številka 38 • leto XXXVII • cena 12 din	Celje, 22. septembra 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Skregani smo s
tasom
V	noči od sobote 24. do ne-
delje 25. septembra ali toč-
neje ob 3. uri zjutraj v nede-
ljo, bomo urne kazalce spet
pomaknili za eno uro nazaj
in začeli spoštovati pravi
čas.
V	ponedeljek naj bi bilo
spet vse normalno. Toda,
pričakovanja o normalnosti
pri začetku delovnega časa
in o usklajenosti tega nr
enotnem prostoru vsaj naše
republike, so skoraj preveč
optimistična. Cirkus pred
ukinitvijo letnega ter uvelja-
vitvijo zimskega, v bistvu
normalnega računanja časa
in ur, se je že začel.
f Mogli bi bistroumno celo
ugotoviti, da se s premika-
njem letnega in zimskega ča-
sa nismo nič naučili, še naj-
manj pa samoupravnega re-
da in enotnosti.
Seveda, v kolikor najodgo-
vornejšim subjektom in si-
lam v republiki tik pred dva-
najsto uro oziroma tretjo uro
25. septembra ne bo uspel
poseben podvig. Enotnost
pri upoštevanju časa!
UM
Rumene rutice pod hruško
Malo za igro, malo za res in šolska ura je hitro mimo! Tako so oni dan zatrdili tudi
prvošolčki osnovne šole Borisa Vinterja v Zrečah, ki so pod vodstvom tovarišice Rezke
Petrič hiteli na travniku ob šoli pobirat hruške. Počistili so okolico in še koristno delo so
opravili s pobiranjem odpadlega sadja.	MATEJA PODJED
90. praznik Pražnlkarleve
Urške
Novi tednik je bil ob Urški, ko so ji
domači in predstavniki KS izročili
šopek za visok življenjski jubilej.
Stran 9.
Stabilizacijska zavest ne sme biti
naravnana k preživetju ampak k novim
vrednotam življenja.
Intervju s sekretarjem medobčinskega sveta ZK za celjsko
območje - dr. Emilom Rojcom. Stran 3.____
Visoke kazni za velenjska obrtnika.
Sodišče je zaključilo »primer Janko in Ema Meh«. Str. 17.
V vinogradih polnilo brente
V Dobernežu so v vinogradu Kmetijske zadruge Sloven-
ce Konjice z obiranjem grozdja, tako kot marsikje drugod,
Pričeli v ponedeljek. Kakšnih 30 obiralcev se je sklanjalo
l^ed trsjem modre frankinje, katere jagode so se svetile od
Jutranje rose, pa tudi sobotnega dežja, ki je marsikomu
Prekrižal namero, da bi se trgatev začela že v soboto in
nedeljo. Za tedaj so v glavnem v konjiški občini načrtovali
^četek zadnjih del v vinogradih. Med obiralci so bili tudi
dijaki Kmetijske šole iz Medloga v Celju in Renati Cretnik,
Jti obiskuje 2. letnik te šole, doma pa je iz Frankolovega, je
delo hitro izpod prstov.
—	MATEJA PODJED
Posvet zvezne
konference
SZDL
V okviru 16. madnaro-
dnega sejma obrti v Ce-
lju bo danes posvet zvez-
ne konference SZDL na
temo »Uresničevanje
stališč SZDL pri razvoju
dela občanov, ki samo-
stojno z osebnim delom
in lastnimi sredstvi
opravljajo gospodarsko
dejavnost«. Na posvetu
bodo sodelovali pred-
stavniki iz vseh repu-
blik, vodil pa ga bo Mar-
jan Rožič.
O enakopravnosti obr-
ti smo do sedaj samo go-
vorili. Bo dal posvet
zvezne konference SZDL
tudi sadove?
Kako se bomo greli?
Pa malo tudi vozili v leseni In zimi
Vprašanje je sicer prepro-
sto, manj preprost pa je od-
govor. Lani smo na energet-
skem področju doživljali za-
poredne infarkte. Stiskalo
nas je za nafto in naftne deri-
vate, s katerimi smo bili do
sedaj sorazmerno dobro pre-
skrbljeni. Kaj nam bo prine-
slo zadnje trimesečje, ne ve-
mo. Edino bencinski boni so
nesporno dejstvo. V celj-
skem Petrolu sicer pravijo,
da so prvi obrok lahkega ku-
rilnega olja dobili vsi, da z
bencinom najbrž ne bo te-
žav, zatikati pa se je že začelo
pri plinskem olju. Ali bodo
večje skladiščne zmogljivo-
sti umirjale motnje pri dnev-
ni oskrbi z gorivom, pa je tu-
di težko napovedovati. V bi-
stvu je vsa naftna energetika
v rokah zveznih organov in
ZIS.
Tudi z elektriko bomo mo-
rali v Sloveniji za razliko od
lani bolj varčevati, prav se-
daj potekajo razgovori o uvo-
zu te energije, zanj pa bomo
v glavnem tudi morali odšte-
vati dolarje. Varčevanje in še
enkrat varčevanje.
Najlažje bo s premogom in
drvmi. Teh zadnjih je dovolj,
takoj pa je mogoče kupiti pri
Kovinotehni na primer rjavi
premog in lignit granulacije
oreh, sušeni lignit iz Koluba-
re ter črni premog iz Poljske,
poleg drv seveda. Glede pre-
moga se stanje bistveno
izboljšuje, saj plodove prina-
šajo lani sklenjeni dogovori
o sovlaganju za premogovni-
ke v Trbovljah in Kolubari.
S plinom zaenkrat do
vključno septembra ni bilo
problemov. Dobave so redne
in normalne in ne prepolov-
ljene kot pri plinskem olju. Z
zemeljskim plinom ni težav,
prav tako ne z mestnim in za
oboje težav tudi ne bo. Teko-
čega naftnega plina je za pol-
ne zaloge in v celjski plinarni
pravijo, da ga imajo 600 ton.
Ob pametni porabi bi neka-
ko morali zvoziti do zime, do
konca leta, ko bomo tako kot
pri vseh stvareh, tudi pri po-
rabi energetike potegnili
črto.
Kurilna sezona naj bi se za-
čela uradno s 15. oktobrom,
šele po tem datumu bodo po
določilih osnutka odloka v
občini Celje, začeli meriti zu-
nanje temperature. Da se
spomnimo: če bo ob 21. uri
tri dni zaporedom tempera-
tura po 15. oktobru pod 12
stopinj Celzija, potem bodo
radiatorji topli. Do 15. okto-
bra pa držimo fige za tople
jesenske dneve!
Po izjavi odgovornih v
sektorju za ogrevanje celjske
stanovanjske skupnosti, je
vse pripravljeno za nemoten
začetek kurilne sezone. Re-
monti so izvršeni, sanacije
toplovodov tudi, odpravlje-
ne so glavne okvare, dosle-
dneje je uvedena avtomatika
in regulatorji v podpostajah
v stanovanjskih soseskah.
Po tehnični plati bi morali
biti pri ogrevanju na daljavo
torej varčnejši, v kolikor bo-
mo pri energetskem varče-
vanju prispevali vsak svoj
državljanski delež.
MITJA UMNI K
Živahna celjska sejemska lesen
Takole je bilo v športnorekracijskem centru Golovec v Celju, ko so v petek odprli 16.
mednarodni sejem obrti. O njem, o zlatarski razstavi in o predstavitvi kmetijskih strojev pa
v temi tedna na straneh 12 in 13.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Bitka za Cinkarno Celje je dobljena
110. jubilej v znamenju gospodarske In ekološke uspešnosti ter samoupravne
zrelosti.
Ves prejšnji teden je pote-
kal tudi v znamenju 110. ju-
bileja Cinkarne Celje. Od
dogodkov kaže omeniti
predvsem dva: konec del na
pregradi sadrinih in pirit-
nih odpadkov v Bukovžla-
ku ter slavnostno sejo de-
lavskega sveta Cinkarne
Celje, na obeh pa so skušali
oceniti, kako so bili uspešni
pri uresničevanju ekonom-
ske in ekološke sanacije.
Ocena je nadvse dobra.
Jubilejno leto celjske Cin-
karne hkrati ni obdobje, ki
bi ga lahko označili za prelo-
mno. Takšno prelomno ob-
dobje za Celje in Cinkarno je
bilo 1978. leto, ko se je začela
uresničevati sanacija.
Bitka za Cinkarno je bila
dobljena! Se posebej kar za-
deva bitko za gospodarsko
prihodnost te delovne orga-
nizacije. Lahko celo rečemo
- to pa danes priznavajo tudi
v Cinkarni - da so bile ostre
zahteve občine Celje in širše
družbeno-politične skupno-
sti po sanaciji tisto nakovalo,
na katerem so si skovali prav
Cinkarnarji svoj gospodar-
ski danes in jutri. Ekonom-
sko in ekološko sanacijo so
sami še dopolnili s svojimi
zahtevami in nalogami. Ure-
sničili so končni cilj: postali
so gospodarsko učinkovitej-
ši, poslovno uspešnejši in sa-
moupravno zrelejši.
Prav zaradi tega sedanje
razmere in zahteve stabiliza-
cije zanje niso nič posebno
novega, o čemer pričajo re-
zultati gospodarjenja. Od
1979. leta dalje ni bila nobe-
na njihova temeljna organi-
zacija združenega dela v iz-
gubi, zgradili so novo tovar-
no žveplene kisline, ki ob
večji proizvodnji manj one-
snažuje celjski zrak, posodo-
bili so tehnologijo valjanja
cinko-titanove pločevine, od
skromne 20-odstotne pokri-
tosti uvoza z izvozom so da-
nes ta odstotek dvignili na
osemdeset, v zadnjih štirih
letih so izvoz na konvertibil-
na tržišča potrojili in bodo
letošnji izvoz na konvertibil-
na tržišča verjetno že ustva-
rili v vrednosti okrog devet
milijonov dolarjev.
Združevanje dela in sred-
stev zanje ni več politična
fraza, ampak dokazana go-
spodarska nujnost in slog
današnjega poslovnega živ-
ljenja. Titanov dioksid, toli-
kokrat ekološko in ekonom-
sko vprašljiva naložba, se
bogato obrestuje. S tem iz-
delkom dosegajo dobro sve-
tovno ceno in vse kaže, da se
bo poslovno sodelovanje s
kombinatom Laken und
Farben iz Nemške demokra-
tične republike še razširilo.
To je le nekaj otipljivih go-
spodarskih sadov ekonom-
ske in ekološke sanacije Cin-
karne Celje, ki je seznam
ekoloških nalog tudi skrčila
na minimum. Veliko večino
jih je z znatnimi sredstvi,
znanjem ter s prizadevnost-
jo, uspela rešiti. Prav je, če
ob koncu jubilejnih sloves-
nosti Cinkarne Celje in nje-
nih skoraj 2300 delavcev tudi
malo pokadimo s pohvalami.
To kadilo pohval namreč ni
zgolj jubileju dopadljivo do-
brikanje. Je predvsem tudi
priznanje za napore in oprav-
ljeno delo.
MITJA UMNI K
Pregrada na odlagališču sadre v Bukovžlaku je končana, Cinkarna je samo zanjo
porabila 18 milijard starih dinarjev. Na posnetku: predsednik KPO Maks Bastl med
govorom o ekološkem pomenu pregrade.
Svoj 110. jubilej so celjski cinkarnarji obeležili z večimi
pridobitvami. Med glavne lahko štejemo obnovitev zdrav-
stvene ambulante, nov računalnik za poslovno informa-
tiko in dokončanje del na veliki zemeljski pregradi sadri-
nih odpadkov v Bukovžlaku. Vrh raznih prireditev po-
meni slavnostna seja delavskega sveta delovne organiza-
cije, na kateri so podelili 33 priznanj in značk delavcem
Cinkarne ter več priznanj poslovnim sodelavcem. Bila pa
je za jubilej še vrsta športnih tekmovanj, velika gasilska
in civilno zaščitna vaja med tovarniškimi objekti, foto-
sekcija pa je predstavila s Svojimi izdelki razvoj Cinkarne
od 1883. leta.
Voliti prave ljudi
y organih SZDL pa zagotoviti
zastopanost vseh IJutšl
V občinski konferenci SZDL Mozirje končujejo s
pripravami na volitve, ki bodo v mesecu oktobru in
novembru. Letos bo namreč zaključen štiriletni man-
dat organizacijam socialistične zveze v Sloveniji.
S pripravami na volitve so pričeli že pomladi, ko so
na občinski konferenci skupno s predsedniki krajev-
nih organizacij opredelili naloge, ki jih morajo opraviti
v določenih rokih. Kot je povedala Rezka Plaznikova,
sekretar OK SZDL, so v krajevnih organizacijah v
pripravah namenili največ pozornosti kadrovanju, saj
je uresničitev nalog največkrat odvisna od usposoblje-
nosti vodstva in aktivistov, od njihovega razumevanja
vloge socialistične zveze.
Volilne seje s svojim vsebinsko-programskim in vo-
lilno kadrovskim namenom bodo v krajevnih organi-
zacijah v mesecu oktobru, občinska konferenca pa se
bo v svojem novem sestavu osnovala v novembru. Na
volilnih sejah konferenc socialistične zveze bodo volili
vse organe in vodstva organizacij, ne glede na to ali so
bili posamezniki ali celotna sestava nekega organa
izvoljeni kadarkoli po letu 1979, ko je bila zadnja vo-
lilna seja organizacij socialistične zveze. Sestava orga-
nov mora biti takšna, da bo v njih zastopana struktura
prebivalcev posamezne krajevne skupnosti oziroma
občine. Ob tem, da bodo na volilnih sejah opredelili
naloge za prihodnje obdobje, bodo morali odgovoriti
tudi na vprašanja, kako so uresničili naloge, zastav-
ljene pred štirimi leti.
R. PANTELIC
Srečanje borcev za severno mejo
Ob otvoritvi slovenskega
Mladinskega doma v Celov-
cu je tudi delegacija celj-
skih borcev, ki smo se v le-
tih 1918 in 1919 borili za na-
šo severno mejo, obiskala
avstrijsko Koroško.
Na območju občine Celje
živi le še 31 borcev za sever-
no mejo, ki pa smo z vese-
ljem obiskali naše rojake.
Odprtje novega Mladinskega
doma pomeni Korošcem po-
leg slovenske gimnazije v
Celovcu novo veliko prido-
bitev za ohranjanje svojega
porekla. Borci smo bili pri-
jetno presenečeni ob pogle-
du na slovensko zastavo, ki
je plapolala poleg avstrijske,
prijetno pa je bilo poslušati
tudi govor ing. Feliksa Wie-
serja, predsednika Zveze slo-
venskih organizacij na Koro-
škem, ki je znan po svojih
odločnih in ohrabrujočih na-
stopih. Med gosti, ki smo si
ogledali lep, naravnost veli-
časten in tudi praktično ure-
jen mladinski dom, so bili
tudi predstavniki vseh
vzgojno-izobraževalnih insti-
tucij Slovenije, ki so finanč-
no podprli gradnjo doma.
Govornik, Franc Šetinc, je
dejal, da je dom zgrajen ob
podpori vsega slovenskega
naroda in da se je tako znova
izkazala naša solidarnost. To
pa je tudi prav, saj smo po
narodnem plebiscitu leta
1920 s sklepom mednarodne
konference ohranili v mejah
naše domovine le Mežiško
dolino z Guštanjem in Pre-
valjeni. DR. ERVIN MEJAK
Kdaj bomo
začeli varčevati
s toplotno
energijo v Celju?
V Celju so pripravili odlok o
varčevanju s toplotno energijo
pri ogrevanju prostorov. Dolo-
ča začetek in konec kurilne se-
zone, dnevni čas ogrevanja in
najvišjo dovoljeno temperatu-
ro v prostoru ter izjeme. Odlok
je povsem konkreten. Določa
na primer, da bomo prostore
pričeli ogrevati po 15. oktobru,
če bo zunanja temperatura ob
21. uri tri dni zapored največ
12. stopinj Celzija. Tako lahko
upamo, da se bodo delegati
zborov skupščine občine Celje
sestali še pred 15. oktobrom,
saj so na torkovi seji skupščine
sprejeli šele osnutek odloka.
Sicer pa so delegati na seji
namenili največ pozornosti do-
kaj ugodnim gospodarskim to-
kovom v občini v prvem pol-
letju in ukrepom, da bi takšna
gibanja obdržali tudi do konca
leta ter izvajanju programa ob-
činskega samoprispevka od
začetka avgusta lani do konca
julija letos.
MBP
V Celju
uspešno
brzdajo cene
Rast cen, ki so v občin-
ski pristojnosti, v Celju v
prvem polletju kljub šte-
vilnim težavam ni bila kaj
večja od rasti cen v ena-
kem obdobju lani. Naj-
bolj so se povečale stana-
rine in sicer na 33 odstot-
kov od 1. aprila dalje. Ce-
ne komunalnih storitev
so se povečale v povpreč-
ju za 31,7 odstotka, cene
socialnega in vzgojnovar-
stvenih zavodov za 20 od-
stotkov, gostinske usluge
v povprečju za 28,9 od-
stotka, cene obrtnih stori-
tev za 17,4 odstotka in ce-
ne obrtnih izdelkov za
19,8 odstotka. Ko so člani
celjskega izvršnega sveta
obravnavali izvajanje po-
litike cen, so poudarili
nujo o posebni previdno-
sti pri vodenju politike
cen v drugem polletju.
Izvršni svet je poleg
predlogov za javno razgr-
nitev sprememb in dopol-
nitev zazidalnih načrtov
za Aljažev hrib in Novo
vas obravnaval še poroči-
lo o izvedbi žetve pšenice
in o programu setve.
30-letnica krvodajalstva
V prostorih Narodnega do-
ma je bila 15. septembra pro-
slava v počastitev 30-letnice
brezplačnega krvodajalstva
v Sloveniji. Krvodajalstvo je
odraz plemenitosti, člove-
škosti, odločitve posamezni-
ka, da z lastno krvjo pomaga
drugim.
Korenine te humane aktiv-
nosti segajo v Celju v leto
1949, ko je bilo krvodajalstvo
še plačano. Novo ustanovlje-
na transfuzijska služba se je
srečevala s številnimi pro-
blemi, vendar so tudi to kri-
tično obdobje uspešno pre-
brodili. Leta 1953 so prešli
na neplačano krvodajalstvo,
stanje transfuzijskega oddel-
ka se je izboljšalo, saj se je
preselil v nove prostore, pa
tudi število osebja se je po-
večalo. Tako so začeli misliti
na terensko ekipo. Število
darovalcev krvi se je znatno
povečalo leta 1957, ko so
izvedli tekmovanje v zbira-
nju krvodajalcev. V to akcijo
se je uspešno vključil sindi-
kat. Danes, po tridesetih le-
tih pa je število krvodajalcev
zelo visoko.
Na proslavi so podelili
priznanja za 25- in 50 kratno
darovanje in priznanja za po-
sebne zasluge, ki so jih poleg
posameznikov prejele še ne-
katere delovne organizacije,
mladinski aktivi, krajevne
organizacije RK ter delegaci-
ja iz prijateljskega Pančeva.
Pri mar i j dr. Stanislava
Štravs pa je prejela plaketo s
pismenim priznanjem za
trud, ki ga je vložila za nasta-
nek in razvoj krvodajalstva v
Celju.
BLANKA DECMAN
Zupan Munchna obiskal žalsko občino
V Žalcu brez Centra za usmerjeno izobraževanje
Največ pozornosti na seji
zborov žalske občinske
skupščine, ki je bila včeraj,
so namenili poročilu o rea-
lizaciji resolucije o izvaja-
nju družbenega plana obči-
ne v letošnjem prvem pol-
letju. Poročali so tudi o po-
slovanju gospodarstva v
prvem polletju.
Delegati so sprejeli tudi
predlog odloka o prenehanju
veljavnosti odloka o ustano-
vitvi Centra za usmerjeno
izobraževanje. Zaradi zmanj-
šanega vpisa učencev v lan-
skem šolskem letu Center
nima pogojev za nadaljnji
obstoj. Nekateri učitelji ko-
maj zadovoljujejo učno ob-
veznost, zato delavci Centra
za usmerjeno izobraževanje
v Žalcu vidijo rešitev v novi
organiziranosti oziroma v
prenosu dejavnosti, pravic
in obveznosti Centra za
usmerjeno izobraževanje na
Delavsko univerzo. Delav-
ska univerza bo sedaj izobra-
ževala mladino v dislocira-
nih oddelkih usmerjenega
izobraževanja. Zaradi tega je
bilo treba spremeniti tudi
odlok o ustanovitvi Delav-
ske univerze, saj se doseda-
nji odlok nanaša na zakon o
delavskih univerzah, izobra-
ževalnih centrih in drugih
organizacijah, ki se poleg šol
ukvarjajo z izobraževanjem.
JANEZ VEDENIK
Pred začetkom celjskega sejma obrti je žalsko občino obiskal župan mesta Munchen, z
njim pa je bila tudi delegacija obrtnikov Bavarske. Na obrtnem združenju v Žalcu so se
zanimali za organiziranost obrtništva pri nas. Predsednik žalskega Obrtnega združenja ing.
Tone Blaj je povedal, da je v obrtništvu v občini Žalec trenutno zaposlenih kar okrog 1300
ljudi, obrt pa predstavlja okrog osem odstotkov družbenega proizvoda občine. Občinski
proračun pa se v polovici napaja iz davkov obrtnikov.
Delegacijo iz Munchena je potem sprejel tudi predsednik žalske občinske skupščine
Viljem Petek, samo občino pa je podrobneje predstavil gostom iz Zvezne republike
Nemčije predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Ervin Jane*ič.
JANEZ VEDENIK
SEPTEMBER 1983
TEDNM - STMM 3
Stabilizacijska zavest ne sme Hiti naravnana
K preživetju, ampak k novim vrednotam življenja
pkretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje Emil Hoje o sedanjem položaju In nalogah
Veliko bremen nas teži, veliko vprašanj se ob njih postavlja. Mnoga med
pilili so naslovljena k Zvezi komunistov. V skupnih težnjah k obvladovanju in
premagovanju težav mora biti tudi vloga komunistov izrazitejša. O njej, o
■edanjem trenutku in nalogah dajemo besedo Emilu Eojcu, sekretarju medob-
činskega sveta Zveze komunistov v Celju.
Kakšni so rezultati in per-
5pektive uresničevanja pro-
gama stabilizacije na šir-
šem celjskem območju?
Če bi gledali samo finanč-
ne kazalce gospodarjenja, bi
bili na videz zadovoljni. Ka-
jejo na povečevanje obsega
proizvodnje, nominalno
zmanjševanje izgub ter rast
izvoza. Ko pa se pogleda
globlje in v ozadje teh rezul-
tatov, pa ni razlogov za preti-
rani optimizem ali samoza-
dovoljstvo. Očitno postaja,
da smo zniževali kriterije go
spodarjenja, da imamo še so-
razmerno nizko gospodar-
sko učinkovitost, previsok
delež porabljenih sredstev,
in v izvozu še nismo dovolj
agresivni in da glede pridelo-
vanja hrane napredujemo le
z drobnimi koraki.
Kako so v organizacijah
in vodstvih ZK zastavili ak-
tivnost za spreminjanje raz-
mer?
Komunisti smo se na ravni
regije obvezali doseči, da v
vseh OZD skrbno pripravijo
konkretne programe za po-
večanje učinkovitosti gospo-
darjenja, kar je edina pot, da
bi v bodoče rezultatov poslo-
vanja ne gradili več pretežno
skozi poviševanje cen.
Dalje, od poslovodnih in
strokovnih delavcev bomo
žrjali ostrejše in korenitejše
pristope k sanaciji izgub, v
tistih OZD, ki so poslovale
turneji rentabilnosti pa pri-
pravo predsanacijskih pro-
gramov. Dali smo vrsto po-
bud za kadrovske zamenjave
premalo stabilizacijsko zav-
zetih kadrov. Vzpodbujali in
usmerjali smo izostreno, kri-
tično in realno presojo pol-
letnih rezultatov gospodarje-
nja na zborih delavcev, v je-
senskih mesecih pa se bomo
lotili, prek organizacije sin-
dikatov, temelj itej še obrav-
nave sklepnega dokumenta
Kraigherjeve komisije med
delavci v OZD. Gre za to, da
moramo komunisti več stori-
ti, kot idejnopolitična sila, za
oblikovanje prave stabiliza-
cijske zavesti in kulture de-
lovnega človeka. Ta zavest
ne more in ne sme biti narav-
nana k »preživetju«, ampak
k novim kvalitetam dela, živ-
ljenja pa tudi socialistične
morale.
V čem vidite osnovni po-
goj, da bi Zveza komuni-
stov obvladovala zaostrene
družbene razmere tudi v
prihodnje?
Stališč in usmeritev glede
izhodov iz krize, ki ni samo
naša, imamo dovolj. Tudi vo-
lje zaenkrat ne primanjkuje.
Zlasti delavci v neposredni
proizvodnji v pretežnem de-
lu OZD ne štedijo moči, da
bi izšli iz težav. Pogoja, da bi
se taka klima obdržala, sta
predvsem dva. Prvi je v čim-
bolj neposrednem politič-
nem delu komunistov med
ljudmi v TOZD in KS in s
tem v povečani samoupravni
aktivnosti. Drugi pogoj pa je
v skrbi, da se nam ne bi-po-
navljale napake iz preteklo-
sti, ki bi lahko izničile ves
trud in zavzetost delavcev
glede doseganja ciljev in na-
log stabilizacije. Mislim na
neodgovornost, grupno last-
ništvo, prevlado zasebniških
interesov, lokalizme, mega-
lomanske investicijske načr-
te in nerealne želje, na ne-
zmanjšano potrošniško logi-
ko, na oportunizem in fami-
liarnost do nesposobnih ka-
drov in še na vrsto drugih
slabosti, ki so naš domači
»proizvod« in jih ne kaže na-
prtiti povzročiteljem težav
od zunaj.
Kaj našega delavca in ob-
čana po vašem mnenju naj-
bolj moti v pristopih izvr-
šilnih in upravnih organov
k stabilizaciji?
Motijo jih predvsem često
premajhna preučenost in
kratkoročnost ukrepov, li-
nearnost, prevladovanje
omejevalnih pred vzpodbu-
jevalnimi ukrepi in včasih
kar preveč očitno odstopa-
nje praktičnih rešitev od na-
čelnih izhodišč dokumentov
Kraigherjeve komisije.
Kot primer nepotrebnega
razburjanja naših delovnih
ljudi naj omenim nedavni, k
sreči umaknjeni predlog do-
datnih obdavčitev premože-
nja, pa predloge (sedaj tudi
že umaknjene), da bi ukinili
regrese za prevoze dijakov in
študentov, da bi povečali uč-
no obveznost učiteljem ipd.
Kako ocenjujete doseženo
v zmanjševanju admini-
stracije in ostale družbene
režije?
Nekaj se premika. Pogu-
men in vzpodbuden primer
»Gorenja« žal še ni dobil do-
volj posnemovalcev v ostalih
OZD v naši regiji. Zato smo
to nalogo znova uvrstili v
programe dela DPO, tudi na
medobčinski ravni, čeprav
vemo, da so zdaj glede tega
procesa na potezi delavski
sveti. Oni bodo najbolj real-
no odmerili koliko jih admi-
nistracija bremeni v dohod-
ku in kako doseči njeno
zmanjševanje in tudi kvali-
tetnejše in učinkovitejše
delo.
Kako bi naj zajezili in
obrzdali divjanje cen in ka-
ko pred posledicami le-tega
zavarovati delavce?
Jasno je, da ne kaže iskati
rešitev v ponovnih zamrzni-
tvah, čeprav nekateri misli-
jo, da bi nas samo to rešilo
vsega zla. Družbeno usmer-
janje in kontrola cen morata
dobiti mesto temeljne druž-
bene samoupravne norme, z
moralnopolitičnim obelež-
jem in kot taka postati pri-
marna skrb organov samo-
upravljanja. Ne kaže več bo-
žati krivcev neupravičenega
»zidanja« cen. To pa seveda
niso samo vodilni poslovo-
dni delavci, ampak tudi de-
lavci in njihovi delegati v de-
lavskem svetu, če niso od
predlagateljev povišane ce-
ne terjali predhodno druge
rešitve za izboljšanje poslov-
nih rezultatov.
Rešitev tudi m v pričako-
vanju vse večjih intervencij
na področju socialne politi-
ke, ampak v spreminjanju
pogojev pridobivanja do-
hodka, v boljšem delu, v po-
večani proizvodnji in pro-
duktivnosti, v manjših proi-
zvodnih stroških, z manj po-
rabljenimi sredstvi na enoto
proizvoda in v doslednejšem
nagrajevanju po delu. Goto-
vo ni interes delavca z niz-
kim OD, da bi postal socialni
podpiranec, ampak hoče in
pričakuje, da bo z družbeno
priznano vrednostjo svojega
rednega dela lahko zadostil
osnovnim življenjskim po-
trebam.
Kaj menite o zapletih ob
uvajanju novega delovnega
časa?
Nezadovoljstvo glede pri-
stopov k uvajanju novega
delovnega časa je upraviče-
no. Očitno je, da si anket o
ugotavljanju pripravljenosti
delavcev za nov delovni čas
ne izmišljajo oni, ampak te-
hnokracija in upravljalski
sloji v DO. Če je višja pro-
duktivnost dela naš ključni
izhod za dolgoročno trdnejšo
osnovo gospodarjenja, po-
tem vprašanje delovnega ča-
sa ne more biti stvar licitira-
nja med družbenimi in raz-
nolikimi zasebniškimi in-
teresi. Zato smo na ravni MS
ZMS odločeni vztrajati na
tem, da jeseni premaknemo
samo urne kazalce, ne spre-
minjamo pa delovnega časa.
Ali je v celjski regiji do-
sledno upoštevan poziv k
ustavitvi negospodarskih
investicij?
Na način, ki bi povečal pri-
spevne stopnje združenega
dela za družbene dejavnosti
je to zagotovo. Modernizaci-
ja celjske bolnišnice, ki edi-
na še teče, pa se financira iz
posebnega dogovora TOZD
znotraj regije, ki za to na-
mensko združujejo del svo-
jega dohodka. Ce bi se vseh
investicij v negospodarske
objekte lotevali na tak način,
ne bi imeli danes v Sloveniji
predimenzioniranih šolskih
ali kulturnih centrov, domov
TO in drugih objektov, kate-
rih vzdrževanje bomo težko
zmogli.
Kaj lahko rečete k proble-
mu zaposlovanja glede na
različne ocene težine tega
problema?
Na območju osmih občin
našega območja imamo tre-
nutno 1480 prijavljenih
iskalcev zaposlitve. To po
eni strani gotovo ni vpijoča
številka, glede na dejstvo, da
je med njimi kar 836 mladih
t. i. iskalcev prve zaposlitve,
ki so končali razne šole, pa
nas mora skrbeti. Odpiranju
novih delovnih mest bi mo-
rali zlasti v DO, kjer imajo
akumulacijo, namenjati več-
jo skrb. Zadnji sejem obrti v
Celju je pokazal tudi koliko
je še možnosti dela na po-
dročju vse razvitejšega drob-
nega gospodarstva.
Katere smeri družbenopo-
litične aktivnosti bomo pre-
vladovale v organizacijah
ZK celjskega območja v je-
senskem obdobju?
V ospredju bodo, kot že re-
čeno, naloge iz programa
dolgoročne stabilizacije,
idejno-politično usposablja-
nje za naloge na področju
družbenoekonomskih -odno-
sov, dograjevanje samou-
pravne organiziranosti - v
združenem delu, spremlja-
nje politično-varnostnih raz-
mer ter ustrezna politična
mobilizacija vseh dejavni-
kov za zagotavljanje oskrbe
prebivalstva. K temu naj do-
dam še kadrovsko politiko,
ki žal ni še dovolj tekoča in
stalna.
Zamisliti se bo treba nad
vzroki, zakaj ljudje vse bolj
zavračajo odgovornejše poli-
tične dolžnosti. Zal je tudi v
vrstah ZK precej takšnih, ki
bi najraje preživljali pomlad
ali jesen svojega življenja v
varnem zavetju, kot pa da bi
bili nosilci po odgovornosti
izpostavljenih samouprav-
nih in drugih političnih dolž-
nosti. Tudi vključevanju v
ZK bomo namenili vso skrb.
Vprašati se bomo morali, za-
kaj se je ZK v vseh predho-
dnih težavnih preizkušnjah
kadrovsko krepila, z najbolj-
šimi borci s težavami in
stranpotmi našega razvoja,
in zakaj danes ni tako. Pri-
ložnosti in potrebe izkazati
se z osebnim vzgledom in
doslednostjo ne ponujajo da-
našnji časi nič manj.
MILENA B. POKLIC
kovinotehna
Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
Težave v
Gradbeniku plod
notranjih razmer
V	Gradbeniku na Ljub-
nem ob Savinji, temeljni or-
ganizaciji Vegrada iz Vele-
nja, bodo morali bolje opre-
deliti odgovornost organi-
zatorjev proizvodnje, stro-
kovnih delavcev in poslo-
vodnih struktur. Le tako
bodo izboljšali poslovanje
'n omilili kritičen položaj,
^ je v tej gradbeni temeljni
organizaciji še nekoliko
hujši, kot v gradbeništvu v
republiki.
