas še ni tako hudo kot
v ZDA.
“Vaditi je aksiom”: to velja že ti-
sočletja in tako bo tudi ostalo. “Va-
diti je zakon, bi rekli v Ljubljani”.
Možnosti je ogromno. Treba je
imeti voljo (“jeklo, ne človek”!) in
vztrajnost. Pomembna je močna
motivacija. “Če je to zate prioriteta,
boš napravil”. Nihče se ne debeli
od zraku, je prepričan Rupel: “Kar
zaužiješ, ali porabiš ali gre v 'rezer-
vo'”. Pozorni moramo biti tudi na
alkohol, saj tudi ta vsebuje sladkor
in torej kalorije. Žal pa “se imamo
sami za norca, širša javnost se spre-
neveda”: koliko je reklame v zvezi
s pitjem po časopisju, televiziji in
drugod? So razstave, šagre, prazni-
ki, fantovščine itd., sporočila o ško-
dljivosti prekomernega pitja pa so
zelo redka. “Pitja ne kriminalizi-
ram, … a ne trpim javnega sprene-
vedanja”.
Zaradi vsega tega je pomembno,
da “širimo kulturo zdravega tele-
sa”, je še zatrdil prof. Rupel, ki bo v
tem in naslednjem mesecu za
Sončnico vodil tečaj telovadbe v
naravi, marsikdo pa je že izrazil za-
nimanje, da bi prej ali slej sprego-
voril tudi o telesni govorici. / DD
Podelitev 12. priznanja Kazimir Humar
V znamenju našega
izročila
  Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici bodo v pe-
tek, 8. aprila, ob 20. uri
podelili 12. Priznanje Kazimir
Humar. Zveza slovenske katoliške
posvete, Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica podeljuje-
jo priznanje na podlagi javnega
razpisa. Priznanje se podeli
društvom, organizacijam ali po-
sameznikom za ustvarjalne do-
sežke, za pomemben prispevek k
razvoju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti, za publicistično delo
in za izjemne dosežke pri organi-
zacijskem delu na kulturnem po-
dročju. Letošnje priznanje prej-
meta dr. Danijel Čotar za dolgo-
letno nesebično delo v korist
V naše skupnosti in Otroški pevskizbor F. B. Sedej iz Števerjana ob40-letnici delovanja. Na slove-
snosti bodo sodelovali: Otroški
pevski zbor Emil Komel, zboro-
vodja Damijana Čevdek Jug in
Gojenci Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Komel. 
Dr. Danijel Čotar se je rodil leta
1943 v Tabru pri Dornberku. Leta
1952 se je z družino preselil v Go-
rico, kjer je dokončal osnovno in
nižjo srednjo šolo. Študij je na-
daljeval v Trstu na klasični gim-
naziji in liceju. Leta 1968 je na
Katoliški Univerzi v Piacenzi z
odliko doktoriral iz agronomije
in se specializiral v mlekarstvu in
sirarstvu. Leta 1971 se je zaposlil
pri deželni upravi na kmetijskem
nadzorništvu v
Vidmu, kjer je
delal na oddelku
za mlekarstvo in
sirarstvo. Postal
je največji izve-
denec na tem
področju v naši
deželi in nudil
strokovno po-
moč zadružnim
mlekarnam po
celi deželi. Vodil
je številne izo-
braževalne tečaje in napisal obšir-
no monografijo o siru Montasio.
Strokovne članke o kmetijstvu je
prispeval tudi za razne slovenske
časopise. Za slovensko radijsko
oddajo RAI Trst A je pripravljal
oddaje o živinoreji in mlekarstvu.
Aktivno se je vključil v razne slo-
venske kulturne in druge organi-
zacije na Goriškem. Od leta 1975
sodeluje v odboru KTD-ja in do
leta 2015 je zastonjsko skrbel kot
upravitelj za kočo sv. Jožefa v Žab-
nicah. Od leta 1978 sodeluje s
skupino za slo-
venske oddaje pri
radijski postaji Ra-
dio Spazio. Dani-
jel Čotar je odbor-
nik Kulturnega
centra Loze Bra-
tuž. Leta 1993 je
pristopil kot usta-
novni član k za-
drugi Goriška
Mohorjeva in bil
na občnih zbo-
rih izvoljen za
predsednika nadzornega od-
bora. Pri Goriški Mohorjevi
družbi je izdal dve knjigi: O si-
rarstvu in Ptičje kvarte. 
Otroški pevski zbor F. B. Sedej
iz Števerjana deluje nepretrgo-
ma od oktobra 1975. V tistih
letih se je namreč čutila potre-
ba po obnovi otroškega zbora,
ki je deloval že vrsto let. Nje-
gove korenine segajo celo v le-
ta po prvi svetovni vojni, raz-
voj sestava pa je povezan z na-
stankom števerjanskega
mešanega pevskega zbora. V tri-
desetih letih 20. stoletja je zbor
vodil mladi Lojze Rožič. Kasneje
je za otroški zbor skrbel mladi or-
ganist France Gravnar. Takoj po
drugi svetovni vojni je v nelahkih
razmerah učila otroke lepega pet-
ja učiteljica Ada Gabrovec, ki je za
zbor skrbela do 70-ih let. Jeseni
leta 1975 pa je skrb za otroški oz.
mladinski zbor prevzela učiteljica
Anka Černic. Leta 1990 je zboro-
vodsko mesto zasedla Valentina
Humar, sledila ji je leta 2003 Elia-
na Humar. Trenutno zbor vodi
Martina Hlede. Zbor redno na-
stopa na revijah Mala Cecilijanka
in Zlata grla, na praznikih in pri-
reditvah v Števerjanu in v oko-
liških krajih. Otroški zbor je obe-
ležil 40. obletnico nepretrganega
delovanja s praznično glasbeno
prireditvijo z naslovom Kako srce
se veseli, ko lepa pesem zadoni.
OPZ F. B. Sedej (foto dpd)
Danijel Čotar (foto dpd)
Goriška 7. aprila 2016 7
  a velikonočni torek, ki ga
je štandreška župnijska
skupnost slovesno praz-
novala kot tretjega velikonočnega
praznika ali svetega Vanca, se je
velika množica svojcev, prijateljev
in znancev poslovila od Jordana
Muccija, ki nas je prerano zapu-
stil. Prisotni so bili številni pred-
stavniki javnega življenja. Njego-
va bogata življenjska pot se je pre-
trgala pri 63 letih. Rodil se je v
Štandrežu, 13. novembra 1952.
Po dokončani slovenski srednji
šoli se je zaposlil pri inštalater-
skem podjetju v Gorici, doma pa
je pomagal pri kmečkih opravilih.
Zadnja leta se je vozil v Tržič, kjer
je opravljal razna dela pri tam-
kajšnji termoelektrični centrali.
Pri verskem obredu v domači cer-
kvi se je župnik Karel Bolčina zah-
valil pokojniku za sodelovanje v
župnijskem gospodarskem svetu
N
in za razpo-
ložljivost za
razna popra-
vila v cerkvi,
župnišču in
župnijski dvorani.
Pri raznih procesi-
jah je Jordan vedno
prvi pristopil k naj-
težji banderi in jo
ponosno nosil po
štandreških ulicah.
Na koru je sprem-
ljalo bogoslužje
petje cerkvenega
zbora pod vodstvom Tiziane Za-
vadlav in ob orgelski spremljavi
Silvana Zavadlava. Pevci so se po-
slovili od Jordana tudi na poko-
pališču.
Jordanu so bili dani številni talen-
ti, ki jih ni zakopal in jih je kori-
stno izkoristil za dobrobit celotne
štandreške skupnosti. Zgledno je
skrbel za svojo družino, gojil stal-
ne in prijateljske stike s širšim so-
rodstvom, predvsem pa se je zav-
zemal za pobude v korist štan-
dreške skupnosti. Med prijatelji in
znanci je bil zelo
priljubljen, saj je
bil vedre narave in
vedno pripravljen
priskočiti na po-
moč. Izhajal je iz
kmečke družine
in bil vedno zelo
navezan na do-
mačo zemljo in na
tradicianalne po-
bude v vasi, ki so
bile več krat pove-
zane z dru žab no -
stjo. Bil je izkušen
in odličen kuhar in te svoje spret-
nosti je širokogrudno dajal na raz-
polago širši domači skupnosti.
Vedno je poskrbel, da so se razne
in številne skupine, ki so nastopa-
le v župnijskem domu Anton Gre-
gorčič, lepo in prijetno počutile.
Tudi izletniki so mu hvaležni za
odlična kosila, ki jim je pripravljal
za dolga večdnevna potovanja.
Njegova kuharska spretnost je
prišla še posebno do izraza na
Prazniku špargljev, na Okusih ob
meji in na Martinovanjih.
Poleg teh bolj materialnih spo-
sobnosti in ob službenih in
družinskih obveznostih je vedno
našel čas za kulturno udejstvo-
vanje. Že kot 10-letni deček je pel
pri otroškem pevskem zboru
Oton Župančič, ki ga je vodil
Franc Lupin. Leta 1970 je bil prvič
izvoljen v odbor Prosvetnega
društva Štandrež in bil odgovoren
za dramsko dejavnost. Od leta
1992 je v društvenem odboru
skrbel za družabnost. Več kot 40
let je bil aktiven član odbora Pro-
svetnega društva Štandrež. Vedno
se je zavzemal za jasna stališča in
ko so včasih nekateri odborniki
predolgo razpravljali in imeli ne-
gotova stališča, je vselej odločno
posegel v razpravo in se zavzel za
konkretne rešitve. Njegovo veliko
veselje je bilo nastopanje na odrih
pri uprizarjanju raznih dramskih
tekstov, predvsem komedij. Prvo
vlogo je odigral leta 1966 v igri
Divji in nedeljski lovci, ki jo je
režiral župnik msgr. Jožef Žorž.
Zadnjič je nastopil v Nušićevi ko-
mediji Žalujoči ostali leta 1996.
Skupno je sodeloval pri 38. pred-
stavah. Za delovanje na dram-
skem področju je prejel več na-
grad in priznanj, kot igralec in kot
član dramske družine, ki je bila
večkrat nagrajena. Kot predstav-
nik Prosvetnega društva Štandrež
je bil več let v odboru Zveze slo-
venske katoliške prosvete. Sode-
loval je tudi pri skupnih pobudah
na gledališkem področju. Leta
1989 je nastopil v opereti Planin-
ska roža, ki jo je uprizorila ZSKP
iz Gorice.
Dragi Jordan hvala za vse, kar si
dobrega storil za našo skupnost.
Vsi, ki smo s teboj sodelovali pri
raznih pobudah, te bomo ohra-
nili v trajnem in lepem spominu.
Vsem domačim izražamo naj-
globje sožalje v prepričanju, da bo
dobri Bog bogat plačnik za Jorda-
nove številne zasluge.
DP
Obvestila
Občina Sovodnje ob Soči obvešča,
da sta bila odobrena razpisa 2016
za dodelitev prispevkov na jem -
nikom za plačilo najemnin v letu
2015 in najemodajalcem, ki dajejo
na razpolago stanovanja manj
premožnim najemnikom. Prošnje
lahko predložite v občinsko vložišče
od uradnih urah. Skrajni rok za
vlogo prošenj poteče dne 13. maja
t. l. ob 10.30. Več informacij je na
razpolago na spletni strani http:
//www. comune. savogna. go. it/.
Zadružna banka Doberdob in
Sovodnje gosti priznanega
strokovnjaka Mica Imperialija, ki bo
predaval o kritju v sklopu
sprememb javnega zdravstvenega
sistema. Vabljeni v četrtek, 14.
aprila 2016, ob 19. uri v dvorano
Zadružne banke v Sovodnje ob
Soči.
Zveza slovenske katoliške prosvete
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica obveščata, da bo
urad, začenši s ponedeljkom, 4.
aprila 2016, deloval s tem urnikom:
ponedeljek in sreda od 8. do 18.
ure nepretrgoma; torek, četrtek in
petek: od 8. do 14. ure.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj
zjutraj z glavne avtobusne postaje
v Novi Gorici s postankom v Rožni
Dolini in na Pesku pri Trstu. Pozno
popoldne prispemo v Medjugorje. V
naslednjih dneh bogoslužje in sv.
maša in vzpon na Križevac.
Vračamo se v ponedeljek, 9. maja.
Prijave: Darko tel. 0039
3703201305 ali tel. 0481 23121;
Ana 05 3022503 in pri župniku
Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje primerno
tudi za pisarno. Informacije na tel.
340 9248297.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v petek, 27. maja,
enodnevni izlet na Goli otok in na
druge otoke Kvarnerskega zaliva.
Vpisujejo po tel.: 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.),
0481 882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.). Obvezna sta
veljavni osebni dokument in davčna
koda.
Slovensko planinsko društvo
prireja od 22. do 28. junija izlet v
Apenine (skupina Velino-Sirente) in
ogled arheoloških in nekaterih
kulturnih spomenikov v srednji
Italiji. Prevoz z avtobusom,
namestitev v hotelih v dvoposteljnih
sobah. Predhodne prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi člane na 6-dnevno
potovanje od 12. do 17. septembra
v 'Nemčijo - 25 let po padcu zidu' za
ogled Berlina in drugih pomembnih
mest. Informacije in vpisi na
društvenem sedežu na korzu Verdi
51/int. ob sredah od 10. do 11. ure.
Obvezna sta osebni veljavni
dokument in davčna številka.
Sožalje
Župnijski gospodarski svet iz
Štandeža se spominja v molitvi
svojega člana Jordana Mučiča in
ga izroča Božjemu usmiljenju.
Skupaj z vsemi župljani izreka
sožalje soprogi Falvi ter hčerkama
Sereni in Chiari, kakor tudi vsem, ki
jih je Jordanova smrt presenetila in
prizadela.
PD Štandrež se s hvaležnostjo
spominja svojega aktivnega člana
Jordana Muccija in izreka globoko
sožalje vsem domačim.
Zveza slovenske katoliške prosvete
ob prerani smrti svojega
dolgoletnega člana odbora Jordana
Muccija izraža občuteno sožalje
vsem svojcem.
Darovi
Za misijonarja Danila Lisjaka: N. N.
600 evrov.
Za misijonarja Pedra Opeko: N. N.
600 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 8.4.2016 do 14.4.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 8. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 10. aprila, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 11. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Novice iz naših krajev - Obvestila
in večerni vic.
Torek, 12. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 13. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Pomladni sestanek z naravo - Izbor
melodij.
Četrtek, 31. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
  elika dvorana
Kulturnega
centra Lojze
Bratuž v Gorici se je v
petek, 11. marca 2016,
spremenila v športno
halo, v kateri so strastni
in glasni navijači spod-
bujali Lipka in KošoRo-
ka, pa še listnata dreve-
sa in iglavce, v never-
jetni košarkarski tekmi
med drevesi na za-
puščenem igrišču ob
robu gozda. Srečni so
bili, da so lahko priso-
stvovali temu čudežne-
mu košarkarskemu do-
godku, saj se le-ta zgodi
samo ob polni luni v
zelenem mesecu. Kdaj
pa je to, vedo le drevesa. Pripoved
Lipko in KošoRok se je porodila
izpod peresa Primoža Suho-
dolčana z ilustracijami Gorazda
Vahna; to je zmagovalna zgodba
V
razpisa Pravljica o Lipku, ki ga je
Društvo slovenskih založnikov
izpeljalo v sodelovanju z Javno
agencijo za knjigo RS in EuroBa-
sketom 2013. Lepa zgodba o
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
odraščanju in težavah
najstniških let, o prijatel-
jstvu in spoštovanju nara-
ve je postala gledališka
igra, ki jo je na oder v lan-
skem aprilu postavilo Slo-
vensko stalno gledališče v
sodelovanju z Združen-
jem slovenskih športnih
društev v Italiji in Košar-
karsko zvezo Slovenije.
Prikupni predstavi, v ka-
teri nastopata Luka Cim-
prič in Romeo Gre-
benšek, člana SSG Trst, je
dal dinamično in razigra-
no podobo režiser Miha
Golob. V simpatične ko-
stume je Lipka in
KošoRoka oblekla Silva
Gregorčič. Predstava je bi-
la na sporedu Goriškega vrtiljaka,
namenjena abonentom Velikega
polžka, šolarjem od tretjega do
petega razreda Večstopenjskih šol
goriškega in doberdobskega rav-
nateljstva in je izredno navdušila
otroke. Ti so odrsko dogajanje še
posebno živo spremljali, ko so v
roke dobili šale, zastavice in še
kaj, da so z njimi mahali in vne-
to, ponavljajoč naučeni “slo-
gan”, navijali zdaj za iglavce zdaj
za listavce, ki so na koncu tudi
zmagali, ker jim je prišel na po-
moč KošoRok. Šolarji so se tokrat
izredno zabavali in se sprostili ter
ob zgodbi, upajmo, spoznali, ka-
ko pomembno je imeti pravega
prijatelja. Predstavnica KCLB Ta-
mara Kosič je učencem ob uvod-
nem nagovoru in osvežitvi, kako
se obnašamo v gledališču, name-
nila pohvalne besede, saj so vse
štiri njim namenjene predstave,
od lanskega oktobra do marca,
zavzeto spremljali in tudi ob kon-
cu tega zadnjega srečanja v Go-
riškem vrtiljaku prejeli vprašal-
nik, ki ga bodo izpolnili in v
njem napisali kratko obnovo igre
ter povedali svoje mnenje o njej.
Morda so se še sami kdaj znašli v
taki situaciji, kot se je KošoRok,
ki ga večji otroci niso marali za
soigralca v košarkarskih tekmah,
češ da je še premajhen. Pa si je
vendarle našel imenitnega soi-
gralca in se z njim prav lepo imel
in pri tem odkril veliko skrivnost
gozda.
IK
  Abonma Veliki polžek
Neverjetna košarkarska
dogodivščina
GORIŠKI VRTILJAK 
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
vabi na kavo s knjigo
TINO MAMIĆ - PROTESTANTINO
z znanim slovenskim časnikarjem in zgodovinarjem
bomo spregovorili o aktualnih temah družbe
v četrtek, 14. aprila 2016, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
SKRD JADRO
vabi na predstavitev knjige 
“IL CARSO” (KRAS) 
novinarja Andrea Bellavite
prisoten bo avtor
v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri
na dvorišču društva Olmo v Selcu
V hvaležen spomin 
Jordan Mucci
Kultura7. aprila 20168
In memoriam
V večnost je odšel 
msgr. Janez Zupet
  torek, 29. marca, je odšel
h Gospodu msgr. prof. Ja-
nez Zupet, duhovnik lju-
bljanske nadškofije, sicer pa pro-
fesor, vzgojitelj in prevajalec, ki
je 44 let živel in delal v Vipavi,
najprej v Malem semenišču in ta-
kratni Srednji verski šoli, kasneje
pa v tamkajšnji škofijski gimna-
ziji.
Gospod Janez je bil poliglot, člo-
vek miline in dobrega srca,
predvsem pa eden najboljših slo-
venskih prevajalcev, ki je svoje
življenje zapisal duhovnim polja-
nam in prevajanju velikanov du-
ha v slovenski jezik. Po
mašniškem posvečenju leta 1971
je bil dve leti kaplan v župniji
Mavčiče, nato pa je bil poslan v
koprsko škofijo, kjer je bil prefekt
v Malem semenišču, profesor v
Srednji verski šoli in Škofijski
gimnaziji v Vipavi ter duhovni
pomočnik v župniji Vipava. Odli-
V koval se je kot zavzet prevajalecin lektor. Rodil se je med drugosvetovno vojno v Ljubljani, a
kmalu po vojni se je morala
družina z Ježice, kjer je bil oče
občinski tajnik in cerkveni orga-
nist, prisilno odseliti. Zatočišče je
šestčlanska družina – Janez ima
starejšega brata Krištofa in mlajši
sestri Marijo in Ano – našla v Hor-
julu, od koder je bila doma ma-
ma, kasneje so si tam zgradili nov
dom. Ob spodbudi horjulskega
župnika Nastrana se je vpisal na
ljubljansko klasično gimnazijo,
po maturi leta 1963 pa na Filo-
zofsko fakulteto, smer anglistika
in indoevropsko primerjalno je-
zikoslovje. Ob študiju na Teološki
fakulteti je »skrivaj« delal izpite in
končal vzporeden študij tudi na
Filozofski fakulteti. Po duhov-
niškem posvečenju leta 1971 je
bil eno leto duhovni pomočnik v
Mavčičah na Gorenjskem, nato
pa ga je nadškof Pogačnik poslal
v Vipavo. Dr. Jurij Bizjak in g. Ot-
mar Črnilogar sta g. Zupeta pova-
bila v svetopisemsko prevajalsko
ekipo. S prevajanjem in lektori-
ranjem je g. Zupet sodeloval pri
izdajah treh izdajah Svetega pi-
sma. Poleg tega je ustvaril izjem-
no obsežen lektorski in prevajal-
ski opus. Poslovenil je velike teo-
loške in filozofske pisce: Pascala,
Newmana, Mertona, Bubra, Kier-
kegaarda, Gilsona in druge, za le-
po slovenščino pa poskrbel v de-
setinah religioznih knjig – nanj
se za jezikovni pregled obračajo
najboljši pisci in prevajalci, med
založniki pa že desetletja velja:
“Če Zupet pregleda knjigo, v njej
ne bo napak in jezik bo lep”.
