r. Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah l Velja za vse leto - - - Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n i $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 »i TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 66. — ŠTEV. 66. GLAS NARODA list . slovenskih , delavcev v Ameriki« Entered as Second Class BSatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 19, 1932. — SOBOTV 19. MARCA 1932 VOLUME XXXI. — LETNIK XZZX JAPONSKA POŠILJA OJAČENJA V MANDŽURIJO JAPONSKA JE UVEDLA STROGO CENZURO NAD POROČILI GLEDE POLOŽAJA PRI MUKDENU Vstaja se širi v ozemlju ob Kitajski vzhodni železnici, ki je pod skupno kontrolo Kitajske in Sovjetske Unije. — Kitajski vstaši so napadli mesto Tungyuanpu. — Brzojavni promet z vsemi mest; severno od Mukdena se vrši preko Japonske. — Bol j še viški zastopnik Karakhan se je posvetoval z japonskim poslanikom. Nasilja v stavkarskem okrožju PARNIKIV NEVARNOSTI Veliki viharji na morju. Od več strani prihajajo prošnje za pomoč par-nikom. — Za nekatere je pomoč prepozna. MUKDEN, Mandžurija, 18. marca. — Japonsko vojaštvo, ki se nahaja v okolici Harbina, je dobilo danes povelje, naj uvede ofenzivo proti kitajskim četašem v vzhodnem delu Mandžurije. Iz okraja Imienpo so dospela poročila o novih nemirih. Omenjeno ozemlje se razprostira ob kitajski vzhodni železnici, ki je pod skupno kontrolo Kitajske in sovjetske Rusije. Japonska armada v Mandžuriji je bila znatno ojačena, da zatre vstajo kitajskih vojakov, ki nočejo priznati Japoncem prijazne vlade, kateri načc-ljuje bivši kitajski cesar Henry Pu-Yi. Vstaja se širi ob severni in zapadni meji Sibirije. 1 risto Kitajcev je napadlo in zavzelo mesto Tun Syuanpu, devetdeset milj vzhodno od Mukdena. Dva japonska vojaka in dva policista sta bila u-smrčena v bojih. Poznejša japonska poročila pra vijo, da so se morali Kitajci umakniti. - Vroči spopadi so se završili južno od Ningute, dočim poro^jo iz Mančulija ob zapadni meji o resniVvstaji. PE1PING, Kitajska, 8. marca. — Japonske oblasti v severni Mandžuriji so uvedle najstrožjo cenzuro nad vsemi poročili. Vse brzojavke iz mest .in v mesta severno od Mukdena gredo preko Japonske. MOSKVA, Rusija, 18. marca. — Iz japonskih virov se poroča, da se je boljšviški pomožni komisar za zunanje zadeve, Karakhan, dolgo časa posvetoval z japonskim poslanikom glede japonske vojaške delavnosti v Mandžuriji. Do kakšnih zaključkov sta prišla, pa ni bilo mogoče dognati. WASHINGTON, D. C., 18. marca. — Sem so dopela poročila, da se ruska posadka v Vladivo-stoku pripravlja na sovražnosti. V tamošnja slda-diš£a so dospele ogromne zaloge pšenice. Tukajšnji opazovalci, ki dobro poznajo dolgoletno rusko-japonsko borbo za nadvlado na Daljnem iztoku, se izredno zanimajo za sedanje razvoje. Vse kaže, da se sovjeti pripravljajo na dolgotrajno obleganje Vladivostoka. SANGHAJ, Kitajska, 18. marca. — Mirovna pogajanja, ki so sledila sklenitvi premirja med Kitajsko in Japonsko, bodo najbrž uspešna. Včeraj so se začeli japonski vojaki vkrcevati na japonske transportne ladje ter zapuščati Sanghaj. Japonski poslanik je dobil od svoje vlade naroči-lo, naj nekoliko omili japonske pogoje. KANTON, Kitajska, 18. marca. — Tukajšnji politiki so začeli agitirati za zbližanje med Kitajci in Rusi. Po njihovem mnenju bodo pogajanja z Ja-pmci uspešna edinole v slučaju, če bodo imeli Kitajci Ruse na svoji strani. Vojaki kitajske takozvane "železne divizije" se približujejo Sanghaju v namenu, da ojačijo devetnajsto kitajsko armado, ki stoji Japoncem nasproti. LONDON, Anglija, 18. marca. — Tukajšnji krogi napeto zasledujejo notranje-politične razvoje na Japonskem, ker so se pričele širiti govorice o pretečem državnem puču. St. Johns, N. F., 1*. marca. — Dva parnika. Xeptume in Ranker, s 400 mornarji na krovu. >ta bila poškodovana in se nahajata v ne-v orno m položaju na severovzhodni obali Nove Fundlandije. Vladna ladja Kyle jima j«* bila posiana na pomor. London, Anglija, IS. marca. — K<>t pravi neko poročilo i7. Kobe, sta se jK)topila japonska parnika Clman Maru in Takei Mani z o-koli 160 potniki in mornarji. Moskva, Rusija, 18. marca. — V velikanskem viharju v Sever-nem morju ob murmanskem obrežju -se je potopila ribiška ladja Sturgeon in utonilo je 2.~> ribičev. NEZGODA L. TR0CKEGA KREUGERJEV DRUŽABNIK ŠEL V SMRT Ravnatelj estons k e g a monopola vžigalic se je ustrelil. — Bil je ravnatelj Kreugerjevih tovarn v Estoniji. RACE POSTAJAJO KUKAVICE Washington, D. C., 18. marca. Znanost je med divjimi racami o-paizila nekako "žensko gibanje', ki ogroža pregnati materino ljube zen in razdreti družinsko življenje. Oskrbnik ptičjega oddelka v Smithsonian zavodu, profesor II. Friedman, je nepričakovano pričel opaziti ta nagon pri divjih racali. Xa pr. : Dobro znana vrsta ameriških rac, rdečeglava raca. nanese gnezdo. zleze j-ajea. pa jih takoj zapusti. Med tremi račjimi družinami, ena V Marmorskem morju je vihar vrgel njegov čoln na skale- — Prenočil je na otoku, kjer žive samo psi. Ištambul, Turčija, 18. marca. Turški ribiči so sporočili, da se je prejšnji sovjetski vojni Komisar, Leon T ročki. -pred nekaj dnevi komaj rešil na' samotni oiok Marmorskem m-orju, ko je vihar vrgel njegov motorni čoln na skalo ob obrežju. Ribiči pripovedujejo, vodi, \ Crnojrlava argentinska raca ima ; _ navado zleči svoja jajca v jrnez-■ do lahuda in labudi izvale njih o-j va jajca. 1 Samice nekaterih vrst a meri-! škili in evropskih rac skuša jo zne-sti jaiea v drniro gnezdo. Samice ne valiio. temveč prenuste to naporno delo svojim moškim tovarišem. ARABIJA JE ZIBELKA ČLOVEŠTVA V sedanji puščavi je bilo dovolj vode* — Skozi dolgo dobo je tam živel človek. — Rimski vodnjak sredi puščave. petdeset piketov. ker niso hoteli ..... oditi s posestva Marvine premo- i Moskva, Rusija, 18. marca. —• govne družbe. j Vlada je izdala nove odredbe, s V Pittstonu je prik?;*a.kala ve- katerimi bo mogoče preprečiti lika množina itra'jkarjev do prihajanje delavcev, ki iščejo de-mestne hiše. Župan Langan ni ho- lo v Rusiji, ne da bi jim bilo žo tel sprejeti njihovega odbora ter prej pri skrbljeno delo. Uradi v pravi, da bo trdno vztrajal na tujih deželah so prejeli navodilo, svojem stališču. 'da nikomur ut» prodajo voznega Štrajkarji zahtevajo, naj se de- listka samo za potovanje v Rušilo enakomerno razdeli med vse jo. temveč morajo imeti vozni li-premogarje ter odločno naspro- stok tudi za nazaj. Samo za eno tu je jo vsakemu skrčenju plač. pot smejo prodati vozne listke le onim osebam, ki imajo že preskrb-Scranton, Pa., 18. marca. — ljeno delo v sovjetski Rusiji; iz-Policija 'je v veliki zadregi zara- kazati pa se morajo z listinami, ki I di nemirov v premogarskem o- jim jamčijo za kako delo. j krožju. Pojavila se je stavka, ki ni bila napovedana in ponoči je bila dinamitirana hiša nekega nekateri so metali Ann Harbor, Mich., IH. marca. | majnerja in Arabt-ka puščava, ki se nahaja po j kamenje na delavce. ■ trn iu ! K sreči nikdo ni bil ZNOREl IZ STRAHU PRED VISLICAMI San Rafael, Cal., 17. marca. — Ker se je iiilbertu F. Collie vsled strahu preti smrtjo na vislicah o. mraeil um. je bilo njegovo usmr-čenje ustavljeno. Collie je velik in močan mož. star -12 let. Zadnje dni v smrtni celici je samo strmel pred s«* in so dognali, da se mu je zmešalo. Po-voril sam s seboj. Zdravniki so slan je bil v državno bolnišnico, toda. če ozdravi, bo moral viseti. DOBRAZAMENJA Menominee, Mich., 18. marca. Charles Cherny imel klavir. Chroei Menor j«* imel kaiiareka. Toda Cliernv je hotel imeti kanarčka. Menoir pa klavir. Zamenjala sta. ne da bi si ogledala. Toda oba sta bila zadovoljna UMORIL BO ODVEDENO DEKLE Los Angeles, Cal., 18. marca. mnenju znanstvenikov na kraju t nekdanjega človeškega raja, bo j j najbrže po znanstvenih preiska- j j vali priznana kot veliko središče 'človeštva oil koder so se predniki [modernega človeka izselili v dru-| ge kraje Azije in tudi v Afriko. I llavnateluj Field muzeja dr. 11. 