Kot so sklenili na izvrš-
im svetu skupščine občine,
^odo morali urediti tudi or-
ganizacijske, samoupravne
tehnološke razmere do de-
lovne skupnosti in matične
klovne organizacije.
V	Gradbeniku namreč že
[tekaj časa ne dosegajo priča-
kovanih poslovnih rezulta-
kar pa ni le posledica
Vsesplošne gospodarske kri-
temveč tudi notranjih
J^mer v kolektivu. Zaradi
^ga je bila zadnja seja občin-
skega izvršnega s^ta na
Mubnem, kjer so se dogovo-
da bodo rešitev iskali tu-
di v prestruktuiranju proiz-
vodnje, predvsem v izdelavi
ostrešij, ki je po finančni pla-
ti že sedaj predstavljalo tret-
jino celotnega prihodka te-
meljne organizacije. Pri tem
bo potrebno bolje opredeliti
odnose z delovno organizaci-
jo, kajti izvajanje del je bilo
do sedaj večkrat improvizi-
rano, ne dovolj opredeljeno
in usmerjeno. Ob tem bo po-
trebno urediti tudi nagraje-
vanje po delu.
Poleg težav, ki jih bodo na
Ljubnem morali urediti sa-
mi, je krizna situacija v
Gradbeniku tudi posledica
zunanjih vplivov. T\idi v pri-
hodnje v občini ne bo nič več
sredstev za stanovanjsko in
drugo investicijsko gradnjo.
Edino, kar lahko storijo za
premostitev teh težav je, da
se tesneje povežejo s samou-
pravno stanovanjsko skup-
nostjo in se dogovorijo o
skupni politiki nadaljnje sta-
novanjske izgradnje v Gor-
nje Savinjski dolini.
R. PANTELIC
Mrakobna svetovna politična jesen
Najbrž že dolgo časa svetovna po-
litična jesen ni bila tako hladna in
hkrati tako vroča. O tem pričajo
dogodki zadnjih dni in tednov, ko
komaj kje najdeš kakšen primer,
kakšno dogajanje, ki bi pričalo o
tem, da gre svet po poti, po kateri
se vsaj počasi, vsaj opotekavo pri-
bližuje mirnejšim časom.
Tudi začetek zasedanja general-
ne skupščine Združenih narodov,
največjega svetovnega parlamen-
ta, je minil v znamenju hudi besedi,
hudih konfliktov. Senca nad sov-
jetskim ozemljem sestreljenega
južnokorejskega potniškega letala
leži nad vsem dogajanjem. Wa-
shington je postavil za prihod pod-
predsednika sovjetske vlade in zu-
nanjega ministra Gromika takšne
pogoje, da so iz Moskve rekli ne in
Gromiko prvič po več kot četrt sto-
letja ne bo sodeloval v delu gene-
ralne skupščine. Hkrati je vodilni
član ameriške misije v OZN Li-
chenstein napravil pravi pravcati
izpad, ko je dal vedeti, da v ZDA ne
bi imeli nič proti, če bi Združeni •
narodi pobrali šila in kopita in pre-
selili1 sedež svetovne organizacije
kam zunaj ZDA. Uradni W'ashing-
ton je sicer pohitel z zagotovili, da
Lichenstein ni izrazil uradnega sta-
lišča, toda mučen občutek je ostal.
Ostalo pa je tudi drastično nazorno
znamenje, kako je diplomacija zgu-
bila ves šarm vljudne ostrine in du-
hovite polemike in se zatekla k
obojestranskim gorjačarskim ob-
tožbam - kot v najslabših časih
hladne vojne, včasih pa še huje.
Politična jesen širom po svetu je
mrakobna, meglena, ledena. Med
Moskvo in Washingtonom letijo ob-
dolžitve, besed ravno ne izbirajo.
Vse to pa se dogaja v okoliščinah
pospešeno napetega pričakovanja,
zlasti v Evropi. Bo prišlo do razme-
stitve ameriških raket pershing in
manevrirnih raket - kot odgovor
na sovjetske rakete SS-20?
Ljudska modrost ob tem pravi,
da se nobena juha ne poje tako vro-
ča kot je bila skuhana. To je po
svoje res in za to misel bi našli
vendarle nemalo potrdil. Vzlic sila
ostrim besedam ob sestrelitvi leta-
la nad Sahalinom obe supersili ni-
sta segli po orožju dejanske preki-
nitve odnosov. Pogajanja trajajo
naprej, čeprav hudo obremenjena z
naraščajočo napetostjo med bloko-
ma. Tudi do državniških srečanj
pride, čeprav veliko manj kot
prejšnje čase.
Za povrh nobeno od tako rekoč
tradicionalnih kriznih žarišč ni po-
gašeno, ne Bližnji vzhod oziroma
Libanon, ne Afganistan, ne Kampu-
čija, ne jug Afrike, ne iraško-iran-
ska vojna.
Kaj lahko v takih okoliščinah do-
seže generalna skupščina OZN, vr-
hovno telo svetovne organizacije?
Upanje, da se da vendarle nekaj
storiti, kar bi bilo v prid miru, po-
puščanju napetosti vseeno ni usa-
hnilo. To dokazuje odločitev naj-
manj petintridesetih voditeljev
držav in vlad, da osebno sodelujejo
v delu generalne skupščine in da se
26. septembra sestanejo in pogovo-
rijo ter po možnosti tudi dogovori-
jo o izhodih iz nekaterih najhujših
kriz. Ta nawočnost uglednih dr-
žavnikov v stekleni palači ob East
Riverju je odziv na povabilo pred-
sedujoče v neuvrščenem gibanju,
indijske ministrske predsednice
Indire Gandhi, naj državniki izpri-
čajo voljo prispevati k svetovnemu
miru in odstranitvi svetovnih kriz
tudi z dejavno na\~zočnostjo na za-
sedanju generalne skupščine.
Držimo pesti, da bodo pogovori
in dogovori na sedežu Združenih
narodov plodni.
Piše Jože Slrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Mlekarna brez čistilne naprave
V Žalcu zagotavljajo, da Savinja ne bo ogrožena
Regijska mlekarna v Arji
vasi pri Rušah naj bi priče-
la s poizkusilo proizvodnjo
v letošnjem decembru. To
pomeni, da vsa dela poteka-
jo po planu. Do maja pri-
hodnjega leta nameravajo
prestaviti opremo iz stare
mlekarne v Celju v novo.
Sredi prihodnjega leta naj
bi v celoti pričeli s pro-
izvodnjo v novi mlekarni.
Tako nam je zatrdil Jože
Janše iz sozda Hmezad.
Opremo iz uvoza pa trenutno
montirajo v tem novem re-
gijskem objektu. Prvotna
predračunska vrednost je
znašala 523 milijonov dinar-
jev, medtem pa se je povišala
za 208 miljonov, zaradi tečaj-
nih razlik, interkalarnih
obresti in podražitev. Brez
zatikanj pa tudi v tem prime-
ru ne gre. Mlekarna namreč
ne bo dobila uporabnega do-
voljenja, če ne bo zgrajena
tudi čistilna naprava. Kolek-
tor je sicer zgrajen, pravi Jo-
že Janše, čistilna naprava pa
je obveznost izvršnega sveta
in komunalne interesne
skupnosti skupščine občine
Žalec.
Poraja se kup vprašanj. Bo
mlekarna obratovala brez
dovoljenja? Kako bo potem
z odplakami? Bodo krajši
konec potegnili Celjani? Na
to odgovarja predsednik
izvršnega sveta žalske občin-
ske skupščine Ervin Jane-
žič: »Na področju komplek-
sne kanalizacije smo začeli v
občini pospešeno delati že
lani. Gre za dela, ki jih v pre-
teklih letih skorajda ni bilo v
naši občini. Jasno je, da je
treba kanalizacijo v občini
urediti po delih. Lani smo
zgradili kolektorje od mesta,
kjer bo čistilna naprava, do
mlekarne. Letos izdelujemo
projekte za izdelavo čistilne
naprave ter pripravljalna de-
la od nakupov oziroma za-
menjav zemljišč do izdaje lo-
kacijskega dovoljenja. Upa-
mo, da bomo gradbeno do-
voljenje izdali v mesecu no-
vembru, z zemeljskimi deli
pa bomo pričeli decembra.
Gradnja čistilne naprave bo
prav gotovo trajala dobro le-
to. Tu bo torej nastal zamik
med obratovanjem mlekar-
ne. Odplake iz mlekarne bo-
do temeljito očiščene že v
mlekarni in ne bo nikakrš-
nih razlik med odplakami, ki
tečejo v Savinjo že iz stare
mlekarne v Celju.«
Je torej bojazen Celjanov
odveč?
E. Janežič: »Odgovor je
strokovne narave. Strokov-
njaki zagotavljajo, da po te-
meljiti nevtralizaciji in oči-
ščenju odplak ne bo bojazni
zaradi same reke Savinje, pa
tudi zaradi pitne vode, ki jo
imamo v naši občini in v celj-
ski.«
Zmogljivosti nove mle-
karne so večje kot sedanje v
Celju. Bo torej tudi več od-
plak?
E. Janežič: »V začetku
proizvodnja v novi mlekarni
ne bo večja kot je v sedanji
celjski. Ko pa se bo poveča-
la, bo zgrajena tudi čistilna
naprava.«
JANEZ VEDENIK
Med velenjskimi rudarji so bili na sobotni udarniški akciji tudi papirničarji iz Krškega,
ki jih vidimo pred vhodom v v jamo.
Jesenska setev v Celju
Na območju kmetijske zadruge Celje naj bi letos posejali
pšenico na 200 hektarih in drugo leto oddali v silose 500 ton.
Ta obveznost izhaja iz republiškega načrta. V Celju pa so
odgovorni kmetijci prepričani, da je s pšenico v jeseni mo-
goče posejati največ 186 hektarov in pridelati 488 ton tržnih
viškov pšenice. Razhajanja med republiškim in občinskim
načrtom gre pripisati neustreznim podatkom o njivskih po-
vršinah, ki jih je v celjski občini več pozidanih, kot to
priznava zastarela republiška statistika. Prav tako na hribo-
vitih predelih občine ne pride v poštev strojno spravilo
pšenice, zato se kmetje odločajo raje za druge kulture.
Končno je bistveno doseči večjo tržnost na manjših površi-
nah in se zaradi 14 hektarov ne gre prepirati s predstavniki
republike.
UM
Rudarji in papirničarji skupaj v jami
Rudarji iz Titovega Vele-
nja so vedno pripravljeni
delati tudi ob sobotah in ne-
deljah, zavedajo se, da bo-
mo našo energetsko krizo
reševali tudi z zadostnimi
količinami premoga in tako
vprašanje prostovoljnega
dela med velenjskimi ru-
darji sploh ni vprašanje.
Prejšnjo soboto pa so se ve-
lenjskim rudarjem pridru-
žili tudi delavci iz papirni-
ce Duro Salaj iz Krškega.
V jamo je odšlo na sobotno
delo 1822 rudarjev, od tega
578 tistih, ki so nadaljevali
delo iz nočne izmene, 35 pa-
pirničarjev tudi 2 ženski.
Pred leti je na udarniških ak-
cijah v jami sodelovalo več
žensk, sedaj pa se spet odlo-
čajo za pomoč pri izkopu
premoga. Na sobotni udarni-
ški akciji so izkopali 6 tisoč
ton lignita, to pa v današnji
energetski krizi ni malo.
Zanimivo je sodelovanje
velenjskih rudarjev s krški-
mi papirničarji. Povpraševa-
nje po papirju je, podobno
kot tudi po premogu, iz dne-
va v dan večje in tako so se
prav papirničarji odločili, da
pomagajo rudarjem. V sobo-
to je v velenjskem rudniku
delal tudi inženir varstva
pri delu v Papirnici Dura
Salaja iz Krškega, Edvard
Špiler, ki je prostovoljno de-
lo označil takole: »Cenil in
spoštoval sem rudarje, ven-
dar pa bom odslej, ko sem
šele spoznal njihovo težko
delo, gledal na njih s popol-
noma drugačnimi očmi. Ga-
rači so to, in če lahko reče-
mo, da so delo in seveda še
bolj pogoji dela, kje težki,
potem lahko to trdimo za ja-
mo. Občudujem rudarje in ni
mi žal, da smo jim prišli na
pomoč. Presenetila me je od-
lična organizacija dela, saj je
vseskozi vsakdo prav na-
tančno vedel, kaj mora stori-
ti. Tako je zagotovljena var-
nost pri delu in nesreč je, na
srečo, v rudnikih čedalje
manj. Ob koncu leta lahko
rečem le: »Srečno, rudarji, še
bomo prišli med vas in vam
pomagali.«
LOJZE OJSTERŠEK
Pamet tudi stane
Danes se bo sestal svet za
raziskovalno delo in inova-
cije pri OK SZDL Celje.
Razpravljal bo o tej dejav-
nosti v občini in Sloveniji
ter o uresničevanju zakona
o raziskovalni dejavnosti in
o raziskovalnih skupnostih.
Za jutri pa je prizadevno
društvo izumiteljev in av-
torjev tehničnih izboljšav v
železarni Štore pripravilo
novinarsko konferenco in
razstavo Inovacije za stabi-
lizacijo.
Plodonosna jesen, v katero
so vključene vse aktualne
gospodarske naloge in pro-
blemi, naj bi prinesla na po-
dročje razvoj no-raziskova-
lnega dela in inovacij spet
nekaj svežega vetra. Žal, še
vedno ni razčiščena povsem
umetna dilema, ali je razvoj-
no-raziskovalno delo skupna
poraba oziroma režija. Hkra-
ti pa še vedno na veliko go-
vorimo o pomenu lastne pa-
meti in naslanjanja na lastne
sile. Spoznanje, da je raz-
iskovalna dejavnost proizva-
jalna sila, vlaganje vanjo pa
naj bo predvsem odvisno od
gospodarskih kriterijev in
od rezultatov, še ni dovolj
prepojilo našo zavest in od-
ločanje.
Res je sicer razveseljivo,
da je na tem področju vse
večji finančni delež združe-
nega dela za uresničevanje
raziskovalnih programov, še
posebej pri projektu o pre-
strukturiranju celjskega go-
spodarstva, vendar bo po-
trebno pospešeno nadaljeva-
ti zlasti delo pri spodbujanju
raziskovalne in inovacijske
dejavnosti.
UM
ODDIH V RADENCIH
(1. 6. do 31. 10. 1983).
Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ce-
ni paketa.
Velike možnosti za šport in rekreativne de-
javnosti: letno kopališče z vrsto igrišč za igro
z žogo, tenis igrišča, kegljišče, mini golf,
balinišče, družabni prostori z različnimi TV
programi, biljard, namizni tenis, organiziran
popoldanski program animacij.
Radenci so tudi izhodišče za prijetne izlete
po Pomurju, kjer si gostje lahko ogledajo
turistične zanimivosti tega dela Slovenije
(Plečnikova cerkev v Bogojini, lončarji v Fi-
lovcih, Moravske toplice, vinske kleti, itd.).
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Informacije in rezervacije
Tel.: (069) 73-331, telex: 35269
V Radencih prijetnem zdraviliško-letoviškem
kraju v severovzhodni Sloveniji, smo za vse,
ki želijo oddih koristno preživeti v mirnem in
slikovitem okolju, pripravili 7-dnevni paket
aktivnega programiranega bivanja.
Ta program vsebuje:
-	7 polnih penzionov v hotelu Radin
-	1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
-	3 + C02 kopeli
-	tečaj aerobike
-	neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
-	neomejeno pitje mineralne vode Raden-
ska tri srca ves čas bivanja.
Cena paketa v 1/2 sobi 6580 din, doplačilo
za 1/1 sobo 448 din. Otroci do 7. leta imajo
prenočišče zastonj, če spijo s starši in 50%
popust pri penzionski prehrani.
Davek ali harač?
Verjetno se bo potrdila stara modrost da se nobena
juha ne poje tako vroča, kot se skuha, tudi pri nekate-
rih novih navojih davčnega vijaka.
Natančna preiskava bi v poletnih mesecih že lahko
vrgla na svetlo izreden porast zemljiško-knjižnih zapi-
sov in prepisov, darilnih pogodb in kopico sprememb
pri dosedanjih lastnikih takšnega ali drugačnega pre-
moženja. Rubrike, kot so pisma bralcev, so objavile
žolčne komentarje občanov, tu in tam kakšen zajedljiv
komentar, na televiziji pa smo po časovnem presledku
tudi že doživeli nekaj bistroumnih okroglih miz, ki v
bistvu niso povedale nič konkretnega, čeprav so vse
po vrsti ugotovile, da naša davčna politika ni v redu.
Pravzaprav tudi to ni nič novega, pa se še zdaleč ni
treba izgovarjati na Kraigherjevo komisijo in njen ka-
talog želja ter potreb po drugačnem obnašanju, tudi ko
samoupravno državljansko obleko zamenjamo za dav-
koplačevalko.
Če bi se zgledovali po scenarijih zahodnjaških poli-
cijskih nadaljevank s TV, potem bi morda sčasoma
celo verjeli, da bomo svojo samoupravno obleko zame-
njali za bolj učinkovito davkoplačevalsko. Ampak tudi
naša administracija ni naivna, da bi ubrala takšen za-
hodni scenarij, čeprav ni malo zlobnežev, ki namigu-
jejo, da so prav zahodni posojilodajalci, zahtevali pre-
vetritev davčne politike oziroma zamrznitev 25 mili-
jard dinarjev iz žepov državljanov. Seveda naš delavec
s fičkom ni dolarski milijonar s Floride, kjer se davka-
riji kaj pozna, če mu tudi malo vzame (njemu tako še
ogromno ostane). Zato presajanja davčnih vijakov z
obljubljene dežele svete zasebne lastnine sevetfa ne
gre jemati dobesedno. Ampak tudi tam, v tej obljub-
ljeni deželi, davkarija ni samo jemalna stvar, kot na
primer pri nas še vedno je, čeprav zvito skrita za po-
šastno posrednimi in skritimi prometnimi davki, ki se
spreminjajo približno tako, kot je vedno lačna državna
blagajna.
Ta pa je lačna in zadolžena še kako, zato od ugotovi-
tve tega dejstva do bistroumnih predlogov zveznega
sekretariata za finance ni dolga pot.
Vsi se lahko strinjamo, da zaradi težkih časov skupaj
čimprej poiščemo dobre rešitve tudi v davčni politiki,
ki je v Jugoslaviji mimogrede povedano še obupno
neenotna. Nimamo še rešitev, ki bi porezale peruti
nepoštenemu bogatenju in zgolj rentništvu, hkrati pa
odrezale pošten davčni kos vsakemu državljanu za
plačevanje stroškov države in še česa, kar pač potrebu-
jemo. Pošten kos davka pa pomeni predvsem poštene
kriterije in merila, manj proračunske lakote za izumlja-
nje novih davkov in predvsem kontrolo porabljenega
denarja.
Gre za preprosto logiko, če daš, moraš tudi vedeti za
kaj daš. Turki se v naših krajih pred davnimi časi k
sreči niso dolgo zadrževali, toda moj srbski kolega se je
ob letošnjih davčnih napovedih nenadoma spomnil,
da so njegovim prednikom prav oni znali pobrati »ha-
rač« - davek nad davki.
MITJA UMNIK
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Štirinajst
priznanj v KS
Ostrožno
V krajevni skupnosti
Ostrožno, ki združuje še
zaselke Lopata, Dobrova
in Lokrovec, so prazno-
vali krajevni praznik
kot spomin na 19. sep-
tember 1954, ko je bil pri
njih veličasten zbor vseh
partizanskih brigad, na
katerem je govoril tova-
riš Tito.
Takrat se je tudi prvič
oglasil Radio Celje s pre-
nosom prireditve, tako da
imata oba - KS Ostrožno
in Radio Celje praznik na
isti dan, prihodnje leto pa
bosta slavila 30 letnico.
Ob letošnjem prazniku
so pripravili kulturni pro-
gram z nastopom članov
njihovega Kulturnega
društva Marija Goršič ter
podelili več priznanj. Pla-
kete KS Ostrožno so do-
bili Jože Kolar, Štefka
Stroj nič in Rudi Gaber-
šek, priznanja pa Anton
Turinek, Olga Jesenek,
Anka Vetrih, Franc Jese-
nek, Jože Pesan, Janez
Cakš, Marija Deželak, Jo-
že Smodila, Janez Ko-
zmus, Janez Marinček in
Sonja Ocvirk.
Ob krajevnem prazniku
so člani gasilskega druš-
tva dobili tudi novo kom-
binirano vozilo TAM 170
ter pripravili prikaz pre-
ventivne dejavnosti.
Sredstva za nabavo gasil-
skega vozila so prispevali
SIS za požarno varnost
občine Celje ter krajani
Ostrožnega z zaselki.
T.VRABL
Hiter razvoj v KS Podsreda
Tudi na volitve v organe SZDL so že pripravljeni
Podsreda, krajevna skup-
nost v občini Šmarje pri Jel-
šah, je s petimi zaselki pre-
težno kmetijska, saj se prebi-
valci v glavnem ukvarjajo z
živinorejo. Precej se jih vsak
dan vozi tudi na delo v so-
sednje Senovo, Krško in v
Kozje.
Podsreda je v zadnjih letih
veliko pridobila, zlasti se je
razširilo cestno omrežje, ki je
za te, od centra precej od-
maknjene kraje, še kako po-
membno. Najpomembnejša
je, seveda, nova cesta dolga
dobre tri kilometre, ki pove-
zuje Podsredo in Osredek
oziroma grad Podsreda, ki
vodi v I. kategorijo gradov
na Slovenskem in v kateri je
stalna spominska razstava
»Kozjansko med NOB«. Po-
membni odseki cest so bili v
zadnjem letu zgrajeni še v
vaseh Vojsko, Podole, Po-
klek, Gradišče in v podsre-
škem trgu. Veliko so krajani
Podsrede in Osredka prispe-
vali sami, bodisi s prosto-
voljnim delom na cestnih
trasah ali pa z denarjem,
gradbenim materialom in
brezplačnimi uslugami.
V	Podsredi so v septem-
bru obnovili gasilsko-pro-
svetni dom, ki je središče
družbenopolitičnega življe-
nja v kraju, športniki so do-
bili skromen športni objekt
in še bi lahko naštevali drob-
ne, a pomembne pridobitve
za razvoj krajevne skupnosti
Podsreda.
V	krajevni skupnosti delu-
jejo družbenopolitične orga-
nizacije in društva, od kate-
rih je najbolj aktivno gasil-
sko društvo, živahno pa je še
v prosvetnem društvu Anton
Aškerc ter v športnem druš-
tvu Partizan.
Nosilka vseh akcij v kraju
je krajevna organizacija
SZDL. Trenutno potekajo
poglobljene aktivnosti pred
volitvami, ki bodo predvido-
ma v oktobru. Predsednik
krajevne organizacije SZDL
Podsreda je Drago Ulčnik, ki
je o predvolilnih aktivnostih
dejal:
»Ze spomladi smo eviden-
tirali možne kandidate za no-
silce najodgovornejših funk-
cij v kraju in kandidatne li-
ste poslali vaškim skupno-
stim. Povsod so o kandidatih
razpravljali, pripomb pa do-
slej ni bilo. Pri nas je predla-
gati lahko, pa tudi odločati
se za ljudi, saj se med sabo
poznamo in dobro vemo,
kdo je pripravljen delati. Za-
vedamo se, da je od vodilnih
ljudi v veliki meri odvisen
napredek v naših zaselkih.
Le eno dejanje nas še čaka
pred volitvami. Treba se bo z
evidentiranimi kandidati še
pogovoriti in dobiti od njih
pristanek. Mislim, da tudi ob
tem ne bo težav.«
MARJELA AGREŽ
Gasilci s Celjskega
so potrdili znanje
Več prvih mest na republiškem
prvenstvu
V Gornji Radgoni so pripra-
vili republiško prvenstvo za
gasilce člane, članice, mladin-
ce in poklicne enote. Nastopilo
je tudi več enot s širšega celj-
skega območja, med njimi kar
preko dvajset iz celjske obči-
ne. Nekatere gasilske desetine
so dosegle lepe uspehe, saj so
segle celo po prvih mestih. Ta-
ko so članice GD Zelezar Store
v kategoriji nad 25 let osvojile
1. mesto med industrijskimi
društvi. Zmagala je tudi dese-
tina GD Šalek pri Titovem Ve-
lenju pri članicah do 25 let,
medtem ko je bila v isti kate-
goriji desetina Tepanja iz ko-
njiške občine tretja. Pri članih
nad 30 let je bilo GD Teharje
pri Celju drugo, Titovo Velenje
pa tretje. Isto mesto so med
mladinci osvojili tudi pred-
stavniki GD Škofja vas.
Največje presenečenje pa so
pripravili predstavniki poklic-
ne enote Zavoda za požarno
varnost Celje, ki so se po nekaj
letih ponovno pojavili na tek-
movanju in osvojili v svoji sku-
pini prvo mesto. Tekmovanje
je sodilo v okvir proslav 10.
kongresa slovenskih gasilcev,
ki bo prihodnje leto v Mari-
boru.	T. VRABL
Taborniki na
NNNP Golovec 83
Na zadnjem občnem zboru
so taborniki, člani odreda
Dveh levov v Celju, ocenili
svoje delo ter izvolili novo
vodstvo, ki ga bo vodil načel-
nik Davorin Podpečan. Tre-
nutno imajo 150 članov, to
število pa so dosegli prav na
občnem zboru, ko so v svoje
vrste sprejeli 30 novih mla-
dih tabornikov iz osnovne
šole Fran Roš. Svoje vrste
želijo še razširiti, zato se bo-
do povezali še z osnovnima
šolama na Dobrni in v Vojni-
ku. Pravijo, da bo njihovo
delo v prihodnje boljše in pe-
strejše, kot je bilo doslej.
Najboljšim so podelili priz-
nanja. '
Deset tabornikov odreda
Dveh levov pa se bo v nede-
ljo v Ljubljani udeležilo ak-
cije NNNP Golovec 83.
TV7
Uspelo republiško tekmovanje
šoferjev in avtomehanikov
V soboto dopoldne je bilo
na avtopoligonu Ljubečna
republiško tekmovanje šo-
ferjev in avtomehanikov.
Tekmovanje je bilo po
vrsti četrto, pokrovitelj pa je
bila tovarna avtomobilov
TAM Maribor in Zveza zdru-
ženj voznikov in avtomeha-
nikov Slovenije. Med sabo
so se pomerili v poznavanju
cestno prometnih predpisov,
Poznavanju prve pomoči, v
spretnostni vožnji, v izpol-
njevanju prevoznih doku-
mentov, vožnji na poligonu
in v streljanju z zračno pu-
ško. Namen tekmovanja ni
bil doseganje vrhunskih re-
zultatov, temveč gre za ob-
navljanje že pridobljenega
znanja voznikov in avtome-
hanikov. Poleg tega so tek-
movalci lahko prvič preverili
najnovejše dosežke Tamove-
8a programa, poklicni vozni-
^ pa so prvič opravili tudi
Preizkus znanja na podlagi
novih pismenih testov. Na
letošnjem tekmovanju, ude-
ležilo se ga je 110 voznikov
so sodelovali tudi pripadniki
JLA.
Rezultati - tovorna vozila
nosilnosti od 3000 do
4999 kg: 1. Tone Ganza
(ZSAM Ljubljana), 3. Metod
Zemljič (Izletnik Celje)..., 8.
Danilo Hegediš (CE-KA Ce-
lje), 9. Gorazd Kvas (ZŠAM
Žalec) itd. Tovorna vozila
nosilnost nad 5000 kg: 1. Sil-
vo Senica (ZŠAM Ravne)
3.	Rudi Jakša (ZŠAM Celje),
4.	Drago Šmid (CE-KA Ce-
lje), itd. Avtobusi, ki imajo
več kot 25 sedežev: 1. Ivan
Prevolnik (Izletnik Celje), 2.
Branko Mastnak, 3. Emil Po-
cajt (oba ZŠAM Celje) itd.
Ekipno: 1. ZŠAM Ljubljana
I., 2. ZŠAM Celje, 3. Izletnik
Celje itd.
TONE TAVČAR
' tohna ~ Proclainl center
kovinotehna	ha//
Obiščite nas * "* Celju
na obrtnem sejm
Kdor poje,
zlo ne misli
»Kdor poje, zlo ne misli,«
takole nekako zveni star
pregovor, ki pa je skorajda
vedno tudi resničen. O tem
smo se lahko prepričali ob
srečanju s Francem Zapu-
škom, diplomiranim veteri-
narjem, tehnologom v pro-
izvodnji mesnih izdelkov v
šentjurski klavnici, druga-
če pa pevcem v mešanem
pevskem zboru France Pre-
šeren iz Celja in v šentjur-
skem zboru skladateljev
Ipavcev.
NT: Kot tehnolog v
proizvodnji mesnih iz-
delkov ste zaposleni v
šentjurski klavnici. Ka-
ko to, da ste se odločili
za ta poklic, in kaj vam
pomeni to delo?
F. Zapušek: »Človek se
pripravlja na svoj poklic.
Menim, da so mladostna leta
odločilna za vse nadaljnje
življenje. Sam sem vedno že-
lel postati veterinar. No, po
končanem študiju sem sicer
imel v žepu diplomo, zapo-
slitev pa se je v celjski veteri-
narski postaji našla le za se-
dem mesecev. Po prihodu z
odsluženja vojaškega roka
sem dobil delo v Kmetij-
skem kombinatu Šentjur -
kot tehnolog v proizvodnji
mesnih izdelkov v klavnici.
Moram reči, da je bilo sprva
zelo težko. Moje delo se je
obrnilo za 180 stopinj, bi lah-
ko rekel. Prej veterinar, ki se
je ukvarjal z zdravljenjem ži-
vali, je sedaj postal tehnolog,
ki ima pred seboj mrtvo živi-
no, meso, ki ga je potrebno
predelati. Kot sem že rekel,
sem sprva doživljal prave
krize, moje delo se je popol-
noma spremenilo, izgubil
sem neposreden stik z ljud-
mi, namesto bolnih živali pa
sem imel naenkrat pred se-
boj zdravo meso. Potem, se-
daj sem tehnolog že šest let,
sem počasi odkrival tudi na
tem delovnem mestu zani-
mive stvari. Neprestano se
človek srečuje s težavami,
dela ne zmanjka in človek,
če pošteno dela seveda, naj-
de tudi v tem delu zado-
voljstvo. Veliko dela imamo
še pred seboj, poiskati bo
treba še veliko novih rešitev
v proizvodnji mesnih izdel-
kov, tako da bo ta veja me-
sne industrije postala še kva-
litetnejša in tudi cenejša.«
NT: Doslej ste se že
preizkušali v iskanju teh
novih rešitev. Pa imajo
na ravni delovne organi-
zacije razumevanje za te
vaše, lahko bi rekli, ino-
vacije?
F. Zapušek: »No, mislim,
da to niso nikakršne inovaci-
je. Ze v opisu del in nalog, ki
opredeljujejo delovno mesto
tehnologa, je zapisano, kaj
vse mora tehnolog delati. V
ta sklop sodijo tudi iskanja
za izboljšanje proizvodnje.
Sicer pa se na ravni delovne
organizacije, se pravi Kme-
tijskega kombinata Šentjur,
in tudi v SOZD Merx, kamor
je vključena naša delovna or-
ganizacija, zanimajo za
izboljšave delovnega proce-
sa in proizvodnih artiklov.
To seveda ni nič posebnega,
saj je vsaka izboljšava, ki jo
razvijemo v proizvodnji, v
prid nam vsem.«
NT: Na novem delov-
nem mestu ste se torej
dobro znašli. Pa vendar,
vam je za veterino še
kdaj žal?
F. Zapušek: - Ze v začetku
sem dejal, da se človek pri-
pravlja na poklic, ki ga bo
kasneje opravljal. Moje pri-
prave. razmišljanja o tem.
kaj bom kasneje delal, so
vseskozi veljala veterini. Tu-
di deset semestrov študija se
kasneje pozna. Čeprav še ve-
dno velikokrat pomislim na
to, da bi bilo delo veterinarja
povsem drugačno - bolj člo-
veško, tesneje povezano z
življenjem in ljudmi - pa mi-
slim, da sem se tudi v delu
tehnologa našel. Prav zaradi
iskanja novih izboljšav na
področju proizvodnje me-
snih izdelkov sem se v tem
delu že nekako ukoreninil.
Tako mi ni težko prihajati v
klavnico tudi ob sobotah in
nedeljah, saj mesna predelo-
valna industrija zahteva sta-
len nadzor. Mislim, da bom
ostal tehnolog, seveda pa bo
v meni od časa do časa še
zavrtal črv nezadovoljstva in
se bom spraševal, če vendar-
le ne bi bilo vse drugače, ko
bi postal vetrinar.«
NT: Delo tehnologa za-
hteva veliko časa in na-
porov. Kaj pa so še druge
stvari, ki vam izpolnju-
jejo življenje?
