UrednUM ta epravnilki peoatorii t«51 Po Lawndal« A t«. 8«. Uw»daU Ave. Ttltphont l4kwnd*lt • «:»;> STEV.—NUMBER 14. Chicago III., »reda, 17. januarja (Jan. 17), 1923. rwi lorui ia nemo fOLITlCKO TOOHTOfIJE kAVOIV ▼ CHIOAOU. ' < Chicago, 111. - (Fed. Preae.) ~ Cikažka delavska federacija jc storilo korake sa enotno delavsko politično fronto r Ohicagn pri spomladanakih mestnih volitvah. Povabila je na konferenco vee delavske politike stranke v mestu v svrho skupne akcije. Ako se doseže enotna fronta, tedaj pojdejo skupaj v boj coclalieti in pristaši Worker's party. Socialist Labor party, farmarske-delavske stranke in drugih delevekib orgsnisacij, ki si prisvajajo politični značaj. Socialistična stranke je že nominire-la svojega kandidate sa Župana, katerega asogoče odobrc omenjene droge stranke. Francozi streljajo na nemške delavce. U KAJ » BDBATNIKI CT jOLHlteB BTBltlVIOB PODA-AJO DBLAVOBM DfFOBMA-;IJE O POBODNI KONTROLI? •ako priporoča dr. B. A. Speath a John Bojddnaova univerae. Washington, D. O. (Federated •resa) — Govorniki na glasu so iriporočali na ženski industrijski ;onfercnci, da ae akrbi aa novoro-•neke take kot je treba, ali n*j > pa uvede,porodna kontrola. Ta problem je obdelal dr. R. A. ipeath a Hopkinsove Univerzo s iravega gospodarskega , stališča, »ovdarjal je, da je nepraktično a delavke, da šeat tednov pred »rodom izostanejo ia tovarne In stanejo še šeat tednov po porodu oma, pologi ao jim pa izplača lezda. Predlagal je tole alterna-ivo: Plačati je treba delavce Uko isoko, da ae bo treba ženam delti v tovarnah in da žene tudi c bodo želele deUti v industriji, li naj se pa uvede praktična po-o dna kontrola pod nadzorstvom dravnikov in bolniških atrešnic. GdČ. Julija Imthrop je toplo »odpirala alternativo dr. Speatha. Athropova je bila preje načelni-' a otroškega biroja. Zaradi njene ijave zdaj prav zaneeljivo napa-ejo nazadnjaki in porečejo, da e "rdečkarica". Najbrž jo pa tapadejo op! elementi, ki že adaj Tiče, da je konferenca protiame-iška. Ona je dejala, da tiati, ki na-protujejo porodni kontroli, mo-a jo molčati ali pa zahtevati, da s delavske mezde tako pdvišajo, a pe bo treba šenam hoditi v to-arno. Kdor pozna ameriškfgs podjet- * Berlin, 16. jan. -f Bsbelni UU vinci so včeraj dokončali okupacU jo Mentola na akrajnem severnem kane u vzhodne PVusija. Kraiuoaka polastili franeoakih topov i« dru-gaga orolje ter municije, - Padec Mcmela ja rezhuril v*o vzhodno Prosijo In poroča sc, da se tajno vojaške organ i *ae i je po. fcvljajo po vsej aeverni Nemčiji. Obenem je prišla veet is Vsrš*. ve, da je poljska vlada pričela mo. blliainitl vojaške Čfte. Dunaj, ld. jan. — Rumunska vlada je razglaalU obsedno stanja po vsem ansktlranem Sedmogra-škem. Veliko štsvilo madšarakih prebivalcev jc bilo aretiranih. Kun, 16. jan. - "Meaeegerov" poročevalec v Belgradu javlja, da se Jugoslavija mrzlično pripravlja na vojno«,, Bclgrsdsks vlada namerava sklicati skupščino k zasedanju ln vrhovni poveljnik jugoalovanska južne armade je bil pozvan v I tel gred na konferenco i vojnim Umoma i « laike odločale same o tovor njun in voanini m drage nsodnostj, ki se jih vsposebljale za uničiš konkurenčen boj. Organlzirsls so se velike skupine privatnih bisni-flSttW<>resev, ki ao udrihale druga po drugi in na to so pričeli s poizkusi sa nravnanje razmer. "To smo imeli," je rekel mi-ehiganski senator, "dokler niso železnioe popolnoma ponearečilc v vojnem šasu in vlada je bila prisiljena jih prevseti, da je de-šela lavršile svoje delo sa izvejo-venje zmage. ,, . . \ "Moj namen ni, da komentiram, kako je vlada upravljala še-leznice v vojnem In povojnem času, ampak zanimiva bi bili primera, kaj ao železnice izvršile v vojnem