Njegovo zadnje veliko delo je bil
jezikovni pregled novega Misala.
Kot publicist je g. Zupet sodeloval
pri raznih revijah, večkrat pa smo
o njem pisali in imeli pogovore z
njim tudi v Novem glasu. Ob svo-
ji 60-letnici je izbor svojih pridig
v Vipavi objavil v knjigi z naslo-
vom Pot, resnica in življenje, mar-
sikateri duhovnik še danes sega
po njih.
S cerkvene strani je leta 2000 kot
priznanje za svoje prevode prejel
papeško odlikovanje častni na-
slov monsinjor. Na Tomaževi
proslavi letos marca pa mu je Teo-
loška fakulteta Univerze v Ljublja-
ni podelila naziv častni senator
za zasluge na znanstvenih po-
dročjih, kot so zapisali v utemel-
jitvi: za odlično poznavanje in
poučevanja tujih jezikov, za iz-
jemno razgledanost v klasični fi-
lologiji in humanistiki, za stro-
kovno prevajanje Svetega pisma
iz izvirnih jezikov, za prenovljeni
prevod Rimskega misala iz latin-
skega izvirnika, za vrhunske pre-
vode trajno veljavnih filozofskih
in teoloških del, za nesebično lek-
torsko, uredniško in mentorsko
delo in za zgledno pedagoško in
dušnopastirsko delovanje.
Akademik, slavist Mirko Mahnič
je tri vipavske prevajalce Svetega
pisma, g. Črnilogarja, dr. Bizjaka
in msgr. Zupeta poimenoval Vi-
pavski biblijski zavod, po vzoru
biblijskega zavoda v Urachu na
Nemškem, ki so ga v 16. stoletju
osnovali Trubar, Dalmatin in
Krelj. Danes je od trojice ostal sa-
mo še dr. Jurij Bizjak, koprski
škof, ki je v Vipavi in na Horjulu
tudi vodil pogrebno mašo za po-
kojnim Janezom Zupetom in se
mu zahvalil za vse dobro, kar ga
je naredil. Pokojnikovo truplo je
namreč minulo sredo ležalo v
krsti v vipavski cerkvi, dan kasne-
je pa je bil pogreb v rojstni vasi v
Horjulu, tako na Vipavskem kot
v domačem kraju se je od g. Zu-
peta poslovilo veliko ljudi.
“Bil je človek, ki ga je Bog poslal.
Ime mu je bilo Janez. Prišel je kot
priča, da bi pričeval o luči” (Jn
1,6-7) . Evangelist Janez tako
predstavi Jezusovega predhodni-
ka Janeza Krstnika. Mi pa v teh
besedah lahko prepoznamo
našega Janeza Zupeta, duhovni-
ka, profesorja, prevajalca”, je med
pogrebno mašo dejal dr. Tone
Štrukelj, kolega in prijatelj pokoj-
nega, ki je prevajalsko delo g. Zu-
peta takole strnil: “Prof. Janez Zu-
  utri, 8. aprila, bomo spet priča v
tržaškem gledališču Verdi uprizorit-
vi klasičnega naslova iz zakladnice
italijanskega opernega repertoarja,
La Cenerentola ossia La bonta' in trion-
fo Gioacchina Rossinija. Od premierne-
ga nastopa mednarodno priznanih so-
listov, hišnega zbora in orkestra, pod
taktirko grškega dirigenta Georgeja Pe-
trouja, se bodo zvrstile ponovitve slovi-
tega dela vse do petka, 16. aprila. Naj
spomnimo, da so letos na sporedu do
poletja še La boheme Giacoma Pucci-
nija (od 13. do 21. maja) in Der Fleder-
maus (Netopir) Johanna Straussa
mlajšega (od 10. do 18. junija).
Rossinijeva Pepelka je povzeta po Per-
raultovi pravljici “Cendrillon ou La pe-
tite pantoufle” in ne po prav tako znani
inačici bratov Grimm. Tako libretist Ja-
copo Ferretti kot sam skladatelj sta zna-
ni zgodbi o pastorki, ki naposled krona
svojo ljubezensko zgodbo s princem
kljub zavistni konkurenci polsester,
odvzela vsako pravljično in magično
“štimungo” (razpoloženje, vzdušje).
Rossini, prisiljen od pogodbe, se je vrat
na nos odločil, ob Božiču 1816, da bo
do naslednjega pusta
uglasbil za rimsko gleda-
lišče Valle malo manj
sporno in “pohujšljivo”
operno igro za tradicio-
nalno nastrojeno občin-
stvo v senci papeškega
vpliva. Tako izginejo iz iz-
virnega zapleta nekatere
najbolj značilne prvine
kot dobrohotna vila in
čudežna preobleka, ki
omogočita Pepelki na-
stop na plesu, njen prisil-
jeni odhod točno opol-
noči ter namesto
čeveljčka junakinja pusti
princu bolj romantično
zapestnico.
To da možnost tako libretistu kot gla-
sbeniku, da se lahko povsem svobodno
predata igri čustev in razmerij ter ustva-
rita nekaj vrhunskih prizorov, duetov,
tercetov in strastnih izlivov med zalju-
bljencema, Don Ramirom in Angelino-
Pepelko, a tudi drugih soočanj med
očetom Don Magnificom, ki je razpet
med ljubeznijo do grših hčer Clorinde
in Tisbe ter njuno nesrečno polsestro.
Znamenite so npr. Angelinine arije Una
volta c'era un re, Nacqui all'affanno, al
pianto in Non piu' mesta, pa še ljube-
zenski duet med don Ramirom in An-
gelino Un soave non so che...
Tokratna produkcija Teatra Verdi je na-
stala iz postavitve Grške nacionalne
opere, režiserka predstave je mlada
Grkinja Rodula Gaitanou, scenografijo
je podpisal Irec Si-
mon Corder, ko-
stumografijo pa
spet Grkinja Ale-
xia Theodoraki.
Mrka zgodovinska
ambientacija iz
Velike depresije le-
ta 1929 nekako
odseva aktualnost
globoke sodobne
grške in evropske
krize. Izvirno pra-
vljično okolje je
postavljeno v za-
kulisno dogajanje
gledališča na robu
propada. Pepelkin
oče je vodja gledališče, njegove hčere
pa igralke... V vlogi protagonistke An-
geline (Pepelke) nastopa izvrstna in
temperamentna Sicilijanka, kontralt Jo-
se' Maria Lo Monaco, v drugi izmeni
Ninon Dann. Don Ramiro bo uruguaj-
ski talent Leonardo Ferrando oz. Vassi-
lis Kavayas (tenorja), prinčev služabnik
bo bariton Fabio Previati. Kot Pepelkin
oče, baron Don Magnifico, bosta pela
basa Vincenzo Nazzaro in Jeroboam Te-
jera, njeni netalentirani in zavistni pol-
sestri bosta soprana Lina Johnson in Ri-
ta Matos Alves (Clorinda) ter mezzoso-
pran Irini Karaianni (Tisbe). Ramirov
učitelj Alidoro bo bas Filippo Polinelli.
Za zanimivost povejmo, da sta grška
pevca Vassilis Kavayas in Irini Karaianni
izkušena interpreta Rossinijeve ljube-
zenske melodrame in nekateri njuni
posrečeni dueti, tudi iz drugih postavi-
tev, ko Karaiannijeva nastopa tudi kot
Angelina, so vidni na youtube. Vse in-
formacije o predstavah in različno na-
stopajočih izmenah so prav tako dose-
gljive na spletni strani tržaške operne
hiše: www. teatro. verdi-trieste. com.
Davorin Devetak
J
pet je bil blag človek, goreč du-
hovnik in nadpovprečno, genial-
no nadarjen učenjak. S svojimi
talenti je pomembno sodeloval
pri slovenjenju vseh treh novejših
izdaj Svetega pisma. Prevedel je
Kumranske rokopise. Mojstrsko je
prevedel dela avtorjev, med kate-
rimi prevladujejo 'nesmrtni' mi-
sleci in svetniki: Blaise Pascal,
Martin Buber, Thomas Merton,
Soren Kierkegaard, Josef Pieper,
Tomaž Kempčan, Étienne Gilson,
kard. Henri de Lubac, kard. Hans
Urs von Balthasar, papež Bene-
dikt XVI., papež Frančišek, bl.
John Henry Newman, bl. Charles
de Foucauld, sv. Janez Marija
Vianney, sv. Janez Pavel II., sv. Te-
rezija Jezusova, sv. Terezija Deteta
Jezusa in sv. Edith Stein. Janez Zu-
pet je bil član uredništva (in od
2008 tudi lektor) Mednarodne
katoliške revije Communio, ki je
začela izhajati leta 1991 kot prvo
mednarodno glasilo v samostojni
Sloveniji! V tej reviji je objavil
svoj zadnji članek Teološki biseri.
Bil je član Društva slovenskih
književnih prevajalcev, s prevodi
in lektoriranjem je sodeloval pri
založbi Družina, Ognjišče in dru-
god. Pri Celjski Mohorjevi je bil
urednik zbirke Religiozna misel,
v kateri je izšlo 31 zvezkov”.
Dr. Štrukelj je še povedal: “Janez
Zupet, človek širokega srca in
žlahtnega duha, je malo govoril,
a veliko povedal s svojim nasme-
hom. Ob svoji 70-letnici je rekel,
da je svoje življenje 'posvetil Be-
sedi – Besedi z veliko začetnico.
Zato je njegovo temeljno prizade-
vanje v tem, da bi sočloveku od-
piral in omogočal dostop do Kri-
stusa – z živo, govorjeno in pisa-
no besedo. Rdeča nit njegovega
pastoralnega, pedagoškega in
kulturnega dela je ljubezen do
naše materinščine. Čim več jezi-
kov znaš, tem bolj vidiš, da je slo-
venščina enkratna in nezamen-
ljiva'. Ob drugi priložnosti je re-
kel, da 'materni jezik zveni kakor
žuboreč potoček, kakor pritrka-
vanje velikonočnih zvonov'. Kot
primer nezamenljivih besed je
navedel dvoje: 'Poštenje, pošten-
jak. Milina, milos'. Da, poštenje
in milina – to je Janezova vrli-
na!... Kot pričevalec za Boga je
msgr. prof. Janez Zupet povedal
o sebi: “Priboril sem se do trdne
svobode srca. V tej svobodi je vse:
ljubezen, čistost, svetost, resnica,
odgovornost in sreča. Živim v
svetlobi, izpolnjeno. Počutim se
kot preprost evangeljski služab-
nik, ki je naredil, kar je bil dolžan
narediti”.
Kot eden izmed mnogih
srečnežev, ki smo imeli velikan-
sko priložnost in milost, da smo
g. Janeza Zupeta srečali, spoznali,
se od njega učili, z njim prijatel-
jevali, lahko dodam le še to, da
sem v življenju spoznal izjemno
malo ljudi, ki bi tako ljubili ma-
terin, slovenski jezik, kot je to
počel g. Janez Zupet.
Samo on je namreč o sebi lahko
zapisal: “Preboril sem se do trdne
svobode srca. V tej svobodi je vse:
ljubezen, čistost, svetost, resnica,
odgovornost in sreča. Živim v
svetlobi, izpolnjeno. Počutim se
kot preprost evangeljski služab-
nik, ki je naredil, kar je bil dolžan
narediti”.
Naj mu Bog, kateremu je vse
življenje v tišini služil, pokloni
večni mir in pokoj, mi pa ga bo-
mo ohranili v lepem spominu,
takem, kakršen je bil njegov ple-
meniti nasmeh!
Jurij Paljk
Trst / Spet klasična opera v Verdiju
Rossinijeva Pepelka
Pesnik in naš cenjeni sodelavec
ALEKSIJ PREGARC
je obhajal visok življenjski jubilej.
Dragemu Aleksiju kličemo še na mnoga leta!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
Kultura 7. aprila 2016 9
In memoriam
Prof. dr. Marija Bevčar 
Bernik
  a velikonočni ponedeljek
je v Ljubljani v 88. letu
starosti umrla primorska
rojakinja in plemenita dama,
prof. dr. Marija Bevčar Bernik. Slo-
venski javnosti je bila morda bolj
znana kot žena pravnika Jožeta
Bernika, predsedniškega kandida-
ta na volitvah leta 1997, sousta-
novitelja Svetovnega slovenskega
kongresa in poslanca Nove Slove-
nije, manj znani pa so njeni izred-
ni znanstvenoraziskovalni do-
sežki v ZDA, kjer je dolga leta de-
lovala kot zdravnica s specializa-
cijo v interni medicini in razisko-
valka. Mnogim bo ostala trajno
zapisana v spominu kot veliko-
dušna dobrotnica.
Prof. dr. Marija Bevčar Bernik se
je rodila 25. marca 1929 na Go-
renjem Polju pri Anhovem v
kmečki družini. Gimnazijo je naj-
prej obiskovala v Gorici, kamor je
prišla leta 1944. Postala je članica
Katoliške akcije skupaj z drugimi
mladeniči in mladenkami, med
katerimi sta bili tudi Irena Vetrih
in Herminka Erjavec. Maturirala
je leta 1947 na slovenski tabo-
riščni gimnaziji v Senigallii in na-
to na klasičnem liceju v istem kra-
ju. Kot begunka je odpotovala v
Španijo, kjer je imela možnost
brezplačnega študija. Njeni starši
so bili na listi za likvidacijo in za-
radi tega so morali zbežati v be-
gunstvo v Argentino. Marija
Bevčar je diplomirala na Medicin-
ski fakulteti v Zaragozi v Španiji
(1952), kjer je tudi spoznala Škof-
jeločana Jožeta Bernika. Po nje-
nem dvoletnem podiplomskem
študiju v Madridu sta leta 1954
skupaj odšla v ZDA, kjer sta tudi
končala študije.
Pokojnica je profesionalno ves čas
N
delovala v ZDA, večinoma na Me-
dicinski fakulteti univerze Nor-
thwestern v Chicagu, kjer je po-
stala tudi zaslužna profesorica. Že
leta 1959 se je začela ukvarjati z
bazalnimi raziskavami ledvic.
Njeno pionirsko delo na področju
nefrologije je zajemalo zelo pre-
finjene postopke za laboratorijsko
gojenje ledvičnih tkiv, s katerimi
je uspela prikazati, kako se led-
vične celice razmnožujejo in od-
zivajo na bolezen. Izredno poglo-
bljene in inovativne so bile njene
raziskave fibrinolitične aktivnosti
v kulturah človeške ledvice in tu-
di drugih tkiv, ki so kasneje omo-
gočile razvoj novih možnosti za
zdravljenje bolnikov s krvnimi
strdki v ledvicah, pljučih, možga-
nih in srcu. Njeno delo na tem
področju je bilo mednarodno ze-
lo odmevno. Bila je članica ra-
zličnih odborov čikaške Medicin-
ske fakultete, tudi članica Komi-
sije za medicinsko etiko. Kljub šte-
vilnim predavanjem po vsem sve-
tu in visoki citiranosti v znanstve-
nih revijah je njeno srce na prvem
mestu vedno bilo za vse, kar je bi-
lo slovenskega. Tako je z veseljem
prenašala svoje znanje na kolege
iz Slovenije kot predavateljica na
strokovnih konferencah zdravni-
kov, ki jih pripravlja Svetovni slo-
venski kongres. Skupaj z možem
sta kot mecena kar dvanajstim
mladim iz Slovenije, Goriške v Ita-
liji, Koroške v Avstriji in Argentine
odprla vrata svojega doma v ZDA
in jim tako omogočila šolanje na
uglednih ameriških fakultetah.
Poleg toplega doma sta jim nudila
tudi potrebno usmeritev in opo-
ro.
Za znanstveni film The Human
Kidney in Culture je prof. Berni-
kova leta 1969 prejela nagrado na
Mednarodnem kongresu znan-
stvene in didaktične kinemato-
grafije v Padovi. V tej študiji je pre-
segla do tedaj dobro poznane teh-
nične ovire in uspela prikazati
razvoj različnih funkcionalnih
elementov v kulturi človeške led-
vice. Znanstveni film je na Be-
neškem bienalu prejel bronasto
odličje.
Po upokojitvi s statusom zaslužne
Nova knjiga
Mira Sušić: Na domačem dvorišču
  red menoj je knjiga Na
domačem dvorišču, ki jo
je Mira Sušić konec leta
2015 izdala pri založbi Ekslibris
(prav tako kot že prejšnje tri
knjige, namenjene otrokom).
Belo mehko platnico krasi
živahna ilustracija, prevladu-
joča zelena in svetlorumena
oziroma krem barva pa sta v
sozvočju z naslovom, saj ju lah-
ko asociiramo z domačim dvo-
riščem in naravnim okoljem.
Avtorica, ki se je v prejšnjih
knjigah sprehodila po pro-
stranstvih zaseneženih poljan,
skozi svet igrač in preko
otroških božičnih želja, je na-
posled pristala v domačem
okolju vrta, dvorišča in shram-
be. Zbirka zajema petnajst
zgodb, ki se zaradi obnašanja
in modrovanja glavnih akter-
jev - zvečine domačih živali -
bolj približujejo basni kot pra-
vljici. V njih nastopajo živalski
liki, v katerih je sicer zaslediti
nekatere običajne značajske
poteze, vendar ne bi mogli trdi-
ti, da so tipizirani. Zgodbe bi
najraje poimenovala kar žival-
ske povestice.
Bralec bo v knjigi poleg kla-
sične dvojice antagonistov
mačke in psa, pa še miške, na-
letel na vrsto koristnih živali.
Poleg konja, krave, vola,
prašička, petelina, kokoške, go-
ske in ovce nastopa v eni od
zgodb tudi pav z barvitim,
košatim repom, ki mu ga drugi
P zavidajo, sam pa se z njim šopi-ri, vsaj dokler ne sprevidi, da jebolje biti skromen. Na dvorišču
se odvijajo dialogi, nasprotja,
nagajanja in izzivanja, v kate-
rih se zrcalijo banalne človeške
zdrahe, zavisti in nesoglasja.
Ob domačih živalih se v neka-
terih zgodbah pojavljajo tudi
gozdni prebivalci, na primer
veverička, lisica in volk.
Pripovedi sledijo ustalje-
ni fabulativni shemi: na
začetku stavek ali dva, ki
časovno ali prostorsko
umeščata dogajanje, sle-
dita preprost zaplet in
razplet, ki se navadno za-
ključi z ugotovitvijo, do
katere se prikoplje ta ali
ona žival, ki je podlegla
skušnjavi ali slabosti.
Sklepni del prinaša spoz-
nanje ali življenjsko mo-
drost, ki se je odzrcalila v
fabuli.
Struktura je preprosta, a
vendar trdna, prepričlji-
va, sporočilo pa poučno. Zaradi
didaktične naravnanosti so po-
vestice primerne za nekoliko
večje otroke, četrtega oziroma
petega razreda osnovne šole.
Ob njih se mlado bralstvo lah-
ko kali v življenjskih naukih
glede iskrenega prijateljstva, so-
delovanja, strpnosti, previdno-
sti in pa grdih razvad ter napak,
kot so, če omenim samo neka-
tere, egoizem, pohlep, lahko-
vernost. Kot prava himna sožit-
ju in spoštovanju različnosti se
predstavlja pripoved Pevski
zbor, v katerem lahko sodelu-
jejo prav vsi glasovi vseh živali.
Vsaka ima namreč možnost in
pravico sodelovati v njem s
svojim (p) osebnim glasovnim
doprinosom.
Tudi tokrat je za likovno podo-
bo poskrbela urednica založbe
Jelena Lasan. Prikupne ilustra-
cije dajejo vtis domačnosti
otroku (nekdaj bolj) poznane-
ga okolja, učinkujejo harmo-
nično zaradi zaobljenosti linij
in izbire barv. Prevladujejo od-
tenki zelene, rjave, rumenoo-
ranžne, nekaj je v kontrastu tu-
di črne pa ščepec modre. Med
ilustracijami izrazito mračno
izstopa podoba divjega volka,
za katerega se zdi, da mu do-
stop do hiše preprečuje vrtna
ograja, kar daje otroku občutek
varnosti.