F. Zapušek: »Res je, delo
tehnologa ni takšno, da bi ga
lahko odložil in pustil v klav-
nici, tako kot to storim s ha-
ljo. Prostega čsa, ki bi ga lah-
ko posvetil le svojim konjič-
kom, ni veliko. 1\i je druži-
na, žena in dva otroka, ki za-
htevata zase kar precej časa.
Vendar pa moram priznati,
da svoje ljubezni še iz otro-
ških let, nisem nikoli zane-
maril. Glasba mi pomeni
sprostitev, likrati pa tudi ve-
dno nov izziv. Ze od otroških
let naprej sem prepeval, naj-
prej v otroških zborih, ka-
sneje v gimnazijskem, v času
študija sem s petjem sicer za
nekaj časa prenehal, sedaj pa
spet pojem. Sem član meša-
nega pevskega zbora France
Prešeren iz Celja in šentjur-
skega zbora skladateljev
Ipavcev in reči moram, da
mi to vzame kar precej časa.
Poleg tega sem že s petimi
leti dobil svoj prvi instru-
ment. Od orglic sem kasneje
prešel h klavirju, sedaj pa se
poskušam s harmoniko v ro-
kah. Seveda so tukaj še dru-
ge stvari. Rad zahajam v gle-
dališče, večkrat si ogledam
tudi kakšen dober film. naj-
več časa pa vseeno posve-
čam petletni hčerkici in si-
nu, ki bo kmalu dopolnil
dvajset mesecev.«
NT: Kaj pa družabno
življenje v Šentjurju?
F. Zapušek: »Kdor poje.
zlo ne misli, so včasih dejali.
Tako mislim tudi sam in zato
sem najrajši v družbi s prija-
telji iz obeh pevskih zborov.
Drugače pa. kot sem že dejal,
ostaja bolj malo prostega ča-
sa. Nekaj ga namenjam delu
v šentjurskem prosvetnem
društvu, prevzel sem nekaj
funkcij v krajevni skupnosti,
tukaj pa je seveda še delo v
kolektivu, pa tokrat ne mi-
slim tistega čisto poklicnega
dela. ampak ostale aktivno-
sti. Drugače pa. družabno
življenje je morda tudi to. da
se podim z otrokoma po dvo-
rišču in igrišču in da hodimo
na številne sprehode. Za kaj
več pa ponavadi zmanjka
časa..
IVANA FIDLEH
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Razvili so
lovski prapor
, Lovska družina Bojan-
sko-Štore je minulo nede-
ljo prišla do svojega prapo-
ra. Družina, ustanovljena
že leta 1946, se je imenovala
Lovska družina Štore, zdaj
pa so dodali še ime Bojan-
sko in sicer ime po najbo-
gatejšem revirju na Svetini.
Prapor je razvil Dušan Bur-
nik, predsednik KPO Žele-
zarne Štore, ki je prevzela
pokroviteljstvo nad prapo-
rom, za katerega je darova-
lo preko 30 organizacij in
posameznikov trakove in
preko sto žebljičkov, oziro-
ma lipovih lističev. Pred-
sednik lovske družine Bo-
jansko-Store, Rajnhold Je-
i len se je zahvalil za prispev-
. ke in obljubil, da bodo lov-
ci združeni pod novim pra-
porom tudi vnaprej delova-
; li za cilje najširših družbe-
nih interesov. Na sloves-
nosti pri Vrunčevem domu
so najstarejšim in najza-
služnejšim članom družine
podelili priznanja, zatem
pa so organizirali tekmova-
nje v streljanju na glinaste
golobe.
D. M.
Čeprav je denarja manj, so
na Polzeli veliko opravili
Z novimi prireditvami slavilo krajevni praznik
Prebivalci KS Polzela
praznujejo krajevni praz-
nik vsako leto 2. oktobra v
spomin na leto 1942, ko so
okupatorji v Mariboru
ustrelili prve talce, Polzela-
ne. O tem, kaj vse priprav-
ljajo za praznovanje letos,
smo povprašali predsed-
nika sveta KS Polzela, Dra-
ga Lubeja.
Navada je, da ob krajev-
nih praznikih izročajo na-
menu nove pridobitve. Ka-
ko bo to letos na Polzeli?
Kakšnih posebnih novih
objektov letos nismo zgradi-
li. Od lanskega pa do letoš-
njega praznika smo kljub po-
manjkanju denarja asfaltirali
tri krajše odseke cest, KZ
Savinjska dolina, zadružna
enota Polzela je lepo uredila
trgovino s kmetijskimi po-
trebščinami, v graščini Ko-
menda smo pred dnevi odpr-
li nogavičarski muzej, veliko
sredstev pa smo porabili za
tekoče vzdrževanje in popra-
vilo cest, mostov, avtobu-
snih postajališč in drugega.«
Pravite, da boste prazno-
vali od 24. do 2. oktobra.
Kaj za ta čas pripravljate?
V teh dneh se bo zvrstila
vrsta športnih in kulturnih
prireditev, gasilci pa bodo
pripravili sektorsko vajo.
Društvo TVD Partizan je to-
krat pripravilo bogat pro-
gram, med posebnostmi pa
je odbojkarska tekma, ki naj
bi trajala kar 24 ur.
Slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij
bo 1. oktobra ob 17. uri v
gasilskem domu v Ločici,
kjer bomo med drugim za-
služnim krajanom podelili
priznanja, Hortikulturno
društvo pa bo prav tako po-
delilo priznanja za lepo ure-
jeno okolje.
Pred meseci ste uspešno
izglasovali krajevni samo-
prispevek. Čemu boste na-
menili prva zbrana sred-
stva?
Najprej bomo pričeli z
gradnjo mrliške vežice, ki je
bila tudi glavni vzrok za
uvedbo samoprispevka«.
TONE TAVČAR
Enim je dano, drugi pa naj si
napravijo sami
Marsičesa v krajevni skupnosti Marijagradec ne bi imeli,
če ne bi krajani združili denarja in pridnih rok. Tako tam
za petami Lašč, že deset let popravljajo ceste, gradijo
vodovode, čistijo kanalizacije in zato ni čudno, da so ljudje
počasi že naveličani kar naprej nekaj prispevati, medtem
ko so v urbanih okoljih te stvari same po sebi umevne in so
občanom tako tudi dane. Ni to ljubosumje do tistih, ki
imajo in ki jim ni potrebno pritakniti še iz svojega žepa, da
bi si potegnili cesto do hiše. Gre preprosto za to, da so se
nekateri v občini že navadili na to, da obrobne krajevne
skupnosti marsikateri komunalni problem rešijo s pri-
spevki krajanov. Tako se dogaja, da delo občinske komu-
nalne skupnosti ne seže dlje kot do Pivovarne. Zakaj je
tako, ne vemo. Vsekakor pa ni prav, da so se v občini na to
navadili, da je postalo to že pravilo, ki nikogar več ne moti.
Razen seveda tistih, ki se čutijo prikrajšane in prizadete in
med katere se počasi vrinja nesoglasje v medsebojnih
odnosih.
Vsakomur je danes jasno, da bomo morali pljuniti v roke
in seči nekoliko globje v denarnico, če bomo hoteli kaj
imeti, toda, zakaj zmeraj eni in isti?
Marijagradec ni edina taka krajevna skupnost. Tako je
povsod, kjer živijo ljudje izven mestnih središč in ti nema-
lokrat poleg občinskih samoprispevkov plačujejo tudi kra-
jevne, pa še kaj primaknejo bodisi v delu ali materialu, da
bi izpeljali krajevni plan.
Nikakor ne mislimo, da je to napačno. Samoiniciativa
povsod rodi dobre sadove. Na žalost pa le tam, kjer so
ljudje že od nekdaj navajeni samostojno reševati svoje
probleme, ne čakajoč na »oblast«.
VIOLETA V. EINSPIELER
Ime šole v Vitanju
po zmagoviti brigadi
Vitanjska mladež rada hodi v
šolo, saj so učenci in učitelji prava
velika družina, znotraj katere se
odvijajo prijateljski in tovariški
odnosi.
O tem so zgovorno pripovedovali
mladinci: Petra Jager, Marko
Kranjčan, Suzana Laznik in Ivan
Mavc, ki jih je oko fotoaparata uje-
lo pred vhodom njihove osnovne
šole. Odslej se bo ta šola imenovala
po 3. bataljonu 3. brigade VDV,
enoti, ki je v času NOB na področju
Pohorja in Šaleško-Mislinjske doli-
ne odločujoče pripomogla k zlomu
nacizma ter domačih izdajalcev.
Osvobodila je Slovenske Konjice
ter v povojnem času ostala seda-
njim in bodočim generacijam vzor
vzgajanja v duhu brezmejne vdano-
sti domovini, hrabrosti, skromnosti
ter natančnega izvrševanja spreje-
tih nalog. Takšni pa hočejo biti tudi
učenci te šole.
Predlog o poimenovanju vitanj-
ske šole po tej brigadi bodo danes
obravnavali tudi na seji skupščine
občine Slovenske Konjice.
MATEJA PODJED
Pavla Mlakar
Kdo ve koliko mladih
ljudi je prebralo prvo
knjigo, ki so jo dobili iz
rok Pavle Mlakarjeve?
Pavla vodi knjižnico v
Preboldu že od osvobodi-
tve sem. Spominja se, ka-
ko vneti so bili bralci ta-
koj po vojni. Spominja se
tudi tega, da so v tistih
časih ljudje imeli še dru-
gačen odnos do sloven-
ske besede. Občutek ima,
da so ljudje včasih knjige
mnogo bolj spoštovali
kot danes, ko za branje
primanjkuje časa.
Pa je Pavla vendarle
vztrajala v preboldski
knjižnici. Že dolga leta
prostori niso več ustreza-
li. Z leti se je nabralo na
tisoče knjig, tako da je bi-
lo težko vzdrževati red in
voditi evidenco v tej
knjižnici. Vestni kot je, ji
tudi to ni delalo posebnih
težav. Osemintrideset let
ji je ostala zvesta in zvesta
ji bo še naprej, pa čeprav
si je na tihem morda že
kdaj razmišljala, da bi to
delo opustila. Toda ljube-
zen do knjig ji ne da miru.
Ni malo takšnih v Prebol-
du in okoliških vaseh, ki
trdijo, da knjižnice že
zdavnaj ne bi bilo več, če
ne bi bilo Pavle. Si lahko
torej mislimo lepše darilo
kot to, ki ga je dobila pred
nekaj dnevi, ko so v Pre-
boldu praznovali krajevni
praznik? S pomočjo tek-
stilne tovarne in Zveze
kulturnih organizacij so
namreč knjižnico preseli-
li v sosednje, veliko večje
prostore v domu Svobo-
de. Pogoji za delo knjižni-
ce so sedaj neprimerno
boljši in ko je bila slav-
nostna otvoritev, so se v
Pavlinih očeh zaiskrile
solze sreče. Dolga leta je
čakala na takšen dogo-
dek.
Pavla dela sedaj v no-
vih knjižničarskih prosto-
rih. K njej hodijo ljudje,
ki jim zna tudi svetovati.
Navsezadnje dobro pozna
vse tiste, ki hodijo v to
knjižnico in ve, kakšne
želje ima kdo. Prav goto-
vo pa je, da je s svojim
delom, ki ga ne bo mogo-
če nikoli poplačati, vzgo-
jila celo vrsto mladih lju-
di in jih tako zelo zastru-
pila, da ne morejo več
brez branja.
JANEZ VEDENIK
V Rogaški Slatini je gorelo
Toda le na vaji NNNP v okviru krajevnega praznika
Ves pretekli teden so obča-
ni v krajevni skupnosti Ro-
gaška Slatina posvetili praz-
novanju 16. septembra, kra-
jevnega praznika. Zvrstile so
se številne športne priredi-
tve, saj je Rogaška Slatina
center športno-rekreativne
dejavnosti v občini Šmarje
pri Jelšah. Moška košarka-
ška ekipa iz Rogaške Slatine
se je v prazničnem tednu po-
merila z izkušenim prvoliga-
šem, beograjsko Crveno
zvezdo, na turnirju so se po-
merili kegljači, člani doma-
čega teniškega kluba pa s
člani teniškega kluba »Bra-
nik« iz Maribora.
V	petek zvečer je bila v
zdraviliški dvorani osrednja
prireditev ob krajevnem
prazniku Rogaške Slatine.
Takrat so najzaslužnejši kra-
jani in organizacije prejeli
zaslužena priznanja krajevne
skupnosti. Letos so to bili:-
delovna organizacija »Mizar-
stvo« iz Rogaške Slatine,
mladinska gasilska vrsta ga-
silskega društva Rogaška
Slatina, optik Janez Gobec
ter Stanko Zgajner, Jože Ha-
lužan, Mirko Trunkelj, Rudi
Krebs, Maks Stanič, Leo-
pold Ogrizek, Jože Stopar,
Ludvik Prah, Stane Cujež in
Silvo Zgajner.
V	okviru praznika krajev-
ne skupnosti in programa
NNNP je delovna organiza-
cija »Mizarstvo« iz Rogaške
Slatine organizirala vajo, ga-
šenje improviziranega poža-
ra^ Pri tem so sodelovale pro-
tipožarna ekipa in ekipa
prve pomoči ter enote civil-
ne zaščite »Mizarstva«, v ak-
ciji pa so sodelovali še gasil-
sko društvo iz Kostrivnice,
gasilci steklarne Boris Ki-
drič in Steklarske šole in ga-
silsko društvo iz Rogaške
Slatine, ki je vodilo celotno
akcijo.
Vaja je po prvih ocenah
uspela. Temeljita analiza pa
bo pokazala, kje je med vajo
»zaškripalo«. Na osnovi te
ocene bodo v Mizarstvu or-
ganizirali tečaje v zimskih
mesecih, zlasti iz tistih po-
dročij, ki so se med petkovo
vajo pokazala kot manj
uspešna.
i M.AGREŽ
Po poteh
pohorskih
znamenitosti
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar organizira prvo
ekskurzijo v tej sezoni. To bo
umetnostno zgodovinska
ekskurzija, ki bo udeležence
popeljala po jugovzhodnih
obronkih Pohorja. Najprej
se bodo ustavili v Slovenski
Bistrici in si ogledali Attem-
sov grad z znamenitimi ba-
ročnimi freskami. Pot bodo
nadaljevali do Crešenjevca,
kjer si bodo ogledali baročni
grad in nato v Studenicah
srednjeveški samostanski
kompleks z baročno cerkvi-
jo. Na koncu te poti se bodo
ustavili še v Slovenskih Ko-
njicah, kjer si bodo ogledali
obnovljeno župnijsko cer-
kev.
Ekskurzijo, ki bo to sobo-
to, bo vodil umetnostni zgo-
dovinar Ferdo Šerbelj, ku-
stos narodne galerije v Ljub-
ljani.
Srečanje mladih
in starih
Vsako leto se v Štorah zbere-
jo krajani stari nad 70 let na
srečanju, ki ga organizira kra-
jevna skupnost. Letošnje sre-
čanje bo danes popoldne ob
16. uri na osnovni šoli. Kultur-
ni program so pripravili učenci
te šole, družabni večer pa je
namenjen spoznavanju in se-
veda obujanju spominov ter
razgovorom z mladimi, ki so
na šoli in v okviru krajevne
skupnosti razvili različne obli-
ke pomoči starejšim krajanom.
Na Bukovici bo
planinski dom
Člani planinskega društva
Žalec so znova potrdili svojo
izredno delovnost in priza-
devnost. Na Bukovici nad
Migojnicami so pričeli gradi-
ti planinski dom, ki ga bodo
že letos zgradili do prve plo-
šče. Delajo udarniško in si-
cer vsako soboto in nedeljo.
Tovariš, pomagajte
Torek popoldne. Podruž-
nična šola v občini Žalec.
Zunaj ena sama poletna vro-
čina. Kmetje se pogovarjajo
o obiranju hmelja. V upravi-
teljevo stanovanje pa priso-
piha ženica, mati krepkega
fantiča, ki je pred dvema le-
toma obiskoval to šolo,
-	Tovariš, pomagajte! Mir-
ko mi je zbolel. Visoka vroči-
na. Nujna je zdravniška po-
moč. Lahko pokličem po te-
lefonu?
-	Mamica, jaz sem v bolni-
ški, ključavnice so zamenja-
li, ključa mi niso dali.
-	Tovariš, nikar se ne šali-
te. Otrok je resno bolan. Za
dva deci vam dam, samo po-
magajte. Pokličite reševalno
postajo. Otrok mora v bolni-
co. Mora!
-	Vem, da mi ne verjame-
te, čeprav resnico govorim.
Mislite si: 20 let si upravite-
ljeval in da ne bi imel ključa.
Pa je tako. Nekaj sem se pre-
grešil, mogoče moji najožji
sorodniki. Nekdo je pač zaš-
pecal, da tu in tam »na črno«
potelefoniramo. Prišla je no-
va »oblast« in za dva meseca
je telefon nedostopen, Zame
in za vas,
-	Kaj nismo dovolj prispe-
vali za šolo? Pri zadnjem re-
feredumu sem bila med prvi-
mi, ki sem obkrožila ZA. Po-
slušajte. Vam po tolikih letih
ne zaupajo?
-	Najbrž ne. Pustiva vso
stvar, ki ima po vsej verjet-
nosti globoke korenine. Poj-
diva drugam iskat pomoč.
Tečeta h gostilni Novak.
Torek. Zaprto! Potem k so-
sedu Raku. Zaprto, najbrž so
na dopustu. Nato še k moj-
stru Dolarju in v kmetijsko
zadrugo. Vse zaman. Vse za-
man, popoldne je, pisarne
zaprte, ljudje na vikendih.
Na srečo pripelje mladi kra-
jan. Z dobro voljo in razume-
vanjem je pripravljen pri-
skočiti na pomoč. Bolnega
fanta odpelje v ambulanto in
nato v celjsko bolnišnico. O,
še so dobri ljudje! Upravite-
lju pa nekam otožno pozva-
nja po ušesih: Tovariš, po-
magajte! Nove ključavnice
pa nemo odgovarjajo: Konec
dvajsetletne svobode!
D. K.
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
prisega zvestobi človeku
0rajno likovno snovanje Vinka Pevclna
Vinko Pevcin, rojen Šo-
5tanjčan, prosvetni delavec,
jj^ovnik in trenutno vodja
^onomske propagande v
^lezarni Štore, je neumor-
na mravlja, ki ne pozna po-
bita, še manj lenarjenja. A
t0 ni dovolj. Pomembno je
jo, kako se njegovo delo izra-
22 in kako s svojo vsebino
,-pliva na okolje v katerem
jvi in dela.
pesnik je. Še njegovi
.kompolski ciklusi« iz
jgtiečkega življenja in izpe-
ljani v najrazličnejših slikar-
jih in risarskih tehnikah, so
začrtali osnovni izpovedni
„ioto Vinku Pevcinu, pa če-
prav sam še tolikokrat zama-
he z roko in reče: »Kje je že
to, zdaj delam čisto nekaj
drugega!«
To je res, saj njegovi paste-
li iz najnovejšega obdobja
govorijo o neizprosnem boju
med civilizacijo in vsemi nje-
nimi pojavnimi oblikami in
flovekom, ki jo mora živeti,
a je od nje mnogokrat preveč
odvisen - kot bi sicer smel
biti. Vinko Pevcin je kot li-
kovnik pesnik zaradi tega,
ker je že pred mnogimi leti
narisal in naslikal na platno
ali na steklo ah na ploščo na-
šega kmečkega človeka in ga
z brueghelsko korajžo posa-
dil v drevesno krošnjo in ga
tako kronal za vse večne
{ase.
Kdor je videl njegove »gra-
vure« v bukov les, je zastr-
mel nad natančnostjo giba
roke in kompozicijsko dosle-
dnostjo, najbolj pa nad vti-
som, saj živi v znamenju gra-
:ke, ne pa žganega lesa. Nje-
govi zadnji pasteli so svoje-
vrsten ep o surovem razmer-
ju med duhom in mrtvilom,
med mehkobo in trdoto je-
kla in med igrivostjo člove-
škega duha in surovostjo
stroja, ki je samo gib in na
ukaz sprožena kretnja brez
srca in brez vesti.
Vinko Pevcin je pesnik tu-
di zato, ker je tudi pesnik. Ne
dolgo tega je napisal igrico
za otroke. Križ kraž, kralj
Matjaž jo je naslovil in v njej
napisal, kako so otroci, ki so
iskali novoletno jelko, v goz-
du pod Peco naleteli na spe-
čo vojsko kralja Matjaža. Ko
so ga prebudili, so mu rekli,
da nima na kaj več čakati,
kajti boj je končan. Končali
so ga dedje in očetje ter brat-
je in sestre mlade generacije.
In kralj Matjaž se s svojimi
vojščaki odpravi v dolino, k
delu, k vsakemu od nas, da
nas posebej prebudi, a ne za
vojskovanje z orožjem, am-
pak za dej aru a napredka in
kulture. AG Zelezar v Štorah
je z uspehom igralo to delo
po številnih krajih Slovenije.
Njegov dom je živahna de-
lavnica, kjer ima človeški
duh proste roke in prosta
krila. Poln je informacij, na
knjižnih policah je literatura
zgodovine pa tudi sedanjega
časa, ki vodi bralca v razmiš-
ljanje. Iskanje novih poti v
zgodovini človeštva: vzpore-
dnice med znanostjo in
umetnostjo, metafizika in
dialektika, nadrealizem, ku-
bizem. V dnevni sobi velik
portret prijatelja, zdravnika
iz Holandije. Za spomin na
prijatelja, spomin zato, ker je
že mrtev, ker se je z avtom
smrtno ponesrečil na avtoce-
sti moderne srednje Evrope,
ko se je vračal iz Stor.
Slikar, ustvarjalec, neu-
morni iskalec možnosti za
osebno izpoved, Vinko Pev-
cin, je vse svoje delo in rav-
nanje podredil plemenitim
koščkom mogočnega mozai-
ka, na katerem temelji mož-
nost našega nadaljnjega pre-
živetja.
DRAGO MEDVED
Utrinki iz
'ekologije
Celja
V Muzeju revolucije v
Celju so včeraj odprli raz-
stavo fotografskega in
drugega gradiva s po-
dročja ekološke proble-
matike Celja. Tako se bo-
mo srečali s kulturo naše-
ga okolja in prizadevanji
o njegovem varstvu. Pri
razstavi je sodelovala
vrsta strokovnih služb s
področja ekologije, orga-
nizacije združenega dela
in posamezniki z nasve-
tom in gradivi. Finančno
pa jo je omogočila kultur-
na skupnost Celje. Odpr-
ta bo do 30. septembra.
MP
Gledljivost slovenskega filma
To bo tema enega od osrednjih posvetovanj 11. TDF
Gledljivost slovenskega
filma v zadnjem desetletju
- to bo tema enega izmed
posvetovanj na 11. Tednu
domačega filma v Celju. V
pripravah na to aktualno
kulturnopolitično razprav-
ljanje sodelujejo predstav-
niki Vibe, Vesne, Društva
slovenskih filmskih delav-
cev, kinematografov, kul-
turnih skupnosti in nekate-
ri kritiki.
Čeprav doživlja slovenski
film v zadnjem času pred-
vsem v nekaterih kulturnih
centrih večji obisk, to pose-
bej velja za Celje, pa podatki
tudi povedo, da v poprečju
vsak nov slovenski film vidi
manj gledalcev kot v prete-
klosti. Zadnji izjemen obisk
filmskega občinstva je bil
deležen film Jožeta Bevca
To so gadje. Od takrat dalje,
če izvzamemo nekaj mladin-
skih filmov, kot je na primer
Sreča na vrvici, pa se niti en
film ne more pohvaliti z več-
jim odmevom. Celo Rdeči
boogie, ki vendarle ne sodi
med nekomunikativne fil-
me, je v slovenskih kinema-
tografih pogorel. Še bolj to
velja za Pustoto in celo Dese-
ti brat je nekoliko zbežal mi-
mo zanimanja ljubiteljev slo-
venskega filma. Očitek film-
skim ustvarjalcem je dobro
znan - slovenski filmi da so
premalo dinamični, da so ne-
koliko zaprti, torej da prema-
lo stvarno in neposredno ko-
municirajo z gledalcem, da
preradi posegajo v prete-
klost in da so tudi fabulativ-
no dokaj medli. Taka kritika
je ozkosrčna.
Vprašanje je, ali je slab
obisk slovenskega filma sa-
mo zasluga repertoarja film-
ske proizvodnje in neke reži-
serske tipike, značilne za slo-
venski filmski prostor, ali pa
tudi slovensko filmsko ob-
činstvo doživlja notranjo
preobrazbo. Kakšna je socio-
loška podoba slovenskega
filmskega gledalca, kakšen
je njegov kulturni in zabavni
interes in katerim filmskim
žanrom se vsako leto raje
priklanja? Najbrž je teh ne-
kaj vprašanj o gledalcu lah-
ko vabilo sociologom, kul-
turnim delavcem in tistim,
ki opozarjajo, da je bledost
filmskega repertoarja odsev
prevladujočih ekonomskih
zakonitosti v kinematogra-
fih, ki pač strežejo okusu
filmskega občinstva. Zato ni
čudno, da je na primer, film
Deseti brat od prek 130 slo-
venskih kinematografov
predvajalo samo nekaj nad
80. Še slabše se je godilo Pu-
stoti, ki je večina prikazoval-
cev preprosto noče predvaja-
ti, ker ne vidi ekonomskega
interesa.
Tudi to vpliva na gleda-
nost slovenskega filma. Je
pa res, da premišljanje o
gledljivosti in gledanosti slo-
venskega filma ne more
ostati samo na eni ravni. Glo-
boko namreč posega v kul-
turno politiko in družbeno-
ekonomsko problematiko
današnjega časa, predvsem
pa v repertoar slovenske
filmske proizvodnje. Kaj bo
dal celjski posvet o teh vpra-
šanjih, je težko reči. Delovna
skupina, ki je začela priprav-
ljati to zanimivo in aktualno
srečanje na Tednu domače-
ga filma, se med drugim na-
giba k predlogu, da bi na po-
svetu predlagali nekakšen
sporazum ali dogovor med
Vibo, Vesno in kinematogra-
fi o zavestni skrbi za plasma
slovenskega filma in o zavezi
vsakega slovenskega kine-
matografa, da predvaja slo-
venski film.
Koncerti bodo ob torkih ob 19.30 v Narodnem domu
SPORED KONCERTOV:
Slovenski oktet
Collegium musicum
Ciril Skerjanec- violončeloin Aci Bertoncelj - klavir
Igor Dekleva - klavir
Zagrebški solisti
Jože Falout - rog, Božo Rogelj - oboa in Aci Berton-
celj - klavir
Tamara Smirnova - violina
Obisk simfoničnega koncerta v Ljubljani ali Zagrebu.
Vpisovanje abonmaja bo pri Zavodu za kulturne pri-
reditve v Gregorčičevi 6 v Celju od 26. septembra do
5. oktobra ob delavnikih med 8 in 13. uro.
Za upokojence, dijake in vojake popust!
Plačljivo v dveh obrokih!
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pričenja ponovno
objavljati sezname knjižnih novosti, s katerimi želijo se-
znaniti bralce in vse zainteresirane občane z izborom naj-
novejše literature, ki jo prejema knjižnica. Seznami so
urejeni po abecedi avtorjev in stvarnih naslovov knjig.
Albreht R.: Razpolaganje i privredivanje društvenim
kapitalom. Ljubljana 1983. OS S. 57520
Bakarič V.: Josip Broz Tito. Zagreb 1983. OŠ S. 57340
Balabanov K.: Freske i ikone u Makedoniji. IV-XV
vek. Beograd 1983. OŠ S. 57470
Boyle A.: Klima izdaje. Zagreb 1982. OML S IV
Boženko A.: Trening vrhunskih fudbalera. Beograd
1983. OS S. 57432
Bratko I., V. Raikovič: Uvod v računalništvo. 8. natis.
Ljubljana 1983. OS S. 57329
Brehm A. E.: Velika knjiga o živalih. 2. izd. V Ljubljani
1982. OOM S. 59(035)
Cantillon R.: Opča rasprava o prirodi trgovine. Zagreb
1982. OML S. I
Christie A.: Die Tote in der Bibliothek. 9.Aufl. Bern
itd. 1963. OOM 820-312.4
Cooper K.: Novi aerobik. Ljubljana 1983. OŠ S. 57427
Delegatski sistem med normo in stvarnostjo. Ljub-
ljana 1983. OŠ. S. 57436
Doxiadis K.: Covek i grad. Beograd 1982. OŠ S. 57405
Fallaci O.: Razgovor s poviješču. Zagreb 1979. OOM S.
Sh 929 »19«
Kratice pomenijo: OOM - oddelek za odrasle in mladino,
OML - oddelek za marksistično literaturo, OŠ - oddelek za
študij, OO - oddelek za otroke in KG - oddelek Gaberje-
-Hudinja.
In honorem gratr
oppidi Žalec
Zbor Jugoslovanskih fllologov In
raziskovalcev
Letos se bodo v dneh od
26. do 29. septembra v Žalcu
prvič zbrali klasični filologi
in raziskovalci grško-rim-
skega starega veka na svo-
jem 3. znanstvenem zborova-
nju z naslovom »Antika in
antična dediščina Jugoslavi-
je«. To prireditev organizira
zveza društev za antične štu-
dije Jugoslavije. Prireditelji
so v svoj program zapisali,
da želijo s svojim zborom
opozoriti javnost na izredno
bogate antične najdbe na na-
šem ozemlju in na številne
motivne, oblikovne, idejne,
jezikovne in druge prvine, ki
povezujejo kulturno naših
narodov z antiko.
Zborovanja se bo udeležilo
okoli 80 udeležencev, ki bo-
do pripravili 52 znanstvenih
referatov. Srečanje pa bo po-
pestrila še vrsta okvirnih pri-
reditev in ogledov. Tako bo v
Žalcu v prostorih gasilskega
doma na ogled zanimiva raz-
stava učbenikov za latinšči-
no in grščino in zbirka učbe-
nikov, ki so v rabi danes v
Sloveniji in v drugih republi-
kah, pa tudi na slovenskih
šolah v zamejstvu.
Sicer pa so se prireditelji
odločili za svoje zborovanje
v Žalcu tudi zato, ker leži
mesto v neposredni bližini
svetovno znanih šempeter-
skih spomenikov in izkopa-
nin na Rifniku ter bogate
zbirke v lapidariju celjskega
Pokrajinskega muzeja. Vse
to si bodo udeleženci ogleda-
li na strokovni ekskurziji, ki
jih bo popeljala vse tja do
Ptuja, kjer se bodo seznanili
še z arheološko dediščino
rimske Petovione. V celj-
skem gledališču si bodo ude-
leženci srečanja ogledali tudi
predstavo Mladinskega gle-
dališča iz Ljubljane, ki bo
uprizorilo Peržane, delo veli-
kega grškega tragika Ajshila
v režiji Ljubiše Rističa in v
bleščečem prevodu Kajeta-
na Gantarja.
MP
Srečanje v Trnovljah
Minulo soboto bi moralo
biti v letnem gledališču v
Grižah gledališko srečanje
področnega združenja gleda-
liških skupin Celja, vendar
so bili pri Zvezi kulturnih or-
ganizacij Celje prisiljeni pri-
reditev odpovedati in jo pre-
staviti za v soboto, 24. sep-
tembra. Tokrat naj bi bila v
kulturnem domu v Trnov-
ljah. Upati je seveda, da se
ne bo ponovila neresnost po-
sameznih društev, ki niso
poslala pravočasno svojih
prijav, saj je prireditev od-
padla prav zavoljo njih.
Srečanje gledališčnikov-
amaterjev se bo v Trnovljah
pričelo že ob 9. uri dopoldne.
Za ob 12. uri je napovedan
delovni dogovor in pogovor
o sezoni 1983/84. Prijave bo-
do sprejemali pri Zvezi kul-
turnih organizacij v Celju do
jutri zjutraj.
Problemov in uspehov na
področju amaterske kulture
je veliko in prav gledališko
srečanje je priložnost, da se z
njimi seznani čimveč ljubite-
ljev.
MP
8. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Na srečaniu komunalcev premagan le dež
Pod streho lope celjske Komunale
na Lavi je bilo v soboto na moč živa-
hno, čeprav je deževalo. Tod so se
namreč po končanem tekmovanju
zbirali komunalci iz vse Slovenije.
Na delovno tekmovanje v Celje jih je
prišlo okoli 750 iz 36 delovnih organi-
zacij.
»Tekmovanja so bila zelo borbena,
tekmovalci zelo resni in tudi rezultati
so bili kakovostni,« je o tekmovanju
povedal Jože Gabršček, predsednik
organizacijskega odbora, sicer direk-
tor celjske Komunale.