čaeu in ka j ja privatna industrija iavršUa vladi v vojnam času. "Ako je vlada ponesrečila pri nprevljanju šeioznie, privatna in-d natrija je tavno tako ponimreči-la pri produkciji letal, municije, gradnji vežballščnih taborov in pri 'načrtu plus etroškoV, rx "Biznis se prav rad hsotkoča si, da meče bleto na vlado pri veek njenih delih, ampak jaa lak-ko rečem, ako aa primerjaj* metode, poneerošbo in aapehi privat oe indastrijs, tedaj ee pokaže, da ao elabeje kot vladno dele. In U primere sc najbrš napravijo v ho došneeti, da se ljudstva priksže jo pravi fekti." : V političnih krogik pričakuje jo, da aenator Couzcns takoj piodloši predlogo, da šeloaniee postanejo vladna lastnins, ko ae zaide k zasedanju novi koagree Do tega šeea bo asjbrž zbral vse podatke, e katerimi dokaše, da je privatno leatništvo železni« velika poneerečbn in da ga je treba od pre viti. On nadaljuje t "Največje aalo ga ai, da ae prevzamejo železnice. Ampsk vašao vprašanje je, po kekšnem nečrtu ee naj prevzeme, jo. po kakšni ceni in po kakšnem sistemu ae aaj obratujejo." fienetor končuje« "Ta problem ee mnre rešiti brez odJalanje. la kongres fr edine telo. ki Ime moč, da iznsjde ia podeli zdpavllo." švčeve mezde. Žanj jc perodal-ka kontrola ceneje, kot da pla-a delavcu tako visoko mezdo, 4s io z njo Iakko prehranil svojo iružino, no da bi bilo treba nje-!Ovi ženi hoditi na delo v tovah A lice Boberteopova jc zopet pogrela staro kašo, da žene hodijo ia delo v tovarno, da aaalužijo lenar sa svilnate nogavice in dru-« potrato. Odgovorila ji je Ma-ica Hoagland is Indianapoliaa. )na je ravnateljica v podjetju in »Ha je, da ao polavedovanja do-:nala, da 65 do 95 odstotkov žen, d delajo v industriji, hodijo na lelo v tovarne, da pomagajo pre-iranjti družino. Gdč. Sophonica P. Brcckearid-Pe s kalifornijske univerze je Sa-K>varjala stališče, da ae delavci iščejo tako viaOko, da bodo lah-co prehranili svoje družbe in da w bo treba njih šenam hoditi na lelo v tovarne. &tiri govornice ao ae potegnile (S zamorske delavke. Povdarjalc •o. da morajo črnopoltne delavke >iti deležne tistega varstva kot >elopoltne. Važna je tudi eprejeta reaolu-slja, ki govori, da ee morajo mez-le meriti po delu in po spolu. Cskršno delo kdo opravlja, taks tej ho tudi msada aa oba apola, »ko opravljata enoinlato delo. Proeejpnje število delegatinj je priporočalo, da aa uvede minimal-n meada aa delavko. a kri- Chieago in okolice: V fetrtek irferi- jasno ia mrzlo. rm^pedo. m ^raem eeverat vetrov L T-mparetura v -t,»m.'»daj* arekt aejvišje M. s prO'i<lojo, kedaj in ki« wm jea prava-ftal »UvkoktM v Westmorelawdu 'ali pa kam drugam, sadnje poletje ob Čaau stavka. Kov m liri ta go-vorioa fts oelo v Weeblngtou la poetaja to obrekovanje m*« « od vefl ln ostudno, mm m odi o Ml v obrambo moja časti dati $MM» (tisoč dolarjev), tlateuiu. ki ml dokale, da ji gori omenjeno 0b-rokovanje resnično. Pe« P* Ja ;N*rto**dbHtnaC da *4m v4eftsae ! časa premogarske stavke pttfe-'Žal stavkujoča 'premogarje, po paanib piknikih ln ne ieje v druge naselbine. Ko sa Je pa odprlo de-lo po Cievelandaki konferenel, aem voali domala premogarje v UNIJBKK ROVK na delo itt naaaj v domače delat. Podpiral sam tudi etavkarje v kolikor sem ma-grl, torej Je Jaano, da to aali»l»t»o ibrnkovsnje proti meni ni P»«en» In Je nevedno umazano delo. Tleti pa, ki raallrjate to govorico o meni, dokakite sedaj na paspolago vam Je iabek laalulek. John Ar oh. (Adv.) Hripavoat wm pr« v|m eei*« vasgv ki »rineta mftflcaa la hiv« aem* Imsjte 8» pri roki ybili m slmsks ■ismc«. **" ZDRAVNIK SA UBOOR UUDI. TUeče Jik ebreve. la vseh krai«v ivoUarsJ«»SK» P}* ms ed ljudi, ki se Jih bolni, ari t*Ma agra*»aat. gab«cripUo(i: Uniud »uua odo