V vzdušje pripovedi lepo, me-
stoma celo poetično, uvajajajo
začetne povedi. Naj kot primer
navedem začetek zgodbe z na-
slovom Delo: Težki, sivi oblaki,
polni dežja, so se vlekli po ne-
bu in zakrili rumeno sonce, ki
je le našlo kotiček modrega ne-
ba, s katerega je spet pokukalo
izza oblakov in spustilo svoj
sončni žarek na dvorišče
kmečke hiše, na katerem je sa-
meval voz. Poleg personifika-
cije sonca v zgornjem stavku je
drugje zanimiva poosebitev
neba (Nebo je obleklo svojo
elegantno črno obleko, posuto
z zlatim prahom) . Večje otroke
je zato mogoče pri skupnem
branju opozarjati na retorične
figure: plastično učinkuje, de-
nimo, metonimija v povedi:
Vitka ženska roka je odrezala
par klobas in zaprla lesena vra-
ta.
V domačem živalskem scenari-
ju gre avtoričina simpatija vse-
kakor mački. To je opaziti tudi
v drobni knjigi, ki jo je prav ta-
ko podpisala Mira Sušić, izšla
pa je v italijanščini. Izbira na-
slova Vita da gatti (Europa Edi-
zioni, 2015) je posrečena, prav
tako tudi pripovedna perspek-
tiva: dogajanje se namreč odvi-
ja z zornega kota prav posebne,
prvoosebne pripovedovalke -
hišne muce.
Majda Artač Sturman
53. literarna nagrada Vstajenje za leto 2015
Letošnja nagrajenka 
je prof. Marija Pirjevec
  ne 22. marca 2016 se je
sestala na sedežu Slo-
venske prosvete v Doni-
zettijevi ulici 3 v Trstu komisija
literarne nagrade “Vstajenje” v
sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof.
Robert Petaros, prof. Zora
Tavčar, prof. Diomira Fabjan
Bajc, prof. Neva Zaghet, prof.
Magda Jevnikar in urednik Marij
Maver.
Iz lanske izvirne knjižne bere je
komisija pregledala 19 del za-
mejskih in zdomskih avtorjev z
letnico 2015. Odločila je, da na-
grado Vstajenje prejme Marija
Pirjevec za Rebulov zbornik 2.
Ob avtorjevi devetdesetletnici in
za življenjsko delo z naslednjo
utemeljitvijo:
Marija Pirjevec, literarna zgodo-
vinarka in univerzitetna profe-
sorica je lani pripravila za tisk Re-
bulov zbornik 2. Ob avtorjevi
devetdesetletnici in knjigo ese-
jev o slovenski literaturi v itali-
janskem jeziku z naslovom Que-
sta Trieste, ki je kmalu po izidu
D pošla in je pravkar izšla v drugiizdaji.Marija Pirjevec je predsednica
Slavističnega društva Trst – Go-
rica – Videm in je vse življenje
posvetila raziskovalnemu delu
na slovenističnem področju. Po-
leg poklicnega dela na tržaški
univerzi je veli-
ko truda posve-
tila publici-
stičnemu po-
dročju. Pripra-
vila in uredila
je Tržaško knji-
go, ki je izšla
pri Slovenski
matici v Lju-
bljani in pri-
naša bogat iz-
bor literature o
Trstu. Podobno
bogato knjigo
je pripravila v
italijanščini z
naslovom L'al-
tra anima di Trieste – Druga duša
Trsta, s katero je italijanskemu
svetu prikazala lep izsek sloven-
ske literarne in kulturne poveza-
ve s tržaškim mestom. Je avtori-
ca številnih esejev o slovenski
književnosti, posebej pa se je po-
globila v dela Alojza Rebule, Bo-
risa Pahorja, Miroslava Košute in
drugih. Kot profesorica na
tržaški univerzi je študente pri-
bliževala slovenskemu jeziku in
na Visoki šoli za tolmače in pre-
vajalce v Trstu formirala kar ne-
kaj izredno veščih prevajalcev, ki
danes širijo lepoto slovenskega
jezika in literature v italijanskem
kulturnem prostoru.
Denar za nagrado je prispevala
Zadružna kraška banka z Opčin.
profesorice sta se z možem vrnila
v domovino. Na jesen življenja sta
se iz Škofje Loke preselila v Trno-
vo v Ljubljani. Prof. dr. Marija
Bevčar Bernik je želela, da bi bila
njena znanstvena dognanja do-
stopna slovenskim zdravnikom in
raziskovalcem. Zato je glavnino
svojih objavljenih člankov ter
znanstveni film podarila Inštitutu
za zgodovino medicine Medinske
fakultete Univerze v Ljubljani. Bi-
la je članica Nove Slovenije in tu-
di njena častna članica za življen-
jsko delo v podporo krščanski de-
mokraciji, še v začetku letošnjega
leta se je redno udeleževala cer-
kvenih obredov v trnovski cerkvi.
Sama je rada pravila, da je izšla iz
verne, katoliške družine, “ki je
gradila svoj obstoj na stoletja
preizkušenem stavku: Moli in de-
laj”!
Pogreb s sv. mašo je bil 31. marca
popoldne v cerkvi sv. Jakoba v
Škofji Loki.
Na Goriškem smo vajeni zelo dobrih pevskih zborov. In vendar so taki
nastopi, kakršen je bil koncert sakralne glasbe v cerkvi sv. Andreja v
Štandrežu 19. marca, izjemno redki. Smotrno izbrana glasba je bila
najboljša popotnica v veliki teden: Zbor Slovenske filharmonije je pod
vodstvom odlične dirigentke Martine Batič predstavil spored najlepših
postnih pesmi pretežno slovenskih avtorjev (med tujimi omenimo vsaj
vrhunsko izvedbo Lacrimose iz Mozartovega Rekvijema). ZSF je bil
kot poklicni zbor ustanovljen leta 1991, do jeseni 2009 ga je vodil dr.
Mirko Cuderman. V sezoni 2012-13 je njegovo umetniško vodenje
prevzela primorska rojakinja Martina Batič, uveljavljena in priznana
glasbenica v svetu poklicnega zborovstva.
Zbor Slovenske filharmonije v Štandrežu
Izjava v podporo...
Nedopustno je, da so zaradi tega pod vprašaj postavljena
delovna mesta in prihodnost zaposlenih, ki j im grozi
odpuščanje. Ob tem bi prav odpuščanje pomenilo tudi
poslabšanje kakovosti časopisa. Zdajšnje stanje ob tem prinaša
negotovost tudi pri vprašanju izhajanja revije Pastirček in pri
založniški dejavnosti Zadruge Goriške Mohorjeve.
Zato menimo, da je potrebno na vsak način najti pot, ki ne bo
krnila dostojanstva zaposlenih, v sinergiji s civilno in politično
močjo, ki jo Slovenci v Italiji premoremo.
Novi glas je namreč moralna kolektivna last naročnikov in
bralcev, ki smo razlog njegovega obstoja. Ni nam vseeno ne za
kakovost časopisa ne za usodo njegovih ustvarjalcev, ki so se
vedno izkazali za nepristranske, poglobljene in izobražene
novinarje ter profesionalne delavce v upravi, ki so tudi mlajšim
generacijam omogočili sodelovanje in s tem izmenjavo mnenj.
Če dopustimo, da Novi glas, kot edini slovenski časopisni medij,
ki ima svoje glavno uredništvo v Gorici, zamre, bi to pomenilo
obubožanje najprej za Gorico, nato pa za ves slovenski prostor
v Italiji, saj gre za tednik vseh Slovencev v Italiji, kjer so mogoče
poglobitve aktualnosti, daljši intervjuji, in je vreden, da se zanj
zavzamejo najvišji predstavniki slovenskega življa v Italiji in
predstavniki slovenske države nasploh, sicer lahko zadevo
razumemo kot veliko brezbrižnost do dogajanja med Slovenci
v Italiji.
S tem pozivamo tudi politično stvarnost, da konkretno in
učinkovito ter predvsem trajno ukrepa pri nastali situaciji in
omogoči zaposlenim pri Zadrugi in Novem glasu dostojno in
vredno nadaljevanje službene poti in s tem poslanstva Zadruge
in časopisa.
S spoštovanjem.
V Gorici, dne 2. aprila 2016
David Bandelj, Dario Bertinazzi, Paola Bertolini, Andrej Božič,
Zoran Božič, Elena Cerkvenič, Ivo Cotič, Andrej Černic, Mateja
Černic, Damijana Čevdek, Ambrož Čopi, Miloš Čotar, Avguštin
Devetak, Viljena Devetak, Mirko Ferlan, Nežka Figelj, Ivan Flor-
janc, Tina Frandolič, Petra Grassi, Igor Grdina, Walter Grudina,
Aleksandra Jelušič, Jurij Klanjšček, Petra Kolenc, Miran Košuta,
Andrej Kralj, Meta Kušar, Simon Peter Leban, Jan Leopoli, Mar-
ta Lombardi, Andrejka Markočič Šušmelj, Maja Melinc Mlekuž,
Katja Mihurko Poniž, Maruša Mugerli Lavrenčič, Paolo Posilli-
po, Mitja Primosig, Slavica Radinja, Nejc Rožman Ivančič, Pa-
trick Quaggiato, Brane Senegačnik, Aleksij Soban, Tomaž Sussi,
Primož Sturman, Jernej Šček, Metka Šinigoj, Lucija Tavčar, Ka-
ren Ulian, Majda Vidrih, Tanja Zorzut
S 1. STRANI
Tržaška7. aprila 201610
Gabrovec in Torrenti na Grmadi
Posest Kohišče je bilo v preteklih stoletjih pomembno gospodarsko
jedro, saj je devinska gospoda imela tu pomembno kmetijsko
postojanko vse od XVII. stoletja. Posest je danes v lasti kmetijskega
podjetja družine Pahor iz Devina. Slednja je že več let angažirana
v načrtovanju obnovitve
starega posestva. Pred
dnevi sta si posestvo v
spremstvu lastnikov
ogledala deželni svetnik
Slovenske skupnosti Igor
Gabrovec in deželni
odbornik za kulturo Gianni
Torrenti. Predstavnika
deželne uprave sta
obiskala nekaj najbolj
zanimivih točk posesti.
Najprej seveda jedro
kmetije, kjer so nekoč stale
hiše in gospodarska
poslopja, nato nekaj
okoliških razgledišč, ki
ponujajo enkraten pogled
na vse strani: od gradeške lagune, mimo celotnega Tržaškega
zaliva in vse do Julijcev na drugi strani. Kohišče ima številne
zanimivosti in naravne danosti: gozdove, gmajno, kraške doline,
kale, naravne jame. Popisana so tudi najdišča naselbin iz starega
veka, zgodovina preteklega stoletja pa je s svetovno vojno pustila
tu sledi jarkov in rovov. Osnovna ideja, na kateri temelji obnovitveni
načrt Pahorjev, je ovrednotiti vse te različne aspekte in jih povezati
v celovito enoto, ki bi tako postala zanimiva iztočnica za
naravoslovne, didaktične, zgodovinske, kulturne, turistične in
enogastronomske izlete.
Odbornik Torrenti si je med ogledovanjem ostankov nekdanje
fronte strinjal s Pahorji, da je treba kraje, ki jih je tako hudo
zaznamovalo grozodejstvo vojne, ovrednotiti v novi luči. Postati
morajo spomenik in spomin padlim ter trajen opomin mladim in
bodočim generacijam.
Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je pred meseci
na Kohišče pospremil tudi deželno odbornico Mariograzio Santoro
in njene sodelavce, je odborniku še poudaril tudi dejstvo, da
zaobjema načrt različna področja in predvsem, da ima trdno
gospodarsko podlago z nezanemarljivimi zaposlitvenimi
perspektivami, ki se bo gotovo obrestovala na območju vasi na
obronkih Grmade, pa tudi širše vzetega tržaškega in goriškega
Krasa.
“Slovenske varovalke” v novem zakonu
Deželni svet je v minulih dneh zaključil obravnavo novega
deželnega zakona, ki z nedavnim izglasovanjem preureja področje
dobave vode in odpravljanja odpadkov. “Zakon zarisuje nove oblike
smotrnejšega upravljanja z dragocenimi vodnimi viri, kar vključuje
tudi potrebo po dopolnitvi grezničnega sistema ter sistema
sodobnega in odgovornega upravljanja z odpadki v luči državne in
še zlasti evropske zakonodaje. V svojih intervencijah sem posebej
izpostavil potrebo, da se upoštevajo posebne danosti goratih
območij vse do Krasa. Na avdicijo v pristojni deželni komisiji so
bili zato povabljeni zastopniki podjetja Kraški vodovod, ki je, kot
znano, v javni lasti treh občinskih uprav – Devina-Nabrežine,
Zgonika in Repentabra. Kraški vodovod ima sicer podaljšane
koncesije za upravljanje vodovodnih storitev za sorazmerno dolgo
obdobje in do takrat njegova vloga ni pod vprašajem. Vseeno pa
je primerno, da že sedaj na novo razmislimo in predvsem utrdimo
vlogo Kraškega vodovoda predvsem v luči reforme celotnega
sektorja, ki seveda ni izključno v naši domeni. Vem, da je upravni
svet kraškega javnega podjetja v dogovoru z občinskimi upravami
že razvil razmišljanje v to smer, kar podpiram na celi črti” poudarja
deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v tem smislu vložil in
zagovarjal nekaj ključnih amandmajev. “Žal za enkrat ni dosegel
zadostne podpore popravek, ki bi območjem, kakršno je npr. Kras,
priznal pravico, da tudi dolgoročno razvijajo popolnoma
samostojno upravljanje vodovodnih storitev. Sicer pa zakon
predvideva možnost sklepanja dogovorov z večjimi upravitelji, kar
morda odpira priložnosti novih oblik sodelovanja s sorodnim
podjetjem Iris na Goriškem” ugotavlja Gabrovec. “Zadovoljen pa
sem, da je deželna skupščina skoraj soglasno sprejela tri popravke,
ki zadevajo narodno-jezikovne pravice. Prvi potrjuje dosledno
dvojezične nazive (v začetnem besedilu so bile zapisane le v
italijanščini) za sedem statutarno dvojezičnih občin od Doline do
Števerjana. Nadalje je moj popravek izrecno vključil obvezo, da
Poenotena deželna oblast za upravljanje z vodo in odpadki pri
sklepanju storitvenih konvencij upošteva jezikovne pravice, ki
slonijo na evropski, državni in deželni zakonodaji. V samo deželno
skupščino osemnajstih županov, ki bodo dejansko nadzorovali
smotrnost in usklajeno usmerjali izvajanje tega zakona, pa bo
zajamčeno prisoten vsaj en Slovenec. V primeru, da ta ne bi izhajal
iz vrst osemnajstih županov (eden za vsako medobčinsko zvezo),
bo na osnovi mojega amandmaja Paritetni odbor za slovensko
manjšino poklican, da imenuje dodatnega člana iz vrst slovenskih
upraviteljev. Slednji formalno ne bo imel glasovalne pravice, bo
pa z ostalimi sodeloval pri nadziranju storitev in njihovem
usklajevanju s potrebami in pričakovanji slovenskega
naselitvenega območja. Popravek sem sicer začetno formuliral
nam nekoliko bolj ugodno in zahteval tri slovenske predstavnike.
Nakar sem sklenil, da sprejmem tudi ohlapnejšo formulo, ki
vsekakor predstavlja konkreten primer ne ravno običajnega
upoštevanja in uresničevanja določil 21. člena zakona 38/01 o
zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov
slovenske narodne skupnosti”, zaključuje deželni svetnik
Slovenske skupnosti Igor Gabrovec.
Kratke
  Društvu Finžgarjev dom
na Opčinah pri Trstu se že
5. leto zapovrstjo odvija ci-
klus predavanj na pedagoško, psi-
hološko, ali širše družbeno, oz.
etično tematiko. Letos so organi-
zatorji predavanj (skupno jih je se-
dem in se vrstijo enkrat na mesec)
skupno nit izrazili z naslovom “Za
osebno rast, vzgojo in boljšo
družbo”. Z dosedanjimi predavan-
ji so vzbudili precejšnjo pozornost,
saj širok krog poslušalcev, ki se pre-
davanj udeležujejo, vsakič redno
napolni dvorano na Opčinah. To
gre gotovo pripisati tudi dejstvu,
da izbirajo kvalitetne predavatelje,
ki večinoma spadajo v sam vrh slo-
venskih govorcev. Prepričljivi so
tudi zato, ker vrednote, o katerih
predavajo, tudi sami živijo in radi
prihajajo predavat, kljub temu da
Društvo Finžgarjev dom ne razpo-
laga s sredstvi, s katerimi bi svoje
goste lahko primerno nagradilo.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da
se širok krog poslušalcev vsaj en-
krat na mesec odpove pasivnemu
gledanju televizije in se odloči za
aktivno poslušanje vsebin, ki izo-
bražujejo in, kot sami poslušalci
trdijo, prispevajo k osebnostni ra-
sti. Lahko bi rekli, da zanimanje še
stalno raste, saj je bila npr. dvorana
pri zadnjem predavanju za vse po-
slušalce skorajda premajhna.
Predavatelj, ki je vzbudil tako za-
nimanje je dr. Christian Go-
stečnik, trikratni doktor (iz psiho-
logije, klinične psihologije in teo-
logije), ki je v slovenski prostor
vnesel zelo pomembno področje,
ki je bilo pred njim skorajda nekri-
to, to je področje družinske psiho-
logije in terapije. Metoda dr. Go-
stečnika je relativno nova, gre za
tako imenovano relacijsko-družin-
sko paradigmo, za integracijo med
psihoanalitično in sistemsko teo-
rijo. Pri svojih skupinskih in indi-
vidualnih terapijah skuša dr. Go-
stečnik ovrednotiti odnose in najti
pot iz krize.
Kot je bilo že večkrat povedano, je
V dr. Gostečnik zelo popularen pre-davatelj, saj zna svoje široko znanjepodajati na izredno sproščen in tu-
di duhovit način. Tako je bilo tudi
na srečanju v Društvu Finžgarjev
dom, kjer je v soboto govoril
predvsem o partnerskem odnosu
med možem in ženo in o proble-
mih, na katere naleti navadno, ko
se ukvarja s psihologijo v
družinah. Te bi lahko uvrstil v 4
skupine.
Vpletanje tašče in tasta v odnos
med partnerjema predstavlja
večkrat vzrok za kreganje, npr. ka-
dar starša odklanjata zakonca, ki
ga je izbral sin/ hči.
Mama bi morala
spoštovati izbiro za-
konskega partnerja/ice
svoje/ga sina /hčerke,
drugače postane
“grozna tašča”. Odnos
med ženo in možem
pa je svet zase, tastje
naj ne bi imeli nič pri
njem, in naj se ne bi
kakorkoli vmešavali.
Če tastje ne sprejmejo
partnerja svojih otrok,
je to njihov problem.
Zavedati pa se morajo,
da s tem lahko povzročijo ne-
skončno bolečino otroku. Po
mnenju dr. Gostečnika mama, ki
ne spoštuje zakonskega partnerja
svojega otroka, NI prava mama. Če
pa pride njen otrok v stisko zaradi
zakona, mora prisluhniti svojemu
otroku, skuša naj se mu le pri-
bližati; važno pa je, da pri tem ne
govori slabo o partnerju. Velik po-
men daje dr. Gostečnik dialogu in
komunikaciji med zakoncema.
Partnerja se morata pogovoriti in
sama najti rešitev svojih proble-
mov. Le pogovor lahko predstavlja
rešitev. Važen je njun svet (onadva
“sta svet”), vse ostalo pri tem ni
pomembno.
Starši so za vsakega človeka “sve-
tinje”, zato naj ne bi tudi o tastih
govorili nič slabega. Če nam je to
težko, naj se raje “vgriznemo v je-
zik” in nič ne govorimo o njih.
Kakšen pa naj bo odnos tašče, ka-
dar jo snaha odklanja? Gostečnik
pravi, da mora biti tašča vztrajna
pri svojem trudu, da vzpostavi od-
nos in pri sprejemanju in izkazo-
vanju svoje pozornosti, pri nuden-
ju svoje pomoči. Pri tem ne sme
npr. iz užaljenosti zamuditi prave-
ga trenutka.