Tekmovali so s področja vodovoda,
kjer je bilo potreba popraviti vodomer,
kanalizacije, kjer so izdelovali vtočne
j&ške in priključevali drenaže, ki so jih
morali poprej preluknjati. Na področ-
ju javne higiene so odvažali smeti s
kontejnerjem, gasilci so reševali osebe
iz »gorečega« prostora s pomočjo di-
halnih aparatov. Tekmovali pa so še na
področju SLO, v šahu in kegljanju - na
kegljišču v Šentjurju. Vse tekme so
bile moštvene.
Dogovorili so se, da bodo tekmova-
nja poslej tradicionalna. Prihodnje
srečanje bo v Ljubljani.
Najboljši v Celju: Kanalizacija (12
moštev); prvi KOP Trbovlje, 2. Vodo-
vod - Kanalizacija Ljubljana, 3. KOP
Zagorje ob Savi. Javna higiena (16): 1.
Komunala Celje, 2. Komunalno po-
djetje Ljubljana, 3. Komiinala Novo
mesto. Vodovod (4): 1. Komunala Ce-
lje, 2. Mariborski vodovod, 3. Vodovod
- Kanalizacija Ljubljana. Gasilstvo (8):
1. Komunalno podjetje Ljubljana, 2.
Zavod za požarno, "eševalno in tehnič-
no službo Celje, 3. Z rvod za gasilsko in
reševalno službo Ma i bor. SLO (18): 1.
KOP Ljubljana, 2. Komunala Celje, 3.
Vodovod - Kanalizacija Ljubljana.
Kegljanje (23): 1. Vodovod Ljubljana,
2.	Vodovod - Kanalizacija Ljubljana,
3.	Vekos Titovo Velenje. Šah (4): 1.
Nigrad - tozd Kanalizacija Maribor, 2.
Staninvest Ljubljana, 3. Komunalno
podjetje Ljubljana.
S področja kanalizacije so moštva izdelovala vtočni jašek in priključni dre-
nažni cevi. Na sliki sta celjska tekmovalca, ki sta zasedla peto mesto.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
delilka hrane
Pogoji:
kvalificirana kuharica ali natakarica z enim letom
delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju manjše-
ga obrata.
Delo je v dopoldanski izmeni. Poskusno delo 2 me-
seca.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na
naslov: Hmezad, DO Notranja trgovina, Celjska cesta
7, Žalec.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad, tozd Notranja trgovina,
TOK MEGA,
objavlja
prosta dela in naloae
- organizatorja-komercialista - 2
izvajalca
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo končano višjo šolo ekonomsko-komer-
cialne smeri s predizobrazbo tehnične smeri, ali
-	da imajo končano višjo agronomsko-strojno smer,
s predizobrazbo komercialne smeri
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj na komercialno-
tehničnem področju.
Osebni dohodek brez dodatka na minulo delo in
učinka, ki lahko glede na rezultate dela znaša do
20% mesečno, je 22.000 din.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE, o. sol. o.
objavljamo
vpis otrok v prvi razred osnovne
šole za šolsko leto 1984/85,
Vpisovali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega
leta 1984/85 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni
1977 in januar, februar 1978).
Vpisovali bomo tudi otroke, ki bodo do začetka šol-
skega leta dopolnili šest let, zanje bomo ugotavljali
zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo:
v ponedeljek, dne 26. septembra 1983 in
v torek, dne 27. septembra 1983
od 8.00 do 11.00 ure in od 15.00 do 17.00 ure,
na vseh osnovnih šolah v občini Celje.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni
list.
Prenovljen
gasilski dom v
Bočni
V soboto so gasilci iz
Bočne v Zadretju name-
nu izročili prenovljen ga-
silski dom. Dvignili so ga
za nadstropje, v njem ure-
dili več manjših prosto-
rov in za potrebe vse kra-
jevne skupnosti tudi veli-
ko dvorano. Večino de-
narja je prispevala občin-
ska požarna skupnost, ve-
liko pa so prispevali tudi
krajani. Gradbeni odbor,
ki ga je uspešno vodil Al-
bin Bele, je na priložnost-
ni slavnosti prejel zaslu-
ženo priznanje.
UM
Pod gradom se je miza šibila od dobrot
V krajevni skupnosti Pod gradom so 16. septembra praznovali svoj praznik. Letos so
praznovanje zastavili široko, da bi vanj vključili čim več krajanov. Tako so se na igrišču v
Zagradu ves teden odvijale športne igre v različnih disciplinah, pripravili so srečanje
starejših krajanov, slavili pa so tudi dve novi delovni zmagi. Pravkar so namreč zaključili
izgradnjo prve faze ceste v Pečovnik in napeljali telefonsko omrežje v zaselek Košnica.
Sekcija za družbeno-ekonomski položaj žena pri KK SZDL pa je k sodelovanju povabila
vse gospodinje iz kraja, da so na kulinarični razstavi predstavile hladne domače jedi.
Odzvalo se je kar enainpetdeset gospodinj in trije gostinski obrati, tako da je bila miza v
Domu krajanov, kjer je bila razstava, res bogato obložena. Za še prijetnejši izgled omizja je
poskrbel Vzgojno varstveni zavod Anice Cernejeve, ki je pripravil cvetlične aranžmaje. Na
fotografiji je le del dobrot, ki so bile razstavljene, in ki so jih številni obiskovalci tudi
pokusili.
N. K.
Po treningu v telovadnici osnovne šole v Zrečah so smučarji obiskali dijake srednje
kovinarske šole v tem kraju.
Bela reprezentanca na Rogll
Dobro pripravljeni na zimske preizkušnje
Teden dni je moška smu-
čarska reprezentanca zbira-
la moči za zimske napore na
Rogli nad Zrečami. Eden od
sopokroviteljev smučarske
reprezentance je namreč tu-
di * delovna organizacija
Unior iz Zreč, v katero sodi
tudi rekreacijsko turistični
center Unior na Rogli.
Letos so prišli fantje, nekaj
tednov pred njimi pa tudi
dekleta smučarske reprezen-
tance prvič na Roglo in pra-
vijo, da nikakor ne zadnjič.
Ugodna klima in tereni za
vadbo so tisto, kar naši smu-
čarji pred začetkom naporne
sezone najbolj potrebujejo,
tega se dobro zaveda tudi
njihov kondicijski trener
Marko Klemenčič, pa trener
moške reprezentance Filip
Gartner, ki je dejal, da so
fantje v dobri formi in da so
bili dnevi na Rogli za vse ko-
ristni in specifični zato, ker
so smučarji na treningih
opravljali aktivnosti, ki so
podobne vajam na snegu.
Vadili so gozdni slalom, sla-
lom med vratci in tudi na str-
mini na travi. Z aktivnim tre-
ningom na Rogli, pa tudi v
telovadnici osnovne šole v
Zrečah so smučarji zaključili
koordinacijske priprave na
»kopnem«. Ze 26. septembra
se bodo preiskusili na strmi-
nah ledenika v Hinstuksu,
kjer bodo ostali do konca ok-
tobra. Vmes se bodo samo
dvakrat za dva dni vrnili do-
mov na kratek počitek V no-
vembru, je dejal Filip Gart-
ner, bodo skušali poiskati
sneg še kje v dolini in vaditi
tudi na umetnem snegu. 20.
novembra naj bi se po pro-
gramu vse te velike priprave
končale, kajti potem se bo
začelo že zares. Fante čaka
najprej preiskus moči in zna-
nja in psihične pripravljeno-
sti v svetovni seriji, ki bo tra-
jala teden dni. 2. decembra
bo prva tekma za svetovni
pokal v Kranjski gori.
Tudi direktor reprezentan-
ce Tone Vogrinec ni skrival
zadovoljstva nad kondicij-
skimi pripravami naših smu-
čarjev in bivanjem na Rogli:
»Sen smo prišli, k«- že dlje
časa dobro sodelujemo z
Uniorjem iz Zreč in bila je
tudi naša obveznost, da pri-
demo na priprave še v ta ko-
nec Slovenije, ker so nas
povsod, kamor smo prišli, le-
po sprejeli. Tudi vreme smo
imeli ves čas čudovito, zato
so rezultati toliko boljši. No,
morda bo še bolje, ko bodo
na Rogli nared tudi sprem-
ljajoči športni in rekreacijski
objekti, tako tenis kot druga
igrišča, s katerimi bo Rogla
zares postala celovit center
za pripravo športnikov in tu
vidimo v perspektivi dobre
možnosti za naše trdo delo.
To pomeni, da tukaj nismo
zadnjič!«
Čeprav je bil delovni dan
smučarjev dolg in naporen,
so si radi vzeli nekaj časa tu-
di za klepet, zlasti z mladimi.
V ponedeljek so po treningu
v telovadnici v Zrečah prišli
tudi med dijake srednje ko-
vinarske šole v kraju, ki so
do zadnjega kotička napolni
h veliko delavnico. Vsakdo
je namreč želel od bliže vide-
ti vsakega od osmih smučar-
jev, za katere bomo pozimi
stiskali pesti in se veselili
njihovih uspehov ali sodelo-
vanj na tekmah. Mlade je se-
veda najbolj zanimalo, kako
so pripravljeni na zimske
olimpijske igre v Sarajevu in
kaj so počeli na treningih na
Rogli in če bodo še prišli v
njihov kraj.
MATEJA PODJED
Tone Vogrinc je bil s kondi-
cijskimi pripravami smu-
čarjev na Rogli zadovoljen
in dejal, da bodo še prišli.
p S£FTEM8ER 1Š83
E^Vfi TEES&K - STPJLN O
90. praznik Pražnikarjeve Urške
,prav luštno le na svet živet«, zapoje
2a pročeljem mestne hiše
vStanetovi ulici 16 v Celju
^ v nadstropje vijejo stare
jtopnice, ki vodijo k števil-
om strankam. Za večino ši-
bkih in visokih vrat je bilo
tisto dopoldne, 14. septem-
bra, vse tiho. Zato sem toli-
ko laže našla stanovanje Ur-
<lte Pražnikar, od koder so
prihajali topli, svetli glaso-
vi, smeh in dobra volja. In
jtaj ne bi! Mama in teta Ur-
ška je slavila 90. rojstni
Jan. Potrkala sem...
S slavljensko sva si pred
leti že stisnili roko ob nje-
nem visokem življenjskem
jubileju. Spominjam se, da
mi je dobrodušna, drobna
ženica z ruto na glavi, izpod
katere so silili nagajivi sivi
lasje, s trpkostjo pripovedo-i
vala zgodbo svojega življe-
nja. Pa jo je tudi že tedaj vse-
lej premamila dobra volja,
zamahnila je z roko, češ, kaj
bi, saj mi gre zato danes bo-
lje! Najbolj mi je ostal v spo-
minu star kolovrat, dolgolet-
ni spremljevalec Pražnikar-
jeve Urške. Sedla je na stol
obenj in z nekakšno otož-
nostjo v očeh pokazala, kako
se vedno vešče suče prejo
med drobnimi prsti. »Sam
bog ve, koliko preje sem
spredla. Za svoje in za dru-
ge!« je dahnila.
Pred dnevi, ko sem jo obi-
skala, je bilo pri njej vse tako
kot tedaj. No, na kolovrat
zdaj prede nečakinja Marija
Bučej iz Liboj, ki je tokrat
sedela skupaj s še tremi Ur-
skinimi nečakinjami in nje-
nim sinom Ivanom za praž-
nje pogrnjeno mizo. Dopol-
dansko septembrsko sonce
ije skozi hodnik našlo špra-
sjo v oknu in obsijalo cvetje,
torto z napisom »90 let«, vse
kotičke v Urškini kuhinji, ki
že toliko let živijo z njo in
srečne obraze njenih gostov.
Njej pa, ki ji je bilo prav ti-
stega dne 90 let, pa kot da bi
drobne, sive oči, te žarke vra-
čale z vso ljubeznijo nazaj v
beli dan. V njih je bilo ne
samo videti, ampak čutiti
srečo.
Prav luštno je na
svet živet
Urško Pražnikarjevo po-
znajo daleč naokoli kot do-
brovoljno ženico, ki se zna
pošaliti celo na svoj račun,
ali pa jo komu zabrusiti v
brk, če je to potrebno. Življe-
nje jo je naučilo, da se s sol-
zami ne da nič doseči, nič
povrniti. To življenjsko re-
snico danes rada ponovi in
prepričana je vanjo.
Lepo ji v življenju pravza-
prav ni bilo nikoli, zato se je
morala venomer kaliti. 15
otrok je privekalo na svet v
družini Urškinih staršev v
Vrhu nad Laškim in vsi so se
morali sami zgodaj postaviti
na noge, če so hoteli biti kos
življenju. Na svoj rojstni
dan, leta 1918, je Urška oble-
kla dolgo belo obleko in si
nadela tenčico okoli glave.
A kaj, ko hudih časov kar
ni in ni hotelo biti konec. Na
svet so prišli štirje otroci,
mož je bolehal in potem še
druga svetovna vojna. Za
možem, sinom in hčerko visi
še danes kot nem opomin
spomenica v kuhinji. 29 let je
garala na visoki kmetiji nad
Libojami. Cez dan na polju,
ponoči je kr pala in predla ob
karbidovki. Pa ji volja, da
zmaga nad življenjem, vse-
eno ni nikoli pošla. Se se
spominja lepih pesmi, ki so
jih prepevali ob košnji ali
mlačvi.
Urška danes že šlabo sliši,
a pravi, da je slab slušni apa-
rat, ne njena ušesa! Roke in
noge jo pa še vedno ubogajo.
Skoraj neverjetno se zdi, je
pa res, da ima Urška njivo
pod Golovcem in da okopa-
va krompir in da je ta vrt
tudi sama prelopatala.'»Am-
pak, kako vse to zmorete?«
sem jo vprašala ob dišeči ka-
vi, ki jo je skuhala. »E, ka-
ko?« je povzela. »Saj se
držim za lopato in res ne mo-
rem past!! Rada delam in ra-
da sem dobre volje. Z ročno
žago si drva razžagam, če je
treba, s tržnice si za treske
znosim stare gajbice, pa jih
razsekam.« V očeh pa se ji je
zaisknlo, ko se je porogala
na račun sinove brade: »Za
te pa bom dala eno tresko v
ogenj in ti tisto brado osmo-
dila.«
Res je polna energije Praž-
nikar jeva Urška. Ničesar se
ne prestraši in vse /na in
zmore. Njena velika	s<»
potovanja. A ne 1	.'ta
ali malo dlje. Se m • > dol-
go, ko je bila na ( rn. v
Poljski, Franciji i	na
nekem letališču so j .ša-
li kot najstarejšo po	ili
se ne boji višav, p« ;n je
zabrusila: »Zakaj venci »i . saj
je tam doli dovolj pm-tora,
da imam kam pasti!- In ko ji
je zadnjič za njen jubilej priš-
la voščit predstavnica kra-
jevne skupnosti in Zveze
borcev, je vprašala Urško, če
bi šla v oktobru z njimi v
Gonars v Italijo, je bila slav-
ljenja takoj za to: »Pa poj-
dem,« je rekla, »imam še
1500 lir, saj jih moram zapra-
viti«. Prisrčno smo se na-
smejali tej njeni odločnosti.
Toda takšna je v vseh stva-
reh. Veliko načrtov še ima.
Zato smo si na dvorišču, kjer
sem njenih 90 let v krogu
svojih vtisnila še na film. za-
klicali: »Na svidenje ob torti
z napisom: Urški za 100.
rojstni dan!«
MATEJA PODJED
Ob pogrnjeni mizi za svoj
90. rojstni dan je zapela:
»Boš vzela torbo, jaz pa koš,
peklala moko, jaz pa groš.
Saj teb' še krajcer dober bo,
men pa glih tako...«
Spomin na stare običaje
ilvi in opominia - včasih
ie bilo lepše
»Včasih je bilo vse drugače, lepše!« radi
^dihujemo ob raznih priložnostih. Ko se
spominjamo nekdanjih let se nam zdi, da je
bilo vse idilično. Idilične so bile ljubezni,
j^čeri, celo delo. Posebno mesto je imela
Mlečka idila. Pod tem pojmom si radi za-
mišljamo klopotce v vinogradih, pri nas v
Savinjski dolini pesem obiralk hmelja ob
J^čerih, gotovo pa v ta krog sodi tudi kožu-
hanje - ličkanje koruze.
Včasih so ličkali po večerih. Sosedje so
Omagali drug drugemu. Ponavadi se je pri
er>em zbrala vsa soseska in v enem, dveh
Večerih oličkala vso koruzo. Naslednji večer
delo opravili drugje in tako dalje. Delo se
je vedno zavleklo pozno v noč. Pri tem niso
smele manjkati posušene bučnice ali orehi
in domač kruh. Oboje so zalivali z vinom, če
je bilo zelo mrzlo, s kuhanim.
Danes to delo opravljajo stroji. Veliko ko-
ruze silirajo, kar pa oberejo, oličkajo podne-
vi. Tudi, če delajo ročno, se zberejo dopol-
dne ali popoldne.
Pri Okornovih na Polzeli so z delom priče-
li že zgodaj popoldne. Hiteli so, da bi bili
pred večerom gotovi. Saj ne rečemo, da ni
bilo tudi veselo, pa vendar, včasih je bilo
slišati toliko šal, dogodivščin, ki so jih po-
sebno mladi poslušali z odprtimi usti, fantje
so nagajali dekletom, metali so jih v ličkanje
in sploh je bilo smeha toliko, da je donelo
po vsej vasi. Ko so delo končali, so pripravi-
li »likof«. Tu ni manjkalo ne jedače ne pija-
če, celo plesalo se je.
Zato še danes tožimo za lepimi starimi
časi!	t. TAVČAR
Skromnih a srečnih 50 let
Edvarda in Rozalije Končan
V soboto sta praznovala zlato poroko
Edvard in Rozalija Končan. Prvič sta
si obljubila zvestobo, ko je bilo njemu
25, njej pa 21 let. Poročila sta se skro-
mno, kot sta tudi živela.
»Vsak začetek je težak. Denarja nisva
imela, živeti pa je bilo treba. Trikrat sem
obrnila vsak dinar,« se spominja Rozali-
ja, ki je ostala doma zaradi otrok in je
bila pri hiši le ena plača. A vendar sta
prebrodila vse težave in spravila otroke
do kruha. Ponosna sta nanje, na pet
vnukov in vnukinjo, imata pa že prav-
nukinjo. Edvard se nasmeji, ko pravi, da
ime Končan še dolgo ne bo izginilo. Ni-
koli nista sama, saj ju vsak dan obiščejo
vnuki, ki radi preživljajo počitnice pri
babici in dedku.
Mirno živita. Najrajši sta v Trnovljah.
kjer imata vrt. Cisto drugače je, če je
zelenjava domača. Vrt obdelujeta sama,
hranita in skrbita tudi za malo muco.
Rada se spominjata nedeljskih izletov
na Celjsko kočo. Peš so se podali na vrh
in uživali ob lepih, visokih drevesih. To
je seveda lepše, kot če se peljaš v hribe z
avtomobilom. Tudi na morje sta se od-
peljala vsako leto. Le letos sta poletne
mesece preživela doma. Pravita, da je
doma najlepše in da jima nikoli ni dolg-
čas. Delo se kar samo ponuja in dnevi
tečejo zelo hitro. - Saj veste,- mi pravi
Rozalija, »zjutraj moram nakupiti živila
in druge stvari, potem pa je že čas za
kosilo. Popoldne pa tako nisva nikoli
sama.«
Ko ju spomnim na soboto in njuno
drugo poroko, se nasmehneta. I^po je
bilo. Otroci so prevzeli skrb in organizi-
rali vse od prevoza do koMla. Najprej
sploh nisva nameravala na natični
urad, pa so nama vsi govorih da mora-
va. Seveda nama ni žal. Matičar je pri-
pravil lep govor, ki me je presunil. Dobi-
la sva tudi diplomo in darilo, pripove-
duje Edvard.
Petdeset let skupnega življenja prina-
ša veselje, srečo in težave. Končanova
sta jih premagala, ker sta živela v slogi
in spoštovala drug drugega. Pri njih je
bila doma ljubezen. Danes pa je toliko
ločitev, ker mladi ne znajo potrpeti in
premagati težav. »Drugačno življenje je
danes,« pravita. Včasih je bilo lepše, če-
prav nista imela denarja. Sicer pa denar
ni vse, veliko več pomeni sreča in rrftffto
življenje v krogu družine.
Še veliko zdravja in veselja, Edvard in
Rozalija!
BLANKA DEC M AN
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Kmetijstvo se širi v hribe
V	Delovni organizaciji ERA Vele-
nje, ki ima 800 zaposlenih, deluje pet
temeljnih organizacij - maloprodaja,
veleprodaja, Vino Šmartno, TOK Ko-
plas in TOK Kmetijstvo Šoštanj, kjer
je trenutno 42 zaposlenih. V TOK
Kmetijstvo imajo lastno in koopera-
cijsko proizvodnjo s tremi zadružni-
mi enotami v Titovem Velenju, Šo-
štanju in Šmartnem ter dve delovni
enoti v Titovem Velenju in Ravne -
Šmartno.
Šaleška dolina je izrazito živinorej-
sko področje. V občini je 18 tisoč hek-
tarov obdelovalne zemlje, od tega je 5
hektarov njiv, ostalo pa pretežno trav-
nat in gozdnat svet. Kmetije se razpe-
njajo od nadmorske višine 350 do 1000
metrov, kar še posebej otežkoča delo.
Ravninsko področje je samo v Paški
vasi in delno v Šentilju, vse drugo je
pripeto v brege. Na hribovskih kmeti-
jah pa je delo težje. Trenutno je v ve-
lenjski občini 709 kmetij, zaščitenih je
460, s TOK Kmetijstvo Šoštanj pa so-
deluje 500 kooperantov. Preusmerje-
nih kmetij imajo okoli 210.
V	letošnjem letu planirajo odkup
750 ton žive teže živine, dva milijona
650 tisoč litrov mleka, 400 ton sadja,
30 ton hmelja, 752 ton žive teže pi-
ščancev ter privez 1700 telet. Pridela-
li so tudi 230 ton pšenice ali za kar 82
odstotkov več, kot lani.
Samooskrba v občini
Pred desetimi leti so v velenjski ob-
čini začeli na kmetijstvo drugače gle-
dati kot prej, to pa se pozna tudi pri
sedanjih rezultatih, ki so izredno ugo-
dni. Rezultati samooskrbe s tržno
kmetijsko proizvodnjo v velenjski ob-
čini za prvo polletje letošnjega leta:
govejega mesa so porabili 277 tisoč
522 kg, svinjine 82 tisoč 530 kg, piščan-
cev 199 tisoč 779 kg (ali 160 odstotkov
tržnih viškov), mleka milijon 183 tisoč
835 litrov (9,13 odstotka tržnih viškov)
in moke dva milijona 886 tisoč kilogra-
mov.
Rekorderji po panogah
S proizvodnjo mleka se izključno
ukvarja pet kmetov, ki vsi letno odda-
jajo po več kot 50 tisoč litrov mleka,
Najmočnejši je Franc Rotnik iz Raven,'
ki bo letos oddal preko 70 tisoč litrov
mleka ali toliko, kot so ga v velenjski
občini odkupili pred dobrimi desetimi
leti. Sledijo Ivo Arlič iz Skal pa oba
Ročnika iz Zavodenj, Alojz Rožič iz
Topolšice in Anton Špital iz Gaberk.
Pri oddaji pitancev so najmočnejši":
Franc Drofenik (letno 50 do 60 koma-
dov) in Rudi Ježovnik (15 komadov)
oba iz Paške vasi, Milan Špeh (30 ko-
madov) iz Lokovice, Alojz Mežnar (15
do 20 komadov) iz Florjana itd.
S piščanci se ukvarja sedem koope-
rantov: Franc Drofenik, Rudi Ježov-
nik, Angela Obu, Anton Ažman, Franc
Drev in Viktor Urlep, vsi iz Paške vasi
ter Milan Špeh iz Lokovice. Vsak odda
letno po okoli 65 tisoč piščancev!
Viktor Urlep ima 14 konj, med kate-
rimi je mnogo delovnih, ki vlačijo les
iz gozda.
Rudnik lignita Velenje ima največjo
čredo ovac, kar 300 komadov, prihod-
nje leto pa jih bo imel že okoli 500.
Janko Ocepek gradi v Pes ju hlev za
sto prašičev, ki naj bi bil končan še
letos. Sicer pa v občini odkupijo vsako
leto okoli 4000 svinj. Po besedah di-
rektorja TOK Kmetijstvo Šoštanj,
Henrika Jonka, pa nameravajo v pri-
hodnje povečati hmeljišča (na področ-
ju Šmartna ob Paki) ter razviti konje-
rejo, kunčerejo in ovčerejo.
Henrik Jonko: »Kljub velikim na-
predkom in dobrim rezultatom zlasti v
zadnjih desetih letih, z vsem še nismo
zadovoljni. Problem je s kadri v lastni ,
proizvodnji, težko je s traktoristi, sko-
raj nemogoče je dobiti hlevarje, pa če-
prav so osebni dohodki solidni. Pro-
blem so rezervni deli, pravočasna do-
bava semen in gnojil. Ubija nas admi-
nistracija. Pospeševalci so več v pisar-
nah kot na terenu. Za en sam dinar
moramo napisati po pet listov. To je
nemogoče. Zdaj nas poleg ostalega ča-
ka urejevanje invalidsko-pokojninske-
ga zavarovanja, razvrstitev kmetij (ni-
žinske, hribovske, višinske), priprava
registracije celotne kmetije...«
Akcije, ki so v teku?
Henrik Jonko: »Sovlagamo s Hme-
zadom za krmila v Virovitici: Z Vojvo-
dino smo se povezali zaradi koruze, ki
smo jo tako proti drugim uslugam do-
bili 500 ton in dali našim kmetom, kar
se pozna pri mesu in mleku. Naredili
smo manjšo hladilnico za šest vagonov
sadja za potrebe naše Ere, ki jih bo
pozimi prodajala. Z obiranjem jabolk
na plantaži Turn smo že začeli. Kasni-
mo z gradnjo novega hleva za 150 pi-
tancev v Ravnah, ki bi moral biti kon-
čan že do 15. septembra. Veliko smo
vložili v obnovo mehanizacije, sami
smo financirali sadni nasad v velikosti
3,5 ha. Sredstva dajemo kmetom za
nove hleve, stroje, nakup zemlje, raz-
voj čebelarstva. Tako smo letos dali že
18 milijonov din, veliko pa so prispe-
vali kmetje sami. V letošnjem letu smo
pomagali pri 22 novih hlevih in dese-
tih preusmerjenih kmetijah... Ob
vsem razumevanju za kmetijstvo pa
nas moti, da izgubljamo zemljo v doli-
ni in se umikamo v hribe. To poleg
ostalega otežuje naše sicer uspešno
delo.«
TONE VRABL
UREA - ceneni vir beljakovin (2)
Beljakovine, ki jih živali zaužijejo s hrano, se ne nala-
gajo v takšni obliki, kot so prišle v telo. V prebavnem
traktu se razgradijo najmanj do svojih osnovnih sestavnih
delov aminokislin, iz katerih organizem ponovno sestavlja
(sintezira) svoje lastne beljakovine. To je približno tako,
kot da bi razdirali zidove in iz teh opek delali nove zgradbe
po lastni želji.
Pri prežvekovalcih se velik del procesa razgradnje
beljakovin v prebavilih ne konča pri aminokislinah, am-
pak se aminokisline razgrajujejo še naprej do amoni-
jaka. Ta proces poteka v vampu. V tem delu prebavil
odraslega goveda živi do devet kilogramov mikroorgani-
zmov. Večina teh uporablja amonijak kot izvor dušika
pri sintezi lastnih beljakovin. Podobno kot beljakovine,
se tudi UREA v vampu razgradi do amonijaka, le da je ta
proces razgradnje hitrejši. Amonijak iz beljakovin ali iz
UREA mikroorganizmi v vampu izkoriščajo na enak na-
čin.
Vendar samo amonijak ni zadosten za prehrano drobno-
živk v vampu. Za svojo rast in razvoj potrebujejo mikroor-
ganizmi tudi energijo in vse potrebne elemente, predvsem
kalcij, fosfor in žveplo. Kot vir energije za razmnoževanje
mikroorganizmov v vampu služijo lahkotopni ogljikovi
hidrati, ki jih je največ v žitih, koruzni silaži in pesnih
rezancih. Ce lahkotopnih ogljikovih hidratov ob dodajanju
UREE ni dovolj, mikroorganizmi pri hitri razgradnji le-te
ne morejo porabiti vsega nastalega amonijaka. Odvečni
amonijak se resorbira v kri. Preko jeter se iz njega po-
novno tvori UREA, kateri del se preko urina izloča iz
telesa, del pa se preko sline ponovno vrača v vamp. Če je
tega amonijaka preveč, ga jetra ne morejo »predelati« in
pride do zastrupitve.
Mikroorganizmi se ob ugodnih pogojih v vampu zelo
hitro razmnožujejo in ravno tako hitro tudi odmirajo. Te
odmrle mikroorganizme žival prebavlja v tankem in debe-
lem črevesu in njihove beljakovine, ki so posredno preko
amonijaka nastale iz UREE, izkorišča za tvorbo lastnih
beljakovin.
Več pšenice v laški občini
Ce bo vreme ugodno, problemov z jesensko setvijo ne bi
smelo biti, meni direktor kmetijske zadruge Laško Jože Rajh.
Zadruga ima na zalogi dovolj semen in gnojil, tudi pospeše-
valna služba je pripravljena, da priskoči na pomoč z nasveti.
Naslednje poletje naj bi laščani oddali, po republiškem razrezu
100 ton pšenice, kar je za 40 ton več kot je bila njihova obveznost
letos. Oddali pa so 10 ton več kot so prvotno načrtovali.
Brez težav verjetno ne bo šlo, ker so predeli v občini manj
primerni za poljedelstvo in se kmetje neradi odločajo za setev
pšenice.
Lepo je biti kipar, lepo in pametno - kamnosek
Stoletja dolgo je veljalo prepričanje, da je poklic
kamnoseka nekaj težkega, nekaj skratka, kar
človeku nihče ne bi privoščil. Delo v vročini,
enolično in garaško vihtenje kladiva in že ga vidimo
- to je kamnosek.
Tako je bilo včasih. Z razvojem tehnologije pa so
stroji odvzeli človeku težaško delo in poklic
kamnoseka je postal nekaj povsem drugega. Postal
je oblikovanje, s poudarkom na lepem, skladne, n in
natančnem, malodane kiparstvo.
Šola za kamnoseke mladega človeka nauči, kako naj
obrne kamen, da najde pravo žilo ter ga s pomočjo
mehanizacije obdela do najbolj zahtevnih oblik. Kot
pika na i nato sledi še montaža, vgraditev izdeikov v
razne objekte.
Pa ne le to. da delo sodobnega kamnoseka ni več
težko, tudi plačilo zanj je znak pametne odločitve za
ta poklic. Povprečni mesečni osebni dohodek
kvalificiranega kamnoseka danes presega 18. (XX)
dinarjev.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SRS
JE PODALJŠALA ROK ZA VPIS ISA SREDNJI
GRADBENI ŠOLI - ODDELEK
ZA KAMNOSEŠTVO DO 30. 9. 1983.
Delovne organizacije, ki so združene v slovensko
kamnoseško skupnost, vsem dijakom na tem
odde/ku nudijo več kot veliko:
-	brezplačno bivanje in hrano v dijaškem domu
-	brezplačne šolske potrebščine
-	štipendije in kar je najpomembnejše v tem času
-	zagotovljeno zaposlitev.
Ce še nisi star IS let in če imas dokončano osnovno
šolo potem je še čas. da se odločiš in tudi ti postaneš
član skupine zanimivih strokovnjakov, ki svoj pečat
vtiskajo v večne oblike kamna, mojstrov, ki jim
ljudje še vedno pravijo kamnoseki, le da danes to
besedo izgovore s spoštovanjem.
Za vse informacije pokliči sedež skupnosti, ki je i
DO Mineral. Ljubljana. Letališka 5, kadrovska
služba, tel.: (06!) 443-210oz. (061) 447-4IVali
najbližjo delovno organizacijo, članico kamnoseške
skupnosti: Marmor Sežana. Marmor Hotavlje.
Ingmag Pohorje - Josip dol. Industrija granita
Oplotnica - Oplotnica. Obnova TOZD Obrtno delo
%-lie.
KAMNOSEŠKA SKUPNOST SLOVENIJE
Konjereja obeta
možnosti razvoja
Na kmetiji Jožeta Zdol-
ška iz Šentjurja imajo konje
že več kot dvajset let. Lju-
bezen do konj, hkrati pa tu-
di vse večje možnosti za raz-
voj konjereje, ki ji v našem
kmetijstvu namenjamo kar
precejšno pozornost, sta
vzroka, da bodo Zdolškovi
še naprej vzrejali konje.