bojevali, ako pa poizkusijo, edzj ao belopoltni vojaki pri ro-c&h, ki ukrote Indijance. V začetku tega ztoletja eo nekateri predrzni naaeljenUd odvzeli malo sveta Indijanoem okol njih vazL Pneblovci zo pričeli u mirati lakota in radi trpljenja. Priailjeni eo bili delati daleč od svojih dorn^v v rudnikih in na eeetah, da ao zaslužili sa golo živ Ijenje. Par indijanekih agentov, ki eo >U1 naklonjeni Puebloveom, eo bili kmalu brenjeni ia službe. Fran-c t O. Wilson je bil te vrste mož. Po dolgotrajnem boju je dosegel, de ja najvižje zvezno sodišče izreklo v letu 1018, da ni noben bo-1 poltnik pridobil enega akra in-dijanskega sveta na legalen način in da nimejo naoeljeniki nobenih pravic do sveta. o Zdaj pa pride Bursumova pred loga. Njaae glavne določbo ao t Vsakemu človeku ali korpora-o i ji, ki ja sazegla zvet Pueblov eev, naj ee za ukradeno laetnino izda legalna lastninska pravica. Pno' lovci, ki eo m taljeni na malih zemljiščih, niso upratičen •lo več vode, kot jo iakaplja izza juzov, ki ao jih na nelegalen način zgradili naaeljpnlkL IV oblo vel nimajo drugih last-ninskih pravic, kot onih, ki jih priznajo oodišče v Novi Mehih in Združenih driavah. Stvar je pe taka, da eo ee Pueblo vel akoal ti-šočletja vladali sami, da ao aalo miroljubni in Živo no postavah. Namen Bursumova predlogo je ovreči avtoriteto ploszeaakih glavarjev ia sodišča, da lahko vsak Indijanec, ki je bU »odkupljen od belopnltnih pust ol i vee v, dele rgogo v plemena v svojem laet-interesn. New Tork. — Odbor, ki ga je imenoval mestni župan Hyian, poroča, da rudarji, ki delajo v premogovnikih Benvind- Whitc tompanije v Pennaylvaniji, ki kga Interborough Ra,)id Translt kompanijo v Now Torku s premogom, Žive v alabojših razmerah kot so živeli eužnji prod civilno vojno. Odbor je neŠel, da žene in o-troci hodijo boei po ledu v rudniških neecliš**. Njih nogo ka-žejo reno in krvave. Noben egiptovski Farzon ni priganjal hujše zvoje sužnje svojem slavohlcpju, ko jc gradil stolpu podobne stavbe, kot priganjajo rudarje", pravi poročilo. "Noben car ni bil tako avtokrati-fen kot so zzztopniki tega ropa, ki ae nazivlje velebiznjz." Veliko radarjev je primoranih živeti s avojimi družinami v ko-košnjakih in hlevih. Odbor pravi, ako radar prične delati v rudnikih Benvind-White kompanije, da nikdar ne zazluži toliko, da bi zi delo poiskal kje dragje. Pravilno geelo nad nhodi rudnike bi bile Dantejeve bes*-de; "Opustita upanje, ki vztp-pite tukaj." PoročUo dalje priporoča; da naj vlada prevzame radnike. Da je prizna reenieo, da kadar bo mezto Neir Tork laatovalo zvoje cestne in ulične železnice, da bo ahko naročalo Premog tam, kjer bodo s radarji ravnali človeško Poročilo nadaljuje, da je pre-mogokopna družba povsod meta la polena pod noge preiakovalne mn odbora. Meeto da bi šla pre mogovniška dražba odbora na ro ko, je pošiljala sa njim vohtme, da ao vohunarili, kaj odbor dela. Odbor odtoiuje, da ja dražba za-računila dva miljona dolarjev več za premog, da ja tako krila tročke aa atavko. Odbor ae je dalje prepričal, da je kompanija dala izgnati na zto tine rudarskih družin is kompz-nijskih hiš. Poročilo pravi: "Niemo potre bovaU veliko čaaa, da emo zpoa pall, da Berwind-White Coa kompanija ravna k radarji kot tovornimi živinčeU in da žrtvuje življenja in zdrave nde na tisoč rudarjev in srečno bodočnoat na Ciočo žen in otrok, da tsko n-ztvari aaae induatrijzko avtokra cijL" , Poročilo nadaljnje, da ao oef radarji pritoIUi, da jih varajo nri tehtnici in da jim računijo preveč sa živel in obleko. Izstrz dani in medli obrazi lan in Urok ao pričali najglaenejV* kakfcn revščini žive rudarake drtžine, pravi odbor. Kompanija vadržnja celo četo oboroženih privatnih