Drug običajen problem je staršev-
stvo in neskladje v načinu vzgajan-
ja otrok. Starša morata ljubiti otro-
ka brezpogojno. Otrok rabi oba,
očeta in mamo.
Otrok vedno išče očeta, tudi ko ga
ni- oče ima svoje nepogrešljivo
mesto, tudi če je prazno. Otrok
vedno čaka, da oče pride, da ga
umiri, da ga sprejme in da je po-
nosen nanj. Oče je nujno potre-
ben. Mama je ikona, ljubi brezpo-
gojno, kar pa sicer ne pomeni, da
otroci lahko delajo, kar hočejo. To
je edina ženska v našem življenju,
ki nam pomaga, da gremo od do-
ma. Pri tem odhodu svojemu otro-
ku pomaga, tudi s tem, da ga ceni,
spoštuje njegove izbire.
Najboljše zdravilo za otroka je ma-
ma. Mama ima 9 mesecev pred-
nosti, že ob zanositvi takoj začuti
otroka. Potem skuša v odnos
vključiti očeta, a ne ve vedno, ka-
ko. Prav tako očetje na začetku ne
vedo, kako vzpostaviti odnos. Tre-
ba je dati drug drugemu svobodo
in prostor, da poskušata najti pravi
odnos z otrokom. Kako se očetje
naučijo očetovstva? Dr. Gostečnik
pravi, da mora vsak sam najti
način; otrok mu pomaga, da se
nauči. Oče se sam nauči, kako naj
umiri otroka. Pri tem ni tehnike,
ki bi se je moral starš učiti- naj-
važnejše je predvsem, da ima otro-
ka rad. Važno je, da se otrok igra z
obema, z materjo in z očetom.
Tretji problem predstavlja veliko-
krat denar. Denar je moč. Moški
običajno skrbijo za preživetje, žen-
ske pa potrebujejo stvari. Edina
rešitev je, povedati vse do konca
in se potem zmeniti.
Četrta skupina problemov se na-
naša na spolnost. Telo je sveto, je
naš “dom”. Tega ne more nihče
zamenjati, ali spremeniti. Telo je
nezmotljivo, saj vse ve in čuti. Ven-
dar so pri tem dojemanju pre-
cejšnje razlike med moškim in
žensko, zato je tudi v tem primeru
zelo pomembno, da se partnerja
pogovarjata.
Predavanje je zelo poživil tudi “na-
stop” mladih zakoncev Mihe in
Tanje, ki sta
prišla s preda-
vateljem in ze-
lo prepričljivo
odigrala razne
vloge (moža in
žene, mame-
tašče in snahe)
v prizorčkih, s
katerimi je
predavatelj po-
slušalcem še
bolj nazorno
predstavil pro-
blem in jim
pomagal, da so se lažje vživeli v ti-
pične konfliktne situacije.
Društvo Finžgarjev dom vabi že na
naslednje predavanje, v četrtek,
21. aprila, ko bodo imeli v gosteh
Ireno Deželak. Predavateljica je
poslovna mednarodna trenerka,
direktorica podjetja Academia
uspeha II, dvakratna dobitnica
prestižne nagrade TOP 10 PREDA-
VATELJ ter najvišje nagrade na Tre-
ningu Dale Carnegie; je predava-
teljica programov s področja vo-
denja zaposlenih, uspešnega mo-
tiviranja, učinkovitega poslovnega
komuniciranja, prodaje, timskega
dela, ter organizacije časa. Obeta
se torej zanimivo predavanje z na-
slovom: Kako izboljšati učinkovi-
tost komunikacije v poslovnih in
osebnih odnosih.
Anka Peterlin
Tehniški zavod Jožef Stefan
Predstavil se je 
Dušan Jelinčič
  tednu pred velikonočnimi
počitnicami je maturante
Tehniškega zavoda Jožef
Stefan v Trstu obiskal pisatelj, no-
vinar in alpinist Dušan Jelinčič.
Srečanje je potekalo v sklopu po-
bude spoznavanja sodobnih slo-
venskih avtorjev v Italiji. Med di-
jake je v letošnjem šolskem letu že
prišel pesnik Marij Čuk, šola pa
načrtuje še srečanje z jubilantom
Miroslavom Košuto. Dve uri traja-
joč pogovor z dijaki 5. EM in 5. B
razreda je uvedel ravnatelj Primož
Strani, vodili pa sta ga prof. Maja
Lapornik in Patrizia Pettirosso, ki
maturante poučujeta slovenščino.
V sproščenem pogovoru se je Je-
linčič dotaknil marsikatere teme,
od novinarstva in alpinizma ter pi-
sateljstva, ki so dejansko ključno
zaznamovali njegovo poklicno in
osebno življenje, do pogleda na
zgodovino oziroma igre šaha, ki se
je je lotil v mladih letih. Jelinčič je
tako prisotnim orisal svoje alpini-
stične začetke, ko je bil povabljen
v himalajsko odpravo ne kot alpi-
nist, ampak kot kronist oziroma
pisec. Tedaj se je, kot je sam pove-
V dal, odločil, da bo stvar vzel resnoin začel kondicijske treninge zavzpon na osemtisočake. Prvega je
osvojil leta 1986, zadnjega pa pred
trinajstimi leti. Dijakom, ki pripa-
dajo mlajši generaciji, so tuji šovi-
nistični izpadi in pogledi, ki so bili
tedaj v Trstu na dnevnem redu, ta-
ko da Jelinčiču sploh ni bilo priz-
nano, da se je kot prvi Tržačan
povzpel na osemtisočak. Njegov
prvi roman Zvezdnate noči je na-
stal iz podlistka, ki ga je pisal za
Primorski dnevnik. Zanimivo je,
da so zapisi naleteli na odobravan-
je predvsem pri običajnih bralcih,
medtem ko so alpinisti bili precej
kritični, saj jih je povsem demiti-
ziral in opisal kot navadne ljudi, ki
premorejo kreposti, pa tudi mar-
sikatero slabost. Med drugimi je
omenil svojega alpinističnega ko-
lego Reinholda Messnerja, ki ga
zelo ceni, predvsem zaradi njego-
vih človeških kreposti, in za kate-
rega pravi, da je bil velikokrat tarča
neupravičenih in celo zlobnih kri-
tik.
V nadaljevanju se je gost v pogo-
voru z dijaki dotaknil tudi nekate-
rih drugih tem, predvsem TIGR-a,
ki spada v njegovo družinsko
izročilo. O tej prvi antifašistični or-
ganizaciji je dejal, da je bila v ti-
stem času edina pravilna oblika
upora naroda, ki je bil obsojen na
smrt, njegovi pripadniki pa zaradi
nasilnega potujčevanja na čustve-
no pohabljenost. O TIGR-u je se-
stavil tudi gledališko dramo, in si-
cer o spodletelem atentatu v Ko-
baridu, katerega zgodovinsko
ozadje še danes ostaja neraziska-
no.
Na vprašanje, katera književnost
mu je najbolj všeč, je Jelinčič od-
vrnil, da je v svojem življenju pre-
bral preko štiri tisoč knjig, ceni pa
tako rekoč vso svetovno književ-
nost, od ruske, ameriške, japonske
in še katere. Če bi lahko s seboj na
samotni otok vzel le tri knjige, od
katerih eno svojo, bi v kovček vtak-
nil Zvezdnate noči, poleg njih pa
še Bratje Karamazove Dostojevske-
ga in Iskanje izgubljenega časa
Marcela Prousta.
O pasteh in nevarnostih, ki na al-
pinista prežijo v višinah, je v skle-
pu pogovora z dijaki dejal, da se
nesreče v gorah zgodijo predvsem
zaradi človekove neprevidnosti
oziroma prevelike zagnanosti. Za-
nimivi so tudi občutki, ki jih ima
vsak alpinist na vrhu. Zaradi ra-
zredčenega zraka se tedaj misli od-
vijajo veliko bolj počasi, naloga
vsakega alpinista pa je tedaj ta, da
čimveč poslika in se čim prej vrne
v dolino oziroma bazni tabor.
Vzponi na osemtisočake so mu
vsekakor predstavljali nove
življenjske začetke, v prihodnje pa
bi rad, tudi spričo svoje nedavne
upokojitve, ki mu dopušča veliko
časa, še potoval po svetu. V novi-
narstvu je namreč preživel polnih
sedemintrideset let, od katerih ne-
kaj tudi pri Primorskem dnevniku,
največ pa na Deželnem sedežu RAI
za Furlanijo-Julijsko krajino, kjer
je veliko sodeloval z italijanskimi
kolegi.
Primož Sturman
  Društvo Finžgarjev dom
Dr. Christian Gostečnik 
o vsesplošni krizi odnosov
OPČINE 
Tržaška 7. aprila 2016 11
Obvestila
Društvo Rojanski Marijin dom
vabi na otroško prireditev ob
zaključku likovnega natečaja za
otroške vrtce in osnovne šole na
temo Morje: koristi, nevarnosti in
skrivnosti. Prireditev bosta
popestrila OPZ Slomšek iz Bazovice
in čarodejka Nada Carli. Sledi
nagrajevanje mladih risarjev. Pod
odrom bo tudi bogat srečolov. V
nedeljo, 10. aprila 2016, ob 17. uri
v Marijinem domu v Rojanu (ul.
Cordaroli 29).
V župnijski dvorani v Nabrežini je
na ogled do 10. aprila 2016
tradicionalna razstava pirhov z
vsega sveta (več kot 1000 pirhov).
Razstavljata tudi Nivea Mislei
(Barkovlje) - bakrene reliefne slike
in Daniela Turk (Barkovlje) - mozaik
in ikone. Ogled je možen ob sobotah
od 16. do 19. ure in ob praznikih od
9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 11. marca, ob
20.30 v Peterlinovo dvorano na
ekološki velčer na temo “Pot v
energetsko neodvisnost”. Govorila
bosta strokovnjaka Božo Dukić in
Štefan Merkač.
Področni svet pastoralnega
središča vabi na srečanje s prof.
Tomažem Simčičem na temo
“Italijansko katolištvo v iskanju
novega humanizma”, v sreda, 13.
aprila 2016, ob 19.30 v domu v ul.
Concordia 8 pri Sv. Jakobu.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj zjutraj
z glavne avtobusne postaje v Novi
Gorici s postankom v Rožni Dolini in
na Pesku pri Trstu. Pozno popoldne
prispemo v Medjugorje. V naslednjih
dneh bogoslužje in sv. maša in
vzpon na Križevac. Vračamo se v
ponedeljek, 9. maja. Prijave: Darko
tel. 0039 3703201305 ali tel. 0481
23121; Ana 05 3022503 in pri
župniku Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
Darovi
Za Pastirčka: N. N. 2.000 evrov.
Pričujoče besedilo pišem na
klopci sredi obrušenih skal, sen-
co mi daje starček borovec,
okrog mene ptice praznujejo
pomlad, nekaj sto metrov pred
in pod mano se razteza morje.
Ničesar od tega ne opazim. Levo
od mene namreč počiva škrni-
celj, srednje poln moje najno-
vejše strasti. Strasti, ki ji namen-
jam vso svojo pozornost, misli
in čustva. Šparglji.
V otroštvu, ki sem ga večinoma
preživela v varstvu pri stari ma-
mi (po štajersko noni), so moje
divjanje petletnice motili pika-
joči (menda kultivirani okrasni)
grmički, polni iglic. Znanstvena
fantastika je bila ta stvor zaliti,
saj je stara mama zahtevala, da
se z vodnim curkom približam
korenini rastline, kar je
v praksi pomenilo, da
so se mehke otroške
ročice zapletle v tisti ne-
pregledni labirint iglic.
Kadar stara mama ni
nadzorovala, sem zali-
vanje te rastline ali pre-
skočila ali pa to opravila
iz varne razdalje. Kljub
mojemu vztrajnemu ignoriran-
ju redne hidracije te zelene
pošasti, se je ta na vogalih ba-
bičine hiše ohranila do danes.
Imenuje se asparagus.
Ime mi je v teh krajih ponovno
neznansko poznano zazvenelo
ob otvoritvi sezone špargljev.
Asparagi. Rastlina, ki je bila do
nedavnega precej neodkrita za-
deva v notranjosti Slovenije, saj
še sedaj celinci večinoma jedo
pridelane. Ko mi je sodelavec
pokazal, pod katerimi grmički
jih moram v praksi iskati v div-
jini, se mi je posvetilo. Babičina
pikajoča okrasna rastlina me za-
sleduje povsod po svetu.
Praktično ves marec sem izvaja-
la redne obhode na svoj griček
nekje v osrčju Krasa (in ne, niti
slu čajno ne zaupam koordinat).
Prizadevno sem spremljala raz-
voj špargljev in se odločila, da
bom prva, ki se bo letos pohva-
lila, da je naredila fritato (no,
jajčno omleto) iz briščkov. No,
brščikov.
A ko sem od prijateljice zvedela,
da v kraju X “vsi nosijo proti av-
tomobilom cele kupe špar-
gljev”, mi je razum odpovedal.
Prižgala sem vse sirene in se za-
podila proti opisani lokaciji.
Hribček, kjer naj bi bila zlata ja-
ma špargljev, je spominjal na
polje, ki je ostalo po divjanju bit-
ke pri Frigidu. Vse poležano, po-
hojeno, kraška zemlja je vzdiho-
vala od številnih ran pohlepnih
gurmanov.
Tiste dni ob koncu tedna sem
pre cej zamerljivo pričela opazo-
vati avtomobile z ljubljanskimi
registracijami, saj se mi je zdelo,
da mi bodo mestne srajce pobra-
le ves skrbno čuvan pridelek te-
ga čudeža pomladi. Ko sem ime-
la pripombe tudi čez Tržačane,
ki po Krasu iščejo samo osmice
in šparglje, so me moji tukajšnji
prijatelji gledali že skoraj
občudujoče. “Postajaš kot mi”.
Prefrigano sem počakala nekaj
delovnih dni, da so si šparglji
oddahnili od divjanja med vi-
kendom. V en žep sem skrila pa-
pirnato vrečko, v drugega žepni
nožek (Kaj niso kot gobe?), se
zavarovala pred klopi in se od-
pravila v boj.
Nekaj moram priznati. V bistvu
do letos še nisem videla šparglja
v njegovem naravnem okolju.
Videla sem jih v trgovinah, vi-
dela sem gojene – ampak divjih
pa še ne. Priznam in se kesam. A
sem – kontinentalka. Nekoliko
naivno sem pričakovala (in iska-
la) takšne velike, napihnjene be-
le stvore. Po slabi uri sem se pre-
pričala, da morda pa niso vsi be-
li, da ti tukaj proizvajajo tudi
klorofil, se nato zapodila za vsa-
ko palico, ki ji je na vrhu pogan-
jal brstič. Postala sem lačna in se
razočarana vr nila domov in
imela med potjo polglasni mo-
nolog, kako ne maram špargljev.
Vztrajala sem, se vedno znova
vračala na griček, se zgubljala
globje in globje v goščavo ter se
že skoraj vdala. V mislih sem se-
stavljala besni prispevek za Kra-
sni Kras. Poklicala sem dragega.
Mu priznala, da se mi ne sanja,
kje sem. Sklenila sem, da grem
domov.
In sem ga zagledala. Tam je bil.
Ves lep in mesnat. Pravilnih
oblik. Zeleno-vijoličast. Sočen.
Samo moj. Brščik.
Naslednjih dni se spominjam le
megleno. Nisem več znala nare-
diti koraka v naravi, ne da bi zrla
ob pot in jih iskala. Mimo sose-
dov sem hodila s steklenim po-
gledom in z vrtnarskimi rokavi-
cami na dlaneh. Dragi je pri-
pomnil, da ni več zima. Vsak
najden špargelj je postal malo
zmagoslavje. Vsak večer sem ko-
maj čakala jutra, da se še pred
drugimi zbudim in jih prehitim
na najboljših rastiščih. Nihče mi
jih ne bo vzel, mojih ljubčkov.
Dragi je pripomnil, da je to on.
Vsak dan je moj izplen postajal
večji. Vsak dan sem kuhala špar-
glje. Dragi jih je jedel, vsak dan.
Na sprehode v družbi pravza-
prav nisem mogla več, saj sem
takoj, ko smo zapustili dvorišče,
pričela “ignorirati” vprašanja so-
potnikov. Dragi je ostajal doma.
Cenila sem vsak gram šparglja,
ki sem ga uspela iztrgati pred
drugimi plenilskimi nabiralci.
Mrko sem gledala tiste, ki sem
jih srečala na poti in ki so se, ta-
ko kot jaz, z blodnim pogledom
ozirali okoli. Dragi ni razumel.
V poznem popoldnevu sem se
nekega dne z vejicami v razku -
štra nih laseh, popraskana po ro-
kah, z raztrganimi hlačami vr -
nila domov. “Premagala sem
jih, cel vod je padel!” sem se po -
hva lila pred sestradano drugo
polovico, ki me je zaman iskala
po hiši. Na mizo sem ponosno
postavila ulov. “Niso se dali, am-
pak jaz sem bila močnejša! Mi-
slili so, da me lahko pretentajo,
ampak mene, mene ne morejo,
mene že ne!”
Dragi je pogledal šparglje. Nato
mene. Spet šparglje. Mene, kot
da sem invazivna tujerodna vr -
sta. “Opustošila boš Kras … Kaj
sem jaz uvozil …”
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo 
prispela po skrivnostnih poteh ljubezni
KRASNI KRAS (7)
B
a
rb
a
ra
 F
u
ži
r
Brščiki. Šparglji. Beluši. 
Odkrijte se – zdaj!
  petek, 1. aprila, smo se v
devinski cerkvi in na po-
kopališču poslovili od
znanega javnega in športnega
delavca Maria Carlija Kralja. Na
veliko soboto pod večer je v
tržaški bolnišnici podlegel dol-
gi, težki bolezni. Letos 10. maja
bi dopolnil 80 let, rodil se je
namreč leta 1936 v Tržiču, kjer
je oče delal v tamkajšnji ladje-
delnici. Rajni je sicer živel v Na-
brežini Kamnolomih, njegova
družina pa je izvirala iz Seslja-
na.
Mario Kralj je zaključil trgovsko
akademijo v Trstu in po maturi
nekaj časa delal v uvozno - iz-
voznem podjetju za tedanjo Ju-
goslavijo. Kot uradnik se je nato
zaposlil na županstvu občine
Devin-Nabrežina in bil odgovo-
ren za več upravnih področij.
Svoje izrazite organizacijske spo-
sobnosti je zlasti potrjeval kot
načelnik občinskega tajništva,
kjer je bil zaposlen vse do upo-
kojitve leta 1994. Med drugim
je dolga leta skrbel tudi za teh-
nično in upravno organizacijo
občinske vinske razstave, ki je
pomenila prelomnico v razvoju
vinogradništva v vaseh zahod-
nega Krasa. Poznali pa smo ga
tudi kot odgovornega za občin-
sko izpostavo urada za avtorsko
pravo SIAE.
Mario Kralj je bil aktivnen tudi
izven svojih poklicnih za-
dolžitev, zlasti v Smučarskem
klubu Devin, saj je rad zahajal v
gore in planinaril. V okviru tega
društva je bil nekaj časa tudi
predsednik in pobudnik mno-
gih športnih in rekreativnih do-
godkov, med drugim tudi zna-
nega Memoriala Mirko Škabar,
ki že več kot 25 let vsako pom-
lad vabi pohodnike, da gredo iz
Praprota v Repen.
Rajni Mario Kralj pa je bil še zla-
sti poznan kot aktiven član de-
vinsko-nabrežinske sekcije Slo-
venske skupnosti in organizator
V mnogih političnih pobud injavnih manifestacij te sekcije, poupokojitvi pa se je angažiral tudi
v pokrajinskem uradu stranke v
Trstu in pri krožku Virgil Šček.
Tudi v tem okolju je znal pod-
preti in izpeljati različne pobude
stranke Slovenske skupnosti.
Bil je družaben človek, ki je bil
rad v družbi. V veliko veselje mu
je bilo kuhanje, po upokojitvi
pa tudi vrtnarjenje. Rad je skrbel
tudi za pogostitve ne le prijatel-
jev, ampak tudi ob večjih praz-
nikih, ki so jih organizirala SK
Devin ali ŠZ Sokol oziroma na
Naših praznikih Slovenske
skupnosti.
Pogreb v Devinu je potrdil, da je
bil daleč naokoli poznan in cen-
jen. Pri oltarju sta bila devinski
župnik g. Giorgio Giannini in
nabrežinski župnik g. Ugo Ba-
stiani, ki je kot pokojnikov pri-
jatelj izpostavil prav njegovo ka-
rizmo, da je znal biti med ljud-
mi in jim ob potrebi pomagati.