Trenutno imajo na Zdol-
škovi kmetiji, ki je velika ne-
kaj več kot 10 hektarjev, štiri
konje. Pred tremi leti je Jože
pripeljal v hlev iz avstrijske-
ga vzrejališča prvega norika,
predlani iz vzrejališča v Lo-
garski dolini drugega, letos
pa iz Kočevja še haflingerja.
Poleg teh treh žrebcev pa
imajo Zdolškovi še triletno
lipicanko.
S konjerejo bodo pri Zdol-
škovih nadaljevali. Za rejo
konj imajo tudi primerno
krmo, saj večina obdeloval-
nih kmetijskih površin daje
kislo krmo.
IVANA FIDLER
Lešniki so 2e pobrani
Na 5 hektarjev veliki plantaži lešnikov v Rifniku pri Šentjurju bodo letos pridelali nekaj
več kot 16 ton lešnikov. Kmetijski kombinat je pritegnil k obiranju učence Kmetijske
srednje šole Celje in okoliške kmete, doslej pa so obiralci obrali že 14 ton lešnikov.
Kmetijski kombinat Šentjur prodaja lešnike delovni organizacijii Žito Ljubljana, ki jih
potem uporabi kot dodatek pecivu in slaščicam.	_
IVANA FIDLER
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Gradbišče na Rogli obeta
odlično smučanje to zimo
prenočišč bo za IIOO gostov, zmogljivost vlečnic bo 4000
smučarjev
Rogla je v tem času eno
samo veliko gradbišče. Hi-
tro in z velikimi koraki pri-
dobiva zmogljivosti prave-
ga rekreacijsko turistične-
ga centra, ki bo imel marsi-
kaj ponuditi obiskovalcem
v letni in zimski turistični
sezoni.
Cilji so jasni: prvi krog iz-
gradnje tega mladega, a am-
bicioznega turističnega cen-
tra bo zaključen, ko bo Rogla
lahko prenočila 1100 obisko-
valcev in prepeljala na svojih
smučiščih 4000 smučarjev
na uro. Vse kaže, da bo ta cilj
dosežen že prihodnje leto.
Prav sedaj namreč raste ti-
koma ob hotelu Planja nov
prizidek, v katerem bodo že
do letošnje zimske sezone
uredili več sob za goste hote-
la s 175 novimi ležišči. Hkrati
s tem pa gradijo ob zdajšnjih
petinštiridesetih še pet no-
vih bungalovov v naselju
Zreška Planja, kjer bo na vo-
ljo dodatnih petdeset po-
stelj. Tako bo rekreacijsko
turistični center Unior za le-
tošnjo zimo ponudil svojim
gostom na Rogli 800 postelj,
dodatnih 300 pa jih je še v
brunaricah in počitniških hi-
šicah naselja Zreška Planja.
Vzporedno s tem, ko do-
grajujejo spalni del hotela
Planja, širijo njegovo kuhi-
njo, restavracijo in samopo-
strežno trgovino, pa na Rogli
hitijo tudi z urejanjem
spremljajočih športnih ob-
jektov. Največji med njimi je
zagotovo zeleni stadion, na
katerem se bodo lahko že
prihodnje leto odvijale šte-
vilne atletske panoge. Načr-
tovalci in izvajalci del so pri
gradnji upoštevali vse ekolo-
ške in geografske zahteve
prostora, pa čeprav ima sta-
dion običajne, torej kar zajet-
ne dimenzije. Ob stadionu
bodo zgradili tudi šest tenis
igrišč in dve igrišči za male
športe, v hotelu Planja pa
trim kabinet.
Ze letošnjo zimo bodo na
Rogli bolje poskrbeli tudi za
smučarje. Razširili bodo
smučišče na Ostruščici in ob
dosedanjih dveh postavili še
tretje smučišče z vlečnico.
Ob tem pa že urejajo poseko
na Jurgovem, kjer bodo do
prihodnje zimsko športne
sezone postavili štiri nova
smučišča in speljali sedež-
nico.
Izgradnja prvega dela re-
kreacijsko turističnega cen-
tra na Rogli do zmogljivosti,
ko bo sposoben prenočiti
1100 obiskovalcev in dnevno
prepeljati na smučiščih 4000
smučarjev, zahteva še vrsto
manjših, a zato nič manj po-
membnih naložbenih pose-
gov. Tako bodo v kratkem
pričeli graditi bazo za vzdr-
ževanje smučišč in cest, ki
peljejo proti Rogli, uredili
bodo vodovodno in električ-
no napeljavo, okrepili vodna
črpališča in razširili toplar-
no. Za potrebe letnega turi-
zma pa bodo uredili še prijet-
no izletniško točko v konji-
ških vinogradih.
Vse načrtovane naložbe na
Rogli bodo po grobih izraču-
nih veljale 200 milijonov di-
narjev. Ob zreškem Uniorju,
katerega del je tudi rekrea-
cijsko turistični center na
Rogli, bodo v izgradnjo Ro-
gle sovlagale tudi nekatere
konjiške delovne organizaci-
je na čelu s Konusom, pa tu-
di Dinos, Ingrad in Cestno
podjetje Celje. Ugodne kre-
dite pa sta ponudila tudi
Kompas in Globtur. DS
Pozdrav od Himalajcev
Iz Kathmanduja smo prejeli prvo vest
od naših vrlih Himalajcev. Takole pravijo
v teleksu: »Srečno prispeli (v četrtek).
Uredili smo večino formalnosti na Moun-
tain travel-u in na carini. Nabavljamo še
hrano in pakiramo. Vsi zdravi. Naprej
proti Charicotovu gremo v petek.
Pozdrav, odprava«
Po planinah BiH in črne gore
Savinjski MIK) organizi-
ra vsako leto vsaj en izlet
po širši domovini. Organi-
zacijo je prevzelo PD Zabu-
kovica. Zbralo se nas je 30
planincev.
Odpeljali smo se najprej'V
Bosno, kjer smo si ogledali
Jajce in zjutraj spomenik na
Makljenu (1123 m), posvečen
bitki na Neretvi. V Jablanici
smo si ogledali muzej in po-
rušeni most. Tako smo lahko
od blizu občudovali junaštvo
takratnih borcev. S Konjiča
smo šli v Boračko drago in
se povzpeli do planinske ko-
če »Jezerce« (1650 m) v masi-
vu Prenja. Kljub slabemu
vremenu smo šli na vrh Ze-
len glave (2123 m) in se mo-
kri vrnili. Naslednje jutro
smo se spustili k Boračkom
jezeru (402 m) in se odpeljali
do Ilidže in dalje za Kalino-
vik. Tu smo pričeli s planin-
sko transverzalo Sutieska.
Taborili smo v gozdu, še do-
bro uro hoda do Orlovačkog
jezera, ki smo ga dosegli dru-
go jutro zarana. Od tu smo
prečili znano Zelengoro, šli
mimo Ljubin groba, Lučkih
koliba do Hrčavke. Od tu na
Ozren, kraj, kjer je bil ranjen
tov. Tito. Sedaj je tu spome-
nik. Cez Milin klade in mimo
groba Save Kovačeviča smo
se spustili v dolino herojev,
Tjentište. Bili v Suhi in se
dvignili po pragozdu Peruči-
ci na Dragoš sedlo in dalje na
Vučevo do planinske koče
Save Kovačeviča (1520 m).
Zjutraj smo šli na bosanski
Maglič (2386 m), ki je; za 2 m
nižji od soseda. Spustili smo
v Mratinje. Od tu po novi ce-
sti iz Plužine na Trso v Dobri
do, v območje Durmitorja.
Zarana smo se povzpeli na
Bobotov kuk ali Cirovo peči-
no (2522 m) in si po spustu
ogledali najvišje mesto Zab-
ljak pri znanem Črnem jeze-
ru. S tem smo si ogledali dva
narodna parka: Sutjesko in
Durmitor. Videli smo znani
most na Tari in odbrzeli na
Trešnjevik. Taborili smo na
Stavni. Zarana na Kom Va-
sojeviča (2460 m). Odpeljali
smo se v Peč, Visokih Deča-
nov pod Derovico. Nazaj čez
Mokro planino v Sarajevo,
Zenico, Slavonski brod in
proti domu.
S tem planinskim izletom
smo spoznali naše sosednje
republike in se povzpeli na
obvezne vrhove za jugoslo-
vansko planinsko pot.
B. J.
ZAVOD GOLOVEC
organizira v petek, 23. 9. 1983 ob 21. uri v bazenu
Golovec v okviru XVI. mednarodnega sejma obrti
ZABAVNI VEČER S PLESOM OB VODI
Zabaval vas bo ansambel NOČNA IZMENA, humorist
JANEZ HOČEVAR-RIFLE, modna revija priznanih
slovenskih obrtnih kreatorjev in NAME Leveč.
Manekenska grupa se bo predstavila pod vodstvom
Goge Stefanovič. S svojimi modeli se bodo predstavili
sledeči modni kreatorji:
-	Zupane Brigita iz Celja
-	Koštomaj Zdenka iz Celja
-	Čremožnik Mirjam iz Žalca
-	Drugovič-Šepec Danica iz Griž
-	Kociper Božo iz Maribora
-	Štok Majda iz Maribora
-	Modno pletilstvo KAMNIK iz Maribora
-	Modno šiviljstvo PINTARIČ iz Maribora
-	Jovičič Milenko, krznarstvo iz Šida
Vse obveščamo, da bodo vsi predstavljeni izdeiki na
modni reviji na prodaj v petek. 23 9 1983. ko bo zadnja
revija XVI. meonarodnega sejma obrti
Program bo povezovala Metka Šišernik-Volčič.
Predhodna rezervacija miz za petkov zabavni večer z
modno revijo je v recepciji sejma.
Posojila občanom na
podlagi namenskega
dinarskega varčevanja ali
na podlagi prodaje
konvertibilnih deviz
V Ljubljanski banki Splošni banki Celje velja med drugimi poseben pravil-
nik o posojilih občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali
na odlagi prodaje konvertibilnih deviz banki z namenom, da se pospeši
zbiranje sredstev občanov.
Pri posojilih na podlagi namenskega varčevanja se šteje, da občan po-
slovno sodeluje z banko, če sklene z njo nogodbo o namenskem dinarskem
varčevanju.
Sicer pa daje banka po tem pravilniku posojila za naslednje namene.
-	nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
-	plačilo stroškov za vzdrževanje, oziroma adaptacijo stanovanja ali sta-
novanjske hiše,
- NAKUP IN IZGRADNJO MANJŠIH HIDROELEKTRARN,
-	nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanja ali
stanovanjske hiše,
-	nlačilo stroškov za telefonski priključek,
-	plačilo stroškov za priključek na električno ALI PLINSKD omrežje,
toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za stanovanja in
stanovanjske hiše,
-	popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev,
-	plačilo uvoznih dajatev,
-	plačilo vpisnine za izredno šolanje,
-	plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov in storitev reha-
bilitacije,
-	nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo.
-	gradnjo garaže,
-	plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih
zdraviliščih,
-	in tudi na podlagi prodaje deviz banki za nakup apartmajev aii počitni-
ških hišic, ki jih gradijo organizacije združenega dela, če se s tem povečujejo
turistične zmogljivosti.
Najdaljša doba vračanja posojila je 5 let in je odvisna od namena in
kreditne sposobnosti občana. Za plačilo uvoznih dajatev, nadalje za plačilo
vpisnine za izredno šolanje ter za plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo
v klimatskih in termalnih zdraviliščih je doba vračanja do 12 mesecev, za
nakup starih stanovanj in stanovanjskih hiš do 10 let, za nakup hidroelek-
trarn do 8 let, za vse ostale namene pa do 5 let.
Privarčevani znesek dinarskih sredstev, oziroma vezani znesek dinarske
protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz obrestuje banka po 1% letni
obrestni meri, posojilo pa daje po 10% letni obrestni meri, razen kadar gre
za nakup ali gradnjo garaže, oziroma za nakup apartmajev in počitniške
hišice, ko velja 15% obrestna mera.
Če se občan odpove obrestim na privarčevana, oziroma vezana sredstva,
znaša obrestna mera za posojilo 9% letno, razen za primere, ko gre za nakup
ali gradnjo garaže, oziroma nakup apartmajev in počitniške hišice, ko velja
14% letna obrestna mera.
Občan pa dobi posojilo po tem pravilniku, če namensko varčuje dinarska
sredstva ali proda banki konvertibilne devize in nepreklicno veže za določen
čas njihovo dinarsko protivrednost. O vsem tem sklene občan z banko
ustrezno pogodbo.
NAMENSKO VARČEVANJE DINARSKIH SREDSTEV
Občan lahko namensko varčuje najmanj 12 mesecev in sicer z enakimi
rednimi mesečnimi pologi ter z enkratnim pologom. Z banko pa sklene
pogodbo o namenskem dinarskem varčevanju, v kateri se dogovorita pred-
vsem o višini mesečnih pologov ali enkratnega pologa, o varčevalni dobi in
znesku posojila
Občan lahko dobi po poteku varčevalne dobe (12 do 36 mesecev) posojilo
od 150% do 300% glede na višino privarčevanega zneska, kadar varčuje z
rednimi mesečnimi pologi, oziroma od 190% do 330%, kadar varčuje z
enkratnim pologom.
VEZAVA DINARSKE PROTIVREDNOSTI PRODANIH
KONVERTIBILNIH DEVIZ
Občan dobi posojilo, če proda banki konvertibilne devize po nakupnem
tečaju, ki velja na dan odkupa in veže njihovo dinarsko protivrednost. Z
banko seveda sklene o tem ustrezno pogodbo.
Doba vezave dinarske nrotivrednosti prodanih konvertibilnih deviz je
enaka dobi porabe in vračanja posojila. Vezana sredstva pa so varščina do
popolnega odplačila posojila s pripadki vred. Banka jih izplača po končani
pogodbeno določeni vezavi in po plačilu celoletnega dolga.
Višina posojila znaša: 250% od vezane dinarske protivrednosti prodanih
konvertibilnih deviz.
Občan si pridobi pravico do posojila po preteku varčevalne dobe ali po
orodaji konvertibilnih deviz in mora seveda ob tem predložiti banki ustrezno
dokumentacijo.
Pomembno je tudi zavarovanje posojila, ki se opravi pri zavarovalni
skupnosti ali s solidarnim jamstvom kreditno sposobnih porokov ali pa z
drugimi oblikami zavarovanja, ki pomenijo za banko zadostno jamstvo za
poplačilo dolga.
Tako na kratko o pravilniku o posojilih občanom na podlagi namenskega
dinarskega varčevanja ali na podlagi prodaje konvertibilnih deviz. Več o
njem in seveda vsa druga pojasnila pa dobite v enotah Ljubljanske banke
Splošne banke Celje.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
22
Obrtni sejem, največja in najpomembnejša
predstavitev slovenskega drobnega gospodarstva
Največja in najpomembnejša pred-
stavitev slovenskega drobnega gospo-
darstva, 16. mednarodni sejem obrti v
Celju je odprta. Odprli so jo v petek
dopoldne na prostorih športho-rekrea-
cijskega centra Golovec v Celju. Sejem
so skupaj pripravili Zveza obrtnih
združenj Slovenije, Splošno združenje
drobnega gospodarstva Slovenije in
Zavod športno-rekreacijski center Go-
lovec. ■
Letos razstavlja na sejmu preko 3000
samostojnih obrtnikov, 27 obrtnih za-
drug in 27 organizacij združenega dela
drobnega gospodarstva. Brez dvoma je
to tudi odraz organizacijskih prizadevanj
Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki
združuje samostojne obrtnike v 63 obrt-
nih združenjih in v 40 obrtnih zadrugah
ter Splošnega združenja drobnega go-
spodarstva Slovenije, ki predstavlja 70
organizacij združenega dela ter seveda
Zavoda Golovec. Sejem je prava pred-
stavitev moči in kakovosti slovenskega
drobnega gospodarstva, dejavnosti, ki
zaposluje 80.000 delavcev in ustvari več
kot 7 odstotkov družbenega proizvoda
Slovenije.
Kljub velikim uspehom, kijih je drob-
no gospodarstvo že doseglo, pa naj gre za
nadomeščanje uvoza, vse večji prodor na
tuja tržišča in pomembne inovacije, pa
se srečuje tudi z vrsto ovir, predvsem v
zakonodaji. Ce bi te ovire premagalo, bi
lahko še pomembneje prispevalo k ure-
sničevanju gospodarske stabilizacije.
Tem oviram so v ponedeljek namenil
poseben posvet, na katerem so sprego-
vorili obširno o položaju in razvoju sa-
mostojnega osebnega dela s sredstvi v
lasti občanov v SR Sloveniji.
Poslovnost je ena vse bolj izrazitih
značilnosti obrtnega sejma, saj poslovni
dogovori spremljajo vse dogajanje na
sejmu in niso več omejeni le na poslovne
dneve. Poslovni dogovori se sklepajo
povsod. Tudi pri kooperacijah drobnega
gospodarstva z veliko industrijo, tudi ob
obiskih delegacij iz domovine in iz tu-
jine.
Andrej Marine obiskal sejem
Predsednik centralnega
komiteja Zveze komunistov
Slovenije Andrej Marine je
v ponedeljek popoldan obi-
skal 16. mednarodni sejem
obrti v Celju. Z zanimanjem
si je ogledal razstavljene
dosežke drobnega gospo-
darstva, nato pa se je pogo-
varjal s predstavniki orga-
nizatorjev sejma.
Tem za pogovor ni manj-
kalo, saj drobno gospodar-
stvo teži še vrsta problemov,
ki zavirajo njegov hitrejši ir,
še bolj kakovosten razvoj
Zasebna obrt še vedno ni v
enakopravnem položaju v
primerjavi z združenim de.
lom, čeprav je njen delež v
družbenem proizvodu vse
večji. Številne ovire pred.
stavlja nevzpodbudna zako-
nodaja, pa naj gre za davčno
politiko ali pa na primer,
konkretno za zakon o zava-
rovanju plačil in zakon o
obrestnih merah. Pri nadalj.
ni rasti kooperacij med indu
strijo in drobnim gospodar
stvom pa je izredno pomem
ben medsebojni sistem in-
formiranja. Ravno celjski se-
jem je pri tem storil že veliko
- lani z izdelavo sejemskega
kataloga, letos še z računal-
nikom, ki hrani vse podatke
o razstavljenih izdelkih in
njihovih proizvajalcih. Nate]
osnovi sedaj že pripravljajo
register storitev in izdelkov
slovenskega obrtništva. Za-
radi velikega pomena celj-
skega sejma pa so vse bolj
izrazite težnje, da bi sejem
prerasel v jugoslovansko
predstavitav drobnega go-
spodarstva, osnova za topa
je seveda povečanje razstav-
nih prostorov, s katerimi raz
polaga Golovec.
Jože Knez, podpredsednik RK SZDL je odprl 16. medna-
rpdni sejem obrti
Grb mesta Celje je direktorju Zavoda Golovec Mirku Kolniku za sejem izročil podpredse-
dnik celjskega izvršnega sveta Miloš Pešec.
Sejem so odprli slovesno
Z mimohodom konjeni-
kov Konjeniškega kluba Ce-
lje, ljubljanskih mažoretk
in s pesmijo Ribniškega ok-
teta se je pričela slovesnost
ob 16. mednarodnem sejmu
obrti v Celju.
Direktor Zavoda Golovfec
Mirko Kolnik je v pozdravu
razstavljalcem in številnim
gostom - med njimi so bih
tudi člani predsedstva zvez-
ne gospodarske zbornice to-
variš Stipanič, župan mesta
Miinchna gospod Gittel, ki
ga je spremljal svetnik go-
spod Crasel, vodja bavarske
obrtne zbornice iz Miinchna
Heinrich Traumblinger in
Jožefa Hlep, vicekonzul ju-
goslovanskega generalnega
konzulata iz Miinchna -
predstavil letošnji sejem.
Slavnostni govornik Jože
Knez, podpredsednik repu-
bliške konference sociali-
stične zveze in predsednik
častnega odbora sejma je
spregovoril ne le o pomenu
sejma, temveč tudi o nalo-
gah, ki jih je pri zagotavlja-
nju boljših pogojev za razvoj
drobnega gospodarstva še
treba uresničiti. K temu tudi
celjski sejem dodaja po-
memben delež.
Mednarodni obrtni sejem
je na slovesnosti prejel Celj-
ski grb za prispevek pri kre-
pitvi slovenskega obrtništva
in uveljavitvi Celja kot se-
jemskega mesta, ki mu ga je
podelil Izvršni svet skupšči-
ne občine Celje.
Veliko je še ovir na poti
razvoja slovenskega obrtništva
Dogajanja v slovenskem
obrtništvu so vse prej kot
vzpodbudna. Da je res tako,
dokazuje tako raziskava, ki
jo pripravlja ekonomski
center iz Maribora kot tudi
bogata razprava na pone-
deljkovem posvetu o raz-
voju samostojnega osebne-
ga dela s sredstvi v lasti ob-
čanov v SR Sloveniji. Na-
men posveta je bila pred-
stavitev raziskave in obli-
kovanje konkretnih pri-
pomb.
Na posvetu so ugotavljali,
da zakonodaja ne vzpodbuja
razvoja obrti. Ze obstoječe
obratovalnice nimajo več
pravega ekonomksega učin-
ka. Razvoj preprečuje vrsta
zakonov, kot na primer za-
kon o varovanju plačil in za-
kon o kreditnih pogojih. Ob-
činske uprave za družbene
prihodke zaračunavajo obrt-
nikom zamudne obrsti v vi-
šini 35 odstotkov. Zamude
pa ne nastajajo samo po kriv-
di obrtnikov, temveč po
krivdi zakona, ki obrtniku
ne daje enakih možnosti kot
organizacijam združenega
dela, da bj zavarovali plačila.
Preko 100 obrtnikov, pred-
stavnikov uprav za družbene
prihodke in oddelkov za go-
spodarstvo občin, predstav-
nikov republiškega komiteja
za industrijo in gradbeništvo
ter republiške uprave za
družbene prihodke je sode-
lovalo na posvetu. S kon-
kretnimi predlogi bodo lah-
ko v ekonomskem centru
dopolnili analizo, tako da bo
prava osnova za razprave v
komiteju za industrijo in
gradbeništvo ter v komiteju
za osebno delo pri izvršnem
svetu republiške skupščine.
V začetku prihodnjega leta
bodo o tem spregovorili tudi
na zboru združenega dela re-
publiške skupščine. Od tega
si obetajo spremembo neka-
terih zakonov. Ce menimo,
da je ta dejavnost potrebna -
rekli smo, da je - bo to nuja.
Temo tedna so pripra-
vili: Milena Brečko-Po-
klič, Blanka Doberšek,
Violeta Vatovec-Einspie-
ler, Janez Vedenik, Lju-
bo Korber, Mateja Po-
djed in Franček Punger-
čič.
Nova
priložnost za
sodelovanje
Celjski sejem je nova
priložnost za navezova-
nje tesnejšega sodelova-
nja našega drobnega go-
spodarstva in velikega
gospodarstva. Že spo-
mladi je bil temu name-
njen sejem »nadomesti-
mo uvoz«. Na njem so
oblikovali 188 dogovo-
rov za izdelavo izdelkov,
ki smo jih do takrat uva-
žali. Takšnih dogovorov
bo veliko tudi na seda-
njem sejmu, saj so števil-
ne že oblikovali.
Svoje ponudbe za koo-
peracije so pripravile
Železarna Štore, ljub-
ljanska Metalka, celjska
Kovinotehna, Era iz Ve-
lenja, Obod iz Cetinja in
še nekatere druge. Raz-
stavile so nekatere izdel-
ke, ki bi jih zanje lahko
začeli izdelovati obrtni-
ki in zanimanje je pre-
cejšnje.
Za tesnejše sodelova-
nje pa je seveda predpo-
goj medsebojno pozna-
vanje potreb in možno-
sti. Sejemski katalog in
računalnik s podatki o
izdelkih in proizvajalcih
nekaj že je, potrebna pa
je prava borza informa-
cij. Ker je to velik po-
slovni interes vseh, ne bi
smelo miniti preveč ča-
sa, da jo bomo tudi imeli.
Takrat bomo lahko še
veliko več izdelkov, ki
jih uvažamo, izdelali
doma.
Slovenski obrtniki o
prvič na sejem v Mi
Razgovori z delegacijami bavarske
obrtne zbornice, mesta Miinchen in
športno-kulturnega društva Triglav
iz Miinchna so bili uspešni.
Bavarska obrtna zbornica je prvič
poslala na celjski sejem svoje strokov-
njake, čeprav traja sodelovanje s slo-
venskimi obrtniki že dlje časa. Od po-
govorov si obetajo tako strokovno kot
tudi poslovno sodelovanje. Dogovorili
so se že, da se bodo slovenski obrtniki
oktobra prvič predstavili na sejmu
»Dom in obrt« v Miinchnu. Izdelke
bodo razstavljali in prodajali. To je
prvi samostojni korak na tuje tržišče,
ki vključuje tako neposredno prodajo
kot sodelovanje s tamkajšnjimi obrtni-
ki. Kot je povedal Franjo Verdnik,
predsednik izvršilnega odbora Zveze
obrtnih združenj Slovenije, je ena
prvih nalog v združenju, da se tudi
slovenski obrtniki organizirajo po
strokovnih sej*1
goče neposred'
Z delegacij°|
dogovorili, da *
j ali zdomce N
usmerjanjem ^
voljni. Resnih
zdomci ob vn1;
sto močno raz"
tov.	I
Sejem je
delegacij iz
publik. Precej)
pokrajine Vojv
di iz Bosne ij
gore. Na srečj
hnologijo, sej1
terialov, vendJ
žito poslovni ^
o poteh, po
no gospoda^
V pripravi sejem
Vse za otroka
Za prizoriščem obrtnega sejma
pospešeno potekajo priprave na
tradicionalni, letos že 7. sejem Vse
za otroka, ki bo od 7. do 12. okto-
bra.
Izdelke za otroke bo predstavilo
okoli 60 jugoslovanskih proizva-
jalcev. Kot vsako leto bo tudi le-
tos več spremljajočih prireditev.
Tako bo že na dan otvoritve okro-
gla miza na kateri bodo udeležen-
ci iz vse Jugoslavije obravnavali
problematiko otrok, ki se iz tujine
vračajo v domovino. Svet za sode-
lovanje s starši pri Zvezi prijate-
ljev mladine Slovenije pa organi-
zira posvet na temo Družina v kra-
jevni skupnosti. Tudi letos bo v
okviru sejma potekal seminar za
prodajalce igrač. Od športnih pri-
reditev a naj omenimo le priredi-
tev za slovenske cicibane. Ti se
bodo na skakalnici na Gričku po-
merili za priznanje Ciciban za
olimpiado Sarajevo 84.
"etako mo-
lje.
Jv pa so se
"Hh usmer-
s sedanjim
i biti zada-
ja srečajo
JPrepogo-
*%h obe-
i že veliko
,laskih re-
i^nomne
3 bodo tu-
£ ter Cme
Sejali te-
J^avo ma-
tt^iso izra-
L°fmiranje
C10 drob-
^anjo ra-
b--
Vsake oči imajo svojega malarja
Tako kot imajo razstave ali
koncerti različne obiskovalce
in poslušalce, tako jih imajo
tudi sejmi. Nas pač ne zani-
majo iste reči, pa tudi všeč je
enemu to, drugemu ono. Vse-
eno pa kaže, da so letošnji
celjski sejmi kar vsem všeč.
Angela Krušič iz Lopate:
»Na sejmu obrti je vse strašno
drago. Krznene jakne, na pri-
mer. Kar sedem starih milijo-
nov, pa je le lisica. Je pa res, da
je tu mogoče kupiti stvari, ki
jih v trgovinah ni: pipe za sode,
krtače za tla... Vsako leto
grem na sejem. Izbira je vedno
boljša, čedalje bolj tehnično iz-
popolnjeni so izdelki. Na sej-
mu je vse, kar si lahko zami-
sliš.«
Avgust Mazi iz Borovnice:
»Sejem obrti v Celju sem re-
dno obiskoval že v preteklih
letih. Letos pa prvič na njem
tudi razstavljam in prodajam.
Menim, da je sejem dober.
Predstavlja vrsto izdelkov, ki
m

T
LU
NOVI TEDNIK - STRAN 13
spretnost, delo
razstava - praznik Jugoslovanskega zlatarstva
* 16. septembra so
arti0 Pokrajinskega
•^jprli 17. zlatarsko
na kateri sodelu-
domači in tuji
\ac\ plemenitih ko-
^o v i tel j letošnje
^ je Gospodarska
\ Jugoslavije. Naj-
J že prejeli prizna-
^agrade. Zlatarska
bo odprta do 24.
ua, spremljajo pa jo
t prireditve,
^a razstava v Celju
leta v leto nove raz-
__ in oblike predsta-
^jatarske dejavnosti,
slovansko zlatarstvo
dnega pomena, saj
a najširšo javnost na
zlatarjev - obliko-
lo visoki vrednosti
In dodajajo lepoto,
st, delo. Poleg tega je
se vrste spodbuda ra-
novih tehnologij,
novih materialov,
Ustavlja neizčrpne
;tinadaljnega razvoja
ta.
zstavi sodelujejo šte-
jmači in tuji obliko-
lemenitih kovin, zato
17. zlatarska razsta-
rit prikaz jugoslovan-
svetovne proizvodnje
Pri organiziranju in
■anju letošnje razsta-
sljujejo vse delovne
lacije, članice grupa-
tarstva SFRJ.
izdelkov iz zlata in
plemenitih kovin, je
udi srebrnega nakita,
Eimiv zlasti za mlade,
aje uporaba standar-
ilerialov in domačih
k,kar ne vpliva na ka-
rtelkov, kaže pa na
ižansko obnašanje,
motorju prireditve,
m Celje, je letos
uresničiti večletna ra-
o izdelavi zgodo-
Slavnostni govornik Tone
Stipenič odpira zlatarsko
razstavo
vinskega nakita. Gre za izde-
lavo kopij keltskega nakita,
najdenega na naših tleh. Na-
kit, ki smo ga doslej lahko
občudovali le v muzejih, bo-
mo sedaj lahko tudi nosili,
saj še vedno velja za sodob-
nega. To je prvi tovrstni po-
skus v Jugoslaviji.
Prijetno osvežitev razstave
predstavljajo izdelki petnaj-
stih mladih avtorjev iz vse
Slovenije, ki so sodelovali v
akciji revije STOP »Oblikuj-
te z nami«. Nagrade in priz-
nan jta, ki so jih prejeli neka-
teri izmed njih pričajo, da so
na pravi poti in da je njihovo
delo na visoki ravni.
Tudi letos so najboljši pre-
jeli plakete mesta Celja, po-
deljene pa so bile tudi nagra-
de za izdelke maloserijske
proizvodnje, za serijsko pro-
izvodnjo in umetniško obli-
kovane izdelke. Posebne na-
Zlato plaketo mesta Celje
je prejel TOZD Zlatarna Ce-
lje - Celje, srebrno plaketo
TOZD Zlatarstvo Trbovlje,
bronasta pa je bila podelje-
na TOZD Atelje za zlatar-
stvo, Zlatarne Celje.
grade so prejeli mladi
ustvarjalci, pet nagrad pa bo
podeljenih po izboru obisko-
valcev. Predizbor ekspona-
tov za razstavo je bil izvršen
dan pred otvoritvijo. V stro-
kovni komisiji so sodelovali
priznani zlatarski strokov-
njaki.
Velja omeniti, da so Zlatar-
ne Celje prejele največ na-
grad in priznanj, kar priča o
izredni kakovosti njenih iz-
delkov, ki sledijo dosedanje-
mu stilu, imajo značilno tež-
njo po čistosti forme, a so
vendar drugačni kot prej.
Vodilna vloga celjskih Zla-
tarn je prisotna pri izdelavi
vseh vrst nakita. Kljub temu,
da smo lahko zadovoljni z
dosežki Zlatarn Celje, pa to
ne moremo trditi za vse raz-
stavljalce, ki sodelujejo na
tej prireditvi.
V	tem tednu potekajo
spremljajoče prireditve zla-
tarske razstave. Obiskovalci
si bodo verjetno z zanima-
njem ogledali zbirko starin-
skega nakita in razstavo
»Razvoj zlatarstva Srbije«, ki
predstavlja nakit, izdelan na
področju Srbije vse od 4. sto-
letja dalje.
V	okviru te prireditve se
bodo letos v Celju prvič sre-
čali mladi iz jugoslovanskih
zlatarskih delovnih organi-
zacij. Srečanje bo 21. sep-
tembra. Organiziranih je tu-
di več seminarjev, saj je po-
memben prostor odmerjen
strokovnemu izobraževanju
in usposabljanju zlatarskih
kadrov v Jugoslaviji.
Verjetno pa največ ljudi
privlačijo modne revije, ki so
izredno domiselno izpeljane.
Celotna kolekcija nakita, ki
ga nosi manekenka, je pred-
stavljena predstavljena še z
diapozitivom. Tako dobijo
gledalci celovit pregled
predstavljenega nakita.
Zaključek teh aktivnosti
bo v petek, 30. 9. 1983 v hali
Golovec.