stražnikov, katerih naloga jo, da provoeirajo pretepe z radarji in ae obnašajo aoaramno napram ženam r^uler-ijev. Družba kontrolira veo pokra jino tudi politično. Izvoljeno ja le golo orodje kompanije v javne urada. Transit kompanija v Ne Torku mora plačevati po S7.35, Stane kompanijo aamo od S2 do $2.50 brca vožnjo v Neir York. To pore čilo jo najaanajfi dokaz, da ja v interesu ameriškega ljudstva, ake eo vai rudniki eijonalizlrajo. Kadar aa t» zgodi. čudile ze, zakaj uljiščnl gra l.J niao bolj zokričUI, ka je ee-r*l sklenil, da ee Burs^izsova predloga znova a valuOdprt b j bi povsroc:; da sa u.ede prei r.ogh privstni po.» .tn k! ravnati i m larjl kot z znžnft la Ima aa proda HIF.i, Studiranje »ocializma. (Scena: klub na Poti avenuji.) Znanstvenik: Moje mnenje je,' da^SO moral socializem uvrstiti med pčne predmete na vižjih šo-ah. Več odličnih dovrši tel je v višjih ol (se zgroze, hkratu): Socializem! Ali zte socialisti Znanstvenik: Ne. Jaz sem sci- entist. Odlični dovršitelj šol: y Zakaj potom priporočate študiranje ao-cializmaf Znanstvenik: Povem vam, sakaj, toda prej mi povejte, kej pomeni socialist i. Državnik: To je lahka reč. Socializem pomeni bombe, kri, mesarsko ktanje — Odvetnik: Utopistične eanje splošnem bratetvu — Kaplan: Padec vseh aapiracij na nivo eebičnega materijaliz-ma — Trgovec: Sanjavl idealizem, ki o prav tako nepraktičen, kakor crščanstvo — Filantrop: Socializem bi uničil dobrodelnoat in krščanstvo — Župnik: Socializem pomeni svobodno ljubezen. Moj škof je to rekel — Odvetnik: Socializem je proti vzaki svobodi in ljubezni — Trgovce:* Pomci-i deljenje in konec individualne iniciative —- Državnik: Konec vzjh zakonov in reda — kaos. Trgovce: Železna birokracija, preveč -akonov, aam red, nobene >rilikc ta napredek in nobenega panja na rzzv j j. Znanstvenik: Zelo zanimivo Zdaj je jaenol Ni ouda, Če intelektualno pogumni dijaki eami na svojo pest proučavajo socializem. Vi ra delate interesantnega. Bom bo in bratstvo, krščanski ideal in uničenje krščanstva, svobodna -'ubezen in nobtae ljubezni, no h enih zakonov in preveč zakonov t Socializem je rez zanimiva ztvarl Odlični dovrfitelj šol: iNo, ka; pa pomenit ZnanstveniL. Ne vem. Vidite jaz zem tudi dovršil višje šole.. Duhovnik: Kako oi potom upa ta priporočati študiranje socializma f Znanstvenik: Zato, da izvemo kaj ;ol Kaj pa eo šolo pravzaprav!^ t". ' " li" -k. Trgovec: Vi bi radi naredili iz naših ainov socialiste! Znanstvenik: Nekateri vali si novi študirajo kriminologijo, pa niao kriminalci. Dragi ee pečajo z astronomijo, pa zaraditega še niao sveade. Državnik: Ampak* socializem je nevaren, ailno nevaren svetu, odkar je padel kajzerizem; moramo ga iztrebiti in ne učiti 1 Vač odličnih dovršiteljev šol Moramo ga iztrebiti 1 Znanstvenik: Kako boete trebili, če pa ne veste, kaj in kje trobiti 1 Ne smemo se čuditi, oc ze tako razširja. Uu je dobro za avot, da ljudje, kot ete vi, niao trebili rumene mrzlice. (Odide.) Državnik: Tu je dokaa! Kdor priporoča študiranje zociallzmz, ja eooialietl Duhovnik: Kdor je eocialiat, ja pacifizt I Odvetnik: Kdor je peoiflst, drži s Nemci 1 Duhovnik: Izključiti ga je tre ba iz kluba. (Pavza. Vzem je odleglo.) Filantrop: Noši sinovi da bi ae vadili v socializmu f Nikdar I Kam bi prišlif Trgovec: O ne bojte ae! Znan stveniki ne plačujejo šol. Mi jih financiramo I (Zaator.) BANDITA STA 0-ROPALA VSR MESTECE 4 Fosila, m. — Zamorska bandi ta ata razorožila mestnega maršala ¥ mesteca Chlllioothc. Nsjprvo eta mu vae pobrala, na kar ata ga zaprla. Po tem zločinu eta oropala vaa drage trgovce v mestu Mesto ai vedelo, kaj ae je agod lo a mestnim maršalom, dokler n trgovce John Paadik poklical meatnega maršala telefoaičao. Dobil