V slovo ob družinski grobnici
na devinskem pokopališču pa
mu je žalostinko zapel priložno-
stni kvintet pod vodstvom Iva
Kralja.
Ženi in sinu z družino naj ob
tem žalostnem trenutku izreka-
mo globoko občuteno sožalje.
  Gledališče France Prešeren
Spodbudna revija Pesem
mladih 2016
BOLJUNEC 
  vorana občinskega gle-
dališča France Prešeren v
Boljuncu je bila v sobo-
to, 2., in v nedeljo, 3. aprila, po-
novno prizorišče revije otroških
in mladinskih pevskih zborov Pe-
sem mladih, ki jo že 45 let prireja
Zveza cerkvenih pevskih zborov
iz Trsta. Sobotni koncert je obli-
kovalo 14 zborov, nedeljskega pa
17 zborov in skupin raznih
vrtcev, osnovnih šol, nižje sred-
nje šole od Sv. Ivana v Trstu in
več društvenih in župnijskih zbo-
rov. Skupno je na odru pelo ne-
kaj več kot 700 otrok in najstni-
kov, kar potrjuje, da je ta revija
zaradi široke zasnove najpomem-
bnejša tovrstna zborovska prire-
ditev na Tržaškem in je za vse, ki
spremljajo zborovsko kulturo,
pomemben pokazatelj stanja
med otroškimi in mladinskimi
zbori.
Letošnja slika, to lahko mirno
trdimo, je spodbudna. Zborovod-
je so v glavnem dobro izbirali
program, ki ga je oba dneva po-
vezovala Urška Šinigoj. Bil je pe-
ster in zanimiv, večinoma prime-
ren zmogljivostim pevcev. Skoraj
vsi so upoštevali dobro pravilo,
da s svojimi zbori vadijo tudi pri-
redbe ljudskih pesmi, saj je ljud-
ska pesem prav gotovo najbolj
pristen izraz ustvarjalne duše ne-
kega naroda. Mnogi so tudi
upoštevali namig organizatorjev
in v svoje sporede vključili pesmi
jubilantov tako pesnikov (Koso-
vel, Košuta), kakor tudi skladatel-
jev (Kogoj, Ciril Pregelj, Jež). Dej-
stvo je, da je slovenska zborovska
literatura za otroške in mladinske
zbore zelo bogata in zborovodje
so izbirali tudi pesmi, ki so jih
napisali Bitenc, Voglarjeva, veli-
ko je bilo Habetovih, Glavinovih,
Kalanovih, Kumarjevih, kakor
tudi pesmi mlajših skladateljev,
kot so Anej Černe, Andrej Makor,
Mojca Prus, Andreja Tomažič
Hrvatin ali Petra Grassi, ki je s
svojim zborom na reviji tudi na-
stopila. Njeno pesem, otroško
prstno igro Biba leze, je zapel
zbor Mini Krasje, ki ga vodi Neda
Sancin. Dejstvo je, da so se redke
pesmi (na 93, kar so jih zbori iz-
vedli) ponovile. Stvar sicer ni
moteča in je po svoje celo zani-
miva, saj lahko občinstvo primer-
ja razne izvedbe.
D Komisija, ki je oba dneva sprem-ljala nastope in so jo sestavljaletri izkušene zborovodje in glasbe-
ne pedagoginje, in sicer s. Kar-
men Koren, Damijana Čevdek
Jug in Marja Feinig, v nedeljo pa
je Feinigovo nadomestila muzi-
kologinja Rossana Paliaga, je
ugotavljala, da je bil zlasti viden
napredek zborov nekaterih
vrtcev in šol, ki so očitno k tej de-
javnosti pristopili s potrebno do-
slednostjo in resnostjo. Prav tako
se je pokazalo, da se obrestuje
redno delo nekaterih izkušenih
zborovodij, ki k svojemu delu pri-
stopajo z velikim pedagoškim
znanjem in čutom za delo z mla-
dimi glasovi. Tako so bili res zelo
muzikalični in sporočilni nasto-
pi, OPZ Krasje in Mini Krasje,
prvega vodi Grassijeva, drugega
pa Sancinova, OPZ Pet pedi oz.
DPZ Igo Gruden, ki ju vodi Mirko
Ferlan, OPS A. M. Slomšek iz Ba-
zovice, ki jo vodi Zdenka Kavčič
Križmančič, OPZ Fran Venturini
od Domja, ki se pod vodstvom
Suzane Žerjal te dni odpravlja na
tekmovanje v Zagorje, kakor tudi
MlVS Vesela pomlad z Opčin, ki
ubrano poje pod vodstvom An-
dreje Štucin Cergol. Posebej bo-
gat je bil zvok MlPZ nižje srednje
šole Sv. Ciril in Metod, ki ga vodi
Aleksadra Pertot, ki je znala zelo
lepo vključiti v izvedbe tudi same
dijake, da so spremljali in oboga-
tili petje z instrumentalno
spremljavo, ki jo je podpiral tudi
pianist Aljoša Starc. Prav sprem-
ljavam bi kazalo po mnenju ko-
misije posvetiti potrebno pozor-
nost. Potrjuje se npr., da kitara
prešibko podpira pevce, klavirska
spremljava pa je večkrat prezah-
tevna za nekatere pianiste. Očit-
no je tudi, da je dobro, da otroci
tudi med vajami slišijo spremlja-
vo. Dobro se obrestuje harmoni-
ka, medtem ko je Orffov instru-
mentarij po svojem konceptu
predvsem didaktični propo-
moček in je zato vprašljivo, ali je
primeren za koncertni nastop, ta
raba pa vsekakor potrjuje resnost
pedagoškega dela zborovodij, ki
ga uporabljajo. Smiselno in spod-
budno je tudi, da sta dve dekliški
skupini, in sicer Primorsko iz
Mačkolj, ki ga vodi Pertotova, in
iz Devina peli brez spremljave, a
cappella, kar je koristno za zbo-
rovsko in vokalno rast pevk. Obe
skupini sta tudi izbrali zelo pri-
merne pesmi, obe sta peli Kogo-
ja, slišali smo tudi Vrabčevo in
Merkujevo priredbo ljudske pe-
smi. Tudi letos je Slovenska pro-
svetna matica mecensko podprla
nastopajoče zbore, za kar se ji jav-
no izrazili hvaležnost.
Končni pogled na celotno revijo
je torej res pozitiven. Ugotavlja-
mo namreč, da ob najmlajših, ti-
stih, ki so še v vrtcih in v prvih
razredih osnovne šole, rasejo in
napredujejo tudi ostali pevci. Saj
so mladinski in dekliški zbori v
porastu. Prav za ti dve zadnji sta-
rostni skupini, od srednješolcev
dalje, tudi za fante, pa Zveza
načrtuje v poznih poletnih ted-
nih pevski vikend, ki naj bi po-
vezal ta prostor in dal mladim
dodatne vzpodbude za pevsko
udejstvovanje.
M. F.
OPZ OŠ Alojz Gradnik iz Repentabra (foto D. Pahor)
Ob slovesu
V spomin Mariu Kralju
Videmska / Aktualno7. aprila 201612
Na Radiu Spazio oddaja za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Štiristokrat odprli Okno na Slovence
  soboto, 19. marca, je ra-
dijska postaja videmske
nadškofije Radio Spazio
odprla že štiristokrat Okno v
Benečijo. Ta oddaja je namen-
jena vsem Slovencem v videm-
ski pokrajini in je šla prvič v
eter 21. junija 2008. Od tedaj
dalje je na sporedu vsa-
ko soboto ob 21. uri,
ponovitev pa je vsako
nedeljo ob 21. uri.
V oddaji, ki traja pri-
bližno 50 minut, je
pregled o tem, kar se
lepega in manj lepega
dogaja med Slovenci v
videmski pokrajini, ta-
ko v Benečiji kot v Re-
ziji in Kanalski dolini.
Gre za novice, komen-
tarje in pogovore. Ve-
liko časa je posvečene-
ga domači glasbi.
Predvajajo predvsem
skladbe s Sejma be-
neške pesmi, da bi ne
šle v pozabo. Saj so ve-
liko bogastvo in kažejo, kako
so ustvarjalni naši ljudje na gla-
sbenem področju.
Oddajo vodi Ezio Gosgnach.
Sodelujejo Larissa Borghese, ki
vsak teden pripravlja pregled
dogodkov v Benečiji in okolici,
Luigia Negro, ki govori o tem,
kar se dogaja v Reziji, in Lucia-
no Lister, ki predstavlja najza-
V nimivejše novice iz Kanalskedoline. Vsakokrat je tudi pogo-vor s kakšnim gostom o aktual-
nih temah.
Oddaje Okno v Benečijo ne po-
slušajo samo ljudje, ki žive tu
pri nas, ampak tudi izseljenci.
Kdor zamudi oddajo v soboto
in v nedeljo zvečer, jo lahko
dobi na spletu in posluša, ka-
dar želi.
Ideja o informativnem oknu za
Slovence v videmski pokrajini
je prišla od ljudi, ki delajo in
sodelujejo pri petnajstdnevni-
ku Dom, kulturnem združenju
Blankin in zadrugi Most. Že
vrsto let ima Radio Spazio od
ponedeljka do petka lepe odda-
je v sloveščini, ki jih pripravlja
skupina kulturnih delavcev iz
Gorice, zato so pomislili, da bi
bilo lepo, ko bi imeli Slovenci
iz Benečije, Rezije in Kanalske
doline svojo oddajo v soboto
in nedeljo.
Ime so prevzeli od odda-
je za Benečane, ki je bila
na Radiu Opčine v
osemdesetih letih
prejšnjega stoletja. Med
ustanovitelji in stalnimi
sodelavci je bil tedaj tu-
di nepozabni kantavtor
Keko Bergnach.
Radio Spazio pa je infor-
mativnega značaja in je
edina postaja, ki ima od-
daje v italijanščini, fur-
lanščini, slovenščini in
nemščini.
Okno v Benečijo je na
frekvenci 103.7 v Vid-
mu in spodnji Furlaniji,
103.9 v osrednji Furlani-
ji, 97.4, 91.0 in 103.6 v
Karniji, 95.7 v Kanalski dolini,
98.2 v Železni dolini in 97.5 ter
91.9 na Goriškem.
V Nediških dolinah se sliši sa-
mo v nekaterih krajih v dolini.
Po spletu na naslovu www. ra-
diospazio103. it pa se oddaje
lahko poslušajo ne le v Be-
nečiji, temveč po vsem svetu.
U. D.
Kanalski Slovenec je lani osvojil svetovni pokal v gorskem teku
Tadeju Pivku častni znak Deželnega
sveta FJK
  a kanalskega Slovenca
Tadeja Pivka je bilo
2015 izjemno uspešno
leto. Štiriintridesetletni Žab-
ničan je osvojil svetovni po-
kal in postal evrop-
ski ter italijanski
prvak v gorskem
teku skyrunning.
Do teh dosežkov je
prišel kot prvi itali-
janski državljan.
Zaradi tega mu je v
sredo, 16. marca,
predsednik Dežel-
nega sveta Furlani-
je-Julijske krajine
Franco Iacop pode-
lil častni znak
Deželnega sveta.
Na srečanju je Piv-
kove izjemne fi-
zične sposobnosti
potrdil njegov tre-
ner, čedajski osteo-
pat Luigino Bocco-
lini.
“Ponosni smo, da
imamo v Furlaniji-Julijski
krajini športnike, kot je
Pivk”, je dejal predsednik Ia-
cop, po katerem potrjuje naša
dežela svojo izvrstnost tudi v
manj znanih športnih pano-
gah, ki zahtevajo veliko
Z požrtvovalnosti in vztrajno-sti. Pivk in Boccolini sta izja-vila, da čutita s podelitvijo te-
ga priznanja bližino dežele in
obenem predlagala, da bi
Pivkov dres okrasil tudi logo-
tip deželnega sveta.
“To pokroviteljstvo nam je v
čast”, je odgovoril predsed-
nik Iacop. Pivkove vrhunske
rezultate je ob njem pohvalil
tudi deželni svetnik Roberto
Novelli, ki je športniku tudi
zaželel, da je zanj nova špor-
tna sezona navdušujoča, kot
je bila prejšnja.
Pivku je zelo težko usklajeva-
ti službo s te-
denskim pro-
gramom treni-
ranja, ki je sicer
dvajseturni. La-
ni je v dresu
kluba Aldo Mo-
ro-Team Crazy
Idea osvojil sve-
tovni pokal v
gorskem teku
Skyrunning
World Series.
Etape zahtevne-
ga tekmovanja
so se odvijale v
Španiji, v Italiji,
v Združenih
državah Ameri-
ke, na Kitaj-
skem ter v Švici.
Prva letošnjia
etapa svetovne-
ga pokala Skyrunning World
Series bo 30. aprila v Tibetu.
Mladi Žabničan se pa pri-
ložnostno ukvarja tudi z dru-
gimi gorskimi športnimi pa-
nogami.
L. L.
Zamisel Slovencev naletela na zanimanje dveh večstopenjskih šol
V Vidmu si prizadevajo, da
bi slovenščina prišla v šole
  tirinajstega marca je stekel
nadaljevalni tečaj sloven-
skega jezika v sklopu pro-
jekta Interkultura – spoznavan-
je Slovenije in slovenskega jezi-
ka, ki ga izvajajo v Občini Vi-
dem pod vodstvom občinskega
svetnika Maria Cancianija. Lek-
cije bodo potekale vse do 30.
maja ob ponedeljkih med
20.30 il 22.30 v župnijski dvo-
rani kraja Godia. Uči Alen Carli,
ki je v istih prostorih vodil tudi
tečaj alfabetizacije slovenščine.
Po premoru ob velikonočnih
praznikih se bo 2. aprila nadal-
jevala dejavnost po slovensko
za predšolske otroke, ki jih v
Vidmu že drugo šolsko leto pri-
pravlja združenje Blankin iz
Čedada in ALPI iz Vidma v so-
delovanju z Občino Videm in
tretjo videmsko večstopenjsko
šolo. Srečanja, ki so se pričela
novembra lani, potekajo vsako
soboto po dve uri, med 10. in
12., v šoli Dante v središču Vid-
ma. Dejavnosti vodi Lea Jež
Vecchiet. Udeležuje se jih lepo
število otrok, stari od dveh do
pet let, ki se slovenščini pri-
Š bližujejo skozi igro, pesem,ples, risanje … Raziskave so po-kazale, da ima približno 10%
prebivalcev (to je okoli deset
tišoč ljudi) v Vidmu slovenske
korenine. Zato je pomembno,
da se slovenski jezik in kultura
ohranjata tudi v tem največjem
furlanskem mestu.
“Že veliko časa je bilo potreb-
no, da se je začelo nekaj premi-
kati tudi v Vidnu in ne samo v
krajih, kjer so Slovenci uradno
priznani”, nam je povedal Ric-
cardo Ruttar, ki je koordinator
skupine sv. Hieronima-Sloven-
ci v Vidnu v okviru združenja
Blankin. Skupina svetega Hie-
ronima se je rodila prav z na-
menom, da bi združevala Slo-
vence, ki živijo v Vidnu in da
bi tako lahko tudi mlajše gene-
racije imele možnost spoznati
slovensko kulturo. Ime je prev-
zela po bratovščini svetega Hie-
ronima, ki je nastala leta 1452
z namenom, da bi povezovala
Slovence v mestu in jim poma-
gala.
“Samo v zadnjem času je mar-
sikatera slovenska družina, ki
živi v Vidnu, razumela, da je
pomembno, da se ohrani tudi
v mestu slovenski jezik. Seveda
obstaja dvojezična šola v Špe-
tru, toda za tiste, ki živijo v Vid-
nu, ni lahko vsak dan voziti tja
otroke”, pravi Ruttar.
Drugega februarja letos je bil
na Občini Videm sestanek, na
katerm so preverili možnost, da
bi prišlo do pouka slovenščine
tudi v me-
stni šoli.
Udeležili so
se ga občin-
ska odbor-
nica za šol-
stvo Raffael-
la Basana,
Riccardo
Ruttar za
skupino
Svetega Hie-
ronima, Ri-
ta Nassim-
beni za
združenje
ALPI, Alen
Carli za pro-
jekt Interkultura ter predstavni-
ki staršev Giovanni Marsico, ki
je tudi svetnik v videmskem
občinskem svetu, Igor Jelen in
Ezio Gosgnach.
Basanova je z veseljem sprejala
pobudo. Dejala je, da bi lahko
zaobjemala celotno bodočo
Nadobčinsko teritorialno unijo
(UTI), nato je kontaktirala rav-
natelje šestih mestnih večsto-
penjskih šol. Kar dva sta poka-
zala izredno zanimanje in izra-
zila pripravljenost, da v svoja
vrtca in osnovni šoli uvedeta
razred s slovenščino. Kmalu bo-
sta srečala predstavnike organi-
zacij in staršev, ki se zanimajo
za slovenski pouk v Vidmu.
U. D.
Medjevas
Čotarjeve Ptičje kvatre 
na rodnem Krasu
  edjevas je prijazna
vasica nad
Štivanom, ki jo
zaznamuje še pristno
kmečko življenje. Tam
zaznamo še vonjave, na
katere smo že
pozabili,
slišimo
kikirikanje,
vidimo
krave, ki
gredo na
pašo in ob
praznikih
konjenike, ki
jezdijo
mimo, saj je
zanimanje za
konje postalo
že ena izmed
dejavnosti, ki
poleg osmic
in kmečkih
turizmov
zaznamujejo
vas.
Prav v enem izmed teh, in
sicer pri Lahovih- Paolu
Pernarčiču je bil v petek,
18. marca, ob 20. uri večer,
posvečen pticam v
organizaciji SŠKD Timava
Medjevas in Goriške
Mohorjeve družbe.
Približno štirideset
poslušalcev, med katerimi
je bil tudi predsednik
Kmečke zveze Franc Fabec,
je pozorno sledilo
pogovoru Danijela Čotarja,
avtorja knjige Ptičje
kvatre, s časnikarko Eleno
Legiša, ki je na začetku
večera povabila prof.
Marijo Češčut, naj na
kratko oriše delovanje
Mohorjeve družbe in kako
je do objave knjige prišlo.
M Med pogovorom so prišlido izraza izredna avtorjevanavezanost na Kras in živi
spomini na gmajno in na
vse, kar je z njo v zvezi.
Posebno so ga že od
mladih nog zanimale
ptice, ki so v štirih letnih
časih prihajale in odhajale
in zato tudi naslov knjige
Ptičje kvatre. Avtor je
orisal glavne značilnosti
nekaterih vrst, ki jih ljudje
večinoma poznajo. To so
vrabci, vrane, pastirice,
krokarji in sove. Spomnil
se je na zanimiva doživetja
ob srečanju s temi pticami,
ki so tudi zveste
obiskovalke Medjevasi. Ker
so ptice vezane tudi na
razna izročila, ki jih
povezujejo z ljudmi, so
sledila še dopolnila
udeležencev, ki so dodajali
svoje spomine in povezave
s ptičjo prisotnostjo, kot so
sove, vrane, šoje...
Drugi del večera je bil
znanstveni, saj je ornitolog
Domen Stanič orisal ptice,
ki so na Krasu postale
redkost ali gnezdijo v
nedostopnih stenah
Kraškega roba. Predavanje
je obogatil s projekcijami
fotografij, ki jih je sam
posnel med svojimi
raziskavami. Zanimanje za
ptice je vedno večje, saj
nam je predavatelj razodel,
da je kar nekaj tujih
strokovnjakov spremljal po
kraški gmajni in nad
Devinske stene.
Na večeru so bili na ogled
tudi originali slik, ki
krasijo Čotarjevo knjigo in
jih je v tehniki akvarela
izdelal Matej Susič.
Po predavanju so se vsi še
zadržali v prijetni družbi
ob domači kapljici in
dobrotah, ki so jih
pripravili člani društva.