BLANKA DECMAN
Modne revije so vsak drugi dan razstave. Obiskovalci si
lahko nakit ogledajo »v živo«.
Prvi obiskovalci zlatarske razstave.
izvozna manifestacija
Sozd Agros iz Šempetra, ki združuje najpomembnejše slo-
venske proizvajalce kmetijske mehanizacije, je prejšnji teden
pripravil veliko izvozno manifestacijo, na kateri so tujim in
domačim kupcem prikazali delovanje kmetijskih strojev.
Predstavili so se tudi tisti, ki v ta sozd še niso vključeni.
Prikaza delovanja strojev so se udeležili tudi kupci iz mnogih
zahodnoevropskih držav, priložnost pa so izkoristili v Agrosu
tudi za sklepanje samoupravnih sporazumov z domačimi
izvoznimi organizacijami. Tudi tuji gostje so bili navdušeni
nad to prireditvijo in v Agrosu pričakujejo, da bo njihov
odziv za nakup kmalu občutiti. Sicer pa so predstavili tudi
vrsto novih strojev, med njimi rotacijski kosilnik z gnetilni-
kom, dvoredni silažni kombajn, dvoredni obiralnik koruze,
nakladno silažno prikolico, silokombije, nove traktorske pri-
kolice Partner 05 ter specialni rotacijski obračalnik. Na sliki
vidimo prizor s predstavitve delovanja kmetijskih strojev v
Gornji vasi pri Preboldu.
Ani ta Planinšek prejema srebrno plaketo za komplet iz zlata
smo jih doslej morali uvažati.
Šele na sejmu pa vidiš, kaj vse
pri nas izdelujemo. Mislim, da
bi morali to, kar imamo, več-
krat predstaviti tako, kot na
tem sejmu.«
Maks Prelogar iz Celja:
»Zlatarsko razstavo obiščem
vsako leto. Letošnja mi je zelo
všeč. Najbolj zanimiv je dro-
ben nakit iz srebra. Kaj vse so
iz njega naredili! Ogledal sem
si tudi zbirko starinskega naki-
ta in razstavo .Razvoj zlatar-
stva Srbije'. V nakitu se skriva
veliko lepote in domišljije. Le-
pi so bili izdelki nekoč, lepi so
tudi danes. So pa dragi.«
Jože Sevšek iz Celja: »Ze se-
demnajst let spremljam razsta-
ve zlatarskih mojstrov iz do-
movine in iz tujine. Zdi se mi,
da je vsako leto prireditev bolj-
še pripravljena. Posebno poh-
valo zasluži razstava starega
nakita in zlatarstva Srbije. Z
njo so zares celovito predstavi-
li zgodovino zlatarstva v tej re-
publiki. Lepo je gledati tako
lepe izdelke.«
Angela Krušič
Avgust Mazi
Maks Prelogar	Jože Selsek

14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Divje
plakatiranje v
Celju se
nadaljuje
»Novi tednik« Celje je
priobčil dne 2. junija 1.1. izja-
vo načelnika inšpektorata
Staneta Gaberška o kritiki
razširjenega divjega plakati-
ranja na raznih krajih v Ce-
lju. Opozoril je na zakonite
predpise Odloka o javni sna-
gi in videzu naselij v občini
Celje, ki dovoljuje izobeša-
nje plakatov, reklam in po-
dobnih objav samo na me-
stih, ki jih za to določi občin-
ski upravni opgan in da se s
plakatiranjem ukvarja DO
Reklama Celje. Navedeni
odlok določa, da se z denar-
no kaznijo od 2000 do 20.000
dinarjev kaznuje pravna ose-
ba ali posameznik, ki stori
prekršek, če plakatira na
prostorih, ki niso za to dolo-
čeni. Za ta prekršek se kaz-
nuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe od 300 do 3000
dinarjev oziroma s tem zne-
skom odgovarjajočo zaporno
kaznijo.
Številne pravne osebe in
posamezniki, med katerimi
je najbolj dosledni in vneti
kršilec, ki se vkljub opozori-
lom ne briga za zakonite
predpise, je Jože Grmič, za-
sebni gostilničar ob Šmar-
tinskem jezeru. Ta dnevno
prelepi na zunanji in notranji
strani stebra s svojimi plaka-
ti v pasaži Prešernove ulice.
Tu so sploh vsi stebri nepre-
stano »okrašeni« z različnimi
lepaki raznih društev.
Občinska straža, ki ima na-
logo nadzirati izvajanje ome-
njenega odloka je zelo neu-
činkovita in ne prijavi kršil-
cev sodniku za prekrške v
kaznovanje in odstranjeva-
nje lepakov na stroške storil-
cev. Sodnik za prekrške do-
slej še ni sprejel niti ene pri-
jave, zato se divje plakatira-
nje nadaljuje z veliko vnemo
v zasmeh zakonodajalcu!
Skrajni čas je, da se temu
divjaštvu napravi konec in
poskrbi za red in lep videz
našega mesta.
Čemu so nam zakonski
predpisi, čemu nam je občin-
ska straža?
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Pridni lovci
Lovska družina Dreta želi
pred zimsko lovsko sezono
opraviti vse organizacijske
in gospodarske naloge. 11.
septembra je zato bil sesta-
nek vseh lovcev v lovskem
domu na gori Vrtači. Sestan-
ka se je udeležilo 90 odstot-
kov članov, med udeleženci
pa so bili tudi gostje iz Zveze
lovskih družin Slovenije in
Lovske družine Celje. Sesta-
nek smo pričeli z razvitjem
prapora, nato pa je predsed-
nik družine, Franc Benda
razdelil odlikovanja. Z re-
dom za lovske zasluge tretje
stopnje sta bila odlikovana
Edi Kerman in Anton Bi-
tenc, z redom za lovske za-
sluge pa Franc Markeš, Ivan
Kolenc, Franc Flere, Ivan
Praznik, Martin Remic, Ra-
do Kampuš in Florjan
Finkšt.
Gospodar družine, tovariš
Filčič je poročal o doseda-
njem odstrelu srnjadi in o
stanju, ki so ga ugotovili lov-
ci. Odločili smo se za še bolj
intenziven nadzor v lovišču.
Pogovorili smo se tudi o
praznovanju 10-letnice otvo-
ritve doma.
FRANC FLERE, Celje
»Priiazni« šofer
V sredo, 7. septembra sem
se odločila, da grem obiskat
sorodnike, ki živijo na Polze-
li. S triletno vnučko sva se
odpeljali v Celje. Na postaji
je prijetno zadišalo po peče-
nem krompirju. Kupila sem
ga otroku, nato pa sva odšli
iskat avtobus, ki pelje skozi
Polzelo. Ker je že stal na po-
staji, sva hitro vstopili. Šo-
fer, ki je videl krompir v
otrokovi roki, me je že pri
vratih vprašal kam greva in
negodoval zaradi krompirja,
češ da bo smrdelo v avtobu-
su. Priti da bi morali prej in
ga pojesti zunaj. Ko mi je
slednjič le ponudil vozno
karto, se je še zarežal, naj
greva sedet zadaj, sam pa je
še kar naprej godrnjal za na-
ma, kako bo smrdelo.
Ker je vedel, da samo me
izstopava na Polzeli, je med
vožnjo sklenil, da se bo ma-
ščeval. Ko je ustavil in odprl
zadnja vrata, sem najprej da-
la z avtobusa otroka, ko sem
hotela izstopiti še jaz, pa je
hitro zaprl vrata in urno sem
se morala umakniti, da me
niso Vrata zagrabila. Triletni
otrok je ostal sam pri kolesu
avtobusa. Ne smem pomisli-
ti, kakšna nesreča se bi lah-
ko zgodila. Na moj klic si je
premislil in ponovno odprl
vrata, da sem izstopila še
sama.
Če temu šoferju diši samo
še pečenka, naj se zahvali
potnikom, saj brez njih ne bi
imel službe in ne pečenke.
MARIJA ZGAJNER,
Vojnik
Uredništvo:
Roko na srce, res ni lepo,
če smo na javnih prevoznih
sredstvih z vrečkami krom-
pirja, kostanja, sladoledi in
podobnim. Nikakor pa ni
prav, da je bil zaradi tega
voznik zadirčen. Kar pa za-
deva izstop na Polzeli, kar
verjeti ne moremo, da bi bi-
lo to maščevanje. Prej je
najbrž šlo za voznikov ne-
previden spregled brez
zlobnih namenov.
»Dan, ki nam
bo ostal v
spominu«
Dne 18. 8. 1983 je bil v va-
šem časopisu »Novi tednik«
objavljen članek z naslovom
»Dan, ki nam bo ostal v spo-
minu«, katerega avtor je bil
D. Antlej iz Šentjurja.
V omenjenem sestavku je
avtor celoten dogodek opisal
bistveno drugače kot je v re-
snici potekal. Predvsem je
treba poudariti, da potniki,
med njimi tudi tov. Antlej,
niso razpolagali z nobeno do-
kumentacijo, ki bi lahko bila
osnova za oprostitev plačila
depozita oz. za prehod preko
državne meje. Glede na to,
da je bila tistega dne, tj. 7. 8.
1983 nedelja, ko banka in po-
šta v Dravogradu ne delata,
iz tehničnih razlogov ni bilo
mogoče opravičiti plačila de-
pozita, čeprav so ga sicer
potniki res bili pripravljeni
plačati. Poudariti pa je treba,
da je prav carinski delavec
opozoril potnike na možnost
plačila depozita na mejnem
prehodu Šentilj. Posebej naj
dodam tudi to, da je carinik
potnike povsem korektno
seznanil s pravico, da lahko
potujejo tudi brez plačila de-
pozita, vendar, da bo v tem
primeru v skladu s predpisi
sestavljen zapisnik o deviz-
nem prekršku, ter da bodo
lahko potniki v postopku
pred pristojnim Deviznim
inšpektoratom dokazovali
ah so v konkretnem primeru
obstajali pogoji za oprostitev
obveznosti plačila depozita.
Pripominjamo, da bi bilo v
takšnih primerih prav, da se
Uredništvo pred objavo
takšnih člankov pozanima o
dejanskem poteku dogodka
na pristojni carinarnici oz. iz-
postavi; v tem primeru na
carinski izpostavi Vič.
UPRAVNIK
CARINARNICE
FERDO BLAZNIK
Človek psu
(ne)prijatelj
Sem psička z imenom Bi-
ba, poležena 18. januarja
1978, z rodovnikom številka
61912. Ko sem zapustila
'rojstne Ziri in prišla v Celje,
sem bila stara dva meseca.
Novi lastnik in člani družine
so mi posvečali veliko skrb
in ljubezen. Toda moja mla-
dost ni bila srečna. Otroci so
mi pri igri zlomili kost pri
desnem stegnu in moja kost
je ostala kriva. Po enem letu
starosti so me operirali in v
kost vstavili kovinsko oporo.
Po okrevanju sem odšla v šo-
lo in položila A izpit. Dva-
krat sem imela mladiče, po-
ložila sem še dva izpita za
reševanje ljudi izpod snež-
nih plazov. Da sem se tega
naučila, sem bila večkrat v
hribih na tečaju. Naučila
sem se tudi iskati ljudi po
sledi in tako pokazala pot, po
kateri je nekdo zapustil svoj
dom, padel v vodo in se uto-
pil. Vse moje znanje je bilo
namenjeno reševanju ljudi.
Navzočnosti mačk pa ni-
sem prenašala. Ta moja sla-
ba lastnost, ki sem jo pode-
dovala, me je zapeljala, da
sem v soseski zgrabila mač-
ko, ki je med mojimi močni-
mi zobmi umrla. Zaradi tega
je bil moj lastnik ozmerjan,
celo z gorjačo so mu grozili
in tudi meni so obljubili, da
bom ubita. Z enako usodo so
zagrozili moji hčerki in psu,
s katerim živimo pod isto
streho. Naša pasja druščina
je bila prijavljena tudi sodni-
ku za prekrške, češ da se
prosto gibljemo in nismo
privezani. Pri kontrolnem
ogledu je bilo ugotovljeno,
da živim v ograjenem pro-
storu.
30. avgusta sem poje^u
nastavljeni strup, ki mi je p^
vzročil hude bolečine. Ti^j
buh se mi je močno razširi]'
na levi strani j" nastala izbo!
klina zaradi močno zateče^
ledvice in ponoči sem v vel]
kih mukah poginila. S sveK
sem se poslovila zaradi hu.
dobne človeške roke, katere
lastnika bi morda kdaj tudj
kje reševala. Moje truplo je
bilo po smrti še raztelešeno
da so ugotovili vzrok smrti'
Ne obtužujem, sem pa glo.
boko razočarana, da sem mo-
rala svet zapustiti na tak na-
čin. Počasi bom utonila v po.
zabo, za mano ne bo ostala
nobena sled, tudi spomenik^
ne bom imela, kot ga ima na
reškem pasjem pokopališču
psička in na katerem sliki pj.
še:
»Dragoj Suzi: proklet bio,
ko te otrovao.«
BIBA
TURISTIČNA AGENCIJA VABI
-	NA OGLED MEDNARODNE DIRKE V SPEEDWAYU ZA
»ZLATO ČELADO« V LENDAVI 2. 10. 83.
-	NA VINSKO TRGATEV V HALOZAH - 8. 10. 83.
-	NA GRAŠKI VELESEJEM - za skupine od 1.-9. 10. 83, 1
dan, cena 1100 din
-	KOPAČKI RIT - razpisni izlet, 23. in 24. 9. 83, 2 dni, cena
3850 din.
-	SUTJESKA - razpisni izlet, 30. 9. 83, 3 dni, cena 4750 din
-	PLITVIČKA JEZERA - razpisni izlet, 1.10. 83,1 dan, cena
950 din
-	SIROGOJNO-ZLATIBOR - razpisni izlet, 7.-9. 10. 83, 3 v
dni, cena 4300 din.
PRIPRAVILI SMO VAM TUDI ARANŽMAJE PO ZELO
UGODNIH CENAH V: UMAGU, BOHINJU, BOVCU,
ŠMARJEŠKIH IN DOLENJSKIH TOPLICAH.
Informacije in rezervacije v vseh poslovalnicah IZLETNIKA.
OSTALE INFORMACIJE
K sodelovanju vabimo več ličarjev za delo v
delavnicah. Zglasite se v splošno-kadrovski sektor na
avtobusni postaji v Celju.
Velenje (Wttllan),
grad
Na strmi skalni kopi nad isto-
imenskim naseljem. Občina Vele-
nje.
Velenjski grad je nastal pozno,
vsekakor pa pozneje kot istoimen-
ski trg, ki je 1264 izpričan z mešča-
ni Gebhardom, Reyncherom in
Hermanom von Weln. 1275 nasto-
pa Gundachero de VVelen kot po-
rok za Gundacherja Kunšperške-
ga, ki so ga bih zajeli ljudje krške-
ga škofa. Gundacher je tako prvi
izpričani gradnik na velenjskem
gradu, katerega pravi lastniki pa
so bili gospodje s Kunšperka, so-
rodniki gospodov Ptujskih. 1322
(1323?) sta Friderik Kunšperški in
njegova soproga Neža prodala
utrdbi Stopnik in Velenje Herdeg-
nu Ptujskemu. 1362 je Friderik
Ptujski izročil utrdbo Velenje -
vest Wele - kot očetovo dediščino
vojvodi Rudolfu in jo prejel od
njega v zajem, vendar je po Rudol-
fovi smrti spet postala ptujska
last. Kot dota Ane Ptujske je grad
prišel v roke Hansa Liechtenstein-
skega. Ko se je ta spri s Celjani,
mu je grof Herman grad otel in mu
ga vrnil šele po razsodbi vojvode
Albrehta. S poroko neke Liec-
htensteinske je grad prišel v po-
sest Friderika Stubenberškega.
1437 sta ga posedovala njegova
vnukinja Kreszenza, soproga Kon-
rada iz Kraiga, in njen brat Hans,
upravljal pa ga je Jošt s Turna.
Med leti 1477-1501 ga je posedoval
Žiga Liechtenberški, ki je izpričan
tudi kot oskrbnik Forhteneka ter
upravitelj v Šoštanju in Kacen-
štajnu. Sledil mu je Franc Liech-
tenberški, poslednji svojega rodu,
ki je grad s pritiklinami 1537 poda-
ril sinu Erazma Wagna z Liechten-
berga pri Litiji, Hansu Wagnu Wa-
gensberškemu, ta pa ga je 1544
zapisal svoji ženi Heleni, hčerki
Felicijana pl. Petschacha za prine-
seno doto 2000 gld. Po smrti Han-
sa Wagna 1553 je prevzel dedišči-
no in s tem grad njegov sin Baltha-
sar-Boltežar, pozneje pa vnuk
Hans Žiga, ki je gospoščino 1598
prodal Boltežarju Heriču s Turna
in Pakenštajna, ta pa jo je že 1603
zamenjal za neke druge posesti s
Hansom Ludovikom Sauerjem s
Kozjaka. Sauerji so ostali v posesti
gradu in gospoščine do 1797, nato
si sledijo Gabriel Pauer, 1829
Edvard Trigler, 1851-1858 Hubert
grof d'Harnoncourt-Unverzagt,
1858 Kari pl. Adamovich, 1918 pa
je kupil grad grof Coronini-Krom-
berk in ga posedoval do zadnje
vojne. Zdaj je v njem Muzej slo-
venskih premogovnikov.
Janisch je grad 1885 takole opi-
sal: »Grad leži na 210 čevljev (66,4
m) visokem, pogozdenem griču, s
katerega je čudovit razgled...
Grad, ki ga obdaja močno, z obrš-
ljanom poraslo obzidje, oblikuje
nepravilen pravokotnik. Je masiv-
na, starodavna, na skalo postavlje-
na stavba s klaftro debelimi zido-
vi, dve nadstropji visoka. Čeprav
je že hudo star, je še dobro ohra-
njen. V obzidju so trije, okroglo
stavljeni stražni ali obrambni stol-
pi, opremljeni z majhnimi, komaj
1-2 kvadratna čevlja velikimi
okenci, ki so rabila za obrambo.
Zahodno od gradu ob obzidju je
grajska kapela s (prazno) grobnico
in letnico 1660. To kapelo so pač
pozidali dosti pozneje od gradu.
Zahodno od gradu naj bi v prejš-
njih časih baje držal podzemni ho-
dnik proti grafu. Grad ima 24 sob,
viteško dvorano (na zunanji strani
balkon), sprejemno dvorano, malo
in veliko jedilnico ter knjižnico. V
spodnjih prostorih gradu so samo
kleti z železnimi vrati. V kletnih
prostorih pod viteško dvorano je
najti tudi gladovalni jašek, ki je
precej globok in v katerem je svoj-
čas pač tičal prenekateri ubogi ob-
sojenec. Dovozna vrata, stavljena
v obzidje, držijo na prvo dvorišče
in na prosto okoli gradu. Do vho-
dnih vrat v prvem nadstropju gra-
du držijo na zahodni strani stavbe
narejene stopnice. Da bi velikih
železnih vhodnih vrat ne bilo tre-
ba zmeraj odpirati, imajo na sredi
1 m visoko odprtino, skozi katero
lahko ljudje vstopajo in izstopajo.
Grad je znotraj imenitno oprem-
ljen. Tu je veliko umetelnega, sta-
rodavnega in dragocenega pohiš-
tva iz 14. in 15. stoletja. V dveh
sobah je videti tudi starinske peči.
V viteški dvorani visi na stenah
vse polno starega orožja, mečev,
opreme in oklepov iz omenjenega
časovnega razdobja. Na južni stra-
ni, zunaj gradu, je 55 m globok
vodnjak, iz katerega je mogoče s
pomočjo velikega železnega
vztrajnika črpati vodo. Obstaja tu-
di 26,5 m globoka cisterna. Še
pred nekaj leti se je prišlo v grad
prek vzdižnega mostu, ki so ga se
daj zamenjale stopnice. Za vrtom
na južni strani gradu se razprosti-
rajo lepi parki, vzhodno od njih pa
je v gozdu skrita ledenica s stožča-
sto streho.«
Velenje, grad ob koncu 17. stoletja
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
U|i smo
istreba
flij je ponedeljek. Z ma-
^ sva kuhali kosilo. Ma-
1 a m1 Je rekla, naj grem po
lC Stopila sem čez prag.
c,„. so skoraj vsi piščanci
|f[j proti kuhinji. Mamica
■■e rekla, naj zakričim. Ta-
l)sem vedela, zakaj. Ja-
'' je prav takrat mislil za-
Ijti piščanca. Ker jaz ni-
\ dovolj zakričala, je ma-
ji, še bolj. Šla je proti ja-
' bu, ki se je takoj vzdignil
^letel. Mamica je prijela
kančka in ga prinesla v
^jo. -Pogledala je, če ga
,astreb kje opraskal. Bil je
jjv. Potem smo še nekaj
sa gledali za jastrebom, ki
;e kmalu skril za hrib. Ko
pj šla nazaj v kuhinjo, sem
jgla, kako so sosedovi kri-
li nad njim. Jastreb jim je
ineSel že več piščancev.
MELITA BOZICNIK, 5.r
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
fri apnenci
Vok Tonči je že spet nare-
[apnenco. Vsak večer smo
i njem. Kurijo jo izmeno-
j Atek kuri od 6. ure do 12.
jtem pride Tonči in kuri do
einnajste, nato je spet
sta na našem Ivu, ki bdi ob
nenci do polnoči, potem
že spet Tonči.
3ilo je zvečer, ko je kuril
o. Malo je bilo zamegljeno,
nca ni bilo več videti. Mi
smo se skrivali. Ko smo
naveličali, je Ernest pred-
gal, da bi šli peč koruzo. Na
taji njivi smo odtrgali ne-
i! strokov in poiskali pali-
! Nanje smo jo nataknili,
iak je pekel svojo. Jaz ni-
ti imela paličice, ampak
i svojo vrgla kar ob rob
bije, v kateri je gorel
genj. Ker je bilo zelo vroče,
■Ma koruza pečena en,
hi tri. Tudi drugi so jo
srečno spekli in pojedli. Noč
je bila že tu, mi pa smo še kar
tekali. Po cesti je priskaklja-
la žabica. Mogoče si je zaže-
lela igre. Ivo pa jo je dal na
lopato in rekel: »En, dva,
tri... do deset. Tako, zdaj pa
vsi domov. Vsi smo se ustra-
šili, da bo zares vrgel žabo v
nas, zato smo stekli domov
•in v postelje.
BERNARDA BOBIK, 4.r
STRANICE
Nabirali smo
gobe
Dolgega časa je zmeraj
preveč in tako je prišel tudi
med nas. Sedeli smo za mizo
in gledali, kako dežuje in ve-
ter pripogiba drevesa. Cas je
tekel vse bolj počasi in sko-
raj smo zaspali. Nismo se
mogli spomniti, kaj naj dela-
mo. Dež je med tem počasi
prenehal in moj predlog, da
gremo nabirat gobe, je bil
sprejet. Hitro smo se oblekli
in odšli v bližnji gozd. Toda
gobe ni bilo nobene. Gledali
smo in napenjali oči, toda
našli smo le majhno lisičko.
Ta nam je dala veselje in
iskali smo naprej. Prehodili
smo že skoraj ves gozd. Ko
smo se hoteli vrniti domov,
smo našli še nekaj gob. Spra-
vili smo jih in iskali naprej.
Odšli smo še v drug gozd in
tudi tam jih je bilo nekaj.
Iskali in iskali smo tako dol-
go, dokler košara ni bila pol-
na. Vračali smo se proti do-
mu in jaz sem nosila košaro.
Na poti sem videla kot pest
veliko in trdo zeleno žabo.
Tako sem se je ustrašila, da
sem razsula skoraj polovico
gob. Bila sem kregana in re-
kli so mi celo, da sem dojen-
ček, ker se bojim vsake stva-
ri. Vsi smo hiteli pobirati, in
ko je bila košara spet polna,
mi je niso hoteli več zaupati.
Do doma je potem košaro
varno prinesel bratranec in
komaj smo čakali, da je stara
mama skuhala gobjo juho.
Vsi smo se najedli in bih ve-
seli, ker smo gobe nabrali
sami.
SIMONA ARNŠEK, 8. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Ježek
Ježek, ježek,
kaj bo s tabo,
če boš jedel
kolerabo!
Rajši si
na beri hrušk,
da trebušček tvoj
ne bo pozimi suh.
KATJA RAZBORŠEK, 2. a
ZREČE
Spet v šoli
Moje pripravljanje na zače-
tek novega šolskega leta je
trajalo kar dolgo. Z mamo
sva v Celju kupili zvezke.
Doma sem jih ovila in zložila
v svojo staro torbo. Spravila
sem jo v omaro, da tam poča-
ka na prvi šolski dan. Počit-
niški dnevi so hitro minevali
in kar. naenkrat je bil tu prvi
september. Tistega dne sem
morala zjutraj vstati prej kot
ponavadi. Hitro sem vstala,
se umila in oblekla. Ob sed-
mih sva z mojo zvesto torbo
že korakali proti avtobusni
postaji. Ker je bil avtobus
prezgoden, sem morala zad-
nje metre teči, da sem ga uje-
la. Ze na avtobusu sva se s
Slavico dogovorih, da bova
skupaj sedeli. Stekli sva v
naš razred in zasedli prvo
klop. Pogovarjali sva se o po-
čitnicah. Meni pa so misli
uhajale k naši novi tovariši-
ci. Zelo me je zanimalo,
kakšna bo. Končno je pozvo-
nil zvonec. Nova tovarišca je
vstopila. Pozdravila nas je s
toplim nasmehom in prijaz-
nimi besedami. Ze. po glasu
smo spoznali, da nas ima ra-
da. Dobili smo knjige in ve-
seli odšli domov.
Tako je minil prvi dan v
četrtem razredu. Upam, da
mi bodo tudi ostali šolski
dnevi ostali v lepem spo-
minu.
MIRKA ROMIH, 4. a
Razstavni salon Rogaška Slatina
Jutri zvečer bo v Razstavnem salonu otvoritev razstave sli-
karke Vesne Gruica z naslovom -Prizori iž življenja cvetlic«.
Ob otvoritvi razstave bo v kulturnem programu nastopil Moški
pevski zbor Zdravilišča.
Zdravilišče Dobrna
V	avli hotela na Dobrni je odprta razstava olj in akvarelov
slikarja Uroša Žitnika iz Ljubljane. Razstava je prodajnega
značaja, ogledate pa si jo lahko do 30. septembra.
V	petek zvečer ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega doma
zabavna prireditev Magic show, v soboto od 20. do 24. ure pa
bo v dvorani Zdraviliškega doma družabni ples, na katerem
bodo goste zabavali člani ansambla Flosarji
Galerija Mozirje
V	galeriji v Mozirju je odprta razstava slikarja Gorana Hor-
vata, ki je s svojimi slikami in risbami začel pri Slovencih
sorazmerno skromno obdelano področje nadrealističnega obli-
kovanja in videnja. Razstavo si lahko ogledate do 23. septem-
bra.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu je odprta razstava škofovskih in duhov-
niških plaščev iz stalne zbirke župnijske cerkve v Radmirju.
Razstava bo odprta do 29. septembra.
Lapidarij Pokrajinskega muzeja
V	Lapidariju Pokrajinskega muzeja je odprta 17. Zlatarska
razstava, ki si jo lahko ogledate do sobote, 24. septembra vsak
dan od 9. do 18. ure.
Razstavni salon Komenda na Polzeli
V	okviru praznovanja krajevnega praznika Polzela bo 29.
septembra otvoritev razstave slikarskih del likovnikov Srečka
Skoberneta in Janija Rebca. Razstava bo prodajnega značaja,
30 odstotkov od izkupička pa sta avtorja namenila slušno
prizadetim v celjski regiji.
Grad Podsreda
V	okviru Spominskega parka Tiebče je v gradu Podsreda
odprta stalna razstava Kozjansko v narodnoosvobodilni borbi.
Osnovna šola Marija Broz Bistrica ob
Sotli
V	avli osnovne šole Marija Broz ie odprta razstava slik,
plastik in objektov avtorjev Bonija Ceha in Karla Kuharja,
pripravili pa so jo v počastitev občinskega praznika Šmarje.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava literarnih del ustvarjalcev celjskega področja
Pavle Rovanove iz Laškega in Celjana Alojzija Bolharja. Raz-
stava bo odprta do 14. oktobra.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 25,
septembra ob 17. in 19.30 uri film Laboratorij zločina.
Kulturni dom Vojnik
V	dvorani kulturnega doma v Vojniku bo v soboto, 24.
septembra ob 20. uri veseli večer, ki ga pripravlja domače
kulturno društvo. V programu bodo nastopili ansambel Fran-
cija Zemeta, dve folklorni skupini in oktet Studenček.
Kulturni dom Šentjur
V	dvorani kulturnega doma v.Šentjurju bodo jutri ob 19. uri
odprli razstavo likovnih amaterjev iz občine Šentjur, pol ure
kasneje pa bo v dvorani doma koncert Slovenskega okteta, ki
sta ga organizirali Zveza kulturnih organizacij občine Šentjur
in republiška Kulturna skupnost.
Praznovanje krajevnega praznika Dobje
Krajevna skupnost Dobje praznuje v nedeljo, 25. septembra
svoj krajevni praznik. S praznovanjem bodo pričeli ob 12. uri z
nastopom desetin gasilskega društva, ob 13. uri bo osrednja
proslava, ob 14. uri bo nastop športnih in službenih psov
Kinološke zveze iz Celja, ob 15.30 uri bodo podelili plakete,
praznovanje pa bodo zaključili s tovariškim srečanjem.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V	hotelu Sava bo jutri zvečer ob 20. pričetek zabavnega
večera s plesom in prikaz venčkov narodnih plesov v priredbi
folklorne skupine Minerali iz Rogaške Slatine,
V	soboto, 24. septembra ob pol devetih zvečer bo v dvorani
Zdraviliškega doma koncert pihalnega orkestra iz Fonsdorfa.
v nedeljo dopoldan pa bo v zdraviliškem parku promenadni
koncert istega pihalnega orkestra.
Avla Razvojnega centra
V	torek so v avli Razvojnega centra odprli razstavo del
Alojza Deržka iz Celja, ki bo odprta do konca meseca. Deržek
se predstavlja s podobami Celja in njegove okolice v akvarel-
akrilni tehniki.
kovinotehna - Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Nov veter v
Partizanu Žalec
Pri Partizanu Žalec, ki ima
svoje prostore v Športnem
centru, so dobili novo vod-
stvo. Zdaj društvo po prejš-
njem dolgoletnem uspešnem
predsedniku Jožetu Cerovšku
vodi Marjan Golob, podpred-
sednik je Rudi Pur, sekretar
pa Gregor Čulk. Za športni
center s številnimi objekti
prizadevno skrbi Jože Pavlič.
Marjan Golob: »V našem
društvu je trenutno okoli 200
aktivnih članov, ki delujejo v
naslednjih sekcijah: namizni
tenis vodi Jože Herič, karate
Silvo Marič, nogomet veterani
Drago Zlender, »pravi« nogo-
met Vito Samardžič s trener-
jem Hanzo Hribernikom in Ci-
rilom Naprudnikom, košarko
Jani Rehar, tenis Mišo Bobov-
nik, žensko rekreacijo Vera
Kos, moško rekreacijo Iztok
Božiček in novo sekcijo bali-
nanje, Jože Čehovin. V krajev-
ni skupnosti smo ustanovili r
go za mali nogomet, kjer nastT
pa dvanajst ekip. Radi bi
veli košarko med pionirji, u
rateisti vpisujejo nove člajv
radi bi tudi ženski rokomet |
je v Andražu zamrl. Z vset
tem bi začeli v najnižjih ra^
dih osnovnih šol.«
Načrti v Športnem centru*
Marjan Golob: »Dobili si^
dve igrišči za balinanje, ki iji
bomo do konca leta š<f dopoj,
nili s klopmi. Imamo nova igtj,
šča za tenis. Prihodnje leto b^
mo postavili še nekaj beton,
skih miz za namizni tenis. Xr
bi bilo potem vse!«
Kaj pa bazen, kegljišč
strelišče...
Marjan Golob: »Tega j,
vsaj deset let ne bo. Kegljišč
bo začel obnavljati Hmezad
strelišče za zračno puško pa ^
zdaj v dodatku k osnovni šoli«
TONE VRABL
Republiška liga: lokalni derbi je bil v Celju na Skalni
kleti med dolgoletnim članom republiške lige ekipo
Šmartna in »povratnikom« Kladivarjem. Pred 500 gledalci
je zmagala bolj izkušena ekipa gostov s kar 5:0. Prvi gol je
padel v prvi, zadnji v devetdeseti minuti. Tri je dal še
vedno izvrstni Prašnikar, ostala pa sta dodala Omladič in
Podvratnik. Kladivarju se pozna, da ima sicer dobro ekipo,
žal pa neizkušeno, morda celo »bojazljivo« in tudi pri
samem trenerskem vodstvu verjetno ni vse tako, kot si v
klubu in ostali želijo.