ni odgovora in šel je glodat, kaj jo a njim. Našel jo meetnega maršala zaprtega in polog njega še dva jctnSta, ki eta ju bandita prignala v zapor. V splošnem so-d i jo, da oU bandiU odneala voČ Usoč dolarjev. Bandita ato prišla prosila, ako smeta m«tni Ktn,šaioi Ko jo Maršal Merritt odpri vrata, ato aza bandita aaaUvRa ssmo is ma ukazala, aaj dvigne rold kviško. Odgnala ata ga v la aaprla. Vzela ata mn pa njegov in aro, pre- Meteoriti. Stari Grki eo iiejo bogovi zmešajo Zdaj ao francoski na vrsti. Pamet se jim sala, zato so se zagnali v NeJJ o je dobro, to je dobro! Bog daj arečo — na potu v jamo! o e e Kadar so norci na čelu 'kaj stičnih držav, tedaj je to živo; menje, da se polagoma bliža 1 kapitalizma. o o o Italija jc pozlala v Ruhr dva j šizta. To zadoztuje. MuRsoliai mnenja, da eden fašist prekriti < divizijo. In v Ruhru ne B delali drugega kot kričsli. kričali: Blato, blato, bodi i o o e Ako Franoozi z dvema italij skima fašistoma vred ne naj zlata v Ruhru, bodo kzjpada ruski boljfievUd. o o o Francija preseli Nemce v ko in naseli zamorce v Nemčiji1 e potrebno zaradi "zanitafl cordona". Zamorci najnižje gorije zo zadnja leta itak bru ji demokracije, civilizacije in žčanstva. o o • Stoj, aolnce! Ne zaidit trtime marširajo v deželo, v so cedita jeklo in premog! o o o • Hugo Stinncs, nemški feller, baje kupuje radnike in go-'| zdovc v Jugoslaviji Ali je mo če, da ao Francozi in Američani j kaj puZtili? Čegava domovina t)o Jugoslavija pravzaprav! e o o Jugoslovanska krona je pot dolarjev 1 NI čuda, da so dja a atrašnimi mesečnimi pl mi 10,000 kron taki Krezil urednik glasila kranjske jfl na zahteva avoje plače v kronah!1 0 0 0 če bi bilo na kak način uve zvet, da je Louiaiana v Ruziji.,, oh, to bi bilo veeelje v Izraelu! e o o Nezavedni delavec je le do vr* J tu delavoo, dočim je njegova gla- va žoga v rokah izkoriščevalcev« i Zavedni delavec ima tudi glsvOj j ne aamo roka. e • • Včasih ao deklamirali, da zai niške armade prinašajo Nemčiji. Francoska armada pa danes prinaša — bordele. o o o i Ako bo demokracija "zmagore. la" še nekaj čaaa tako kakor trn* guje zadnja štiri leta, kaj sploh ie ostane -od demokracije 1 i e o o \j Prihodnjo nodcljo bo očA^ Bryan predaval o štorklji, ki prk naša otroke in o eveteu Miklavžu, ki prinaša darila otrokom. Brjanr trdno veruje v štorkljo in klavža in njegovo oveto mnenj^ je, da mora to vero imeti vsste dober kristjan. — (Vetopnina ja brezplačna.) o • O • \ Nič nž tako očitoga kot gniloM stare Evrope. Samo majhnega sunka je bilo treba ia takoj es je pocedil gnoj is turov, ki eo posledica strupa vereajleke pogodbe ia drugih sorodnih pogodb. Na Balkazin, na razvalinah no* kdanje Avatro-Ogreke, na Poljskem — povsod lomijo krči nscio« naliatične apake, ki ee imenuje^ novo državo. e a o Frančiškansko gnezdo v Chicagu je gnezdo največjih hinavcev, ki zo morajo etuditi' tndi nj>h laatnim priatašem. Pred par led ao na intrigaraki način preganjali Toneta Sojarja in ga apravili t [ "disciplinarni" zapor, «daj pa, ko je Tono umri — adaj, ko mrtvi ne grizejo, ga pa hvalioajo kot vzor«, nega duhovnika in dobrega bojev« nika sa njih kramarska načela 1 Ako bi ze mogel Tono dvigni iz grobo, zem prepričan, da bi iti naravnost V Chicago in prip^U«1 frančiškanskemu kinavcu tako gorko okoU dolgih nšoe, da bi se mu zasvetilo 99 solna — kakor je šelel, da bi mogel otoriti, ko je bil živ. o o a Mehika je izgnala papeževega poslanika. Mehika je precej vul-kanična in prvi po trsa, ki pride, bo — kazen božja. o o o Kritiku umetniku: Stari Godlji žal niti na aaiaei ni prišlo, da ba a« bU pravočasno obrnil na kritika-umetnika za dovoljenje, če eene porabiti boljšo Dolovioo Prerij- roio kot [KKDA, 17. JANUARJA, 1&23 ---ZZ^ZZZZ i i . VNA GOVORNICA. ROSVKTA jori članov S. N. P. J in Čitatoljov Proevote. Znamanja (Doc. 31-22) pomeni, da vam naročnina poteče na ta den. Ponovite d n«kod. — No de mi žilica U, (ia bi M ae zahvalila dopis-za tobak, ki ga jo dala tiste-ki ne mara za4'divorsaneM gke. Taki dopisi sjcer dišijo oliko po oeebnostih, a so do-poduk nekaterim moškim, da o vedeli, da smo ženske ravno o potrebne kot moški, ie ne l> bolj. Is onega dopis* bi se K lahko prepričal, da se sna- ■ tudi ženske branit, dasi nima-I moči t rokah. Pač vzak se Ini po svoje: Pes grize z zobmi, Eke praska s kremplji, ksj B boli, ps ve tisti, ki jo skupi. ■)opisnica piše ravno tako, kot Ki jaz narekovale, kajti njena fteča" je podobna moji. Samo Li ne dop&de, da je svojo no-Eo dopovedovala rojakinji. | ni sprevidela, da se druga de-mi nje ravnotako norca kot ae lajo drugi ljudje, kakor se nor-Ke vsak, ki nima izkušenj, ■ pa oni, ki ne mara za divorss-I Težko je ca k rt j dopovedovsti ■zkušenemu človeku, poeebno ■kaj takega neki ženski, ki ima La dobrega moža. Taka si mi-| da je le ona tako 44šmsrt", I je njen mož dober. Pregovor pravi, da staro drevo, Id je krivo, se bo vaje zlomilo bor zravnalo. Zato tiste, ki ste [o "srečne", da ste pri mbžeh Ko kolo, le ne mislite, da jih bo-I poboljšale s molitvami, večin moledovanjem ali opravlja-tm proti kaki drugI rojakinji, I vas kar dalj opravlja. Pošte-k potom se ni treba nobeni ba- ■ Držite se pravila, kakor se pola, tsko se vrača. Najslabše je, I veliko nas ne razume anglešči-I da ne moremo dopovedati svo-I težkoČ na pravom mestu. Ta-I še pa nam vse smeje v sr&mo-I pridemo le ženske, dočim makri dni moški nimajo sramote, (katerim oe zdi v čast, če 'malo Itepejo ubogp žensko-, potem ps I še postavijo, da pri njih 4 4 ne ki baba hlač." [Gorje celi družini. Otroci ni-pjo pravega poduka ne reda ra-I zbegane matere. Ženeka ne pe v taki hiši držati pravega re-I, ker ona ni "gospodar. Ona je k stroj, ki ga Še mazati ni treba, ko ne teče, ga jo treba nabiti, I ' sopet gre m čas. Njeno delo vpoštevano in njen zaalužek [di ne ,ako si kaj pridobi poleg bmačegs dela. To vse nič ni. Salo to šteje, kar sasluži mož, z fgovo pedo so vse preživi in salo on dela za vae. Dobro, potem pa meni še popiti ni treba, ker on dela za ie. Če ime človek trohico mož-sn, mora piisnati, da njegove Mitve niso uprovičene. Res je, i je družina od njege odvisna, a ivnotako je odviena od žene. Ko 9 mož prinesel pedo domov, eli b tista peda sama skuhsls, polila, oprala, pometla, šivala, go-►odnjile in nazadnje še ostala ee-f Pri mojem sem toliko na/bolj->m. ds mi nikdar ne prineae pe-e, temveč jo on od mene sahts-s, ker drugsče, previ, more vssk smeten -človek vedeti, ds on ne tore vsek preživeti in zs ves delti. Kje (naj vzamem densr, ds >o ga dam in ko ga ne morem na ustavimo. Ako lista na prejmeta, ja mogoča vstavljen, kar ai kil platen. Ako ja val liot plačan in ga aa prejmeta, Ja mogoča ustavljen, vsled napačnega naslova, pilita nam dopisnloo In navadita stari In novi naslov. Naši sastopnild so vsi dre-Itvani tajniki in drogi aa-stopniki, pri katerih lakko plačata naročnino. Naročnina aa celo leto jo SOO in napol lata pa $240. ml S. N. P. J. plačajo aa pol lata «1.90 in aa oalo lato $3.80. Za masto Cklaa«o Jo m BOLE ZA PIANO slov. In hrvatska dobite edine prti Navinohak-Potokar Za Evropo stana aa pol lata $4.00, sa vsa lato pa $8.00. Tednik stana aa Evropo $1.70. Člani doplačajo onaso SOc aa poštnino. Naročnino lahko tudi M«! poiljat. m iuIoti UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2887 S. Laarndala Ave., CHICAGO, ILL domaČa zdravila. 