MK
Slovenija 7. aprila 2016 13
  Sloveniji je po veliko-
nočnih nastopih škofov
nemara ostalo nekaj od
duha strpnosti in dobrote, ki so
ga širili in utemeljevali visoki
cerkveni predstavniki. Njihovo poslan-
stvo se sicer nadaljuje, zagotovo še do
nedelje, 3. aprila, ko kristjani proslja-
vljamo Belo nedeljo, ki je hkrati tudi
Nedelja božjega usmiljenja. V obsto-
ječem ozračju pa so po prepričanju iz-
dajateljev Moje Slovenije, revije, ki jo
usmerja in razširja vladni Urad za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu, razmere
pri nas ta čas povsem normalne. Tudi
nova številka omenjene publikacije je
vsebinsko zelo pestra in objavlja veliko
koristnih in uporabnih prispevkov, ven-
dar gre pretežno za informacije in ne-
mara pretirano hvaljenje delovanja koa-
licije, torej oblasti in njenih predstav-
nikov. Pogrešali bi lahko kakšen prispe-
vek, ki bi uporabnikom revije prikazal
ideološko in politično razdeljenost v
družbi in državi. Moja Slovenija nekako
ponuja politično in družbeno idilo, ki
je v Sloveniji ni, saj, to vemo in občuti-
mo lahko v vsakdanjem življenju, saj na
veliko področjih obstajajo in delujejo
povsem sprevržene razmere. Predsta-
vljajo nam državo, kakršne nimamo, in
oblastnike, kakršni bi ti radi bili. Hhkra-
ti pa se oglašajo sile, ki opozarjajo, “da
so razmere v državi dramatične do take
ravni, da je treba skupaj nastopiti v
obrambo Slovenije. Zbor za republiko,
Združenje za vrednote slovenske osa-
mosvojitve, skupaj s tremi opozicijski-
mi strankami na območju politične de-
snice, to so SDS, Nsi in SLS, zatrjujejo,
“da gre sedaj zopet za Slovenijo, saj ne
bomo dovolili, da v samostojni Slove-
niji ob njenem bližnjem 25-rojstnem
dnevu na podlagi zakonodaje propadle
SFRJ preganjajo tiste, ki so jo branili,
hkrati pa agresorje oproščajo vojnih
zločinov, interese tujcev in migrantov
pa postavljajo pred interese lastnih
državljanov”.
Opozorilom politične opozicije se pri-
družujejo nekateri drugi dogodki, kar
jim daje dodatno težo in prepričljivost.
Predsednik države Borut Pahor sporoča,
da je slovenska vojska v zelo slabem
stanju, najbolj glede oborožitve in opre-
me, tako da komaj še lahko opravlja
svoje osnovne naloge. V dnevniku Delo
je Aleksander Geržina, nek-
danji slovenski diplomat v
zvezi Nato, objavil komentar z
razmišljanji o pomembnosti
omenjene politično-vojaške
organizacije za Slovenijo. Po
njegovem je članstvo Slovenije
v Natu največji in najbolj ko-
risten dosežek države v njeni
novejši zgodovini. Vendar se
na podlagi vsega, kar se v širši
politični in strokovni javnosti
dogaja, pojavljajo teze o tem,
da bi morala Slovenija iz Nata
izstopiti, da ima Rusija v svo-
jem ravnanju v mednarod-
nem prostoru prav, ker je Nato
imperialistična sila oziroma
organizacija, ki zgolj in samo
izziva Rusijo, in podobne sla-
bo utemeljene populistične
trditve. Vse to se izraža v dej-
stvu, da je danes odstotek tistih, ki pod-
pirajo članstvo Slovenije v Natu nižji
kot kadarkoli prej. To je v pogojih vse
bolj zaostrenih varnostnih razmer v
Evropi, torej tudi v Sloveniji, naravnost
noro. Tudi v delu državne uprave,
ključnem za vojaško operativno sode-
lovanje z Natom v pogojih polnoprav-
nega članstva, še vedno sedijo ljudje, ki
Nata ne razumejo in se pri svoji funkciji
in delovanju odzivajo po principu, kaj
nam bo Nato sploh ukazoval, kaj nam
je bilo članstvo v njem sploh potreb-
no”.
Takšna so mnenja in ocene verodostoj-
nega diplomata, ki jih je pojasnil in
obrazložil v levo usmerjenem časniku
Delo. Je pa zelo pomenljivo, da so po
mnenju tega časopisa trditve o Natu in
Sloveniji, le mnenja avtorja, torej Alek-
sandra Geržine, ki pa ne izražajo “nuj-
no tudi stališč ministrstva za zunanje
zadeve in tudi stališč časopisa Delo”.
Kritičen do države in njenih predstav-
nikov je bil tudi Miroslav Mozetič, pred-
sednik ustavnega sodišča, ko je predsta-
vil delo sodišča v lanskem letu. Opozo-
ril je, da parlament odločitve ustavnega
sodišča ignorira, nekateri parlamentarci
vladajočih strank pa celo namigujejo,
da bodo sklepi ustavnega sodišča dru-
gačni, ko se bo spremenila sestava
ustavnega sodišča. Predsednik Miroslav
Mozetič je zavrnil kritike nekdanjega
pravosodnega ministra Aleša Zalarja in
poslanke vodilne koalicijske stranke
SMC Jasne Murgel. Po njegovem pre-
pričanju “oba kažeta popolno nerazu-
mevanje načela, da je sodnik pri
odločanju vezan samo na zakon in usta-
vo. Med šestimi sodniki ustavnega so-
dišča, ki bodo odšli po koncu mandata,
bo prvi odšel prav
predsednik ustavne-
ga sodišča, to je Mi-
roslav Mozetič.
Ko povzemam razne
dogodke, izjave in
odmeve v javnosti,
in jih poskušam po-
vezati in primerjati s
svojimi izkušnjami,
bi menil, da so po
prepričanju mnogih
v Sloveniji ostaline
komunističnega
režima večje kot pa v
Romuniji, ki je doslej
veljala za državo z
največ usedlinami
nekdanjega totalitar-
nega obdobja. Žalit-
ve osebnosti iz na-
sprotne politične op-
cije so stalne, ostre in grozeče, v Slove-
niji je pogosto uporabljen t. i. sovražni
govor. V časniku Delo je avtor poročila
o nekem pogovoru kardinala Franca
Rodeta, v katerem je slednji menil, “da
bi Slovenci lahko bili boljši kot smo”,
cinično zapisal, “da kardinal piše spo-
mine in si upa celo misliti, da jih bo
kdo sploh z zanimanjem bral”. Tako je
bil neposreden in žaljiv časnikar časo-
pisa Delo Igor Bratož. Seveda so izpove-
di in razmišljanja kardinala, ki velja za
prijatelja papeža Frančiška in
se na slovesnostih v Vatikanu
pogosto pojavlja ob njem,
javna občila bodisi za-
molčala ali pa jih po svoje
ocenila. Zanimivo je zvedeti za mnenje
kardinala o beguncih, ki naj bi v nasled-
njih dneh sicer v majhnem številu prišli
v Slovenijo. Kardinal meni, “da sta gle-
de beguncev najprej pomembni predv-
sem dve vprašanji. Prvo je, kako da ni-
komur od beguncev ne pade na pamet,
da bi se odpravil v bogate arabske
države, zakaj jih ne vleče tja, ampak v
Evropo? Drugo vprašanje, ki seveda
mora biti dovoljeno, pa je še, ali je se-
danji prihod beguncev spontan, ali pa
na nek način celo organiziran z nekim
namenom”. Kardinal Franc Rode je na
neko vprašanje iskrivo in morda hudo-
mušno odgovoril, “da je usodno pove-
zan s Slovenijo in ima rad Slovenijo, ti-
sto, ki ga ima rada, in rad Slovenijo, ki
ga sovraži. Katerih je več, pa ni štel”.
Iz različnih virov, uporabljenih v tem
prispevku, povzemamo mnenje, da bi
v Sloveniji pozdravili obisk ruskega
predsednika Vladimirja Putina, za
mnoge pa tudi obisk kakega drugega
politika, med katerimi prednjači
nemška kanclerka Angela Merkel. Na-
vajamo še, da je vlada dokaj nepričako-
vano sklenila, da odpravi grobišče ozi-
roma morišče Barbara rov v Hudi jami.
Gre za za največje prizorišče zločinov
povojnih zmagovalcev, med okoli 600
grobišči, kolikor naj bi jih bilo v Slove-
niji. Že odkrite ostanke žrtev pobojev
in tiste, ki jih bodo še odkopali iz jaškov
nekdanjega rudnika, bodo prenesli v
Maribor, na prizorišče oz. v okolje, ki še
nista znana. Tam, kjer je še vedno naj-
večje morišče žrtev pobojev, bodo ure-
dili, kot je sklenila vlada, spominski
muzej. Tega naj bi predvidoma celo vpi-
sali v register kulturne dediščine Slove-
nije.
Marijan Drobež
V
RTV Slovenija vrsto let podeljuje Ježkovo nagrado,
poimenovano po Franetu Milčinskem – Ježku (1914-1988),
za osebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire
oz. za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh
radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni
tradiciji Ježkovega duha. Žirijo za podelitev letošnje Ježkove
nagrade so sestavljali Mitja Štular, Ingrid Kovač Brus, Jelka
Stergel, Leon Oblak, Rudi Pančur, Andraž Pöschl in Igor
Pirkovič. Letošnjo, 27. nagrado po vrsti je prejela igralka
Ljerka Belak, ki ima za seboj že 40 let dolgo igralsko pot, v
kateri je kot članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje
(22 sezon) in Mestnega gledališča ljubljanskega (13 sezon)
ustvarila več kot 100 odmevnih vlog. Poleg tega je
sodelovala tudi z ljubiteljskimi skupinami, doma in na
avstrijskem Koroškem. Čeprav je že v pokoju, je še zmeraj
zelo aktivna, predvsem kot televizijska voditeljica in
humoristka. Nastopa zmeraj družbenokritično in želi, da bi
gledalci sami ravno tako kritično sprejemali vse, kar se
dogaja okrog njih. Že več desetletij sodeluje z RTV Slovenija.
Tu je že od daljnega l. 1975 ustvarila niz zahtevnih vlog,
med temi so resne, pa tudi komične in satirične. Vedno je
ustvarjala polnokrvne like, tudi na radijskih valovih (skoraj
200). Za svoje umetniško delo je bila deležna več nagrad,
npr. nagrado Prešernovega sklada, Prešernovo nagrado
mesta Celje, Severjevo nagrado, nagrado za žlahtno
komedijantko na Dnevih komedije v Celju, Dnevnikovo
nagrado. Od lanskega leta nosi Borštnikov prstan.
Med dobitniki Ježkove nagrade so tudi igralci Iztok Mlakar,
Gojmir Lešnjak - Gojc, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman -
Roza, Zlatko Šugman, Tone Fornezzi – Tof, Barbara Cerar,
glasbeniki Mojmir Sepe, Adi Smolar, Lado Leskovar, med
pisci pa Tone Partljič in Vinko Möderndorfer. / IK
Ježkova nagrada 2016:
dobitnica je igralka Ljerka Belak
  azensko delovno taborišče v ljubljan-
skem Litostroju je bilo še hujše od na-
cističnega, le brez plinskih celic. Ta iz-
java je zdravnika Osolnika skoraj stala
življenja, je iz prve roke povedal nekdanji jet-
nik Stanko Sivec.
Nepredstavljivo trpljenje zapora, samice in
koncentracijskega taborišča je sedanji upo-
kojeni župnik iz Prvačine opisal v povsem
polni dvorani ajdovske gimnazije. Večer pod
Čavnom, ki je bil hkrati tudi tretji postni
večer ajdovskega Kluba krščan-
skih izobražencev je bil hkrati po-
klon Sivčevemu 90. rojstnemu
dnevu. S pesmijo Kol'kor kapljic
– tol'ko let, kajpada.
Nekdanjega župnika na Otlici so
prišli poslušat tudi njegovi nek-
danji farani in njegova knjiga spo-
minov Skozi ogenj je šla za med.
Nedavno je namreč pri goriški
Mohorjevi izšla in že skorajda
povsem pošla knjiga, ki je ne le li-
terarno dovršena, ampak tudi za-
nimiva, hudomušna in polna op-
timizma. Tudi najhujše stiske
namreč opisuje vedro in humor-
no. Knjigi in avtorju je veliko prostora na zad-
nji strani Družine posvetil tudi pisatelj Aloz
Rebula: “So nekatere redke knjige, ki jih
odložiš s polno kulturno potešenostjo. So pa
med njimi še redkejše, ki jih odložiš ne samo
s kulturno, ampak tudi z duhovno in celo
svetostno potešenostjo. Taka je po mojem
mnenju ena od večernic letošnje goriške Mo-
horjeve družbe, knjiga Skozi ogenj devetde-
setletnega, doslej neznanega avtorja, Primor-
ca Stanka Sivca. Stanko Sivec se je rodil na
Livku pod Krnom, tik Beneške Slovenije, v
klasični katoliški slovenski družini, kjer je bi-
lo doma delo, krščanstvo, poštenost in zve-
stoba svojemu narodu. Iz sanj po rešitvi iz-
pod fašizma je Stanko s svojo družino padel
v Titov policijski sistem. Od beneškega du-
hovnika je dobil navdih za duhovniški po-
klic in temu poklicu je ostal junaško zvest z
nenehno molitvijo skozi vse mogoče preiz-
kušnje življenja, od prve aretacije, ko je bil
še bogoslovec, do deset let pozneje, ko je
imel za sabo vrsto taborišč, do poldrugoletne
vojaščine v Vojvodini”.
Sivec je nekaj zanimivih prigod iz svoje kal-
varije povedal tudi obiskovalcem Večera pod
Čavnom. V temačno tematiko je Sivec vple-
tal veliko dovtipov in šal in večkrat nasmejal
obiskovalce, med katerimi je bila cela vrsta
njegovih duhovniških kolegov, na čelu z
upokojenim škofom Metodom Pirihom.
Zadnji še živeči duhovnik iz montiranih pro-
cesov je poudarjal nujnost odpuščanja in je
o svojih nekdanjih sotrpinih in mučiteljih
govoril zelo obzirno. Bi segel v roko svojemu
zasliševalcu Zdenku Roterju, če bi ga srečal?
Na vprašanje je Sivec odgovoril brez premi-
sleka: seveda, nisem jaz, ki lahko sodim, am-
pak Bog. Tudi o sotrpinih, ki so se zaradi pri-
tiskov zlomili in svoje prijatelje morali “po-
tunkati” ali ovajati, je bil razumevajoč: “Ne
morete si predstavljati, kakšni pritiski so to
bili. Več mesecev, noč in dan. ” Strahote so
na vseh pustile velike posledice. “Ko sem pi-
sal knjigo, sem se spet znašel v zaporu”, je
rekel. S svojimi nekdanjimi sojetniki se zato
o zaporu po izpustitvi niso nikoli več pogo-
varjali. Je pa o Sivcu spregovoril Franc
Možina (87), ki je tudi dal skozi litostrojski
lager. Sivca je videl skozi okno, ko se je po-
nudil, da bi opravil kazen – mučilno “telo-
vadbo” namesto starejših sojetnikov. Pazniki
so ob tem ponoreli in ga zato hudo kaznova-
li, se je spominjal Možina: “To je bil pravi sa-
tanizem”.
Nekdanji župnik iz Šempasa, Otlice, Bovca
in Prvačine je odgovoril tudi na vprašanje o
vlogi svojega predstojnika v semenišču, Sto-
mažana Vladimirja Makovca. Uglednega je-
zikoslovca in nekdanjega duhovnika sicer
poznamo pod imenom Vladimiro Macchi
(1909-2006). “Nadškof Margotti je o njem
dejal, da, če bi imel pet takih duhovnikov, bi
prenovil vso škofijo. Bil je kot policaj. Hodil
je po obednici in nas tolkel s svinčnikom po
glavi. Odkrito je simpatiziral z Italijani in bil
do italijanskih sošolcev veliko bolj naklonjen
kot do nas, Slovencev. V semenišču so sicer
predstojniki bili zelo uvidevni, čeprav smo
med seboj govorili prepovedano slovenščino.
Samo Makovec ni bil prav nič očetovski”.
Sivec je bil dvakrat zaprt. Prvič (1949-1950)
zato, ker je zbiral podpise med domačini na
Livku, da bi iz zapora izpustili na smrt obso-
jenega duhovnika Jožka Kraglja. Najprej je
bil v zaporu, nato v delovnem taborišču v Li-
tostroju in slednjič v delovnem taborišču v
Tacnu. Ko so ga izpustili, je bil v ljubljanskem
bogoslovju v hišnem priporu. Po nekaj me-
secih pa so v hišni preiskavi pri njem dobili
kratko pisemce, v katerem je zaprti duhovnik
Danilo Cimprič poslal škofu Vovku pozdrave.
Sledila je aretacija in tej zloglasni montirani
Tolminski proces. Zaradi špijonstva je moral
v zapor in na prisilno delo – gradili so stano-
vanjske bloke na ljubljanskih Žalah (1951-
1953). Kazen pa se je tudi po osvoboditvi na-
daljevala, saj je še poldrugo leto služil vojaški
rok s skupino nekdanjih zapornikov v vojvo-
dinski Kikindi. V marsičem je bila za Sivca
vojaščina še hujša kot zapor, saj zaradi tam-
kajšne mentalitete nisi mogel vedeti, kaj te
čaka in kako se pred tem braniti. A že takoj
zatem Sivec pove, da je bil označen za polpi-
smenega, ker ni znal brati – cirilice.
Sivec je poudaril tudi, da je komunizem for-
malno sicer prešel, da pa ostajajo njegove po-
sledice v ljudeh. To pa bo trajalo tri genera-
cije, je ocenil.
Ker je Sivčeva knjiga že skoraj pošla, pri za-
ložbi razmišljajo o ponatisu. Je pa njegova
zgodba tudi na internetu. Pred nekaj meseci
je namreč gostoval v oddaji Pričevalci Jožeta
Možine na nacionalni televiziji, ki je na voljo
tudi v spletnem arhivu.
Tino Mamić
K
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič
  Klub krščanskih izobražencev
Hujše taborišče od nacističnega
A JDOVŠČINA 
Ostanke žrtev iz Hude jame naj bi končno pokopali
“Slovenci bi lahko bili boljši, kot smo!”
Aktualno7. aprila 201614
NATUROPATSKI NASVETI (102)Erika Brajnik
NATUROPATIJA, V SVETU IN SEDAJ
TUDI SLOVENIJI
Naturopatija je relativno nova veda; v Evropi o
njej govorimo šele nekaj desetletij, vendar nje-
na pomembnost iz leta v leto narašča. Naturo-
patska združenja in šole rastejo bliskovito po
celem svetu, tudi v Sloveniji, kot gobe po dežju.
Zakaj se to dogaja?
Potrebo po naturopatiji čuti in
nosi vsak izmed nas v sebi. Ce-
loten svet, čeprav različen,
predstavlja enoten odsev mi-
krokozmosa v makrokozmos.
Čeprav na svetu sobivajo ra-
zlični narodi, nas nekaj pove-
zuje – vsi smo ljudje. Vsak člo-
vek čuti v sebi nujno potrebo
po zdravju, po harmoniji, rav-
novesju. O tem priča tudi dej-
stvo, da kar 80% vseh onkoloških bolnikov sve-
ta išče pomoč v integrativni – alternativni me-
dicini.
Naturopatija nudi današnjemu človeku to, kar
išče in potrebuje, obravnava človeka celostno,
išče in odpravlja vzroke bolezenskega stanja,
predvsem pa uči posameznika, kako naj se kre-
pi, tako da se dejansko lahko izogne oziroma
prepreči nastanek bolezni.
O tem, kako naturopat deluje v Sloveniji, Italiji,
Španiji, Južni Ameriki in drugod po svetu, bo-
mo lahko slišali na 1. naturopatskem kongresu
v Sloveniji. Kongres prireja Združenje naturopa-
tov Slovenije, neprofitna organizacija, ki skrbi
za promocijo naturopatije v Sloveniji in svetu.
Kongres je zelo pomemben dogodek, ki posta-
vlja Slovenijo v središče svetovnega naturopat-
skega dogajanja. Že samo dejstvo, da bodo
predstavniki svetovne naturopatske organizaci-
je prisotni na prvem naturopatskem kongresu v
Sloveniji, priča in potrjuje to realnost.
Naturopatski kongres v Slove-
niji želi opredeliti, uveljaviti in
podkrepiti naturopatijo v slo-
venskem, evropskem in sve-
tovnem prostoru.
Slovenija je majhna država v
srcu Evrope, ki nosi v sebi tra-
dicijo naturopatskih vrednot,
načel in s priredbo kongresa še
naturopatskih pobud.
Vse opisano boste imeli pri-
ložnost poglobiti na 1. naturopatskem celod-
nevnem kongresu v Sloveniji v soboto, 16. 4.
2016, ob 9. uri v Ljubljani z mednarodnimi pre-
davatelji. Za prevod bo poskrbljeno.
Celoten program kongresa in vpisni obrazec
dobite na www. naturopatija. org ali pa po-
kličite na 003865 31 335 581.