1 Field v Chicago, izjavlja, cia je j našel dovolj dokazov, dy je tam. kjer se sedaj širi velika puščava, Ivo se je Clarence Double, star j živel mnogoštevilen človeški rod. 21 let. vozil s svojo izvoljenko j Četudi v tej pokrajini sedaj ni Orplia Debu.sk. staro 18 let. v svo- ! nobene votle, vendar je tir. Henrv jem avtomobilu, je pristopil k a v- Field prepričanja, da je bilo pred tomobil.i neki moški pograbil de-1 več stoletji v tej pokrajini dovolj j m^tn\ ež Pij je odobril načrt vatikanskih arhitektov za popravo vatikanske knjižnice v prvotni o-Idiki. kakoršna je bila. predno se je zrušil strop. Stebri tla in strop dvonadstropnega poslopja, ki se je zrušilo v decemhrn. bo prenovljeno s cementnimi oporami. Tudi tlru-«ri deli knjižnice bodo utrjeni. CIGANSKO ŽEN1T0VANJE Norfolk, Va., 18. marca. — Vse je že pripravljeno za cigansko že-nitovanje in štiridnevno obliaja-nje ter razveseljevamje. Ko so se ženin in nevesta ter svat je zbrali v cerkvi, so drugi cigani na kolih pekli prašiče, jag-n jet a in druge živali. iXeve-ita je Josephine Mitchell, he L poglavarja Toma Mitchell iz države Oklahoma, ženin pa je Stanley Joseph George, sin poglavarja C?us George, ki je tudi ciganski poelavar. Postavili sa velik šotor, kjer bo- 18 palcev široko cev mestnega ka nala. so našli posebno cev. ki sploh ni spadala v kanal. Delavci so cev prebili in iz nje je priteklo najboljše pivo. Delavci so to najdbo naznanli županu T. Warren Mctzgerju. Po daljši preiskavi je bilo dognano, da so bile cevi za pivo razpeljane i>o vseh starih in novih kanalih ifiesta. Župan je takoj odslovil policijskega načelnika Raymonda Whit-comb. Xepotrjena poročila naznanjajo. da so se butlegarji pritoževali, da po teh ceveh prihaja gorko pivo. toda j ifiajsuirexjin ojju skušali po ledu na Dnjestru priti na »Romunsko 32 kmetov je prisilo do sredine reke. ko se je vdrl led. 18 kmetov se je rešilo na romunska tla. SOLZNE BOMBE PROTI MAJNARJEM Athens, O., 18. marca. — Serif Wayne je s pomočjo svojih depu-Za- tijev in narodne garde s solznimi flo plesali štiri dni in noči l*Spež je naročil, da »e mora z stopniki vseh ciganskih rodov v i bombami razjrnal 1300 stavkujo-delom takoj pričeti. Vzelo bo eno Združenih držav bodo navzoči pri čih majnerjev, ki so se zbrali bli-leto. da bo delo dovršeno. 'tem ženitovanjn. Izn Blaek Diamond rova. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče Glasa Naroda", t« je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. Edinole tako našlo vi jenai pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! B tem boste preprečili marsikatero amedg in g^kasmtgY« NEW YORK, SATURDAY, MARCH 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. I. A (A Corporation) «M W. lttta of tbi corporation and •t of kborc officer« Nnr Y«rk City, N. I OLAB NARODA (▼•too af tha PetfH) Day Kzcept Sundays and BoUdayi tfa celo leto velja list ta fCannrto , , Ca pol leta Ameriko.Za New York sa oelo leto .f04»nza pol leta •7.0C 43.00, Za lnosemstro sa celo teto........>7 AO H AO 0 za pol leta___________$3 -50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. •Qlas Narooa' lshaja taald dan tmemAl nedelj in prasnikov. Dopisi bras podpisa In osebnosti as ne pnobčujejo. Denar na] se bla-lovoli pottljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, »Mimo da as nam tudi preJAnJe bivališče da hitreje najde __ mo naslovnika. «U« NABODA", Sit W. UU» Strast. New Telephone: CHelsea S—2878 M DELAVSTVO IN STEOJI Dopisu Barbcrton, Ohio. V tujem svetu se raditega tako radi spt^umimo na rodno domovino. ker ssuio v tujini spojeni z raznimi okoliščinami, ki se j»o vsein razlikujejo od naših v rojstnem kraju. Ko se človek zamisli in spomni na svoja m J a da leta. se mu kar Ko pridem domu. vprašam mamo, zakaj pa dekleta tako tečejo domu z žegnom. Pravijo: Kaj se nr veš.' — Odkod čem vedeti? — Tista, ki bo prej doma, se bo tisto leto ]K>ročila. — Tako, — reeem — potem meni ni bilo treba teči. ker se mi nič ne urudi v zakonski jarem. To je »bilo le »prazna vraža, ki gre od i*h1u do rodu. Veselje je pa ie bilo. kakšno posebnost in nam nudil ' Xa. * ve<* ,ia drU}?ih stvari sejni obujajo spomini. Tam se nii je jplelo lepše. Več pravega veselja hi več prijaznosti je bilo tam kakor tukaj. Končno želim vsem čitateljem milo zdi. ko se mu preteklost v duliu pojavi in prinese zopet na dan dogodke mladosti. Visa k letni čas je imel za nas Stroji vedno bolj in bolj izpodrivajo delavce in jih peliajo na cesto. Marsikje, kjer je delalo prej po deset do dvajset delavcev, je sedaj en sani zaposlen. Stroj produeira več in opravlja delo bolj natančno in bolj temeljito, kot ga zamorejo opravljati človeške roke. Ves svet, posebno pa Amerika, se klanja moderni tehniki, ki je pa v gotovem pogledu za delavca pravo prokletstvo. Kakšne posledice ima toliko opevana mehanizacija* je posebno jasno razvidno v/, poročila zveznega delavskega departmenta glede položaja v ameriškem poljedelstvu. Vsled uvedbe poljedelskih strojev in tehničnih izboljšanj je od leta 1920 do leta li*27 izgubilo delo dva milijona osemstopetiiiscdemdesct tisoč oseb. Ta ogromna armada si je morala torej že v letih ta-kozvane prosperitete iskati dela in zaslužka v drugih poklicih. Pri tem pa ne pridejo vpoštev samo ljudje. Leta 1920 je bilo na ameriških farmah nad petindvajset milijonov konj, mul in drugi h vprežnih živali. To število je padlo leta 1929 na devetnajst milijonov, docim se jc število trakorjev v isti dobi povišalo od 246,000 na 853,000. Tehnika se je v ameriškem poljedelstvu silno razvili! ter pustila za seboj težke narodno gospodarske posledice. Slično kakor v Ameriki, je tudi po »lužni Ameriki, Avstraliji in po nekaterih evropskih državah. Oni, ki zagovarjajo veleobrate, v katerih vrše stroji čimveč mogoče dela, pravijo, da je stroj nekaj idealnega, ker oprošča ljudi telesnih naporov. S tem se jim nudi prilika za izobrazbo ter za kulturo telesa in duha. Te besede so sicer lepe, foda pomisliti je treba, da živimo v časih, ko ustvarja tehnični napredek nezaposlenost in ž njo vred revščino. Dasi zveni nekam čudno, je vendarle resnica, da bo trefba prej aH slej napovedati boj veloobratom, ki na eni strani omogočajo produkcijo v masah, na drugi strani pa pehajo v revščino in obup milijone in milijone delavcev. Ljudje hočejo živeti, ljudje hočejo delati. Gospodarski sistem, ki jim ne more