'DOMAČI ZDRAVNIK? eemm a •ssseAmns* UPRAVNISTVO . opozarja vso upihii ti Im* tttateljs, aaj alkar as kapujojo Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uredne ure so t IOiOO sjutrsj do 9 >80 popoldne. 848 S. Ohio Street. Tolofoa Ceder 8888 IMPERIAL STATE BANK, IMMJUAL, rA. Vemm egmeev eskpoosas gs šoiMoifc Moš f^os gs^osom se kveeltsv. CEKOVNE^NRANILNC OdbUki m fondi: VELIKA JANUARSKA RAZPRODAJA RAZNEGA BLAGA, KJER 20% DO 40%, Nad $500,000 vrednosti belega blaga na razpolago, ki smo ga kupili ie po nizki ceni, da vas lahko sedaj presenetimo nad vse nafte dosedajftnje razprodaje po zelo znižani ceni, v naftem -The Big Store." To ugodnost vam nudimo v vaio lastno korist—ter upamo, da se bodete gotovo posluiili te prilike. SPODNJA OBLEKA, PERILO, MODERCI fjjT" ||BjČjWy| Kupujte vedno od nalegR slovenskega tolmača IkOpI * f v nairm SlStU**« .dSell*. ki ~ naha,. jV^HIJHC S^ * v pririjičju na vhodu 5th avenue ulice. [Z._T -- 17. JANTTAMjr PROSVETA meni, ker je tudi druitveni adrav-JSP^ Geni poslopju Ul bo.no ker »topili k »dravniku. pa bofeo »oprt poslali pO enega ali dve nove /len« X drultvo. Teko bomo napredovali. Torej vsi ooi. kMtelite postelj čla-*1 drultva PriraožfTrubar, rglazite se pri tajniku na novem nazlovu.— John Gabrenja, tajnik. in rojakinje, ki ie nieo naši členi. Vse ulj ud no vabi—veselični odbor, 3*?" t f S. L 1:1 vabilo na veliko maskeradno veselic« katero priredi ^ DRUŠTVO "SLOVENIJA" ST. 44, C. S. FlP { A t soboto dno 27. januarja, 1923, m točno ob 8 uri zvečer, v Narodni dvorani M ■ n« ia ulici in Rodno Ave., Chicago, IU. W f t Vstopnina je 50c za oeobo. I Razdelila ae bodo kraana darila v vrednosti 9200.00 med as pomem bnejie maske. - ,,, - \ > tC®"' Veaeličnl odbor bode skrbel se vsestransko in točno pottrtft ter dovolj zabave vsem. Pridite val na to dan v Narodno dvori« Vabi ODBOl na dnevnik "Proeveta'7 RAZNA NAZNANILA. I&ČEM SLOVENKO ta domala hišna dela. Bem vdovec s petimi otrOd v starosti od do le. Ako katero veaeli to delo, prosim noj se priglasi na na-alovt Frank Mihči*, P. 0. Bo* 276, Aliquippa, Pa. (Adv.) Jan. 17.% Buekner, IIL — Ne prolnjo brata Petre Batrifteviča »o ae od-svale in darovala sledeča drultvo: št. 4 — 64, it 5 — 62, *. Chteago. IU. — Društvo SNPJ priredi dne 21. t m. vi dvorani^TNeJuljudncjic Občinstvo kMCblcaja na to preskrbljeno nTaa najboli-ilre so določena zlate deri-cer po 610, 65 in 8156. Na s torej na veselici dae 21. • John Drtieh, tajnik. Ind. — Kale društvo št je ae seji dne 7. Jenuer-tilo, da priredi zabsvo dne leria V Hrvaikem domu na Wasbinatoe nlici. Zabava D*V«IJ«M p, JatHbmiM vM, Sa 6,«6 JUGOSLOVANOV «M (4Ntmtl w Aaa|) S* JaliJa m*-aeas- OaaarS Isto J« aajkltrajla. ki lakte* pri vila rojak« r Afriko. l%-MtMML). Imajo Matka aa Cuaart trto blik* takoj oSpptaJcJa. ka» vsaki daa JS pozor krojači! _ V " Potrebujem namreŠ kroječe, ki veščJ>odiai v ^kaUremkol^delu Delo je atalno »kozi celo leto. Wt PUča P° pogovoru. f\! imt KoMatar, kroj« _ £ Ši U i ELY, MINN. ; ' stopnina je "Prosvete" piše ae blagostd ljudstva. Ako se strinjaš s njea mi idejami, podpiraj trgovci,)! oglašajo v ProsvetL — V mkjj I UTOM Z0RHIK, " m v ■ lamdnie, W * Ameriki je v Clevelandu, 0., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka . izkazuje nad' '/j •[? • —'v..n v DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo Je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev naleta. D 1 a. I' M. 1 ^ Popolna varnost vloženega denarja -1 T je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v teko kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje k našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorih, Id sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi v najdete sama naša imena, poznane in