Bralci Novega glasu boste imeli pri vpisu na
kongres popust, v specifikacijo vpisnega obraz-
ca vpišite Novi glas.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 5. aprila, ob 14. uri
  ustanovitvijo Svobodnega
Tržaškega Ozemlja (STO) z
Mirovno pogodbo (1947)
po drugi svetovni vojni je imelo
gibanje tržaških indipendentistov
zelo močno ljudsko podporo, ki
pa je izgubila naboj s sklenitvijo
Londonskega sporazuma 1954
(Memoranduma o soglasju), s ka-
terim je bila Cona A STO zaupana
v začasno civilno upravljanje ita-
lijanski vladi, Cona B pa jugoslo-
vanski. Decembra 2011 pa je ne-
nadoma vzniknilo Gibanje Svo-
Z bodni Trst oz. Movimento TriesteLibera – MTL (v nadaljevanju gi-banje), ki ga je ob sodelovanju ter
široki in spontani ljudski podpori
(okrog 2500 članov) ustanovil
ugledni tržaški javni delavec in
ambientalist Roberto Giurastante,
ki mu tudi predseduje, ob tesnem
sodelovanju Paola G. Parovela,
znanega tržaškega publicista, pi-
satelja in direktorja štirinajstdnev-
nika La Voce di Trieste. Vendar je
v gibanju kmalu prišlo do razkola,
ko je iz njega izstopilo kakih 200
članov, ki naj bi bili po podatkih
iz gradiv tiskovne konference gi-
banja (z dne 18. 8. 2014) pretežno
skrajno desno usmerjeni, in ki so
ustanovili vzporedno gibanje Ter-
ritorio Libero Trieste – TLT, ki mu
je predsedoval Vito Potenza. Oboji
ugotavljajo na podlagi mednarod-
nih pravnih aktov, da STO še ved-
no obstaja. Le da prvi dokazujejo,
da obsega zgolj ozemlje bivše Co-
ne A, ker je Cona B med tem po-
stala sestavni del republik Slove-
nije in Hrvaške, drugi pa da
vključuje tudi ozemlje Cone B,
ki se mu ne mislijo odpovedati
(Il Piccolo, 19. 7. 2014). Po ne-
katerih nepreverjenih podat-
kih naj bi slednji imeli svoje
emisarje, ki zbirajo podpise,
tudi v Slovenski Istri. Ta ra-
zlični odnos do statusa bivše
Cone B naj bi bil tudi glavni
vzrok razkola. Gibanji imata
tudi sicer različne poglede na re-
alno stanje v zvezi s STO, o kate-
rem naj bi odpadniška stran na-
pačno razmišljala, da bi bil ure-
sničljiv tudi preko volitev v lokal-
ne organe tržaške občine in po-
krajine.
Dejavnosti in argumenti Gibanja
Svobodni Trst (MTL)
Ob pomanjkanju podatkov o de-
lovanju razkolniškega skupine
Territorio Libero Trieste (TLT) se
bom v tem sestavku omejil na šte-
vilne javno vidne in dosegljive ak-
cije in stališča izvornega gibanja
Movimento Trieste Libera (MTL),
ki je tudi sicer najvidnejši nosilec
prebujenega tržaškega indipen-
dentizma in ima tudi svojo radij-
sko postajo Radio Trieste Libera
ter štirinajstdnevnik La Voce di
Trieste. Ustanovili so tudi lastno
informativno agencijo (New Mit-
teleuropa Agentur), organizirali
demonstracije ob mejnih vstopih
v STO (Fernetiči, Škofije), pa šta-
feto ob meji Cone A od Milj do
Devina in izvolili tudi svoje
začasno mednarodno predstav-
niško telo International Provvisio-
nal Representative (IRP), ki ima
po podatkih gibanja svoje pred-
stavnike v ZDA, Avstriji in Češki, s
stiki tudi v drugih državah. Kar
vse italijanske oblasti, lokalne in
državne, spremljajo z veliko ner-
vozo, in so se nad nekatere pred-
stavnike gibanja spravile tudi z
ovadbami. Že takoj ob ustanovitvi
je Giurastante opozoril pristojne
italijanske sodne organe in med-
narodne organizacije (OZN, VS,
EU idr.) na nevzdržen in nezako-
nit status Cone A (Trst s petimi
okoliškimi občinam in medna-
rodno prosto luko), ki je bila z Mi-
rovno pogodbo sestavni del sa-
mostojne države STO, ki po njiho-
vem mnenju na pravni ravni še
vedno obstaja in ni bila nikoli pre-
klicana. Gibanje pri tem izhaja tu-
di iz dokumenta, ki ga je leta 2015
sprejel VS na zahtevo Palestincev,
ter ga objavil na spletu pod št.
S/2015/809 s prilogo, v kateri je
seznam ozemelj, ki so bila raz-
glašena kot zaščitena področja
pod pokroviteljstvom najprej
Društva narodov in potem OZN,
predana v začasno upravljanje
drugim pravnim subjektom ter
imajo ta status še danes, med ka-
terimi je naveden tudi STO. Itali-
janska vlada sicer navedene argu-
mente zavrača, sklicujoč se na-
pačno najprej na Londonski Me-
morandum, s katerim naj bi bila
Cona A prenesena pod suverenost
Italije. Predstavniki gibanja pa na-
sprotno argumentirano dokazuje-
jo, da naj bi bila tedaj zgolj zaupa-
na “italijanski vladi v začasno ci-
vilno upravljanje”. Nato se vlada
sklicuje še na Osimsko pogodbo,
na kar ji predstavniki gibanja,
podprti z uradnimi akti OZN, od-
govarjajo, da je namreč Osimski
sporazum zgolj dvostranski pravni
akt med Italijo in Slovenijo, ki v
pravnem pogledu ne more odpra-
viti veljavnosti določb mednarod-
ne Mirovne pogodbe, s katero je
bil ustanovljen STO. Da Cona A
kot sestavni STO še vedno pravno
obstaja, naj bi dokazovalo tudi
dejstvo, da ima italijanska vlada še
vedno v Trstu svojega komisarja,
ki je zadolžen za začasno upra-
vljanje tega dela STO. Mandat
začasnega upravljanja Cone B pa
je bil v času SFRJ prenesen na re-
publiki Slovenijo in Hrvaško.
Slednji sta po razpadu Jugoslavije
leta 1992 s plebiscitom zajamčili
lastno pravico do samoodločbe
ter je bila njuna neodvisnost, zno-
traj nekdanjih republiških meja,
ki vključujejo tudi dele nekdanje
Cone B, priznana s strani OZN in
VS, torej tudi s strani podpisnikov
Mirovne pogodbe, s čimer je bila,
po mnenju predstavnikov giban-
ja, Cona B kot sestavni del STO
mednarodno pravno ukinjena.
Velika bitka za mednarodno pro-
sto luko (Porto Franco internazio-
nale)
Tudi po zaslugi prostocarinske co-
ne se je Trst, z rekordnim razvo-
jem v stilu ameriških mest, v
enem stoletju (od 1719 do začetka
19. stoletja) razvil iz zakotnega ri-
biškega mesta v enega največjih
južnoevropskih pristanišč, ob
Marseillu in Genovi. Cona je tre-
nutno locirana na več pristaniških
območjih, in sicer na Punto Fran-
co Nord ali Vecchio, Punto Franco
Nuovo, Terminal Legnami (les),
Terminal Petroli in Terminal In-
dustriale. Duhove buri status
prvega območja (Punto Franco
Nord), ki pretežno ni več v prista-
niški funkciji, in kjer že dolga de-
setletja sameva v prazno okrog 50
ha pomolov in drugih manipula-
tivnih površin, številna ogromna
opuščena skladišča in železniški
tiri, ob 15-metrski globini morja,
ki omogoča privez ladij z nosilno-
stjo tudi do 10.000 ton. Zagovor-
niki tega opuščenega dela prista-
nišča že več let zaman zahtevajo
njegovo reaktiviranje v pristaniške
namene. Po mnenju predstavni-
kov gibanja pomagajo dušiti
tržaško mednarodno prosto luko
med ostalim tudi pritiski drugih
konkurenčnih italijanskih prista-
nišč, ki imajo interes onemogočiti
ponovni razcvet Trsta. Mesto je
namreč, tudi po zaslugi odmrtja
severnega (starega) pristanišča,
začelo gospodarsko in demograf-
sko nazadovati. Število njegovega
prebivalstva je v zadnjih nekaj de-
setletjih padlo od nekdanjih
280.000 na sedanjih 211.000, s
čimer se je Trst od nekdanjega
evropskega rekorderja v razvoju
spremenil v evropskega rekorderja
v nazadovanju, kar že dolgo pov-
zroča veliko nezadovoljstvo
tržaške javnosti. Sodu je izbil dno
nedavni sklep italijanskega parla-
menta, sprejet na predlog italijan-
ske levičarske stranke PD (Parito
Democratico), ki vodi občino in
deželo, da naj bi opuščeno prista-
nišče (Porto Nord) funkcionalno
urbanistično preuredili v sestavni
del mestnega jedra, prostocarin-
sko cono pa prenesli na druga ob-
močja, nepovezana s prista-
niščem, ali morda tudi v kak za-
ledni terminal. Predstavniki gi-
banja štejejo ta sklep za grobo
kršitev mednarodnih sporazu-
mov ter vidijo v njegovem ozadju
tudi apetite in pritiske gradbenih
špekulantov, ki načrtujejo v urba-
nistični preureditvi tako velikih
površin nov poligon za svoje
nečedne posle. Zato so predstav-
niki gibanja ovadili tožilstvu od-
govorne funkcionarje, med njimi
tudi dosedanjo vladno komisarko,
zadolženo za začasno upravljanje
Cone A STO, Francesco Adelaide
Garufi, ki je pod pritiski nekaj dni
pred upokojitvijo izdala dekret, ki
je omogočil spremembo namem-
bnosti Porta Nord in s tem posle-
dično tudi morebiten prenos pro-
stocarinske cone drugam, tudi iz-
ven Trsta, kor npr. v Tržič, Cervi-
gnano ali Porto Nogaro.
Milan Gregorič
Zagovorniki Svobodnega Tržaškega Ozemlja se vračajo na politično sceno
Politična  pomlad  tržaških
indipendentistov
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (10) Mariza Perat
La Salette
Kraj leži 1240 m visoko v jugovzhodnih
francoskih Alpah. Je samostojna občina
in spada pod okraj Corps, v cerkvenem
oziru pa pod škofijo Grenoble. Romarsko
svetišče z istim imenom, ki spominja na
naše Svete Višarje, le da je večje, najdemo
više na planini, približno 1800 m visoko.
Tu se je 19. septembra 1846, v soboto
pred praznikom Žalostne Matere Božje,
Marija prikazala, in sicer samo enkrat,
dvema pastirjema, 15-letni Melaniji
Frančiški Calvat (1831-1904) in 11-letne-
mu Petru Maksiminu Giraud (1835-
1875).
Tudi v tem kraju je do prikazovanja prišlo
v času velikih zgodovinskih sprememb.
Leta 1846 sta Karel Marx (1818-1883) in
Friderik Engels (1820-1895) začela širiti
svoja načela in svoje spise o delavskem
razredu. Leta 1848 je nato izšlo njuno delo: Ko-
munistični manifest.
V Franciji so v tem času vladale vstaje v Parizu.
Kralj Ludvik Filip je moral odstopiti. Proglasili so
drugo republiko in za predsednika izvolili Ludvika
Napoleona Bonaparte (1808-1873), ki je nato leta
1852 postal cesar z imenom Napo-
leon III. Na oblasti je ostal do
leta 1870, ko so Francozi v
vojni med Prusijo in Fran-
cijo bili premagani v kra-
ju Sedan v Loreni. Kot je
razvidno iz zgodovine,
je leta 1848 prišlo do
vstaje tudi v številnih
drugih evropskih me-
stih.
Romarsko svetišče v La
Salette verjetno ni tako
znano kot tisto v Lurdu
ali Fatimi, je pa prav tako
pomembno.
Vidca, ki sta tu doživela Mariji-
no prikazanje, sta bila doma iz kraja
Corps v bližini La Salette, vendar se med seboj ni-
sta poznala. Oba sta izhajala iz skrajno revnih
družin. Bila sta brez prave vzgoje, versko zanemar-
jena in nihče izmed njiju ni znal ne brati ne pisati.
Govorila sta krajevno nare čje, saj franco ščine nista
znala in je skoro
nista razumela.
Melanija je že
kot zelo majhna
deklica bila pri-
siljena beračiti,
ker doma ni bilo
kruha. Ko je bila
stara osem ali
devet let, je za če -
la delati pri kme-
tih sosednjih va-
si, pozneje pa je
pasla krave svo-
jih gospodarjev.
Po postavi je bila
majhna, telesno
šibka, da bi ji
nihče ne bil pri-
sodil 15 let.
Kljub svoji starosti pa zaradi neznanja verouka ni
bila pripuščena k prvemu svetemu obhajilu.
Tudi Maksimin je prihajal iz skrajno revne
družine. Še čisto majhnemu je umrla mati. Oče
se je vnovič poročil, toda druga mati je do Maksi-
mina bila trda in neprijazna. Deček je bil zapuščen
in večkrat lačen. Oče se za družino ni dosti menil
in je raje posedal v gostilni.
V takih okoliščinah je seveda Maksimin rastel
brez vzgoje, brez pouka in versko zanemarjen.
V cerkev ni hodil in znal je le za silo zmoliti
očenaš in zdravomarijo. Po značaju je bil vi-
hrav in nestanoviten. Kot Melanija, tudi on
zaradi neznanja verouka ni bil pri prvem
svetem obhajilu.
Kljub zapuščenosti in pomanjkljivi vzgoji
pa sta oba otroka odlikovali iskrenost in do-
brosrčnost. Bila sta sicer revna in za-
puščena, a dobra in nepokvarjena.
Melanija in Maksimin sta se prvič srečala 17.
septembra, dva dni pred pri-
kazovanjem. Tega dne sta
namreč na planini skupaj pa-
sla krave svojih gospodarjev. Po skromnem kosilu
sta ob bližnjem studencu, ki je navadno bil suh,
oba zadremala, kar se ne enemu ne drugemu ni
še nikoli pripetilo. Zadremal je tudi Maksiminov
kužek Lulu, ki je dečka vedno spremljal.
/ dalje
Melanija Calvat in
Maksimin Giraud
Vas La Salette
Aktualno 7. aprila 2016 15
Tradicijo imam rada
Beljak, Villach ...
danes in včeraj
  ekje na dnu mojih omar,
leži lepo spravljen pisan
šal, mehak volnen šal, ki
mi ga je podaril fant iz Koroške.
Spominjam se, da je bilo sončne-
ga zimskega dne, ko smo bili na
obisku pri rojakih. V Beljaku je bi-
lo, v središču mesta, pred pri-
bližno šestintridesetimi leti. Bel-
jak, Villach leta 1980. Poln
življenja, s stojnicami na ulicah,
s pisanimi trgovinami. In mi mla-
di in polni zagona. Na obisku pri
koroških Slovencih. Nova prija-
teljstva, nova spoznanja, novi
kraji. Franci nam pripoveduje, ka-
ko se živi tu, onstran Karavank.
In se smeje, ko mi podari pisani
šal, ki mi je všeč. Nekako tuje mi
deluje Beljak, tako drugačen od
naših krajev. Obenem tako ličen,
čist in urejen. Slovenskih napisov
ni, tudi ljudi, ki bi govorili. Bo že,
pravi nekdo izmed Koroščev,
počasi. Oni se trudijo za to.
Čeprav sem pozneje založila tisti
pisani šal in izgubila vsak stik s
koroškimi Slovenci, sem se v Bel-
jak rada vračala. Najraje za praz-
nike, okoli Božiča, ko so tam stoj-
nice. In pa zaradi teh avstrijskih
pivnic, kjer je bilo do pred krat-
kim vse zakajeno zaradi cigaret-
nega vina in kjer se mize šibijo
pod težo bokalov in komolcev.
Spominjam se teh svojih obiskov.
Kakih dvajset let pozneje je bilo,
leto 2001. Jugoslavije ni bilo več
N in namesto nje so se na sončnistrani Alp in Karavank veselili no-ve, nadebudne Slovenije. Očitno
je bilo to pogodu tudi Korošcem,
ki so se, to sem vedno slutila, bolj
bali komunizma kot slovenstva.
Odnos do sonarodnjakov onstran
meje, pa tudi odnos Avstrijcev do
slovenstva nasploh, se je po osa-
mosvojitvi občutno sprostil. In
midva z možem sva za veliko mi-
zo v pivnici srečala tudi take, ki
so nama nazdravili v slovenščini
in nama povrhu še ponudili pi-
jačo. Pred kakimi petimi leti sva
se povzpela do planine Naggler
Alm nad Belim jezerom, ki jo je v
oskrbo vzela skupina mladih Av-
strijcev. Mladi so klepetavi in ra-
dovedni in tako sem jim morala
kljub svoji klavrni nemščini pri-
povedovati od kod prihajava, kje
sva nastanjena in kako se na je-
zeru počutiva, Ko sem dodala, da
sem Slovenka, je bila mlada
oskrbnica navdušena in mi je
zaupala, da se je ravno spomladi
udeležila tečaja slovenščine. So-
sedski odnosi in upanje, da bo
vedno več gostov iz bližnje repu-
blike. Nasmejana je naštela nekaj
slovenskih besed, s ponosom, da
jih obvlada. In meni je bilo prav
prijetno, saj ni bilo dolgo tega, ko
so Avstrijci vihali nos, če si spre-
govoril v slovenščini. Seveda sva
tisti večer pila zastonj.
Beljak, Villach 2016. Z možem se
voziva po predmestju in iščeva
parkirišče. Sivina zime, ki je noče
biti konca, čeprav vsi govorijo,
kako je bila mila. In topla. Sneg
še leži ponekod ob robu pločni-
kov in na gredicah. Nič se ne pre-
buja. Še vedno ne. Gledam ljudi,
ki hitijo mimo. Ženska z
naglavno ruto, ki ji pokriva
pol obraza in vozičkom,
spet dva temnejše polti,
verjetno Arabca. Skupina
mladih gre mimo, veselo se
smejejo in delujejo kar pri-
jetno. Ko jih bolje pogle-
dam, vidim, da so Kitajci z
rumeno pobarvanimi la-
smi. Še dve muslimanki
gresta mimo, hitita in gle-
data v tla. Na drugi strani
ulice zagledava žensko po-
krito od nog do glave, v
črnini. Samo oči in nos so
zunaj. Mlada je in za temi
ohlapnimi oblačili se skriva
lepa, vitka postava. Prvič v
življenju vidim tako pokri-
to žensko. Stisne me pri
srcu. Saj vem, da me boste
zmerjali, a to zame ni več
Beljak. To ni Villach. Z
možem se sprašujeva, koli-
ko tujcev sva srečala na uli-
cah in kakšno je povprečje. Več
kot polovica... Avstrijcev sva
srečala pravzaprav zelo malo. Ne-
hote se spomnim, da sem pred
kakimi desetimi leti, ravno v tem
delu Avstrije, ob nedeljah srečeva-
la ljudi, ki so hodili k maši v na-
rodnih nošah. Avstrija s pridi-
hom preteklosti. Avstrija, tako po-
nosna na svojo tradicijo. Pone-
kod v Kanalski dolini še danes
srečuješ možakarje v tradicional-
nem oblačilu, s klobukom in
šivano jakno. Oprostite mi, a tra-
dicijo imam rada, preteklost, ko-
renine. Morda ravno zato, ker jih
sama nimam, ker sem rojena v
mestu.
Ko sem bila še študent, je neki
moj prijatelj odšel v Združene
države Amerike, da bi se tam usta-
lil. Vrnil se je po dobrem letu. V
naš Trst, k našim zdraham. “Tam
se ne da živet”, je povedal. Neka
praznina je vse naokoli. Zgodovi-
ne nimajo, tradicije, preteklosti.
Brez tega ni hotel živeti. Oziroma
ni mogel. In je priznal, da se v tej
multikulturnosti ne znajde, ker je
brez duše, brez tiste topline, ki jo
potrebuješ, kot potrebuješ dom.
Z možem parkirava in se ustaviva
samo na kavi. Opaziva, da je na
pločnikih veliko umazanije, vse-
ga. Nekdaj je bila Avstrija znana
po tem, da so bila mesta tako
čista, da bi lahko jedel kar na tleh.
Sedaj držim Nino v naročju. Ne
da se mi, da bi psa dajala na tla in
potem v avto. Spijeva in se odpel-
jeva. Z občutkom neke tope žalo-
sti in strahu. Spotoma domov, v
Ločilu zagledava plakat, ki vabi
na večer z ansamblom Nagajivke.