Velenjski Rudar je doživel prvi poraz po 5. kolih, ko je
izgubil v Mariboru proti Kovinarju s 3:1. Lestvica: 1. Mari-
bor 10, 2. Rudar (TV) 8, 7. Šmartno 5, 14. (zadnji) Kladivar
1. 6. kolo: Kladivar bo gostoval v Kopru (8), Šmartno bo
igralo doma proti Stolu iz Kamnika (12), derbi kola pa bo
na stadionu ob velenjskem jezeru, ker se bosta srečali
ekipi, ki vodita: doslej nepremagljivi Maribor in drugouvr-
ščeni Rudar. Škoda, da je Rudar v tem kolu izgubil, kajti
ob enakem številu točk bi bil derbi še zanimivejši.
SNL - vzhod: Steklar je visoko s 4:0 izgubil z Dravo v
Ptuju, Dravinja je v Slov. Konjicah premagala Aluminij s
Kidričevega 3:2, Elkroju pa ne gre in ne gre, saj je ponovno
izgubil in to doma s Fužinarjem 0:1. Lestvica: 4. Dravinja,
9. Steklar, 10. Elkroj med dvanajstimi ekipami. 5. kolo:
Nafta - ELKROJ in derbi v Rogaški STEKLAR - DRAVI-
NJA.	TV
Start v nedeljo proti Kolinski Slovanu
Za rokometaše Aera Celje
je pripravljalno obdobje
končano. Po zmagi v I. B
zvezni ligi jih po štirih letih
ponovno čaka nastop med
najboljšimi jugoslovanski-
mi rokometnimi ekipami v
I. zvezni ligi.
Celje je in - upajmo da bo
tudi v prihodnje ostalo - vir
dobrih rokometašev. Na tež-
ko pot skozi čeri najboljše
lige pa se pod vodstvom tre-
nerja Toneta Goršiča in ob
asistenci tehničnega vodje
Janija Cvetka ter ob priza-
devnem vodstvu, žal, (vsaj
po imenih) odpravlja nekoli-
ko oslabljena ekipa. Vendar,
ranjeni lev je lahko vedno
hujši. Celjski rokometaši so
v pripravljalnem . obdobju
odigrali veliko tekem, veliko
trenirali in se skušali dobro
pripraviti.
Prva ovira je Ljubljana, s
Kolinsko Slovanom na čelu,
ki je drugi slovenski pred-
stavnik v najmočnejši ligi.
Poletne in prejšnje neprijet-
nosti naj bodo pozabljene,
zavlada naj športni, viteški
duh. Tekmo bo prenašala tu-
di televizija in prav zato naj
dajo fantje obeh ekip vse od
sebe, da pokažejo svoje pra-
vo rokometno znanje. Zma-
ga naj šport! To mora veljati
tudi za tiste, ki si bodo tek-
mo ogledali. Trezno pristopi-
mo k letošnjemu prvenstvu,
kjer želimo celjskim roko-
metašem dobrih iger, veliko
golov, zmag in točk ter ob-
stanek med najboljšimi. Mo-
rebitni spodrsljaj skozi sezo-
no pa bo samo ponovno ka-
ljenje za novo generacijo
celjskih rokometašev, kate-
rih upamo, v oodoče ne bodo
več izvabljali iz Celja. Potem
bomo še močnejši, kot smo
sedaj.
Na posnetku Toneta Tav-
čarja ekipa Aera Celje za na-
stop v I. zvezni ligi (od leve
proti desni stojijo): trener
Tone Goršič, tehnični vodja
Jani Cvetko ter igralci Ive-
zič, V. Bojovič, Anderluh,
Kapitler, Razgor, Toplak,
Ščurek, spredaj Šeško, Les-
jak, Doberšek, Jonak. Sel-
čan, Medved, Tiselj in Zu-
pane.
Vlado Bojevič: »Skoraj
dvomesečne priprave so za
nami, do pričetka prvenstva
pa je le še slab teden. Reči
moram, da bo vsaka tekma
pomembna, vsaka točka pa
zlata vredna. Poskušali bo-
mo obdržati naš značilni slog
igre, ki nam bi ob izredni
borbenosti lahko prinesel re-
zultate za obstanek v I. zv.
ligi. Bolj zanimivega uvoda v
letošnje prvenstvo si nismo
mogli želeti, saj igramo prvo
tekmo, v nedeljo 25. septem-
bra, proti tradicionalnem na-
sprotniku »Kolinski-Slova-
nu« iz Ljubljane. Razpored
tekem je težak, saj nam pri-
haja naslednji četrtek v go-
ste eno naših najslavnejših
moštev - Partizan iz Bjelova-
ra. Kot še verjetno nikoli do-
slej, nam bo pomoč naših na-
vijačev letos najbolj po-
trebna.
Upam, da bo letošnje pr-
venstvo potekalo regularno,
čeprav bo večkrat prekinje-
no zaradi obveznosti repre-
zentančnega moštva, ki je
prav sedaj v obdobju priprav
na olimpijado v Los Ange-
lesu.«
TONE VRABL
Rokometni Kiopčič postaja
tanjši
Včeraj naj bi prišlo do novega srečanja predstavnikov
Aera Celje in Kolinske Slovan. Tema razgovora: uskladi-
tev besedila sporazuma za nadaljnje tesnejše in predvsem
korektnejše sodelovanje v slovenskem rokometu. Pred
dnevi so se dogovorili, da obe strani pripravita osnovno
besedilo, kako si zamišljata to sodelovanje. Ti dve besedili
so včeraj skupaj obravnavali in verjetno tudi uskladili.
Celjsko besedilo (o njem so razpravljali člani izvršnega
odbora RK Aero Celje pod vodstvom predsednika Franca
Erjavca v ponedeljek popoldne), obsega šest temeljnih
točk. Osnovna je, da v bodoče v Sloveniji obstojata dve
rokometni središči in ne eno kot doslej, torej Celje in
Ljubljana.*
Po celjskem predlogu naj bi trajno sodelovanje obeh
podpisnikov sporazuma zajemalo naslednje dejavnosti.
Organiziranje medsebojnih srečanj tekmovalnih ekip,
izmenjava strokovnih izkušenj in spoznanj, dogovarjanje o
prestopih igralcev in enoten nastop v strukturah RZS in
RZJ. Pomembno je tudi določilo, da morata oba podpi-
snika skrbeti izključno za razvoj pionirskih in mladinskih
ekip v svojem okolju ter regiji, kjer delujeta, strokovni
komisiji obeh klubov pa morata spremljati razmere in
druge pojave v rokometu v Sloveniji ter sta še dolžni o
vsem tem medsebojno obveščati in se sporazumevati.
T. VRABL
Splošna vadba za
najmlajše
V torek se je v telovadnici
osnovne šole Prve celjske čete v
organizaciji Partizana Celje-me-
sto pričela vodba za najmlajše.
Ob torkih se lahko tako splošno
rekreirajo pionirji in pionirke od
17. do 19. ure ter ob petkih od 16.
do 17. ure cicibani ter od 17. do
19. ponovno pionirji in pionirke.
Splošna vadba za najmlajše, iz
katerih pričakujemo tudi nove
odlične športnike Celja strokov-
no vodi vaditelj Milan Dojer.
TV
Lado Forte prvi
Predstavniki celjskega Nivoja
so nastopili na dveh regatah v
jedranju na deski na Plevelovem
jezeru v Titovem Velenju. Na
medklubski regati je nastopilo
okoli 60 tekmovalcev, v lahko-
težki kategoriji (združeno) pa so
Celjani osvojili naslednja mesta:
7. Srečko Forte, 11. Lado Forte,
14. Nac Keršinar, 17. Viki Ško-
flek in 22. Boris Kresnik.
Na regati za republiško prven-
stvo na Plevelovem jezeru pa je
nastopilo več kot 40 tekmoval-
cev. V lahki kategoriji je bil Sreč-
ko Forte deseti, največji uspeh
pa je dosegel v težki kategoriji
Lado Forte, ki je osvojil prvo me-
sto, medtem ko je bil Nac Kerši-
nar osmi.
Nogometaši v Storah
Nogometna sekcija pri Parti-
zanu Kovinarju Štore je pripravi-
la prvi nogometni turnir v spo-
min na Franca Amroža, kjer so
nastopile ekipe Radeč, Opekar
Ljubečna, JLA Celje in domači-
ni, ki so v finalu premagali favo-
rizirane nogometaše Opekarja
3:1, osvojili prvo mesto in preho-
dni pokal. Turnir bo postal tradi-
cionalen. TONE KELENC
Žalski invalidi drugi
v Mariboru
Šahisti sekcije pri Društvu in-
validov Žalec so gostovali na
mednarodnem turnirju v Mari-
boru, kjer so v močni konkurenci
za domačini, organizatorji, Kovi-
narjem Maribor in pred ekipo iz
NDR Marburg osvojili odlično
drugo mesto. Največji delež so
dodali Božo Štucl, Marjan Čre-
pan in Stane Primožič.
Kaiakaš Sandl
Jelene prvi
Štirje člani KK Nivo Celje so se
udeležili mednarodnega kajaka-
škega maratona »Mura maraton
83« od Graza do Vildona v Av-
striji v dolžini 30 kilometrov. Po-
merilo se je 70 tekmovalcev iz
sedmih avstrijskih in osmih ju-
goslovanskih klubov, na cilj pa je
prispelo 55 sodelujočih. Celjani
(Nivo) so nastopili samo v disci-
plini kajak enosed ter dosegli na-
slednje rezultate: med člani je bil
Matjaž Murgelj četrti, med mla-
dinci je zmagal Sandi Jelene,
medtem ko je bil Zdravko Seni-
čar peti, med članicami pa je pio-
nirka Živa Cankar osvojila tretje
mesto. Med vsemi gostujočimi
ekipami so bili Celjani najuspeš-
nejši.
Kegljavke druge v
Novem Sadu
Ekipa Kegljaškega kluba Celje
je nastopila na državnem žen-
skem ekipnem prvenstvu na
»hudem« kegljišču v Novem Sa-
du ter v konkurenci petih ekip
osvojila drugo mesto za zmago-
valkami iz Rijeke, ki so jih prehi-
tele za 96 kegljev. Zanimivo je,
da so bile Celjanke v nedeljskem
nastopu boljše, žal pa to ni bilo
dovolj za nadomestitev razlike iz
prvega dne ter za končno zmago.
Za Kegljaški klub Celje so nasto-
pile: Silva Razlag, Vesna Krajnc,
Jožica Šeško, Lojzka Bajde, Ta-
nja Gobec, Biserka Petak in kot
najboljša Tončka Pečovnik, ki je
v dveh nastopih porušila 803
keglje.
V	soboto in nedeljo bodo celj-
ske kegljavke ponovno nastopile
in sicer v 1. kolu za posamezno
republiško prvenstvo, ki bo na
kegljišču v Trbovljah.
Atleti prvi, atletinje
Kladlvarja druge
V	Celju so bile slovenske kvali-
fikacije za nastop moških in žen-
skih članskih ekip na državnem
prvenstvu. Atleti Kladivarja so
premočno zmagali, atletinje pa
so za Mariborom osvojile drugo
mesto. Moška ekipa si je z zbi-
rom točk verjetno že zagotovila
nastop v finalu, za žensko pa je to
vsaj zaenkrat še vprašanje, saj je
treba počakati na vse rezultate z
ostalih terenov. Zal pa na tekmo-
vanju niso bili doseženi posebno
vidni rezultati. Med člani so iz-
stopali Gaber s tremi zmagami
(100, 200 in 400 m) ter Šimunič in
Lotrič vsak s po dvema (daljava
in troskok oz. tek na 1500 in 800),
kolikor jih je dosegla tudi Kere-
steševa na 100 in 200 m.
4. celjski kolesarski
maraton
Na progi dolgi okoli 80 km,
speljani po petih občinah in v
organizaciji kolesarskega kluba
Merx Celje je maraton popolno-
ma uspel, saj je na njem sodelo-
valo preko 700 kolesarjev. Med
njimi tudi Milka Debeljak (Celje)
kot najstarejša (64) udeleženka in
Lojze Stefarič kot najstarejši (76)
udeleženec iz Krškega.
Prvi Silvo Gilčvert
V Ljubljani je bilo tekmovanje
z MK puško leže za pokal SZS.
Celjani so bili drugi v postavi Je-
ram, Seršen, Jager in Petrovič.
Presenetil je odlični Silvo Gilč-
vert iz Slovenskih Konjic, ki je
med posamezniki nastreljal naj-
več krogov in zmagal.
TJ
V soboto Invalidi v
Vrbju
Društvo invalidov občine Ža-
lec bo priredilo proslavo ob Dne-
vu invalidov v soboto, 24. sep-
tembra s pričetkom ob 10. uri v
Domu krajanov v Vrbju pri Žal-
cu. Nastopajoči invalidi se bodo
pomerili v streljanju, pikadu in
šahu. Športniki invalidi so hva-
ležni vsem v žalski občini, ki so
jim tudi tokrat omogočili sreča-
nje.
JOŽE GROBELNIK
Kip borca ostal celjskim strelcem
V	odlični organizaciji pa ob skromnih sredstvih, vendar:
veliko dobre volje, so celjski strelci pripravili na Gričkij
republiško tekmovanje z MK puško za memorial Jožet
Klanjška-Vasje, narodnega heroja, komandanta XIV. divi
zije in dolgoletnega predsednika Strelske zveze Slovenije
Nastopilo je 14 ekip, že tretjič zapored pa so zmagali strele
Celja I v postavi Tone in Barbara Jager, Jože Jeram in Vesti
Cuček. Drugi je bil Kamnik, na tretje mesto pa se je uvrstili
druga celjska ekipa (Dušan Cuček, Alenka Jager, Darji
Kačnik in Ervin Seršen, ki je bil med Celjani tudi najboljš
posameznik na 4. mestu, peti je bil Branko Malec, Kovina
Store. Kovinar je bil ekipno šesti, Griže pa enajste. I
Nagrade pošiljamo na dom
Ker je prišlo do nekaterih nejasnosti glede prevzema nagrač
nam je vodja šahovske nagradne igre Franci Pešec povedal, d
vsak nagrajenec dvigne nagrado v uredništvu Novega tednika
Radia Celje in sicer v naročniškem oddelku.
V	44. šahovski nagradni igri so bili izžrebani s pomočjo Ver
Brežnik iz Kovinotehne, ki je tudi podarila nagrade:
3. nagrada: Vera Loffroy, Ljubljanska 10, Celje,
2. nagrada: Simona Novak, Cuprijska 21, Celje in
1. nagrada: Milka Mulej, Tkalska ul. 3, Celje.
Vse nagrade so torej tokrat ostale v Celju, to pa ni preplah z
ostale, da drugič ne bo tudi za »zunanje« ugodnejše.	T*
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 45
Šahovska sekcija v Cinkarni Celje je bila ustanov-
ljena že leta 1949, torej je med najstarejšimi v Celju,
Eden izmed ustanoviteljev je bil JOŽE ŠNAJDER.
kdo je bil drugi?
Iskren PIPUS Slavko VRHOVEC
Andrija MISURA
Pravila so ista, kot v prejšnjih igrah: pravilni odgO'
vor obkrožite, kupon izrežite in pošljite na dopi' j
snici na Novi tednik do najkasneje 10. oktobra j
Tokrat nagrajuje CINKARNA Celje, ki letos slaW
pomemben delovni jubilej -110 letnico.
________________________J
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
jsoke kazni za velenjska obrtnika
............. i u.........11................................
mo Meh obsojen v odsotnost! na sedem tet In tri mesece zapora, Ema Meh pa
g! leta In trt mesece zapora. Obema so zaplenili premoženje
- Meh se je po razglasitvi sodbe
kaj je dejal, ko je zanjo
Cj Janko Meh, pa bo ostala
T^ost, saj je bil v tistem času v
Lgenu v ZRN Nemčiji. Kot smo že
jgli, je tjakaj pobegnil spomladi
Tko bi ga naj zaradi razširjene
^nice znova priprli,
jj velenjski enoti Temeljnega sodi-
£elje je bil Janko Meh spoznan za
1-ega, da je, skupaj z Emo Meh, uta-
vjetu 1980 za okoli 9,7 mihjona din
Za to kaznivo dejanje so mu
0 šest let zapora, in 100.000 dinar-
jenarne kazni. Tudi skrivnostna
$ ničla na obrtnikovem računu iz
jj 1980 je prinesla kazen in sicer
(leto zapora za Janka Meha. Sodi-
je menilo, da je on tisti, ki je na že
jjtriran račun za 754.000 dinarjev
pisal ničlo, ko ga je dal izplačati
pZ Slovenj Gradec. Zaradi neupra-
gde uporabe dela drugih, skupaj z
K, Meh sta v letih 1979 in 1980 zapo-
jala deset do dvanajst delavcev,
ga pa bi jih sedem, je Janko Meh
jojen na 6 mesecev zapora in 40.000
din kazni. Enotna kazen za Janka Me-
ha se glasi 7 let in tri mesece zapora ter
denarna kazen 140.000 dinarjev.
Ema Meh je za kaznivo dejanje davč-
ne zatajitve, v znesku 5,8 milijona di-
narjev, ki naj bi ga storila skupaj z
Jankom Mehom, obsojena na tri leta
zapora in denarno kazen 50.000 dinar-
jev. Za kaznivo dejanje neupravičene
uporabe dela drugih znaša kazen 5 me-
secev in 20.000 dinarjev kazni. Enotna
kazen, ki jo je Emi Meh izrekel senat je
tri leta in tri mesece zapora ter 70.000
dinarjev denarne kazni.
Sodišče je obema tudi zaplenilo pre-
moženje, skladno z določilom, ki pra-
vi, da je to možno storiti, če sta pri
tovrstnem kaznivem dejanju obsojena
na višjo kazen kot je tri leta zapora.
Oba sta dolžna plačati tudi stroške so-
dnega postopka. Zoper Janka Meha je
sodišče po uradni dolžnosti, čeprav je
ta dejansko na begu, podaljšalo pripor
do pravnomočnosti sodbe.
Kar zadeva barvni televizor, ki naj bi
ga Janko Meh dal kot podkupnino
nadzornemu organu v Istri, kjer je gra-
dil puranje farme, je tožilec tožbo
umaknil, prav tako pa zaradi stroškov
prehrane delavcev v Pazinu, ki naj bi
bili dvakrat zajeti v davčni napovedi
za leto 1980, s čimer naj bi zatajil okoli
310.000 dinarjev dajatev. Pri tem so
vštete tudi davščine, ki naj bi izhajale
iz izplačila osebnih dohodkov obrtni-
kov in delavcev, ki pa naj ne bi bih
plačani. Ta znesek sodišče ni upošte-
valo.
Pri Janku Mehu je sodišče kot olaj-
ševalno okoliščino štelo predvsem nje-
govo invalidnost, kakovostno delo, saj
je bil cenjen obrtnik, pomoč organiza-
cijam in društvom ter skrb za dva otro-
ka. Najpomembnejši oteževalni okoli-
ščini pa sta njegov pobeg v ZRN in pa
dejstvo, da je bil že kaznovan. Pri Emi
Meh so kot olajševalne okoliščine upo-
števali njeno dosedanjo nekaznova-
nost, njen primeren odnos do sodišča,
skrb za dva otroka in podrejenost Jan-
ku Mehu pri nekaterih poslih, čeprav s
tem ni izključena njena odgovornost
enakopravne obrtnice v skupni obra-
tovalnici.
| Prejšnji torek popol
g je neznanec vlomil v
ebni avtomobil na Cesti
i grad. Izvlekel je kon-
ktne žice in ga poskusil
jati. Ko pa mu to ni uspe-
fse je zadovoljil tudi z av-
ladiom, ki ga je odnesel.
I Ni sicer znano, zakaj
ise sprla delavca v celj-
i Cinkarni Anton K. in
ko T. Po tem, da je Jovo
Ionu z nožem poškodo-
izadnjo plat pa bi lahko
iepali, da je Jovu šlo v
»to, da Anton pri delu
mč sedi.
♦ Konrad P. se je odlo-
ida bo tudi sodeloval na
fošnjem obrtnem sejmu.
Spravil je zanimivo pred-
ivo in gledalci zatrjujejo,
i je bil sprva od sile zaba-
V svoji igralski vnemi
i se je Konrad tako spoza-
H da je začel razbijati vse,
ttmu je prišlo pod roke.
opa gledalcem ni bilo več
leč in posredovali so mi-
fniki, ki so ga ohladili v
lostorih za te namene.
•	V soboto pod večer se
•	Andrej P. menda odpra-
jl vasovat. Vendar je zgre-
il okno in trkal po oknu
»Ste. Ker mu nihče ni
dprl, je začel še vpiti. Celo
juličniki, ki so prišli pogle-
di, kdo neki tako razgraja,
& niso mogli prepričati, da
'je zmotil, zato so ga pri-
■žali do iztreznitve.
res, da skrbi okrog
^cina in rezervnih delov,
'jih ni, Marjanu Z. mar-
*daj zrahljajo živce. Toda
® svojega jeklenega ko-
se je tako navadil, da
! brez njega težko shajal.
^ ga je oni dan maloda-
e kap, ko je ugotovil, da
ni več tam, kjer ga je
^Oral. Izginotje je seve-
® takoj prijavil in šele ka-
JJeseje izkazalo, da je bil
Marjanov oče, ki je
odpeljal z rezervnimi
Konec dober - vse
•	Vlado K. je oni dan
j^l domov zelo slabe vo
slabo voljo je stre-
ha svojo mater, ki jo je
pretepati. Ta je vpila
.Pomoč in na kraj dogod-
IjJo prihiteli miličniki,
ffo pa ni bil prav nič
?^USen nad njihovim
Jj*om in jim sploh ni ho-
v^dpreti. Miličniki so ga
^li s silo odpeljati.
N.K.
Dodatna preiskava zoper
očeta, ki naj bi umoril hčerko
Sodišče bo preverilo Mlakarjevo zgodbo o tujski legiji In o
skrivnostnih neznancih
Po dveh dneh je veliki se-
nat Temeljnega sodišča v
Celju prekinil glavno
obravnavo, na kateri se je
Maks Mlakar, 27. let iz Ce-
lja, zagovarjal, da je umoril
svojo 2,5 let staro hčerko
Majo.
Kot smo že poročali, naj bi
se to zgodilo 7. januarja letos
ob Savinji pri Gričku s tem,
da naj bi pred tem oče z njo
še grobo ravnal. Sodišče se
je odločilo za prekinitev, da
bi lahko dopolnili preiskavo,
saj je obtoženec navedel celo
vrsto podatkov, ki jih je tre-
ba preveriti.
Predvsem bodo ugotovih
kakšna je resnična zbodba
Maksa Mlakarja v zvezi z nje-
govim sodelovanjem v tujski
legiji, kjer naj bi bil dve leti
pod izmišljenim imenom
Mirko Milič. Obtoženec je
namreč prav svoje sodelova-
nje v tujski legiji povezal z
umorom hčerke in zatrjuje,
da sta umor storila dva ne-
znanca in sicer zaradi mašče-
vanja. V dopolnjeni preiska-
vi bodo zaslišali tudi sosede,
zlasti o tem če naj bi usodne-
ga dne res bila tam dva ne-
znaca in pa Renault 30 fran-
coske registracije. Razčistiti
pa bo treba še precej vpra-
šanj z ostalimi kaznivimi de-
janji, katerih je tudi obtožen
Mlakar. Predvsem gre za
spolni napad na osebo, mlaj-
šo kot 14 let. Obtoženec je v
tej zvezi zanikal kakršnokoli
krivdo. Ne priznava pa tudi
nobene izmed očitanih ta-
tvin. Zagovarja se, da je veči-
no predmetov kupil, nekate-
re je zaslužil s popodlanskim
delom, le nekaj svedrov pa
naj bi dejansko vzel. Šlo pa
je za svedre, ki so bih že od-
pisani. Kdaj se bo glavna
obravnava nadaljevala, je
težko reči, saj je sodišče prei-
skovalnemu sodniku naloži-
lo vrsto zahtevnih opravil.
Deklica stekla pred
avto
V	sredo, 14. septembra je ne-
kaj po 19. uri vozil po lokalni
cesti proti Razgorju 23-letni
voznik osebnega avtomobila
Zdenko Kranj c iz Hotunje pri
Ponikvi. Ko j? zapeljal v nase-
lje, mu je iz gruče otrok, ki se
je igrala ob cesti, skočila pred
avto triletna deklica. Dekletce
je bilo v nesreči huje poškodo-
vano.
Delovna nezgoda pri
razkladanju cevi
V	Straži na Gori seje 14. sep-
tembra pripetila delovna nez-
goda vozniku Bohorjevega to-
vornjaka 49-letnemu Maksu
Malovrhu. Ko je s tovornjaka
strojno razkladal betonsko
cev, se je tovornjak nagnil, ta-
ko da je voznik odskočil in se
pri tem huje poškodoval.
Umrl za posledicami
nesreče
V	petek, 16. septembra, je v
celjski bolnišnici podlegel po-
sledicam prometne nesreče 24-
letni Stanislav Novak iz Vrbja.
V prometni nesreči, ki se je
pripetila 9. septembra, sta bila
huje poškodovana s sopotni-
kom na motornem kolesu.
Zapeljal levo in v
avto
V soboto dopoldne se je po
lokalni cesti pri Zbelovski gori
peljal 18-letni voznik kolesa z
motorjem Ivan Kores s svojim
sopotnikom 30-letnim Sreč-
kom Frimom. Ker je deževalo,
je bila vidljivost omejena, ven-
dar je voznik zapeljal na levo
stran cestišča. V tistem mu je
nasproti pripeljal 26-letni voz-
nik osebnega avtomobila Ru-
dolf Kmetec iz Slovenskih Ko-
njic. Prišlo je do trčenja, v ka-
terem sta bila voznik in sopot-
nik kolesa z motorjem huje po-
škodovana.
Izsiljevala je
prednost
Iz Šentjurja proti Storam je v
nedeljo okoli 20. ure vozila
osebni avto 25-letna voznica
Frančiška Pungaršek iz Laške
vasi pri Storah. Ko je v Storah
zavijala levo proti železarni, ji"
je nasproti pripeljal z motor-
nim kolesom 27-letni Vinko
Belina iz Celja. V trčenju se je
motorist huje poškodoval in so
ga prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Iz stranske ceste v
rešilca
V	nedeljo blizu 20. ure je v
kraju Udmat zapeljal s stran-
ske na magistralno cesto La-
ško-Rimske Toplice voznik
kolesa z motorjem, 40-letni
Leopold Vrbovšek iz Gaberne-
ga pri Laškem. Tedaj je po re-
gionalni cesti pripeljal reševal-
ni avto voznik Zvonko Blaz
(34) iz Sevnice in zadel motori-
sta. V nesreči se je ob vozniku
kolesa z motorjem huje poško-
doval tudi njegov 43-letni so-
potnik Jože Pišotek iz Podšmi-
hela pri Laškem.
Petnajst vlomov v
garaže
V	noči iz sobote na nedeljo
so neznani storilci vlomili v
petnajst garaž ob ulici 14. divi-
zije v Celju. Vrednost ukrade-
nih predmetov ocenjujejo na
sto tisoč dinarjev.
kovinotehna - Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
Druga plat deviz v vetru
V zvezi s člankom z naslovom Devize pa so plesale v
vetru, smo dobili tudi izjavo prizadetega tovariša, ki je
pogrešal devize. »Kup deviz« ni bil tako velik, po
uradnem tečaju bi jih bilo za nekaj manj kot 20.000
dinarjev. »Sam tudi nisem nikogar neposredno osu-
mil, primer pa raziskuje Postaja milice v Žalcu.
»Osumljeni« sostanovalec ni imel že dve leti ključev
mojega stanovanja. Tudi trditev, da je primer prispeval
k razbitju mlade družine, ne bo držala. Ta mož je že
nekaj časa nezaposlen in tudi sam sem mu že pomagal
najti delo, pa tam ni zdržal dolgo časa. Ni res tudi to, da
sem sam videl, kako veter raznaša devize, saj me takrat
ni bilo doma, pač pa sem bil na dopustu.
Nesmiselna je tudi trditev v članku v isti številki, v
rubriki, kjer pišete o kriminalu, nesrečah itd., češ da
sem se naknadno spomnil, kam sem shranil devize. In
še to: devize mi je vrnila postaja milice naknadno in ne
že pred objavo članka.«
JANEZ VEDENIK
Razpisna komisija upravnih organov
skupščine občine Žalec
objavlja
prosta dela in naloge za:
referenta za odmero nadomestila
od uporabe stavbnega zemljišča
z zahtevano višjo upravno šolo, ali višjo pravno šolo,
strokovnim izpitom ter 2 leti delovnih izkušenj
analitika za kadrovske zadeve
z zahtevano višjo pravno, upravno šolo ali višjo šolo
za organizacijo dela, strokovnim izpitom ter 3 leta
delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavlje-
nih pogojev dostavite v 8 dneh po objavi kadrovski
službi upravnih organov skupščine občine Žalec.
DO FOTOLIK CELJE
Celje, Muzejski trg 8
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
kurirska opravila in čiščenje
prostorov
-	1 delavec
Pogoji:
-	končana osemletka
. -. zaželena praksa
-	poizkusno delo 2 meseca
Delo se združuje za nedoločen čas.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na
naslov: Fotolik Celje, Muzejski trg 8, Komisija za
delovna razmerja.
slovensko	ljudsko gledališče celje
DELAVSKI SVET SLG
objavlja
prosta dela in naloge
1.	FRIZERJA LASULJARJA -
MASKERJA
Pogoji: VKV frizer - lasuljar
Poznavanje stilne frizure od antike do moderne in
zaslodovanje novosti na področju stroke.
Poskusno delo 3 mesece
Nastop dela 15. novembra 1983
2.	VRATARJA - INFORMATORJA
Pogoji: osemletka ali nepopolna srednja šola
Poskusno delo 1 mesec
Nastop dela 15. oktobra 1983
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Komisija
za delovna razmerja - v roku 15 dni od dneva datuma
objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po
končanem objavnem postopku.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
DOPUST
Nekatere agencije nas
še vedno vabijo na
morje.
So taki, ki bi bili veseli,
če jim bi kot ozimnico
ponudili nekajmesečno
bivanje v kakšnem to-
plem kraju.
MOKROTA
V soboto je bilo v Celju izredno veliko tekmovanj.
Med sabo so merili sile komunalci, obrtniki, šoferji,
strelci... in še kdo.
Vsem je ponagajal dež. Tako so bili tekmovalci
dodobra mokri.
Mnogi od njih zunaj in znotraj!
TEŽAVE S ČASOM
Kot kaže, bodo delavci v Celju začeli v ponede-
ljek delati vsak po svoje. Cinkarna in železarna naj
bi se vrnili z začetkom dela za uro nazaj, nekaj
podobnega načrtujejo nekatere šole.
Zdaj je treba le še to, da bo še Izletnik začel voziti
povsem po svoie.
Kaj hočemo, ko pa smo si tako pogosto enotni v
različnosti!
Kaj hočemo - danes je treba že to naglašati. Saj
je na svetu še nekaj držav, ki Imajo kot plačilno
sredstvo dinarje.
ODPOVED
Celjska Cinkarna je pripravila ob svoji 110 letnici
vrsto prireditev. Vse so uspešno izvedli, le pri zadnji
se je zataknilo. Petkov piknik na Gričku so zaradi
dežja morali odpovedati.
In to ravno prireditev, od katere bi še delavci
nekaj imeli!
TEKMOVANJE
Če že vsi tekmujejo, zakaj ne bi
še komunalci! V soboto so merili
svoje sposobnosti v Celju. Pravi-
jo, da so bili zelo delavni in
spretni.
Upamo lahko le, da se niso iz-
kazali le na tekmovanju, ampak
da bodo del tega prikazovali zdaj
tudi pri vsakdanjem delu!
BREZ SKRBI
Že nekaj časa nismo sliša-
li, da bi kdo ponarejal dinar-
je. In zgleda, da tega še zle-
pa ne bodo več počeli.
Se ne splača!
Ponarejati se splača vre-
dne stvari.
OZIMNICA
Ozimnico že prodajamo v pol-
nem teku.
To je res prava ozimnica.
Ob pogledu na nekatere cene
te namreč resnično prav strese
mrzlica.
TEŽAVE Z LJUDMI
Nekatere celjske integracije
niso uspele, druge so ostale le
na papirju, do nekaterih nikakor
noče priti.
Pa ni problem toliko v načinu
združevanja.
Problem je v ljudeh!
BREZ USPEHA
Prejel sem pismo.
Rekli boste, da to pač
ni nič tako pomembne-
ga, da bi to moral pose-
bej napisati.
Toda dobil sem pi-
smo, v katerem mi neka
organizacija sporoča, da
moram k okulistu, ker
•slabo vidim.
In sem šel. Pa ni bilo
uspeha.
Čeprav sem jim poka-
zal dopis te organizaci-
je, pri okulistu nisem
imel nobene prednosti.
Res čudno!
Le kako lahko nekateri toliko govorijo?!
Pa ni to najhuje.
Le kako lahko nekateri toliko molčijo!