nuditi dela, zaslužka in kruha, se ne more dolgo vzdržati. dovolj zabave in izpreuienibe. Spominjam se pomladanskih p red velikonočnih dni, kako je vse oživelo po dolgem zimskem spanju. Prvo žensko delo je bilo, pokopavati grede za posad. uu> nHZ**' k°- vera -je obdržala do današnjih ,lkor jaz "f^«1""- 1908 ie ju} j bila tudi kriza, pa niso tako stra- Na evetni teden smo zlasti otro- daii ljudjc kakor sodaJ v teh NASI V AMERIKI Že nekaj o asa je bolehal rojak Martin Zupančič v Clevelaudu. V •redo ob 6. uri jc gil odpeljan v bolnico, kjer je uro pozneje umrl. Ranijki je bil sta«- 62 let, doma iz vati ttetje, fara Hinje. \ Ameriki je bival 36 let. V domovini zapušča ženo, dve hčeri, sina in sestro, 11« p* irina JoHopha. Drutmi lierlan v Clevelaudu jfe [Unrrla hčerka, stara •> mesecev. Poleg tftaršev zapušča šc dva bratca in 4 «wtricc. Oče -nahaja ie Itri »eadee v WarrensviNe sanato-ju bolth, družina se nahaja v ve- pofoanjkanju. — Zopet je slovenska našel bi-v C&Juinetu. Mich., izgubila " avojih starih naseljencev, kateri se hitro umikajo iii katerih iterilo redči. 5. marca zju-iu bolj Pokojni Jakob, ki je ie dalje časa »bolehal, je bil 75 let star in je živel na Calumetu neprestano že 43 let. Doma je bil iz vasi Grič, nedaleč od Dobile v črnomaljskem okraju. V Ameriko «je prišel leta 1887 m »«>er takoj na Calumet, kamor se je tedaj večina rojakov iz čmonieljskega okraja naseljevala. Delal je dolgo -vrsto let za Calumet in llccla družbo, kaitera ga je pred nekaj leti ko je oslabel. upokojila. S Nvojo soprogo, katera je umrla pred par leti in za katero je vedno zelo žaloval, je imel šest otrok, tri sinove in tri hčere. Odpravi bolečine* Na trpite revmatitoih bolečin ^in bofcgnt Nabavtte gi stek-^ ei donašali skupaj potrebne stvari za butaro živinskega žegna. kakor smo omenjene butare pri nas imenovali. Butara je obstojala iz vsakovrstnih mladih šibie. ivovili marie, bršljana. volčjih jabolk, olj-kine vejice in raznih korenin, da je pcijetnešje dišalo, ko so kadili po shrambah in okoli poslopja na veliki teden. Ru t ara je bila tudi lepo okinča-na. Pri hiši. kjer so imeli več o-trok. je bil pravi direndav, kateri bo butaro nesel v cerkev. Večkrat sem nesla butaro sosedovi striui na cvetno nedeljo, ker niso vosledice. Ko so jo do-inoi- pripeljali iz Vindberja, je legel v posteljo iu zdravnik ga je samo toliko pustil iz ]>ostclje, da je vzel slovo od nje. ko so jo nesli <7. hiš«1 dne 11. marca. Pogreb je bil prav sijajen. Pilo je dosti cvetlic in tudi pogrebnih vozov je bilo dosti. &e več bi jili bilo. a ko ne bi na ta dan rov obratoval in deževalo je tisti ča«. Mislim. da so skoraj vsi Slovenci in ljudje drugih narodnosti prišli se ]wr«Iovit od nje. Družini Izrekam na tem mestu sožalje. Naročnik. Walsenburg, Colo. Vesele velikonočne praznike želim in voščim vsem naročnikom in seveda tudi naročnicam našega lista rja ob S;ivi. prodaja pristno ajdovo moko in Trinerč-ka. ki ga nam pošilja naš Carlo Gorup. Luis Ka-«jel«> je vedno zaposlen v svojem auto-shopu v Salida. Colo. Oglasil Ne je t ml i pri nas. Ako kateri potuje, naj se oglasi pri njem. <)u je večletni zastopnik O. N. Njegova družina gov«»ri pristni slovenski jezik. Preti kratkim smo bili na Oak-view. Pred dvajsetimi leti je bilo vse veselo, dela dosti itd., danes je pa vse prazno, hiše lu tudi pre-mogorov več ne obratuje. Le naš čebularček je še tam. t. j. Mr. Luis Zupan in Mr. Mr. .1. Perlič. Zdelo se mi je. da le gore stoje št* na starem mestu, a drugo se je vse iz p rem eni 1 o. Umetni plin Tex je je spravil dosii ljudi iz .preniogorov in tudi iz jcklarn v l*uchlo. Mrs. Troha piše dosti raznih zanimivosti. enako naš Matija iz Planine. Naj se prikaže, ali naj nam naznani, kdaj bo — kaj * Po Velikinoči se vidimo, dragi prijatelji v Ne\r Mex. Srečno Alelujo! S pozdravom M. J. Bayuk, zastopnik, (i. N. 32,000 1N0ZEMCEV JE LEGALIZIRALO SVOJE BIVANJE lu iagubi spania.V vseh lekarnah! Naročite se na "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrn- ienih državah. Ako se oblast prepriča, da podatki odgovorijo resnici, se prosilcu izda takozvani 1 :certificate of registry". Tedaj on sme zaprositi za državljanske papirje. Ako ima prejšnji "prvi papir" (ne čez 7 let stari ), sme zaprositi takoj za Amerika je zavzela napram evropskim državam sledeče stališče : — X a ji i rej morate same sebi pomagati, potem vam bom pa jaz pomagala. To je precej čudna tolažba za čase. ko si nobena država ne more pomagati. Po deželi so začeli krožiti ponarejeni bankovci. Ni čuda. ker je pristen denar tako redek. Nemški fašisti so nameni vali po tizoreu Mussoliuija zavzeti Berlin. — Ce je zanrogel Mussolmi zasesti Kini. zakaj bi nii Berlina ne zasedli. — so si mislili ter izdali povelje za inoblizaeijo. Pa so delali račun brez krčinar-ja. Nemci so namreč dosti bolj inteligentni nego Italijani. In današnja Italija jim je najboljši 'drugi papir', drugače naj zaprosi | Y2g|ed in svarilo (la v Xemčin za prvi papir m naj potem čaka sni(. Zf;0tliti kuj tiik^.ti kot Si, še dve leti. da zaprosi za natura- j,, zgodilo v Italiji, lizacijo. ^ Po registraciji sme inozemec za- Sodnik je rekel tožniku: prositi za ".permit", ako hoče za- _ Torej vi trdite, da vam je re-časno odpotovati v inozemstvo, kel sosed osel. Ali je to res? Seveda je res. — No. zakaj ga pa potem to- Ako družina je v inostranstvu. žena in otroci uživajo prednost v kv0 hlozem ,,;t s„ „u pogrešili. cev. ki so na tak način uravnali, Kavnatelj je poslal za njim svo-svoje -stanje, niso bili le taki, ki j,. llajboljše paznike. Najbolj iz-SO prišli nezakonito pred ti. jniii-. vežbau med njimi mu je bil kma-jem 1!»21 — večmoma kot mirr- ju na NjtM|n. narji. marveč tudi taki. katerih | Dognal je nanuree. da je pobeg- prihoil se ni mogel dokazati iz priseljeniških zapiskov. Nekateri izmed teh si prišli toliko nazaj, da sploh ni bilo več uikakega zapis- iiil na moderno plesišče, ki se je nahajalo psu* blokov vstran. Pozno zjutraj se je paznik vrnil in strahoma pripovedoval ne- ka o njihovem prihodu, drugi so ; strpnemu ravnatelju: toliko pozabili okolnosti svojega | „ \a plesišču je bilo več sto prihoda.^la nihče ne iuon» več naj- ! ? jltfii. moških iu žensk, ki so tako ti. kak v so prišli, drugi zopet >o u,.umm> govorili iu so se tako ue- prišli čez Kanado, kjer so bili zapiski precej nezanesljvi. 1450 ino-zemcev. tako registriranih, j«- prišlo pred letom ISfM in ni uikakih knjig, iz katerih bi priseljeniška oblast mogla potrditi njihov zakoniti prihod. Večina istih j»- prišla v desetletju 1011 do 1920. Oni. ki so prišli nezakonito po dnevu '5. junija 1921. ali pred dne 1. julija 1924. ne morejo sicer biti deportirani, ali zakon «•■<• do sedaj ne razteza na nje. Upati j'*, da' bo zakon razširjen tako. da bodo ttuli oni kmalu uživali pravi-co do legaliziranja svojega prihoda in predlogi v tem zmislu so pred kongresom ter se zdi. da ni resnega ugovora proti sprejemu teli predlogov. Ali. dokler tak nov zakon ni sprejet, ne morejo oni storiti ničesar za nravnanje svojega stanja. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« Ste samo nk članstvo, pač pa ni SloTmd v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE atss W5 umno obnašali. d:t se mi je zdel pobegli norec med njimi še najbolj pameten. Zato seui ^a pustil. božjem imenu. * Iz vseh koncev in krajev se pritožujejo ljudje o slabih časih. Kes so slabi, toda obupati še vseeno tli treba. Denar igra sicer važno vlogo, poglavitne vloge pa ne. Zadnji teden in začetkom tega tedna sta šla prostovoljno v smrt Sved Kreuger in Ainerikancc Kastman. Zapustila sta toliko milijonov, da bi bilo mogoče svinje krmiti ž njimi. * V Jugoslaviji se je začelo nekaj plesti. V skupščini so izbuhnile ostre debate zaradi predpostavljanja Srbov ter zapostavljanja Slovencev in Ilrvato-v v javnih službah. Ivot kaže. s .starim Pasieem še ni umrlo nadelo: — Bogatite se. sinei moji! * — Bože moj! — zavpije razburjena gospa v vtdiki trgovski hiši. ki je izgubila moža. — iščem malega gospoda z enim očesom ! — Milostiva. — ji seže v besedo uljudeu prodajalec. — če ji* gospod tako majhen, je bdlje. da ga iščete z obema očesoma. * On: — Ali .si že ljubila koga pred menoj Ona — Ne. dragi. Občudovala sem pač moške zaradi njih poguma. moči. lepote, mladosti iu inteligence. — ljubim pa •samo tebe m nikogar drugega. * V stanovanju neke ucvvvorške beračice so našli tisoč šeststo dolarjev. navzlic temu je pa beTači-ca lakote umrla. Bknes je bil potemtakem do« ber, toda izplaval se ni. "O L A A M i t O D r HEW YORK, SATURDAY, MARCH 10 - THX LARGEST SLOVENE DAILY in V. i.-JL KAXHVOJ PETEKtJN-PETRUdKA: BLAGOSLOVLJENA HIS A Nečakinji gospe Olge Antonov ne, ležala na visoki postelji mlada že-pic'.cpi Tatjani Je zdrami* nujno' na in dojila Komaj par dni starega ••veloval, naj zapusti mesto ter se'otroka. ' •preseli kam v hribe, med bujno [ — AU ste sasni doma? — }o jc planinsko pri rod a in v čisti gorski zrak. ♦'. Saj čez polet jč,'* je dejal 'i vprašala Olga Antonoma in se začudeno ozirala po sobi. "Same ženske smo; moški so vsi "in videli bodete, kako vam bo to\pri vojakih. Kaj ne, vidve ste pri-dobro delo: vati iivci se popravijo,! šle radi stanovanja? Je že vse pri-lič;ca postanejo okrogla in rdeča opravljeno. Samo malo potrpeti ,x>-ko potomka, vi vsa pa vesela in | dete morale nekaj dni; saj vidite, poskočna kot planinski kozliček.' kaj je. Vaša soba je v prvem nad-Pa mleka, veliko mleka pijte. Če' ?tropju, okna pa proti jugu dva in bodete tako delali, se jeseni zopet! eno na vzhodno stran; prav solnč-vidimo srečni in zdravi, če ne pa' na in zdrava soba je, gotovo bo- — z bogom!' * — Dobro. Prelepa Tatjana se je samo za-ničljivo namrdnila. Nič ji ni bilo za to dolgočasno pasje življenje. Imela je zaročenca — g ar dne51 častnika, pa ga ji je vzela vojna. Več mesecev ji že ni pisal: čisto pozabil Je nanjo tam doli na Laškem. Sicer se je sukalo okoli nje še vedno dosti oboževalcev, toda sami stari pohabljenci; kar Je bilo le količkaj porabnega. Je presvetli ce?ar poslal na fronto, da branijo čast vere, domovine in prestola. Pa res, razen škricev in biričev nisi videl daleč naokoli nobenih hlač. ki bi bile le malo prida. dete zadvoljne. — Mleka bo pa tudi dosti: ravno včeraj se je krava ctelila. Pojdite pogledat v hlev, kako močnega telička ima. Saj dekla je tudi tam. vam bo pa še stanovanje pokazala: jaz, kakor vi-d'.te. nisem še za nobeno rabo. I^V hlevu je vladal mrak. le sko^i odprta vrata je prihajal pramen ■.olnčnih žarkov, v katerih se je fadovoljno. grela debela svinja, o-kreg nje se je pa prerivalo kakih deset prašičkov in iskalo hrane na materinih širokih prsih. _ Videle sta tudi kravo s teličkom, toda dekle ni.bilo v hlevu. Sele v vežji jih ;ie dohitela vsa zasopla in prepo- j kle. tena. Gospa Olga si jo je ogledala Gospa Olga pristavi Dekla je odštorkljala po stop-, nicah in po veži na dvorišče k vodnjaku m v sobi je zavladala taka tišina, da se jc čulo letanje muh z okna na mizo in z mize nazaj na ckno. Gospa Olga In -prelepa gospodična Tatjana sta se za hip oddahnile. — Kes, prav čedno bo tu, —pravi teta. — In mirno, — dostavi nečakinja. Obe se zamislite v bodočnost. Naenkrat na omari nekaj zaškre-beta. — Slišiš, mama? — vpraša Tatjana. — Veš, kaj? Stopi na stol in poglej na omaro; gotovo imajo tam v oni škatlji zaprtega kaKSnega ptička. Le previdno odpri in pazi, da ti ne odleti! Tatjana stopi tiho na stol, odpre z drhtečimi rokanu škatljo in pogleda, kaj je notri. 40 LET PONEDOLŽNEM V JEČI Italijanski kralj je izdal te dni posiebeu dekret o osvoboditvi 72. letnega Carmela Ca te ri nieeiua iz ječe mesta Aleksaudrije. Cateri-uiccro jc bil obstfjen leta /1892 pred jKrroto v svojem rojstnem kraju iSciaci na Siciliji .s tremi !*o-obtoženci na dosmrtno ječo zaradi roparskega umora pastirja, ki ga je bil baje napadel in oropal za 7(H) lir. Mož se je vedel v ječi vzorno in ves čas je zatrjeval, da je nedolžen. Po moževem odhodu v ječo se jc žena posvetila vzgoji d veli sinov in pred 20 leti se je preselila /. njima v Ameriko. Tudi rodbina je bila prepričana, da je oee nedolžen in je ves čas dopisovala ž njim. Pred trem i leti jc pa žena enega izmed obsojence vili sokrivcev na smrtni postelji izjavila, da je bil Caterrncchio po nedolžnem obsojen. To je pa izjavila ž«- v agoniji in zato po italijanskem zakonu ni luoghi služita za podlago obnovitve procesa. Tudi ravnatelj kaznilnice v Aleksandri ji je bil prepričan, da je Cateriniecliio nedolžen. ker je pa imel jetnika zelo rad in ker run je slednji vzorno skrbel za jetni^ki vrt. -e dol- Torej ni čuda, da Je bilo Tatjani vseeno kaj jI svetuje in prerc kuje gospod zdravnik. Drugače je pa bilo s teto Olgo. Ta se je tuko prestrašila zadnjih odktorjevih besedi. da Je prebledela ko zid. Pr: tej priči je sklenila, da mora s Tatjano na kmete, pa na} jo stane, kar hoče. Saj Jc sestri na smrtni po^teHi obljubila, da bo varovala njeno hčerko kot punčico v očesu. In to je dozdaj zvesto izpolnjevala in hoče tudi naprej. Ta bi bila lepa. da bi se ji zdaj izneverila, ko ic dekle njene pomoči najbolj potrebno. Ne, nikoli ne! Takoj je vrela dnevnik med malimi oglasi oddelek letovišč In planinskih zavetišč ter začela prebirati. Ponudb je bilo celo stran in še čez. Ni vedela, kako naj si pomaga. ker so ji bile vse všeč. pa je potegnila iznad ncdrtla buciko in jo mižc zasadila v oglase. Odločila sc Je za oglas, ki «a jc z buciko zadela. Še isti dan jc zbrala s Tatjano vse potrebno, spravila v kovčege in s prvim Jutranjim vlakom sla sc odpeljale proti so- lani. Dan jc bil krasen, solnčen. Po dolinah Jc bilo malo megleno, kakor zastrto z lahkim sivim pajče-lanom, gore so pa bleSčale v svoji praznični obleki. In ko sta stopali kvišku preti veliki kmetiji na pobočje planine skozi smrekov seoze1. ki je bil ves v dišavah in v ptičjem petju, se je razvedrilo celo Tatiantno sroe in začelo hitreje biti. Hiša, kamer sta bili namenjene, je bila zidana, z lesenim nadstropjem, obrnjena proti jugovzhodu tako. da jo je poletni čas obsevalo solnce od vseh štirih strani. Zadaj so stala obširna gospodarska poslopja, na desno spodaj so bile o-grajene njive in travniki, nad hišo so se pa visoko v goro raMezaii pašniki. Krasen prostor, poln soln-ca in zraka, kakor nalašč za bledi-čne in slabotne ljudi. Nekako s strahom in čudno oprezno sta se bližali teta Olga in nečakinja hiši. Bale sta se psov. ki morajo biti gotovo pri hiši, pa nista vedeli, ali so na verigi aH n<5. Rade bi koga poklicali, pa kaj. ko ni bilo videti žive duše nikjer. — Halo! — je vseeno zarpila teta. Za hišo je zalajal pes. pritekel okoli ogla. bevsknil še parkrmt proti njima in se zopet skril, odkoder Je prišel. 