Slovenische Abend... slovenski
večer.
Sprašujem se, koliko bo še teh slo-
venskih večerov, tu, na avstrij-
skem Koroškem. Nove navade in
številni prišleki postavljajo
manjšino, ki je že itak malošte-
vilčna, nenako v ozadje. Morda
bomo čez nekaj let tu poslušali
arabsko glasbo. In napisi bodo v
nemščini in arabščini. Morda...
upajmo, da ne. Na Rtv Slovenija
sem poslušala intervju z nekim
koroškim politikom. Razlagal je,
zakaj Avstrija zapira meje. Gre za
ljudi s popolnoma drugačnimi
navadami, potrebami, vero; celo
po drugačnih zakonih in pravu
živijo. Dokler predstavljajo en od-
stotek prebivalstva ali manj, je in-
tegracija še možna. Potem ne več,
je povedal, potem ni upanja, da
bi sprejeli naše navade in
naš način življenja.
Domov grede sem za-
mišljena, tudi mož molči.
Sem človek, ki ne mara ve-
likih sprememb, morda
nas je večina takih. Narav-
no je, da si želiš gotovosti
in varnosti. In da te je
strah. Sprašujem se, kaj bo,
ko bodo številni tujci nase-
lili naše slovenske vasi.
Poznam veliko Italijanov,
tudi Angležev, ki so prišli
živet na Kras in se učijo slo-
vensko. Ker je tako prav.
Ker se hočejo vključiti v
okolje. Begunci, ki
množično prihajajo v Ita-
lijo, se slovenščine ne bo-
do učili, to je gotovo, še ita-
lijanščine ne, ampak se na-
jraje zapirajo v skupine in
govorijo svoj jezik. Kakšna
bo lahko vloga nas, Slo-
vencev, ki živimo v Italiji,
v tej multikulturni družbi brez
preteklosti?? In koga bo sploh še
zanimal obstoj manjšin v Evropi,
ki se prisilno prilagaja novim na-
vadam? Že sedaj je vsak dan bolj
čutiti, da smo trn v peti, velik trn
v peti predvsem, ko gre za denar,
ki ga itak povsod zmanjkuje.
Eh, težko bo, pravi mož. Težko
bo, pomislim tudi sama. In sem
žalostna, čeprav gledam mo-
gočne avstrijske gore in se z
možem peljeva v objem Julijcev
proti prelepi Kanalski dolini.
Suzi Pertot
  tudijska krožka Beseda Slovenske Istre, ki ga vo-
di mentorica Nadja Rojac iz Trsta, in Istrske te-
me, ki ga vodi Leda Dobrinja iz Kopra, sta letos
zastavila kulturološki projekt raziskovanja slovenske
kulture 'Istra in Trst'. Gre v bistvu za nadaljevanje
bogatega kulturnega sodelovanja, ki teče že od 1995,
v katerem je odigral pomembno vlogo Radio Trst A,
lepo sodelovanje je teklo tudi z Društvom slovenskih
izobražencev in revijo Mladika. Izvedba radijskih ni-
zov pod uredništvom Nadje Rojac so bile tesno po-
vezane z izdajo domoznanskih literarnih zbornikov
Brazde s trmuna. Kulturne izmenjave so tekle med
tržaškimi kulturnimi društvi in ustvarjalci iz zamej-
stva s tistimi, ki so oživljali slovensko kulturo v Istri
na slovenski strani. Posebej je bilo dragoceno sode-
lovanje s tržaškimi Istrani, med njimi so bili Dušan
Jakomin, Klavdij Palčič, Ivan Buzečan, Danila Tuljak,
Danilo Lovrečič.
V zadnjih letih je raziskovanje prešlo na polje sloven-
skega staroselstva. Tako je bil lani v sodelovanju med
krožkoma izdan zbornik 'Slovensko staroselstvo in
Istri', ki je bil pred kratkim predstavljen v Peterlinovi
dvorani Društva slovenskih izobražencev iz Trsta. Pri
zborniku je sodeloval tudi Angel Martelanc iz Barko-
velj, ki je svoje raziskovanje in razmišljanje o sloven-
ski zgodovini pisal skoraj samorastniško in je njegovo
delo prav zato še posebej pohvalno.
Letos smo pri Uradu za Slovence v za-
mejstvu in po svetu prijavili projekt, ki
to sodelovanje še poglablja. Želimo
razširiti stike na ravni domoznanstva,
narečnih govorov, bajeslovja in razi-
skovanja starejše slovenske zgodovine
na enovitem slovenskem kulturnem
prostoru celotne Istre, Furlanije in Ju-
lijske krajine. K sodelovanju so se odz-
vali nekateri stari sodelavci, podporo
projektu pa je ponudila slovenistka dr.
Majda Kaučič Baša.
Študijska krožka Istrske teme in Beseda
Slovenske Istre, ki delujeta v okviru An-
dragoškega centra Slovenije že dvajset
let, sta tokrat dogovorila srečanje z ra-
ziskovalcem staroslovenskega bajeslov-
ja, slikarjem in pesnikom Ivom Pet-
kovškom iz Ronk pri Sredipolju ali Ro-
dopolju, kot nas popravi naš gostitelj,
pri Trbižu. Najprej nas je gospod Pet-
kovšek sprejel doma in bilo je premalo
časa, da bi tudi
bežno spozna-
li tega vse-
splošnega in
izjemno plod-
nega ustvarjalca. Po poklicu zdravnik, nam ponudi
nekaj listov zabeležk o svojem ustvarjanju, prispevkih
v strokovnih srečanjih in revijah, sodelovanju in na-
gradah na mednarodnih literarnih srečanjih, likov-
nem ustvarjanju
in katalog s spi-
skom samostoj-
nih in skupin-
skih likovnih raz-
stav.
Skupno zanima -
nje so predvsem
knjižna dela 'Be-
linov kodeks' ter
njegova razširje-
na italijanska iz-
daja 'Le origini
dell'Occidente
nel segno di Beli-
no', 'Sanskrt in
slovenščina',
'Slovenci in Graal'. Slovenski neodvisni raziskovalni
srenji se predstavi v intervjuju, ki ga z njim naredi
Peter Amalietti in objavi v svojem zborniku 'Ko laž
postane resnica'. Daleč premalo časa že za medse-
bojno spoznavanje, dovolj za dogovor o sodelovanju.
Nato se podamo do cerkvice sv. Štefana v Romjanu
ter do točke, ki nam omogoča pogled na ronke, ki
molijo proti ravnici. Kasneje se zapeljemo še do cer-
kve sv. Lovrenca sredi Redipulja - g. Petkovšek nam
pove, da je bilo za domačine to Rodopolje in 'rodo',
'rudo' tolmači kot nerodovitno -, kjer nas pelje do
lesenega kipca Matere božje iz 14. ali 15. stoletja nez-
nanega ustvarjalca, ki so ga pred kratkim izsledili
nekje na prostem in ga nato prenesli v nišo na levi
strani pred glavnim oltarjem.
Najlepši del obiska pa je bil
ogled Belinove skale, ki leži
nad Ronkami in ki je bil
morda glavno izhodišče
njegovega raziskovanja in
knjige 'Belinov kodeks'. Ob
vznožju vzpetine nas pri -
čaka Luciano Visintin 'Cia-
nela', ki je s tisoč urami de-
la očistil in uredil celotno
okolico skale in do nje spel-
jal serpentinasto utrjeno
stezo. Pogled na Belinovo
skalo nad redipuljsko ravni-
no, ki mogočno obvladuje
pasove kraških polic in ron-
kov, je osupljiv. Sedaj, ko je
okolica očiščena, je kraj prežet s svojevrstno energijo.
Opazni so ostanki nazobčanih valovnic kraških po-
lic, ki jih najdemo na ostankih megalitskih gričev v
Picugih pri Poreču. Verjetno je nekdanja človekova
prisotnost zajemala večje območje z vrhom hriba.
Zamisel in sedanje videnje na Belinovo skalo sta za-
pisana v pregibnem letaku Sas de San Belin, ki ga je
v italijanskem jeziku izdalo društvo Pro Loco Foglia-
no-Redipuglia. S skrbnikom 'Cianelo', po katerem
je imenovana steza, ki se vije od vznožja griča do Ska-
le, smo takoj našli skupno ljubezen do tega naravne-
ga in za nas tudi duhovnega bisera. Naučili smo
skrbnika nekaj slovenskih besed in izmenjali smo va-
bila za nadaljnje obiske pri njih in v Istri. Pred kon-
cem sem podala misel, da bi v nadaljevanju predsta-
vitev dopolnili s slovenskim jezikovnim in duhov-
nim miljejem. “To ni odvisno le od skrbnika”, nas
spomni g. Petkovšek, “za italijansko sredino je to se-
daj le folklornega pomena”.
Srečanje z Ivom Petkovškom in obisk Belinove skale
sta bila v prelepem sončnem dopoldnevu močan do-
godek. Po vračanju v Istro smo se ustavili še v Štivanu
pri izvirih Timave. Prav tako izjemna duhovna de-
diščina slovenskih domačinov in nas vseh, ki zahteva
za predstavitev poseben prostor. Tistega dne, 4. mar-
ca, se je povezala dragocena nit, iz katere se lahko
spletejo in spredejo nove stvaritve.
LD
Š
Raziskovalec, literarni ustvarjalec in slikar Ivo Petkovšek, strokovni vodja
projekta 'Slovensko staroselstvo in Istri' etnologinja dr. Duša Krnel Umek in
urednica istoimenskega zbornika Leda Dobrinja pod Belinovo skalo pri Ronkah
Ogled okolice 'Skale svetlega Belina' je vodil skrbnik Luciano
Visintin 'Cianela' iz društva Pro Loco Fogliano Redipuglia. Na sliki
ob Ivu Petkovšku in dr. Duši Krnel Umek.
  lovensko planinsko društvo Gorica na-
daljuje sklop izletov v planine, na-
menjenih v prvi vrsti otrokom in nji-
hovim družinam, razpoznavnih pod ime-
nom Kekčeva pot. Po dobro uspelem in le-
po obiskanem prvem pohodu na Trstelj, na
katerega so se Kekci podali v nedeljo, 13.
marca, je tokrat na vrsti drugi letošnji izlet.
V nedeljo, 10. aprila, bodo mladi pohod-
niki obiskali Trnovsko področje: gre za ob-
sežno srednje visoko kraško planoto s čudo-
vitimi gozdovi, ki ponuja zanimiv pogled
na Vipavsko dolino, Kras, mor-
je in Furlansko nižino. Iz vasi
Predmeja (nad Ajdovščino)
se bodo Kekci povzpeli do koče
Antona Bavčarja na Čavnu in
od tod bodo hojo pogumno nadaljevali do
Kuclja, najbolj razglednega travnatega vrha
Čavna z zanimivim botaničnim bogastvom
– pod vrhom Kuclja lahko najdemo celo
planike! Mali pohodniki, njihovi spremlje-
valci in prijatelji se bodo zbrali ob 09.00 na
parkirišču pri bivšem mejnem prehodu
Rdeča hiša v Gorici, od koder bodo pot na-
daljevali z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Vrnitev je predvidena v popoldanskem
času. Že zdaj so toplo vabljeni otroci, da se
jim pridružijo v čim večjem številu! Po-
drobnejše informacije in pojasnila o izletu
nudita Fanika (tel. 347 6220522 ali fani-
ka@spdg. eu) in Mitja (tel. 338 3550948 ali
mitja@spdg. eu).
fk
S
SPDG
Kekčeva pot
Iz Slovenske Istre na ekskurzijo v naše kraje
Obisk Belinove skale v Ronkah
Aktualno7. aprila 201616
  Karen Ulian o reviji Zlata grla 2016
Več kot 300 mladih na odru!
POGOVOR 
  ar osemnajst zborov - to
pomeni čez 320 otrok
in mladih! - bo v sobo-
to, 16. aprila, nastopilo na veli-
kem odru Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici na reviji
otroških in mladinskih pev-
skih zborov Zlata grla 2016, ki
jo Prosvetno društvo Vrh Sv.
Mihaela in Združenje cerkve-
nih pevskih zborov Gorica le-
tos prirejata že šestnajstič.
“Novost letošnjega leta je pri-
sotnost treh kategorij v tekmo-
valnem delu; nastopili bodo
namreč mali otroški, otroški in
mladinski zbori. V prvi skupini
pojejo otroci, rojeni leta 2005 ali
mlajši; v drugi tisti, rojeni leta
2002 in mlajši, v tretji pa višješol-
ci. Ker se je tokrat prijavilo več
zborov, kot smo mislili, smo del-
no spremenili urnik”, nam je po-
vedala predsednica društva Karen
Ulian. “Pet malih otroških zborov
bo nastopilo opoldne. Ob koncu
njihovega nastopa bo že delna
razglasitev rezultatov. Drugi tek-
movalni koncert bo ob 15.30: naj-
prej bo nastopil otroški zbor, ki je
letos en sam, nato še trije mladin-
ski. Ob 17.30 bo revijski del, na
katerem bo nastopilo devet zbo-
rov. Ob 19. uri je predvidena raz-
glasitev rezultatov”.
Žirijo sestavljajo priznane dirigen-
tke oz. pedagoginje Petra Grassi,
Katja Gruber in Lucija Lavrenčič
Terpin, umetniški vodja revije pa
je Mirko Ferlan.
“Novo je tudi to: v okviru tečaja
dirigiranja, ki ga organizira Gla-
K
sbena matica, bo letos na Zlatih
grlih prvič stekel t. i. study tour,
ki ga bo vodila Neda Sancin. Na
naši reviji bodo torej prisotni ude-
leženci tečaja dirigiranja, ki bodo
prisluhnili zborom. Po vsakem
tekmovalnem koncertu, torej ob
13. uri in ob 16.30, se bodo ude-
leženci tečaja pogovorili z men-
torico o nastopih zborov, po raz-
glasitvi dosežkov pa bodo imeli -
skupno z nastopajočimi zboro-
vodji - pogovor tudi s člani stro-
kovne žirije”. Kdor želi, se do 11.
aprila lahko še prijavi na study
tour, in sicer prek sporočila na e-
naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.
it. “Pobuda se nam je zdela zani-
miva”, je še povedala Karen Ulian,
“saj so Zlata grla edino tekmovan-
je otroških in mladinskih zborov
v našem zamejskem prostoru. Za-
to smo radi privolili v sodelovan-
je”.
Kateri zbori bodo torej nastopili?
“V prvem delu tekmovalnega
koncerta bodo opoldne nasto-
pili OPZ Glasbene šole Koper,
OPZ Rupa-Peč, OPZ KD Sovod-
nje, OPZ dr. Bogomirja Magaj-
ne iz Divače in Otroški cerkve-
ni pevski zbor Štandrež. V dru-
gem delu, torej ob 15.30, bo
najprej nastopil OPZ OŠ
Istrskega odreda Gračišče, nato
se bodo pomerili MlVS Bodeče
Nežice z Vrha Sv. Mihaela, De-
kliška skupina MeMPZ Neo-
kortex iz Sovodenj in MlPZ
Emil Komel iz Gorice”.
Kateri zbori pa so se prijavili na
revijski del? “To so domači
OPZ Vrh Sv. Mihaela, Mali OPZ F.
B. Sedej iz Števerjana, Mali OPZ
KD Sovodnje, OPZ Mali Veseljaki
iz Doberdoba, OPZ Plešivo, OPZ
Pet pedi iz Nabrežine, OPZ F. B.
Sedej iz Števerjana, OPZ OŠ Virgil
Šček iz Nabrežine in DPZ Igo Gru-
den iz Nabrežine”.
Kako to, da ste se odločili za en
sam dan, ko pa je prijavljenih to-
liko zborov? “Po en dan so Zlata
grla trajala na začetku, pred leti.
Nadalje smo se zaradi večjega šte-
vila prijav odločali za dva dneva.
Zaradi delnega upada smo nato
revijo spet zasnovali v enem sa-
mem dnevu. Letos pa bi z lahkoto
spet porazdelili zbore v dveh
dneh, saj jih je precej, kar nas
iskreno veseli”. Prireditelji so po-
sebno zadovoljni, ker se na revijo
prijavljajo zbori iz matične domo-
vine, pa tudi nekateri zamejski, ki
bodo letos prvič nastopili na Zla-
tih grlih. / DD
  Jadralni klub Čupa
Jaš in Simon brez
olimpijade
SESLJAN 
  o regati princese Sofije pred
Palmo de Mallorca v Špani-
ji je znano, da Jaš Farneti in
Simon Sivitz Košuta ne bosta med
potniki na olimpijske igre v Rio
de Janeiro. Da je njuna akcija iz-
tirila z glavne in najbolj zane-
sljive poti, je bilo že nekaj časa
jasno, pa vendar bi bila lahko z
mojstrsko potezo na tekmovan-
ju svetovne smetane na Balear-
skih otokih predstavnika se-
sljanske Čupe še poskrbela za
senzacijo in si priborila mesto v
Braziliji na tekmovanju s petimi
krogi v razredu 470.
Pravzaprav je brez vozovnice za
v Rio v tej klasi ostalo italijansko
jadranje, kar je vsekakor novica
in precejšnje razočaranje za zve-
zo. Zalomilo se je izkušenemu
dvojcu Trani/Zandoną, ki je
olimpijado že okusil in je v zad-
njem letu stavil vse na ta pro-
jekt, na Palmi pa je bil komaj 26..
Posrečilo se ni niti paru Capur-
ro/Puppo, ki je v teh evropskih
kvalifikacijskih plovih pokazal
največ in bil 15.. Jaš in Simon pa
sta pristala na 25. mestu. Presene-
tljivo bo namesto italijanske re-
prezentance med sodelujočimi na
Igrah ukrajinska naveza, ki se ji je
na 47. regati princese Sofije
»utrgalo« s 14. mestom in je za las
prehitela najboljšo italijansko po-
sadko.
Slovenska jadralca s tržaškega Kra-
P sa seveda sestavljata obračun podolgem in izčrpavajočem štirilet-nem olimpijskem ciklusu, v kate-
rem sta – od 22. do 25. leta – vse
podredila z jadrom opremljene-
mu dvosedu in muham vetra, va-
la in toka v sladki in povečini sla-
ni morski vodi. Z zelo posrečeno
in trezno analizo je te dni postre-
gel kolega Primorskega dnevnika
Jan Grgič, ki je spremljal njuno
zgodbo in izluščil velike zapreke
na poti do želenega in naposled
zgrešenega cilja. Farneti in Sivitz
Košuta sta po poti ostala brez tre-
nerja Matjaža Antonaca, kričeče
jima je primanjkovalo sponzor-
jev, vrhunske opreme in torej ide-
alnih razmer za naskakovanje am-
bicioznega načrta. Povrh vsega si
je Simon lani poškodoval gleženj,
tako da so se priprave upočasnile
in odpovedati sta se morala tudi
pomembnemu merjenju moči na
svetovnem prvenstvu v Izraelu.
Dodali bi, da je mesto eno, kon-
kurenca je tik pred olimpijadami
neizprosna, ironija usode pa je, da
Italija na koncu nima niti tega
edinega mesta, zaradi katerega sta
fanta delala, garala in se žrtvovala
štiri leta in več.
Grgič izraža prepričanje, da sta za
to panogo fanta še razmeroma
mlada in da je samo po sebi
umevno, da bosta vztrajala
v tem obsegu. O tem se bo-
sta najbrž izjasnila po po-
vratku z evropskega prven-
stva, ki se začenja v Palmi,
kjer sta torej čupovca ostala
še dva tedna. Najbrž izpraz-
njena, ker je pritisk popustil,
zato pa znata povsem neo-
bremenjena postreči tudi z
vrhunskim rezultatom, kdo
ve. Kakorkoli že, kaj bo v pri-
hodnjem štiriletju, bomo vi-
deli, ker življenje teče naprej
in so tu poleg tekmovalnih
želja tudi načrti o študijski
oziroma službeni prihodno-
sti. Verjamemo pa, da bosta
še naprej jadrala, upajmo še dalje
na neizprosni najvišji ravni, če se
bosta za to odločila. Najbolj po-
membno pa je, da sta lahko ob
pogledu nazaj ponosna na vse
(veliko!), kar sta dosegla in odslej
še močnejša ob mirni vesti, da sta
vedno naredila vse, kar je bilo v
njunih močeh in kar sta si zadala.
To sta v prvih odzivih z Balearov
tekmovalnemu neuspehu nav-
kljub kot ponavadi nasmejano že
potrdila.
HC
Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (foto JMP)