saupanja vredna može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI Iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, iole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% od dneva vloge do dneva dviga« Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. Poiijja denar na vse strani sveta ln sieer po dnevnem kurzu—-kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga do-, bite vi V zvezi je najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira mko pošiljatev s vsem svojim premoženjem. . NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE Je vielej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno aH pa pišite na Obresti s 1. Jsn. 1618......6 8.16 Daroval Albert Klrn, kot del od jedaote prejete bolni- ške podpore . • .......... 2.00 Darovali član drultva Itev. 188, v I)awaon, N. M.....72.06 Poelal Jakob Orubailč, taj. oa se v pomem itevtiu \ p.ibodnie redne' »nesečne se bo vnile doe 11. t m. v rel^etai račun l^leU 1& nega urade aelo .Jednote. IORB, KONCERTI IN PLBSNB ZABAVE. ZNIŽANE CENE. LOK 0111»ruME PBOSVCTA REDA. M. JAN0ARJA, 19M. IMENIK ,črnih druiler S. N. P. J. rm. j«. z«rk«. uro t. b« Joo. Jovnv. |>D I. *•« tDL Kcrblibor. EFD S. bo« I«. D« |ui«ft. — boj« t. $04. Pnii h«. Kamor. M TbJ. ta Ma*. t Anton Dirjab. R. 414. Mulbomr. Kom. Dr. P. f. 9psurj^m j/ik. «jn OtaB °il.T Dr. Vu* .lin * . Mmr, Utob. <4 1> — tabli«, bos tU. Tajnik ta CTririivsi^^ MM*.« Crnob. O. (4 I) «4tor*i<" R. f. 0. I. Hm M. iM.-ldi ».• m M« MM mm® EPtVfiS sfflrm S It B DA, 17. JAfflJA !; VKNACO n K PRVOTHB1IU POMBNU. Ko *a sprejeli Kimljani juli-jsjfcki koledar (uvedel ga je Julij Cezar is 46. pr. Kriet. r ), eo UUPI prvi jenaajrza »ploien pršzpik. Izmenjavali so dfrove iu obiske. Te darove so imenovali "s}renee". Ta oenafcba izhaja iz navade pravljičnega kralja Tatl-ja. Njemu so darovali prvega dne >4 747. pr. Kr.r, preslieo, kate ro so nabrali na svetem grobu Stfenoe. To naj bi pomenilo zaoj nekaj dobrega. Pa se vrni-me k prvotnemu pomenu ("utreti uus ppme&i v latinščini čil, de jefo Grenko Vino vse leto 1023. To zaaesjjjvo a^avflo bo obdrža. je v pomanjkanju cikorijo. Zboljša vsako kavo—jo naredi okusnejšo—M WhMfar St W. I Dr. & F. BicfaUr.—Saj« I. Mi St 474> — Bhafet hi. — M>( JtMik Tur.k, Bos 141. St 4TSz-CU*«kwe. W. V«. — Trmi. t Aat. P« ju ta r, 9. O. Mmrkt W. V«. TaJ.« KaSolph Maatek, P. O. Mana,kClark.-kmk, W. Va. Bla« : U*. MoSU. P. O. K«jrno^Kl»vin«, w. V«. Dr. r. I. WlMai.,- St «TC. — Id«, OMo. — Tki. i Jahat CLEVELAND, O. 6033 ST. cu * r V J •*>•• aLkUii. ■mrnJm ZtVVZf proa f • prstana bi ' 4.* v,*" ;Aft. i,, .i ' J POPRAVLJAMO: ur« in drtifo ; , PODRU2NICA Colnmbta Gramofonov hl^yamofonskfh plošč.^ fflovonakA hrArpgft^^^emo na lahl alf pe osebno* vpraŠ«ft| 'sa°ceS prSmo ^ugofUplte. Nhjboljš« blago. Najnižjo cene. rnmmrnBmiff^tnrmu^^pmm m^tfma^mimsamm^z 1 1 r ■ 1 -■ ' . 1 ,T ...> "- Največja deVesika BhM Uland Are, Chica,o, HUnob. I m tido* U tisksrni. .......................................... ! I Izšla j« izvirna povest "B ZAPEfiKB GLOBELI '. Spisal Zvonko Novak. 1 Cena khjlgi ti.50. . 4 Naročati jo je na naslov: Svonko Novak ■■■f'-mi 80. Central Pack Avmu< ^ Chicago, ni. v;/ Odvetniška fat jamo-notarska pUama \ F. A. B0GADEK, v | .^u- ^K NMU B.iuka e^SEBrj- j 414 Oieeieed Stmt ... / PITTSBUBCH. PA. Pestevadja sa slovenski oddelek: LOUI8 K VEDER. KRAJU* il^TU^ m ? °oUrA1 »Pedajoče spise v STAREM V 'iMPORTIRANE 4 HARMONIKE > Nere VMČSk PMebae mM PBAVB | » ] i Lubasove | | harmonike ! | trt la Mlrl-vastae, dvakrat, trt- 1 krat h itirikrtl ufliltM, aem* i ; Me ah kraajake m pa tadl ehro* ! \ mettfae s lt basi tsr fcetlski VICTOB NAVINSEK 1142 N. E. Dalla« Rd. f CLEVELAND. O. ALOtS SKUU,