611 sta po travi, da ne bi bilo slišati korakov. Prednja vrata so bila zaprta, treba Je bUo poskusiti pri zadnjih. Pred pasjo ulico Je letala modna ovčarka. mahat* s repom, ae ozirala na tujki in nekaj llzala. Tatjana Je prva zapazila, kaj Je. — Ah. deta, "poglejte no. kako lepe psičke ima! Pa pet Jih Je. Kake so sr&kaai; kar vzela bi cneg*». TudU na dvorittdu nI bilo notfenc- ' trate in I go ni hotel obrniti ua kralja s — No, kaj je? — vpraša radove- prošnjo, naj Caterinieeliia pomična teta, ko nečakinjo predolgo 1^-ti. Slednjič se je pa le odločil molči. ! za ta korak. Ko so nesrečnemu — Sama poglej! — jo zavrne ds-j starcu povedali, da ga je kralj j pomilostil. se je onesvestil. Ko se svoj it o!,' je zopet zavedel, je takoj brzoja-od nog do glave in ugotovila, daI stopi nanj in pogleda v škatljo: i vil svoji rodbini v Ameriko, da se tudi pri nji ni vse v redu, temveč Tam je sredi ovenelega mirtovega preseli k jim. Ko je pa stopil na le pričakovati vsak dan. da leže j venska bilo napravljeno malo gne-j ulico, se je kar opotekel. hal se je tudi ona, vendar jo je ta misel že|7dice v njem je pa g0mazelo ka-1 posebno avtomobilov nn izjavil je. itak vsa zbegala od obilice nena- j kih deset čisto malih, komaj sko-vadnih prizor v radnji četrt ure. | tenih ljubkih sivih mišk. Težko je stopala dekla pred nji- ; ma po strmih stopicah. I da se mu zdi. da jc rel. ves svet zno- — Vidite, tale je! — je rekla in odprla vrata v dovolj prostorno, čedno opremljeno sobo z dvema port el jem a. — Prav prijetno vam bo tukaj. Veste in glede postelj je tu-di vse čisto in fino; saj že dve leti ni nihče spal v tej sobi. Kar sedi-in malo odpečite: jaz vam pa med tem prinesem sveže vode, da se u-mijetc. — To je pa res blagoslovljeni i liiša! — je rekla nekako samu za j se gospa Olga An t on ovna, ko je i malo kasneje s svojo nečakinjo.i prelepo Tatjano zapustila stanova- j nje, da si ogleda bližnjo okolico.! VRAT SI JE PREREZAL — Tu še midve pisva varne; tu sc! še nama utegne kaj pripetiti. V Za dni si je končal življenje I čevljar Peter Sladic. Ko je ostal doma. je legel na |>ostelj6 in si Tatjana pa je molčala, le oči Je 1 prerekal z britvijo vrat tako. da po ve .sila in v obraz ji jc šinila rah- 1 os je glava komaj še držala trupla rdcčica. j la. V smrt ga je pogn-lla beda. Knjigarna "Glas Naroda" 216 We»* 18th Street MOLITVENIKI New York, N. Y. SVETA UKA v platno vez......................9® v fino usnje vez ...........130 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ..................................1.S* SKRBI ZA DUŠO v platno vez..................90 v fino usnje vez ............1.51» v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez.......—........80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez. -------1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRUA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 12$ v najfinejše usnje trda vez ....................................1-50 v bel celluloid vez.........L2t NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1-— v najfinejše usnje vez 1.5i v najfinejše usnje trda vez ...................-...............1-M MARIJA VARHINJA fino vez .......——--------l-2t v fino usnje ....................Mi v najfinejše usnje trda vez .............................-Mi Hrvatski molitveniki: Utjcfca Jstarssti. fina ves. __________t- Stavs Bogu. m mir ljudem, fina vex 1 Ji najfinejša rez -----------------------1JI Zrtaiee Minski, v platno..................J$$ fina ves --------------------------»».t— Viense. najfinejša ves---------....1.00 Angleški molitveniki: . (za ndadlns) Child's Prsjerbook: v barvaste platnice vevano___-90 v belo kost vezano ------------1.10 Kpj- of Heaven: \ 1'erotninarftfvo. trilo vez. 1.80 v (fluid veza ui ------------..10 Boj nalezljivim boleznim ------------------75 Cerkniško jezera................................1.20 Dorasli živinozdravnik broSrnno .1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano ...—....>»...................1.25 Domači vrt .. Govedoreja ...... Gospodinjstvo Hitri računar .1.26 .1.50 L» .....75 Come Unto He _ fino vezano .... Kaj sf Heavea: fino vezano — ■ * nanje vezano * &*HTnefte ftstajs Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 136 2. zvezek, 1—2 snopič -----------1.60 Kletarstvo (SkaHcky) ___________________A— Kratka srbska gramatika ---------------.36 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srtov ........................JO Kako se poslane državljan Z. D. 25 Kako s« postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .......JS6 K ubit na Raeuniea ---------------.75 Liberalizem -----------------------------Bi Ljobavna in snubllna pisma _______So Materija in esfcrfija ________________123 Mladeničem. L zv. ---------------------J# n. zv..................................—-Si (Oba skupaj centov) Mlekarstvo ___________________________________ Nemško-aagleikl tohnai ---------------1.40 Nuvctl za htto tat dom ............—L—■ NaJMjto slov. Kuhtrii«. 668 str. lepo vez. (Kalinfiek) ----------i*— Nemščina brez n«teija: 1 del --------------------------------36 „ J>. del ___________________________J6 MANDŽURIJA SAMOSTOJNA REPUBLIKA V prestoiici Mandžurije J^ukder.u je bila te dni proglašena neodvisna mandžurska republika, ki naj bi ji pripadal poleg treh provinc prave Mandžurije se prilegajoči del Mongolije. Težko je povedati, kako dolgo se fco nova republik.a držala. Čepra-v so Jo proglasili Kitajci, velja splošno za delo Japoncev, ki imajo žvlljcnjski interes na tem, da bi bila Mandžurija v prijateljskih odnošajih z njimi. Mandžurija leži v severovzhodnem delu Kitajske. Na scverozapadu. severu in vzhodu meji na Rusijo, na jugu na japonska Korejo in po svo • ji naravni legi je nekakšna za-gvozda med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Pred dobrimi sto leti je bila Mandžurija Š2 zanemarjena in zapuščena dežela, poljedelstvo ie bilo primitivno in v vsej deželi je bilo komaj 10 industrijskih podjetij. Takrat je štela Mandžurija o-krog 5 milijonov prebivalcev. ha površine, poleg te^a ima pa Mandžurija bogata ležišča premoga, železa, zlata, svinca, srebra in azbesta. Samo v prcmogovnhvih v Fnšanu blizu Mukdena okrog 12 mili j-ir a ton premoga. Vsako leto dvignejo tu iz zemlje okrog 7 milijonov ioi premoga. V mandžurski industriji zavzemajo prvo mesto mlini za pre -delavo soje, nadalje papirnice, tovarne za vžigalice, strojne tovarne pame žage in tekstilne tovarne. Še nedavno jc imela Mandžurija zelo ugodno trgovinsko bilanco. Pred leti je bil njen izvoz skoraj polo vico večji od uvoza. Kot dežela za ko-onizacijo Mandžurija za ; ponsok ne prihaja v poštev. ker bi se Japonci ne mogli privaditi hladnemu podnebju. Obleko japonskih kmetov, njihova bivališča in do mače običaje bi bilo težko prilaeo diti zahtevani hladnega podneiia. STRAŠNA NESREČA V KINU Isto velja o hrani, kajti Japonci ne Rus: so pa kmalu spoznali velik morejo živeti brez riža. ki ga pa v Mandžuriji skoraj ni mogoče dobiti. ČRV SLEPILEC pomen te dežele in bili .