Dravske elektrarne Maribor n.
sol. o.
TOZD Elektrokovinar Laško n.
sol. o.
- komisija za delovna razmerja
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	en projektant
2.	en varnostni inženir
3.	en vzdrževalec strojnih naprav
I.
4.	več ključavničarjev in
strugarjev
5.	en rezkalec - specialist
6.	en skoblar I.
en vrtalec - frezalec
8.	en rezalec kovin
9.	en šofer - univerzalec
'0. en kurjač
Za opravljanje navedenih del morajo kandidati po-
leg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1. visoka ali višja šola strojne smeri, opravljen
strokovni izpit in eno leto delovnih izkušenj
pod 2. višja šola strojne smeri, opravljen strokovni
izpit, eno leto delovnih izkušenj
pod 3. do 8. KV kovinske smeri, od 1-3 let delovnih
izkušenj
pod 9. KV šola za voznike, 3 leta delovnih izkušenj
pod 10. NK ali PK delavec, opravljen tečaj za uprav-
Ijalce z nizkoparnimi tlačnimi kotli.
Delovno razmerje za dela in naloge od 1 do 9 bomo
sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som, pod 10. pa za določen čas s polnim delovnim
časom.
poskusno delo za opravljanje navedenih del in na-
log traja od 30 do 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan-
didati dostavijo pisno ali osebno na gornji naslov v
roku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
prenehan zbiranja prijav
Turistični središči
Hammamet in Nabeul
Eden izmed ciljev turistov, ki obiščejo
Tunizijo, sta tudi dve znani turistični me-
sti: Nabeul in Hammamet. Z letališča v
Tunisu je do teh dveh mest dobri dve uri
vožnje po edini avtomobilski cesti v Tu-
niziji. Turistom je seveda mnogo lažje,
ker jih že na letališču pričakajo avtobusi,
za katere poskrbi turistična agencija - v
našem primeru Air tours Yougoslavia,
težje pa je tistim tujcem, ki se odločijo za
vožnjo z rent a čarom. Prvi mojster moraš
namreč biti, da se prebiješ skozi vrvež, ki
je v južnem delu glavnega mesta, k temu
pa je treba dodati še to, da promet v
glavnem poteka po pravilu: kdor je bolj
vztrajen in posiljen, ta bo prej prispel na
cilj. Ko se avtomobilisti končno prebijejo
do pokopališča na levi strani in sodobne
bolnišnice na desni, potem si že lahko
nekoliko oddahnejo, kajti avtomobilska
cesta je blizu.
Vožnja proti Hammametu in Nabeulu
je potem zelo zanimiva. Na vsaki strani
ceste se razprostirjo veliki nasadi vinske
trte, pomaranč, limon in oljk, med vsem
tem pa kaktusi in rastlinje, ki je značilno
za Sredozemlje. Polja dajejo videz, da so
dobro obdelana. Na desni strani vidimo
še obrobje gorovja Atlas. V bližini so tudi
grobovi Nemcev, ki so tod padli v drugi
svetovni vojni, pomembnejše mesto na
poti proti Nabeulu in Hammametu je
Grombalia. za katero pravijo, da je tuni-
zijsko središče vinarske proizvodnje. Za
vino smo že omenili, da je izredno dobro.
To velja tako za bele, kot tudi za rdeča in
črna vina, so pa pr okusu še najbližja
našim primorskim vinom. Nasploh so tu-
nizijska vina v svetu zelo poznana.
Tudi ža Hammamet bi lahko na dolgo
in široko pisali o njegovi preteklosti in
zgodovinskih ter umetniških spomeni-
kih, vendar bi bilo naštevanja preveč. Za-
pišem naj le to, da je turistično mesto v
pravem pomenu besede. Vse polno je re-
stavracij, barov, diskotek ter nešteto pro-
dajaln, v katerih lahko človek dobi prav-
zaprav vse, kar si poželi. Celo slovensko
hrano. V Hammametu je med drugim
tudi ugledna restavracija z imenom Slo-
venija. Ime in priimek lastnice sem poza-
bil, je pa Slovenka, ki se je poročila v
Tunizijo. Restavracija ji kar dobro nese
in poleg običajnih specialitet je tu mogo-
če dobiti tudi naše jedi. Okrog Hamma-
meta je množica novih hotelov različnih
kategorij ter turističnih naselij. Zanimivo
je, da nove hotele še kar naprej gradijo in
da je okolica tega turističnega mesta še
vedno eno samo gradbišče. Se lani skoraj
ni bilo hotela, v katerem ne bi srečali
Jugoslavana. Letos bo položaj bržčas
precej drugačen, toda tudi Tunizijci se
vedno bolj zavedajo pomena turizma in
goste vabijo na različne načine. Tudi z
izdatnimi popusti. Za Nabeul ki je v ne-
posredni bližini, lahko mirno rečemo, da
bo kaj kmalu postalo vsaj takšno turistič-
no središče, kot je Hammamet. Nabeul je
še zlasti znan po vsakotedenskem sejmu
ob petkih. V tradiciji Tunizijcev je petek
še vedno praznični dan, tako kot pri nas
nedelja, pa čeprav so uradno pred leti
petek zamenjali z nedeljo. A o tem več
prihodnjič.
T_di izdelke iz bakra lahko kupite na vsakem sejrru Izdelujejo jih kar sproti
na ulicah.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
35 let v službi fotografije
Letos tudi lasten laboratorij za barvno fotografijo
Delovna organizacija Fo-
tolik Celje, ki letos praznu-
je 35 letnico svojega obsto-
ja, je kljub temu, da širi
svojo dejavnost tudi na po-
dročje tiskarstva, vseskozi
ostala zvesta svoji prvotni
dejavnosti, to je fotografiji.
V vseh letih so izpopolnje-
vali opremo in tudi kadre,
tako da se lahko danes poh-
valijo s sodobnim laborato-
rijem za črno-belo fotografi-
jo in od letos dalje tudi z
laboratorijem za barvno fo-
tografijo.
. Fotolik Celje je znan tudi
kot proizvajalec razglednic,
saj letno izdajo več kot 10
milijonov razglednic z moti-
vi iz cele Jugoslavije. Razen
tega so v Fotoliku pred leti
opremili novo tiskarno, s ka-
tero lahko nudijo odjemal-
cem kvalitetne usluge to-
vrstne dejavnosti. Usmerili
so se predvsem na pisarniški
tisk, to je tiskanje obrazcev,
pisarniške dokumentacije,
naročilnic, dobavnic in po-
dobno. Tiskajo pa tudi razne
biltene, brošure, koledarje,
letake, diplome, plakate,
ovitke in podobno.
Kot je bilo že uvodoma
omenjeno, je Fotolik veliko
pozornosti posvetil svoji pr-
votni dejavnosti, to je foto-
grafiji. Tako lahko nudijo
kvalitetne usluge na področ-
ju komercialne fotografije,
to je fotografiranje izdelkov
v lastnem ateljeju, na terenu,
v proizvodnih obratih in po-
dobnem kot tudi fotografira-
nje drugega propagandnega
gradiva.
Posebno mesto zavzema
Fotolik Celje med fotografi
amaterji. V njihovi prodajal-
ni na Tomšičevem trgu, kjer
prodajajo vse od filmov do
fotoaparatov in drugega fo-
tografskega materijala, lah-
ko potrošniki naročijo tudi
razvijanje in izdelavo tako
črno-belih kot barvnih foto-
grafij.
V Fotoliku Celje so na-
mreč letos uspeli usposobiti
laboratorij za barvno foto-
grafijo, kjer razvijajo barvne
filme in izdelujejo barvne fo-
tografije. S tem so postavili
piko na i na področju svoje
fotografske dejavnosti. Ne
samo, da lahko ponudijo
kompletne usluge s področja
fotografiranja, temveč so s
tem ustregli tudi številnim
ljubiteljem fotografije, ki so
tovrstne usluge dosedaj
iskali drugje. Zmogljivost
Fotolikovega laboratorija za
barvno fotografijo, je izdela-
va okoli 2500 fotografij in ra-
zvijanje okoli 200 filmov v
eni izmeni. S tem so pokrili
potrebe amaterjev in tudi
profesionalnih fotografov na
našem področju, saj lahko v
tem laboratoriju izdelajo tu-
di povečave, izdelajo portre-
te in drugo.
V Fotoliku so organizirali
tudi odjemno mrežo za foto-
frafe amaterje in sicer v
marju, Slovenskih Konji-
cah in Litiji. Dogovarjajo pa
se tudi za odjemna mesta v
drugih krajih.
Posebno pozornost pa so v
Fotoliku posvetili v zadnjem
času fotografiranju za oseb-
ne izkaznice. Tako priprav-
ljajo fotografiranje tudi po
krajevnih skupnostih. Kot
novost pa so omogočili foto-
grafiranje za osebne izkazni-
ce v barvni tehniki.
Fotolik Celje se je letos predstavil tudi na Sejmu obrti v Celju.
Laboratorij za barvno fotografijo je omogočil Fotolji
Celje, da lahko nudi celotno uslugo s področja fotograf^
dejavnosti.
V eni izmeni izdelajo v barvnem laboratoriju okoli 251
fotografij in razvijejo okoli 200 barvnih filmov.
Kadar v Sloveniji govorimo o zavaro-
valstvu, potem se poznavalci strinjajo,
da smo zavarovalniško na dokaj visoki
stopnji; da je naša zavarovalniška kul-
tura vsaj na evropski ravni. To še pose-
bej velja za zavarovanja v zasebnem
sektorju - v prometni rizični skupnosti
prednjačimo pred ostalimi republikami
- čeprav je res, da veliko večino sredstev
zavarovalna skupnost ustvari v družbe-
nem sektorju. Ta odnos je letos dosegel
razmerje 70 proti 30 v korist družbenega
sektorja, prej pa je bil 65:35 ali celo
60:40. Tudi to kaže na vse bolj varčno
obračanje denarja v naših žepih in na
upadanje finančne moči.
Strokovnjaki zavarovalne skupnosti
TRIGLAV, območne skupnosti Celje
ugotavljajo, da se je zanimanje za zavaro-
valniške denarne rezerve v zadnjem času
povečalo, kar je povsem v skladu z likvo-
TAM za nabavo avtobusov 20 milijonov,
za izgradnjo območne bolnišnice 50 mili-
jonov, za večjo proizvodnjo jekla v SOZD
Slovenske železarne 34 milijonov ter za
proizvodnjo in pridobitev hrane še 70 mi-
lijonov dinarjev.
Prosta zavarovalna sredstva pa name-
njajo še za obrambo pred točo, za obliko-
vanje tega sistema je šlo šest milijonov
dinarjev, tu pa so še različni deleži prostih
sredstev za občine v skupnem znesku nad
380 milijonov dinarjev. Iz naslova naložb
za preventivo pa celjski Triglav namenja
še dodatnih 80 milijonov dinarjev. Vseka-
kor gre za znatna sredstva, za katera velja
bistveno načelo, da jih je treba izkoristiti
za čim pogostejše obračanje. To v časih
visoke inflacije kaže še posebej poudariti,
kajti takšna zavarovalniška sredstva se k
sreči ne »odlikujejo« po visokih obrestih.
večanje obrestnih mer ne pride v poštev,
notranja rezerva pa praktično ostaja le še
v možnostih večje učinkovitosti zavaro-
valniške strokovne službe.
Kljub temu, da je zavarovanje družbe-
nega sektorja v večini primerov dokaj
zgledno, pa v zavarovalnici menijo, da
marsikje še niso razčistili v združenem
delu, da na zavarovalno premijo za kate-
rikoli rizik, ne gre gledati zgolj kot na
strošek, o katerem celo ne vodijo poseb-
ne skrbi in pozornosti, ampak na sesta-
vino gospodarske varnosti in ohranja-
nja družbenega premoženja. Tehnološka
preventiva in tehnološko zavarovanje,
na katera je moč obesiti tudi razvojno in
inventivno delo, pa sta še sploh premalo
upoštevani plati zavarovanja. Delovne
organizacije marsikdaj sploh ne vedo,
da je mogoče iz tega naslova koristiti
tudi zavarovalniška sredstva. Primer: v
nazarskem Glinu je dvakrat prišlo do po-
dobne okvare dragega in zahtevnega stro-
ja, sama okvara pa je predstavljala izre-
den strošek zaradi škode in ustavitve stro-
ja. Preprosto inovacijo, s katero so pre-
ventivno preprečili podobne okvare na
tem stroju, so poplačali iz zavarovalniških i
sredstev za tehnološko zavarovanje.
V zasebnem sektorju je v časih vse hi-
trejšega naraščanja vseh stroškov, inflaci-
je in dvigovanja cen različnemu materia-
lu, najpogostejši problem pri podzavaro-
vanju. Lastnik hiše, gospodarskega po-
slopja ali česa drugega ponavadi objekta
ne zavaruje za njegovo pravo vrednost. V
primeru, ki smo ga v Novem tedniku tudi
reportažno obdelali - katastrofalni požar
v Lučah je upepelil gospodarsko poslopje
s kmetijsko mehanizacijo vred - je prišlo
do škode v vrednosti milijarde starih di-
narjev, zavarovalnica pa je lahko izplačala
škodo le v višini 132 milijonov dinarjev,
za kolikor je bilo vse zavarovano. Pogorel-
cu je izjemno solidarnostno sicer pomaga-
lo okolje in sovaščani, vendar je takšna
pomoč izjemna, predvsem pa nanjo vna-
prej ni mogoče računati.
Znani so tudi primeri uglednih grad-
beniških delovnih organizacij, ki nova
gradbišča zavarujejo le do prvih tride-
set dni, potem pa, kakor bo, pač bo. V
takšnem primeru pač ne moremo govo-
Zavarovanje ni samo strošek, njegovo bistvo sta
gospodarska varnost in ohranitev družbenega premoženja
dnostnimi težavami in pomanjkanjem de-
narja v organizacijah združenega dela. Se
posebej se je povečalo zanimanje za krat-
koročna posojila, zavarovalniška sredstva
pa so vse bolj prisotna tudi pri mnogih
prednostnih naložbah na širšem celjskem
območju.
Vodja sektorja financ, računovodstva in
informatike pri celjski zavarovalnici Tri-
glav Vinko Krofi ve povedati, da je še
zlasti zanimiv letošnji plan naložb prostih
zavarovalnih sredstev, ki v skupnem žak-
lju za 1983. leto predstavlja 808,000.000
dinarjev. Ob odštetju denarja za kratko-
ročne naložbe in skupne rezerve Triglava
v Sloveniji za kmetijski razvoj v obsegu
217,000.000 dinarjev, so sredstva celjske-
ga Triglava na območju angažirana pred-
vsem za izgradnjo regijskega preskrbo-
valnega centra v okviru SOZD Mera v
višini 35 milijonov dinarjev, za Izletnik
kot sovlagateljski delež pri mariborskem
riti o dobrem gospodarju, ki zna upošte-
vati vse vidike zavarovanja za različne
rizike.
Prometna in kmetijska rizična skup
nost ponavadi »pojesta« svoje denarje in
včasih celo zagrizeta v sredstva drugih
rizičnih skupnosti, seveda tistih, ki so fi-
nančno prihodkovno najmočnejše. Pona-
vadi je to industrijska rizična skupnost,
od katere se v primeru pomanjkanja de-
narja v prometni skupnosti pač družbeni
denar preliva v žepe zasebnikov, udele-
žencev prometa. V tem primeru pač težko
govorimo o globjem družbenem interesu
za takšna prelivanja.
Vsekakor je bistveno tudi v zavaroval-
ništvu, ali pa še posebej tam, da škodo
velja preprečevati, denar v različnih ri;
žičnih skladih ali skupnostih pa čim bolj
obračati. Seveda, pametno obračati!
____J
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Sagrade sejma
najkvalitetnejše obrt-
^elke so prejeli zlata
<Jk Milan, ,DO-
Ljubljanska 10, Novo
dO
^elek Oprema za kuhi-
t^di;
Stane, »strojno
^rničarstvo«, Britof
Kranj
^elek batno, membran-
jrpalka A-65 s križnim in
irskim sklopom ter
n0.membranska črpalka
nf) s priklopom motokul-
^rja »Goldoni« in moto-
[jvatorja Gorenje Muta s
Onom na električni in
finski motor;
Viljem, »avtomeha-
, Čopova 4, Slovenska
trica
^delek »peč Agroterm«
jda goriva;
ovornik Edvin in Mari-
,industrijska elektroni-
Stopče 12, Grobelno;
idelke toroidni transfor-
prji, toridna jedra in du-
eza odpravljanje motenj
3;
trlep ing. Matija, »stroj-
Idjučavničarstvo«, Milana
jena 9, Ljubljana;
izdelek kamin za central-
cgrevanje in pripravo sa-
ime vode;
rebrna priznanja so pre-
remzl Stanko, »strojno
liavničarstvo«, Starše 22,
8e;
irtič Franc, »ključavni-
co«, Sujica 74, Do-
zo;
atina Jože, Križevci 22,
omer;
!D Tajfun, Planina pri
niči
hvlič Jože, »kovinostru-
sv'0«, Radovljica;
Bronasta priznanja so pode-
lili naslednjim:
OZ »Obrtna« Slovenj
Gradec;
Steklarsko podjetje Ste-
klar« Celje, Kosova 6;
Domazet Mile in Marinka,
»čevljarstvo in izdelava vlož-
kov za čevlje«, Dragomir,
Brezovica pri Ljubljani;
Čeligo Marij in Nedeljko
ter Hrovatin Evgen, Sečov-
lje;
Elektrovod Ljubljana s
sodelavci Šifrer, Košak, Ja-
mnik in Bergant;
Podelili so tudi plakete
mesta Celja. Zlato plaketo
sta prejela:
Osolnik Milan, »DO-
KOP«, Novo mesto
za opremo ladje iz nerjaveče
pločevinene;
Hmezad Žalec, DO Notra-
nja trgovina, TOZD TOK
MEGA
za ADC - Sistem MK-75;
Srebrno plaketo so dobili:
OZD »TAJFUN«, Planina
pri Sevnici;
Javoršek Janez in Berta,
Celje;
Germ Viljem in Marta, av-
tomehanika in ključavničar-
stvo, Slovenska Bistrica;
Podeljeni sta bili tudi
bronasti plaketi, ki sta ju
prejela: Krajnc Anton in
Pavlič Marjan, Dolnje Bošt-
janje 62/b;
Cufar Andrej, Obrtno
združenje Radovljica;
Nagrade za najuspešnejše
inovacije
Prvo nagrado je prejel
Franc Zaje iz Medvod za av-
tomatski merilnik diod, dru-
go nagrado Željko Karel iz
Novega mesta za nov tip pro-
gramske regulirne enote, za
izum pretočnega elektron-
skega stikala in nov tip fero-
resonančnega magnetnega
stabilizatorja, tretjo nagrado
pa skupina celjskih avtorjev:
Vili Poznik, Franc Jurčak in
Franc Resnik za bolniško le-
žišče na zračnih blazinah z
elektronskim krmiljenjem
za intenzivno nego najtežjih
bolnikov.
Inovacije je razvilo 32 av-
torjev.
V. športne igre
obrtnikov in
delavcev
drobnega
gospodarstva
Drugi dan sejma so se
obrtniki športniki pomerili
na V. športnih igrah obrtni-
kov in delavcev drobnega
gospodarstva. Tekmovali so
v teku, vleki vrvi, kegljanju
in šahiranju. Zal je mali no-
gomet zaradi slabega vreme-
na odpadel. Organizatorji za-
gotavljajo, da bo tekmovanje
v drugi polovici oktobra.
Pravico do nastopanja na
športnih igrah imajo obrtni-
ki in pri njih zaposleni delav-
ci, upokojenci obrtniki, va-
jenci pri obrtnikih, člani de-
lovne skupnosti ZOZ, člani
delovnih skupnosti obrtnih
zadrug in popoldanski obrt-
niki, če so člani obrtnih
združenj. Letos se je v Celju
zbralo 1200 tekmovalcev iz
38 obrtnih združenj in 8 de-
lovnih organizacij. Tradicio-
nalno prireditev sta organizi-
rala Zavod SRC Golovec Ce-
lje in Obrtno združenje Ce-
lje.
Podeljene so bile tudi na-
grade. Prvi trije v vsaki pa-
nogi so dobili medalje, prvo
uvrščeni pa pokal Celjskega
obrtnega sejma 1983. Končni
vrstni red: 1. Sekcija avto-
prevoznikov Maribor, 2. Ža-
lec, 3. OZ Kranj, - OZ Celje,
4. Slovenj Gradec, 5. OZ
Ptuj, 6. OZ Ljubljana Vič-
Rudnik - Izola, 7. OZ Škofja
Loka, 8. OZ Slovenske Ko-
njice, 9. OZ Maribor - Ta-
bor, 10. OZ Cerknica.
Športne igre obrtnikov in
delavcev drobnega gospo-
darstva so zaključili s podeli-
tvijo nagrad in medalj ter z
zakusko ob bazenu Golovec.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE, ki jo zastopa ZAVOD OBČINE CELJE
ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in
Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS, štev. 3/82),
razpisuje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
sofinanciranje izgradnje naslednjih stanovanj: *
Vloge pošljite na naslov:
Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje, najkasneje v 15
dneh po objavi.
Vloga mora vsebovati:
1.	število stanovanj po strukturi
2.	način financiranja nakupa in zagotavljanja sredstev
3.	dopolnjene srednjeročne plane potreb po stanovanjih.
Delovne organizacije bodo o možnostih sofinanciranja izgradnje obveščene v t5 dneh
po zaključenem razpisu.
ZAVOD OBČINE CELJE ZA
PLANIRANJE IN IZGRADNJO
KOVINOTEHNA
CELJE
TOZD SKLADIŠČA
IN TRANSPORT
Mariborska c. 17
63000 CELJE
OBJAVLJA
javno licitacijo
za prodajo naslednjih vozil:
vozilo TAM, tip 5500 z reg.
oznako CE 146-879, leto iz-
delave 1971. Izklicna cena
vozila 30.000 din;
vozilo TAM, tip 5500 z reg.
oznako CE 147-056, leto iz-
delave 1971. Izklicna cena
vozila 30.000 din;
vozilo TAM, tip 5500 z reg.
oznako CE 143-329, leto iz-
delave 1970. Izklicna cena
vozila 20.000 din;
vozilo Zastava combi - to-
vorni, tip 435-F z reg. ozna-
ko CE 154-633, leto izdela-
ve 1978. Izklicna cena vo-
zila je 15.000 din;
sedlasti priklopnik ITAS 10
t, tip PP-10 z reg. oznako
CE 25-21, leto izdelave
1972. Izklicna cena pri-
klopnika je 20.000 din.
Licitacija bo dne 28. 9. 83
na parkirišču avtoparka v
Bukovžlaku.
Prednost pri licitaciji ima
družbeni sektor, zato je pri-
četek licitacije za družbeni
sektor ob 8.00 uri, za pri-
vatni sektor pa bo 9.00 uri.
Vozila si je mogoče ogleda-
ti na dan licitacije od 7.00
ure zjutraj dalje.
Kupci morajo pred pričet-
kom licitacije plačati var-
ščino v višini 10% izklicne
cene.
Prometni davek plača ku-
pec, valuta plačila je 3 (tri)
dni od dneva prodaje.
LICITACIJSKA KOMISIJA
SOZD HMEZAD ŽALEC
Čebelarska zadruga
Zadružni svet DO Čebelarske zadruge
razpisuje
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega
organa -
direktorja Čebelarske zadruge
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenim dogovorom, mora kandidat izpolnjevati
še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo kmetij-
ske ali ekonomske smeri
-	da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih
ali podobnih delih in nalogah
-	da je družbeno-politično aktiven
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in or-
ganiziranja
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave
na naslov:
HMEZAD - DO Čebelarska zadruga, Kasaze 17,
63301 Petrovče, za razpisno komisijo
SOZD HMEZAD ŽALEC
DO Minerva Žalec-Zabukovica
Komisija za delovna razmerja DO Minerva Žalec-
Zabukovica
objavlja
prosta dela in naloge
operater ekstrudorske linije
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje pogoje:
-	KV delavec kovinarske usmeritve
-	1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju razpisnih pogojev "v roku 8 dni po
objavi na naslov: SOZD Hmezad - DO Minerva Žalec-
Zabukovica.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
22. ŠlfcP»SMBfcR
22. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
TVC
24. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBER 1983
Uro in petnajst
minut borbe s
somom
V Šmartinskem jezeru je
zares lepo število rib veli-
kank. Med njimi je najbrž
največ somov. To kaže tudi
letošnji ulov. Številni člani
celjske ribiške družine in tu-
di tisti, ki lovijo z enodnevni-
mi dovolilnicami, so letos
potegnili na suho lepe tro-
feje.
Med srečneži je bil konec
avgusta tudi Janko Skočir iz
Vojnika. Na njegov trnek, na
katerem je bila mrtva ribica,
se je namreč okrog poldneva
ujel som velikan. Janko, ki je
ribič od 1971. leta, leta 1979
pa je bil tudi celjski ribiški
car, najprej ni vedel, kaj je
prijelo. Da je ujel velikana,
ni niti pomislil. Ob jezeru je
bil sam. Dokler ni zagledal
soma, ga to ni vznemirjalo.
Ko pa ga je zagledal, ga je
začelo skrbeti, ah bo somu
velikanu kos. Oblečen in
obut je zakoračil v vodo in k
sebi potegnifribo. Spretno je
soma prijel za škrge in ga s
težavo potegnil na suho. Od-
Ženska, vino in Ivo Mojzer
napovedujejo jesenski pohod
Nikoli se ne izneveri svo-
jemu občinstvu, vedno pri-
de tja, kamor ga pokličejo,
na vsa pisma odgovarja,
njegov glavni cilj pa je dati
občinstvu to, kar od njega
pričakujejo. Zato ni čudno,
da je Ivo Mojzer že deset let
na slovenski zabavnoglas-
beni sceni in da njegovi al-
bumi najdejo vedno dovolj
poslušalcev.
Ne ponuja cenenega blaga.
To mu uspeva z izpopolnje-
vanjem glasbenega znanja in
z iskanjem lastnega glasbe-
nega izraza, ki ga bo sprejelo
najširše občinstvo, saj zanje
poje. To je njegovo delo in
kruh. Pot ni bila lahka.
»Sprva sem moral sprejeti
karkoli so mi dali. Avtorji ni-
so preveč razmišljali o mo-
jem slogu, o pesmih, ki mi
dahnil si je in pozabil na uro
in petnajst minut trajajočo
borbo s somom, ki je tehtal
25 kilogramov in meril v dol-
žino celih 156 centimetrov.
Ta som je eden izmed naj-
ležijo. Ce sem hotel delati,
sem moral vzeti vse. Danes
je drugače. Imam ljudi, do-
bre glasbenike, s katerimi
lahko delam, kar želim. To
so skladatelji: Hrušovar, Or-
šolič in Novkovič, med tek-
stopisci pa Nipič, Javk, Nie-
derdorfer in Velkavrh. Ve-
dno pa je bil ob meni Ferlež,
on je večino mojih skladb za-
ranžiral in z njim želim ve-
~tno sodelovati.«
NT: »Ženska je vino« je
tvoj zadnji album. Širšemu
občinstvu jo boš predstavil
na promocijskih koncertih
jeseni, čeprav nekatere pe-
smi z albuma že polnijo uše-
sa naših poslušalcev. Si se s
tem albumom dovolj pribli-
žal sebi?«
»Spremenil sem stil. To je
country, ki sem ga začel že
težjih in največjih, kar so jih
potegnili iz jezera. Obenem
pa je to tudi najtežja riba, ki
jo je doslej ujel Janko Sko-
čir.
MILAN BRECL
pred leti s skladbo Polnočni
kauboj. Ta zvrst mi, mislim,
najbolj leži in je tudi Sloven-
cem blizu. Pesmi so spevne,
besedila pa dobra.
NT: »Živiš od glasbe?«
»Da, čeprav to ni tako lah-
ko. Saj mora glasbenik vse
opraviti sam. V tem poslu v
Sloveniji ni tako, kot napri-
mer na jugu. Vendar mi gre
dobro. Pridem, kjer me lju-
dje želijo, čeprav na veselico.
Rad jim pojem, vedno prila-
godim svoj repertoar občin-
stvu. Sem med njimi in radi
me imajo. Ljudje potrebuje-
jo razvedrila in zabave. Več-
krat na leto gostujem med
našimi zdomci. Skratka, dela
imam dosti. Petje je moj
kruh.
V. V. E.
Bodice
Zadnje čase se govori le še o dinarji
deviznega porekla - ali potemtakS
sploh še obstajajo dinarji dinarskega po,
rekla?!
Izrek pravi, da gre ljubezen skozi želo,
dec - žal lahko pa lahko zadnje čase ugo.
tovimo, da gre ljubezen vse pogosteje
skozi žiro - račun.
Dober glas seže v deveto vas - če i
izrečen iz direktorjeve pisarne.
V naših kioskih se je pojavila reviji
»Dobro« - tako ima vsaj ena revija nazi}
»dobro«, če je že drugje vse slabo.
Ko se toliko piše in govori o davkih in
prispevkih, lahko pripomnim, da najvd
davkov plačujemo na račun zgubarskt
politike.
Imam občutek, da se beli tehniki h
»Gorenja« - pišejo črni dnevi.
MARJAN BRADAČ
Bosanček 2ivko
Zivko je bil eden izm
mnogih bosenskih sirot bi
staršev, ki so v prvem pov
nem letu prišli k nam v Sloi
nijo. V rejo ga je vzela dot
starejša kmečka vdova v L
lah pri Pristavi, ki je pridne,
in prikupnega Zivka imela i
lo rada.
Začetne jezikovne težave,
jih je rejenček imel ob prei
du iz srbohrvaščine na slove
ščino niti niso bile bistven
Navadil se je vaškega narečj
med katero je posebno od z
četka mešal več, potem pav
dno manj svoje materinščii
Seveda je imel težave tudi i
pouku; kar se je v začetnihn
redih v Bosni naučil, je skoi
v celoti pozabil, saj od le
1943, pa do jeseni 1945 ni vid
nobene šole in ni bil delež
nobenega pouka.
Zivkova zavzetost je bila j
likšna, da je v razmeroma krj
kem času dopolnil vse vrza
šolskem znanju, ki tudi pri«
ših slovenskih šolarjih ni H
na višku, saj so hodili v ne)
ško okupatorsko šolo, v kal
je bil največji poudarek nap
ju in telovadbi, v zadnjem!
skem letu 1944/45 pa še teff
bilo.
Med sošolci se je Zivko i
bro znašel, imeli so ga radi
so prav iskali njegovo dru»
Izjema je bil Tonček, ki j«
nekoliko močnejši, bolj ro»
sten in katerega stremljenj*
bilo, da bi si fizično podrt
vse dečke v razredu. Ve^j
dečkov se je njegovih pesti'
la, zato so se mu podredili-1
ko pa ni hotel kloniti. Ton'
je Zivka neštetokrat iz®*
vendar je ta dolgo obdržal"1
no kri:
Nekega dne, ko sem P^f
moru prišel v razred, prijo^
meni Tonček s krvavim no®j
ves razmršen in toži:
kak sem, Zivko me je P°
dolžnem premlatil!« Brez«?
bil poklical Zivka je sam P^
k meni in rekel: »Tovafl>
veste, da se jaz doslej v razi*
še nisem nikdar tepel, To^
pa me je nenehno dražil, H1
sem obračunati z njim, da**
imel mir! Vsi učenci v raZ^
so potegnili z Zivkom in "Jj
vedah, da je krivec T
Zivka sem potrepljal p° \J
in mu dal prav, Tončku P^J
vedal: »Kar si iskal, to s)
šel!«	J
ERNEST REC'
Aleš Rastič: Učim se nič
kaj dosti, ker mislim po-
stati »fuzbalerGlavno
je, da se bom dobro nau-
čil nemško in angleško,
ker bom noge prodal za
devize.
Mitja Kolesnik: V šolo se
vozim s kolesom, ker pravi
oči, da je škoda bonov za
takšne traparije. Učiti se pa
moram, ker pravi mamica:
»Če se ne boš učil, boš mo-
ral delati, sine!*
Minili so prvi tedni
odkar so šolski zvonci
zazvonili začetek nove-
ga šolskega leta. Pov-
prašal sem učence in
učenke, kako se kaj
počutijo oziroma kaj
sploh pričakujejo od
šole.
.......
Špela Brihten: Sem odličnjakinja od pr-
vega razreda. Upam, da bom že med mi-
lion nezaposlenimi v Jugoslaviji, ko
bom letos končala osmi razred. Mogoče
bo pa milionti brezposelni izžreban ali
nagrajen?
Jasna Natipkal: V šolo rada hodim, tudi učim se
rada. Ko bom velika, bom administratorka, ker
pravi mamica, da je to zelo moderno.
Srečko Piskernik: Jaz se pa ne glem v
solo. Se kal doma učim življenjskega
vplasanja. Ko bom velik, bom ze znal z
sedemsto julji pogluntati kaj dati v pi-
skelček.