^o prvi, ki so z vzhodno-kitajsko železnico spojili Mandžurijo z Evropo. Ob novi železnici je zraslo več mest, med njimi j-udi Harbin. Japonci so pa zgradili v prvi vrsti iz strategič-nih razlogov južno mandžursko železnico, njim so pa sledili Kitajci Je črv- ki te lahko oslepi- Imc s štirimi železniškimi progami,'nuje se z latinskim imenom "cn zgrajenimi ? japonskim kapitalom,: chocerca štiri so pa zgradili s svojim denar- j Ko 50 VreA nokoliko leti v gva-jem. Zdaj ima Mandžurija okro> temalskih in južnoameriških pra-6000 km železniških prog. karf kitajskih : taže, so -mnogi delavci in name- ščenci hipoma oboleli. Glava in' Ruščuk jc največje bolgarsko p"l-stahlšče na Donavi; mesto, ki se je v poslednjih povojnih letih do nastopa gospodarske krize lepo razvijalo. Ima živahne j-rgovske stike za uvoz in izvoz po Donavi z Ru-munijo. Sedež je mnogih bank. trgovskih podjetij vseh vrst. industrij. raznih oblasti, šol itd. V centru mesta se nahaja kino 'Royal*, lasi Ljubena Kostova. Cesto bile oblasti pozvane, da pregledajo varnostne naprave kina. ker n4so odgovarjale sodobnim razmeram in predpisom. Žal se obla?ti niso odzvale pozivom in tako je bilo mogoče, da je nastala današnja težka katastrofa. 27. februarja je bil predvaja'i ■•Cesar v Kongu" . kino natlačen, med obiskovalci dva razreda židov-. ke ljudske šoie. Nad aparatom je ostal pozabljen košček filma. Ko >c je aparat sCgrel, se je slednji vnel. padel na tla. kier je ležal film. k. ~e je pravkar odigraval. V trenutku se je vžgal tudi j-a film. K r.e--reči sta bila kinooperatorja dva neizkušena dijaka. Prestrašena mladeniča. videč, da so se takoj vne'e tudi stene ma3e sobice, sta zbežala in k nesreči pustila še odprta vrata. Tako sa je plamen hitro razširil iz sobice čez hodnik na balkon kino gledališča. Boikon je napravljen iz lesa. samo stebri so zidani. V f-rcnutku je bil ves v plamenu. Nastala je grr,-»na panika, ki je bila tem večja. znaša nad polovico vseh železnic. Železnice so omogočile izkori-S obraz sta otekala- v očeh jih'ker so med obiskovalci bili večino-ščanje bogatih naravnih zakladov; -ie žgal° in P0 ne'fc°hko dneh so o- j ma otroci, žene ter mladi ljudje pod Mandžurije. V deželo so začele pri-! sl*Peli- Bolezen se je tako širiU.,-20 leti. Vse beži proti zelo tesnim hajati množice priseljencev in ta- :da so začeli še zdravi ljudje v pa j izhodom. Vrišč nepopisen. Ura je ko je postala Mandžurija zadnja' ^cnem strahu ostavljaj-i okužene bila štiri popoldne, ko cb sobotah leta najbogatejši del Kitajske. — kraJe- Tamcšnji indijanski doma-Zdaj šteje okrog 30 milijonov ore- čini so že dclgo S°vorili' da so v bivalcev. med njimi večina Kitaj-! notranjosti dežele v nepristopnih cev, dočim je Japoncev samo okrog | oz^ih celi rodovi slepih Indijan-200,000. Vendar pa imajo Japonci! cev' največji interes na tej deželi, kajti' broširano ..................................1.50 Pravila za oliko —............................63 rsiblfne motnje na alkoholiki pod- Iagi ...................-........................75 Praktitni računar ...............................75 Pravo In revolneija (Piiamic) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- skrga hle|ifizma ....................1.50 Radio, osnovni pojmi is Kadio tehnike, vezano ........................ bruNirauif ....................................1.73 Karunar v kronski in dinarski veljavi ..1.....................................75 Koeni slov. italijanski in itali- janski-sloveuski slovar ............ Ro^ni spisovnili vsakovrstnih pisem ..............................-..........50 Solnrenje .............................................50 Stike It živalstva, trdo vezana ........JO Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ................1j50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.43 Sveto Pimo stare in nove zareze, lei»o trdo vezana...............—.....3.— sadno Vino .......................................-4® Sadje v gospodinjstvo .—...............15 Spolna nevarnost ----------------------------.25 Učbenik angleškega jezika trdo vez. ..............—...—.....1.50 . broširano ...m......--------------------..1.25, Lena knjiga in berilo laikega jezika -------------------------------JS9 Uvod v fliosofljo (Vsber) L50 Veliki slovenski spismmlk: zbirka pisem, listin in vlog xa ta-aebmke in trgovc« .....---------1JS VeHU vsovsdei ..................................JO Vrt Mina knjižica ------- Zbirka ismsfih zdravil Zdravilna sellKa----- Zel In pkvsi slovni zdravilstva----------------------U0 ZgodOvina Umetnosti pri SlOven-cA. MIh to MA ----------m Zdravje ssiadine----------------------L» Zdravje in holesen v limsff Uii. 2 zvezka --------------------------120 Zgodovina Mov. tfrtatoHh Mo- ♦Httt dwi) , ft. SfM% ............ njihova industrija je odvisna od mandžurskili sirovin, na drugi strani je pa Mandžurija najiboljšj tržišče za japonske industrijske izdelke. V mandžursko industrijo je investirala Japonska na milijone Glavni produkt Mandžurije jc soja, ki je zasejana na ogromnem zemljišču 8 milijonov ha in predstavlja vih neizmernega bogastva. Rodovitna scmlja Mandžurije pa še daleč ni v polni meri izrabljena. Obdelati bi sc dalo šc nad 30 milijonov ha zemlje. Mandžursko poljedelstvo sc pa že zdaj ne omejuje več samo na sojo. Prideluje sc tudi mnogo pšenice In prosa. Gozdovi pokrivalo okrog 20 milijonov MATERINA UUBAV Neki nemški prirodoslovec pripoveduje: V samotnem gozdu je bilo mnogo votlih dreves, pravi eldorado za votlinarje. Kolikokrat sem šel skozi to divjino, sem trkal s palico na debla in sem doživel marsikakšno presenečenje. Nekega dne se je oglasil na trkanje po deblu prastarega hrasta prasketajoč šum. kakor da se veverica vije okoli debla. Menil sem, da bo kuna in sem trdneje stisnil palico. Pokazala pa se gozdna u-harica, ki ie takoj odletela, čim je dosegla odprtino. Posvetil sem s svetilko v duplino in sem opazil surovo izdelano gnezdo s štirimi mladiči. Bilo je prvič, da sem gledal v porodno sobo gozdne uharice v drevesni duplini, kajti ta ti -harica gnezdi običajno na visokih drevesih. Odšel sem domov, vzel kletko s precej širokimi luknjami v mreži, vtaknil sem vanjo eno izmed mladih uharic in se skrhno skril v bližnje votlo drevo. Zvečer se je mati vrnila, obkrožala je kletko nekaj časa nezaupljivo in je kOnčno ujetemu mladiču dala jesti, dočim se za ostale tri mladiče začasno ni brigala. Naslednje jutrt> so bili ti trije tmadiči Izginili. Proti večeru sem pOiattl ujeto uharico v zapuščenem gnezdu... Naslednje jutro je bilo to apet prazno... Odvedba mladih ptic je bilo veliko delo, Če upoštevamo, da je mogla mati v gnezdu samo plezali navzgor. Ste dolgo sem ideal novega gnezda, * brez uspeha. Ko so mladiči odrasli, pa sem jih videl ope- Seveda se je začela znanost kmalu zanimati za čudno bolezen. Nekega dne je ameriških rdravnik dr. Robles v Gvatemali preiskoval • ko-raj oslepelega indijanskega dečka. Pod kožo njegove glave je naletel na majhne turčke in ko je enega prerekal, je našel v njem do 40 cm dolgega, kakor las tankega črva. ki je ležal pod kožo v zvitku. Te črve jc d rt. Robles dečku izvlekel in glej, po nekoliko dneh je bil mali pacient popolnoma zdrav in vid mu je rabil kakor prej! Našli so f-orej povzročitelja dotlej nepojmljive »lepote. Poznejša raziskovanja. so še ugotovila, da učinkuje črv slepih:o s svojimi strupenimi izlocninami. ki dražijo očesne živce tako do"«^o. da ne morejo več prenašati vidni n vtisov. Izločnine pa nikakor ne uničijo živcev, kakor smo videli na navedenem primeru. Ličinke črva krožijo v krvi in jih neka vrsta komarjev,, k jih vsrkava s krvjo, prenaša'na zdrave ljudi. Nekaj časa se plazijo po novem telesu, potem se zaturijo pod kožo na glavi in začetek slepote je tu. vlada v centru mesta velik promet. Po ulicah se je razlegalo kriki: "Kino gori!*' Od pevsed so prihiteli prestrašeni starši, očetje i.i matere, bratje in sestre, h kinu, boječ se za svoje drage. To je povzročilo še večjo zmešnjavo in ra-val ljudi je oviral poklicno gasilstvo. Iz kina je prihajal gosti dlni. ki je razširal zadušijiv v/duh. Oa-s^ici so bili primorani, da si nade-nejo maske. Nepopisne so bi'e scene, ki so sc odigravale pred kinom. Na pamoč so prihiteli avtomobili vseh vrst. ki so spravljali takoj v državno bolnišnico težjo ranjene ljudi. To jc največja nesreča, ki se je pripetila ta leta in je po vsej Bolgariji izzvala globoko žalost. Slab želodec postane trden Alv'i inlaid maj .ni,-lit in fc.ir 't-'tk-i pr.-lNivi .uii vas liapntvi ticKid«-voljll«-. IH'Udoln,.. | k »t C ti I VZIIliftt .Vujjst-T..ii*- jr,t n«-kaj .Jui in iz|»r.vld«-li vi i ko izl.oljA.4ii j.-. N" lie.«-T-»ti. vam .J;, I,, ijši ,.j»-tit in k ir |H,- j. «Hi I,., L.hk.-jN" |,i „1,5, vil.. N lica - Ton.- «,« iHii , iM.lcz.-iij.kšti sli\ i.-, oliisinini Iji in«-lturniui iHTvdnb* Hiiru. |>rcžfiif sfci|.rtni<... ter dajf novo ni".« iu j-iln vušiin živ«.-tiii, iiiiAUaiii iti živfjen.ukim ..rpun-m N"uj;a-Toii«-piwl»jii V tekurn.ili. .\k>. e« v«5. l.-k.od grof zaposlen. Povejte ji da mu je žal — Z globokim priklonom iu tajnim smehljajem se služabnik odrgni. Vedel je: daj bi videl vsak si« pee. kako je bila komstesa za- jubljcna v grofa. — Lila. tega nisi stucla pravi Utokar. — Saj ne bo hotela iti Potem bo saj vedela, pri čem da je in svojih zahtev ne ln previsoko navila. s»ko izprevkli. da misliš resno. Lila skoči pokonci in steguje svoje tanke ude. zvijajoča .se kot mačka. Stopi preden j, položi roke na njegove rame in ga vpraša Željno gleda joč v njegove oči: - Ali me ljubiš, ntokar? V pritajeni strani za kliče: — Ti veš. Lila! Saj ne vprašuj! — V ohtipll zre pred se. Tedaj pa pritisne svoje ustnice na njegova lista v dolj; poljub. <>tokar jo pritisne k ]wi|oži svoj obraz na njene lase in se jr oklene, kot bi pri njej iskal zavetja. In Lila — zdaj j»- bila pomirjena s svojimi najsladkejšimi besedami ga ofosiije — nobena ji tra n«' sine vzeti, ker ga je ljubita z vsemi svojimi čuti. Tedaj pa zu-oaj zasliši korake. Naglo steee na svoj prejšnji prostor in navidez brezskrbni* poj; I cd a na došlera. Kil je IJudolt* S površenimi trepalnirami ga pogleda Lila; lin dolfov obraz je imel o imeli hude spopade s komun.- nt ,kar /ardi do ušes. Naglo se mu dvigajo prsi. Velike potne sti. Svoje ime imajo po pokrajini ► rage se mu pokažejo na čelu. Tako so ga razburile zadnje bratove j Lappo, v kateri se je pričela ta besede Liga ga prime za roke. da rejo. politično stranko, ki jim ni viec. Toda zadeli so na energičen odper vlade, ki ji je lapovski pokret zra-; stel čez glavo. Da stro ta odpor vlade, so kakor že poprej zopet, enkrat zapretili s koncentričnim j pohodom svojih bojnih organizacij j na Helsinski, da izsilijo izpolnitev t svojih zahtev. Vlada pa je odloce- j na, da cnemogoči ta pohod z vsemi! svojimi oboroženimi silami, in če so najnovejše vesti točne, se ji je to že tudi posrečilo . Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov ! valstvo, dala pa mu je politične 7. nepopisno zaiiičljivim po oki gospod! Imate občudovanja vreden dar jrovora. Kudolf! Prepričana sem. da boste dosegli velike uspelo- kot odvetnik. Zato vam tudi svetujem, da se posvetite odvetniški slnbi. Pri tem imate inni^o več priložnosti razviti svoje zmožnosti. kot pa pri vladi. N« da Iu rekel kako be.s<»do. j*r«- Kudolf iz s*»be. • Pojdi. Otokar. - povzame Lila in se »-a ovije. — Tudi jaz yelim to. Dobro je. da prideta na jasno. Samo. da ti bo ta teža od-vzita. - Potem pa boš mene imel ob svoji strani. Pomisli na mojo veliko ljubezen! — In potem, moj Otokar. moj ljubi, pride sreča Za naju. smernice radikalna mladina, ki je inficirana po fašističnih stremljenjih sodobnosti. Stranka sicer še davno ni mogla združiti v svcjiU vrstah večine volilcev. toda s svojim izredno energičnim in doslp-dno ofenzivnim nastopom pomeni v finski javnosti mnogo več, nego bi ji šlo po številu pristašev. Posebno se je to pokazalo o priliki, ko je nastopila zoper kumuni-ste. Kot neposredno soseda sovjetske Rusije je imela seveda Finskri precej močno komunistično stranko, ki je razvijala živahno deiav- RUSKI IZLET V STRATOSFERO V mestnih tvomicah za aeroplane v Ljeningradu gradi inženier S. Vasjenko s pomočjo celega štaba j-ehnikov in strokovnjakov za balone velik balon, s katerim bo vzletel v stratosfero do višine 20 tisoč metrov. Startal bo spomladi 1933 v Harkovu. Dotlej se bo vršilo več poskusnih voženj v manjši višini. Ruski balon je tako velik kakor svoječasni balon "Norge'\ f katerim sj-a letela Amundsen in Nobile čez severni tečaj. Napolnili pa bodo samo dvanjasti del balona s čistim vodikom. Ta količina se bo Peto poglavje. Marija Virbnikova in grof Otokar Verdin sta si stala nasproti v sprejemni sobi na gradil Ilmeljuik. Malo čudno je izgledala priprnsto oblečena dama v razkošno opremljeni sobi. Nekako svečano je izgledala ta dvorana s svojimi težkimi preprogami in z zlatom obrobljenimi zavesami. Po stenah so visele umetne, nekatere že prav stare slike. Otokar. malo v zadre«ri. ponudi svoji ženi roko. Toda Marija se za to ne zmeni, (ileda mu na ra vin »s t v o«'-i. toda Otokar -se izojrib-'je njenega pogleda. Ozre se na sina. del Krik. moj Krik skoro tako velik. kiiko si zrastel. odkar te nisem vee vi-E»t jaz. — velika bolest zveni iz njegovih besed. Krik je bil visok iu lep mladenič. Oče ga prime za ramo. pogleduje -ra s solznimi očmi in ga poljubi na čeh>. - Skoro je že dve leti. odkar si šel od nas! — pravi Krik in velika tesnoba je ležala na njegovem odkritem obrazu. — Bolan sem bil. Krik. — Toda sedaj si zopet zdrav — I pa.m. Krik! — Povej mi. kako je z Lori. mojo zlato Lori ! — Dobro. papa. V nedeljo je bil njen rojstni dan. Otokar sliši iz. sinovih besed očitanje. * Saj res. j>a sem čisto pozabil. Toda ]»oeakaj. popravil bom. kar sem zamudil. Lorici se ne bo treba pritoževati. Tedaj pa povzame besedo Marija. Nehaj. Otokar; to ni tako važno, četudi me je jasno in bohotilo zadelo in sem izprevidela. kako zelo se zanimaš za nas. In tri dni pozneje je prišel tvoj brat — po tvojem naroČilu. — Po naročilu cele družine. Moj o«*-e veliko trpi. To z nami vendar nima ni kakega opravka. \ s,, si prevUtavljai enostavnejše kot pa je v resnici. Mari-.>«. V r jem i mi. da sem mnogo trpel. Otokar globoko v zdi line in si potisne la.se s čela. Toda na to. kar *ein jaz trpela, nisi mislil — vedno samo ti — tvoja oseba — toda nato sem že navajena. Marija je govorila z globoko resnobo. Ali mi hočeš kaj očitati • — vpraša Otokar malo razžaljen. Ne! Zato pač nisem prišla. Toda vedeti hočem, ako je res. d je povedal tvoj brat in kar si mi pisal. Marija, poslušaj in daj si dopovedati — nost. Lapovci so pričeli zoper njo]v višini 20.000 m petdesetkrat no povečala. Bilonova gondola bo i-mela podobo rotacijskega elipsoiča in se bo hermetično zaprla. Opremljena bo s celo vrsto najnovejših pridobitev za proučevanje sj-ratos fere. Povratek balona na zemljo bo dsegel pilot na ta način, da bo raz-Tflal obod na dvoje. Plin se bo polagoma izgubil in iz prejšnjega o-boda se bo stvorilo ogromno padalo, ki bo neslo gondolo s pilotom počasi proti zemlji. Gondola bo merila v premeru 2 m in v njej bo prostora za dva človeka. kar sila hudo propagando. Ko pa ta ni zalegla, so si postavili za program, da onemogočijo komuniste na Finskem s silo sami, ako tega ne stori državna oblast. S svojimi bojnimi organizacijami so pričeli napadati komunistična zborovanja ir jih razganjati. Pa še več, poiskali so poglavitne voditelje komunističnega gibanja kar v njihovih stanovanjih, jih pograbili in jih krat-komalo odvedli do ruske meje ter jih porinili čez njo, češ: tja naj redo, kamor si želijo. Ker so meščanske stranke do neke mere sim-patizirale z lapovsko akcijo, so ,io mogli uspešno dovesti do kraja, da-si parlament ni hotel sprejeti ek-stremističnih lapovskih predlogov, ki so merili tudi na uničenje soci-alnodemokratske stranke. Kasneje se je lapovsko gibanje še dalje razmahnilo, vendar pa je zadevalo na rastoči odpor drugih strank, ki jih je vznemirjalo s svojimi političnimi nasilnostmi. Pred nedavnim so lapovci v parlamentu po srditi debati ostali v manjšini s predlogom, naj se na univerzi v glavnem mestu Helsinski, ali po starem Helsingforsu, popolnoma odpravi svedščina in nadomesl i samo s finšcino. S tem se je pokazala še ena osnovna težnja lapov-skega gibanja to je nacijonalizem. Na Finskem je nacionalizem prav aktualen, zakaj v deželi je še vedno okrog pol milijona Švedov, ki zavzemajo v gospodarstvu in sploh družabno prav močne pozicije. To ni čudno, saj je bila Finska skozi stoletja do 1. 1809, švedska dežela ln so bili dotlej Švedi v gospodujoči poziciji, kar ima svoje posledice še danes. Tako na primer na ŠKOF SEVERNEGA TEČAJA Francoski pater Ar se ne Turque-til je bil prošle dni imenovan za škofa vsega področja, ki spada pod severni tečaj. Pater Arsene pripada redu Brezmadežne device, ki ime. sedež v Franciji in je pri Eskimih in drugih prebivalcih severnih krajev zelo priljubljena osebnost. Deloval je dolgo v Hudsonovem zalivu in na Groenlandu. Ozemlje, ki so ga mu zdaj izročili v dušno pa-stirstvo, je večkrat prepotoval in pozna dobro njegove razmere. Novo ustanovljena škofija obsega o-gromno površino, ki skoro presega celokupno evropsko ozemlje. Cerkvena občina pa je v primeri z o-zemljem pičla in šteje komaj osem tisoč duš. Škof bo kakor doslej potoval od naselbine do naselbine s sanmi in vnemal ondoj-ne prebivala za cerkev, ki mu je poverila visoko dostojanstvo. Levi raztrgali krotilca univerzi v finski prestolnici Šved-: v Stettinu je bila te dni cirkuški jezik prav toliko velja kaker ška predstava, med katero sta dva fnski, oba sta enakopravna in ena-j leva napadla svojega krotilca, ga , , , . iko zastopana. Lapovci hočejo sedaj j vrgla na tla in ga tako ranila, da govori L , V i rl' /t Kr*tk° 1,15 P°P°kio finizacijo dežele v vseh po- &e ni mogel več dvigniti. Enega le- 5 liatMi i!..... I ■ 1 : ,,,,shK- kot mi ,>OV(M,f,, večina parlamenta no- va je moral policijski nadzorni. M irfiL S' - tako energične politike zoper, ustreliti, da so nesrečnega krotilca Marija, m,d, na Krika Svede. I labko os^m ^ ^^ Zverine, j CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Josepn B ish. J. Bevčlč. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2asar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John BaJant, Joe Cleveland. Anton Bobek. Chas. H Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar x Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. KobU; PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. *lo. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, F/ank Novak Homer City in okolico, Frank * \ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlviek Midway. John 2ust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. i'eternej 22. marca: He de Fraiice, Havre 23. marca: Statfmlam. Eovilogne tur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert Oallin, Hamburc. Charbour« 25. marca: lire m en, Ciieibourx, Bremen 28. marca: Maureiuni.i, Cherbourg 29. marca: New Ain.i'.erdam, Boutogn« sur Mer. Rotterdam 31. marca: Ha.mbu>te. Ham bur j. Cherbourg 1. aprila: Majestic, Cherbourg 2. aprila: Mil wraukee. Hamburg Cherbourg Volebdam. I«>j|ogtie sur Mer. Rotterdam £uro|>a. Cherbourg. Rremec 6. aprila: • Amplr. Ciierbourg 9. aprila: Veendain. Iu>ul<«gne aur Mer, Rotterdam 13. apri'a: Bremen. Cherbourg. Bremen 14. aprila: N«w York. Hamburg, Cherbourg 15. aprila: Mauretan:a. Cherbourg 20. aprila: Kuropa. Cherbourg. Bremen 21. aprila: Albert Ballis, Hamburg. Cherl>ourg 22. iprila: Fra lire. Havre Majeatic. Cnerbourg 23. aprila: Cleveland. Hamburg, Cherbourg Htateinlam. Boulogne sur M»r, Hot ter da m 27. aprila: Aquitania. Cherb*jurg R< 26. maja: H.iiubur^ Cherbourg. Hamburg 27. maja: Fi'aiH-e. Havre Olympic, Clierbourc 23. maja: Kuropa, Clierbounr. Bremen Voleii'iam, I^»uIogi.e Sur .Mi-r, 1: , 1: da m St I.oui-J, Chebourg. Hamburg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku 1LE DE FRANCE 22. MARCA (6 P. M.) 8. Aprila — 30. Aprila DE GRASSE 5. Aprila LAFAYETTE 16. Aprila — 21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za DOjisniia in potne liite vprašajte niše pooblaščene agente tŽreneh, J&ne 19 STATE STREET. NEW YORK SIB. Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $ RAZRED 174 Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba. .. Tedenska odplutja iz Xew Yorka— Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway. New York CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane ume Naročite ca Pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City 'IT!12i: iu.:: Mali Oglasi imajo velik uspeh Prepričajte se! 3 —iwrwiff'TiiiiiiiffiMilimi'irTniiTrfr'imiiurt"rrin:r " .. as: ^raBncsust'k* rr jsea -J awMMMMm»i^^iiw»iiiiii fflmDEJBBSIl! 31 £ ,: £UiBSESIBE. •,■-■• Mf£ ' UTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN i Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jo» Koren Sheboygan, jQhn Zor m an WEST ALUS Prank Skok WYOMING Rock 3prings. Louis Tauch^r Dianiondvllle. Joe Rollct Vsak smstopnik izda potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olaa Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Stlrl mesece za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo «t n n celo teto.