348
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  veti,  obrtnije itd.
Poleg- Gallett-ovi „Allg. Weltkundeu poslovenil
Dragotin Sauperl.
Po  abecednem  redu.
1. Aerostatična mastna ali m a si na, s ktero se da po zraku voziti^ Po več poprejšnjih spodletelih poskušnjah sta brata Štefan in Jožef Montgolfier leta 1782 v Annonay-u na Francozkem iznajdla prvo tako mašino in sta jo leta 1783 poskusila, ter se prepričala njene koristnosti in rabljivosti. Od tadaj se je že veliko voženj po zraku voblonuali balonu napravilo, in če prav še dozdaj te vožnje nobenih zadostnih , saj nobenih prav praktičnih nasledkov niso imele, človeški duh vendar ne miruje, da ne bi dovršil te težke naloge. Gotovo pridejo še časi, ^da se bojo ljudje po zraku vozili iz kraja v kraj. Že leta 1794 so na Francozkem poskušali v oblonih opazovati armade; toda iznajdba je potihnila že po nekterih poskusih. Leta 1830 je spet na dan prišla, ko je francozka armada v Algier se podala, pa je menda brez praktičnega sadii bila; ravno tako malo srečni so bili poskusi leta 1849 pred Benetkami , kjer so hotli iz oblona ogenj metati v obsedni okrog. Najslavniši oblonarci ali zrakoplavci so razun bratov Montgolflerjev bili: Pilatre de Rozier, Blanchart, Green, Cocking (ki je v nesrečni vožnji smrt storil leta 1836), Arban, Roberston, Gibson, Coxwell (kterega je 9. oktobra 1851 pri njegovi 157. vožnji dr. Ham iz Lipskega spremljal, in kteri je ne dolgo potem v družbi dr. Kellerja s svojim oblonom dosegel visokost blizo 11.000 čevljev nad zemljo), Godard , Petin (ki je novo pozračno ladijo za več oseb iz štirih velikih oblonov napravil), Berg itd.
2.  Algebra (računjenje s črkami ali pismenkami) je bila neki razširjena po Arabcu, Gebr po imenu, ki je v 9. stoletji v Sevilii na Španjskem živel. Za iznaj-deca imajo Muhameda ben Mussa-ta; verjetno je, da so se Arabci te umetnosti od Grkov naučili. Dio-fantos iz Aleksandrije je pisal v 4. stoletji po Kr. prve bukve o algebri, v kterih se že uganjke čistih ena-čeb druge stopnje najdejo.
3.   Alkimija (zlatodelstvo). Začetek alkimije se išče že v Egiptu, kjer je v najstarejših časih med junaki tudi Hermes bil, Anubijev sin, kteremu se veliko bukev kemijske , magične in alkemistične rednosti pri-lastuje. Gotovo pa je, da so stari Egipčani posebne kemijske in rudoslovske znanosti imeli. Tudi Grki so imeli veliko veselje do magije , do teosofičnih sanjarij in sosebno do alkimije. Dioklecijan je zapovedal vse egiptovske bukve sežgati, ktere o kemii zlata in srebra govore. Pozneje je kemija in alkimija veljavo dobila pri Arabcih. Eden najslavniših alkimistov 13. stoletja je bil Albert Veliki, ravno tako njegovi nasledniki: Tomaž A k vinski, Krištof Parižan, AlfonsXv kralj kastiljski, RogerBaco, Peter Abano, Ar-nold Bachnone, kteri se ve da nobenega zlata napravili niso, pa veliko iznajdeb so na dan spravili, ktere so polagoma do sedanje kemije peljale. Vse prepovedi zoper alkimijo so bile zastonj; v 16. stoletji je po Teofrastu Paracelsu celo v navado prišla, in je bila v najviših stanovih razširjena. Ce je prav največi del alkimije le sleparija bil, je saj posredno (kakor pri
Bottcher-ji,   ki je po alkimii porcelan iznajdel) kemijskim vednostim mnogo koristila.
4.  Amalgamovanje (mešanje rudnin z živim srebrom), plavžarsko ravnanje, po kterem se kaka ruda z živim srebrom zmeša (amalgamuje). To ravnanje, posebno koristno topivnicam za srebro, je že bilo leta 1571 od Velasco-ta v Ameriki vpeljano, in je bilo leta 1640 od Alonzo Barba-ta in posebej leta 1780 od žl. Born-a zelo zboljšano.
5.   Avtomati (samogibi) so menda že starim znani bili (priča tega so: podobe Dajdalove, ki so hodile, trinogi Hefajstovi, ki so na kolesih in krožkih tekali, leteči golob Arhitaja Tarentskega itd.); Karol V. je imel v samostanu (kloštru) dva viteza, ki sta eden proti drugemu dirjala. Imenitni so Vaukanson-ovi avtomati (leta 1738), potem tisti od bratov Dr oz iznajdeni, pisajoči avtomat Friderika Knausz-a (leta 1760), in v novejšem času trobentar Malzl-nov na Dunaji, drug njemu podoben Kaufman-ov v Draždanah itd.
6.   Bajonet, od začetka na dve, potem na tri strani oster, je bil v Bajoni na Francozkem leta 1640 iz-najden, čeravno nekteri trdijo, daje od Malajecev, ki so na puške svoj kric zasadili, k Hoiandcem prišel, ki so ga pri svojih armadah v vzhodnji Indii rabili.
7.   Bakro- in lesoreztvo. Kitajci so prej ko ne iznajdli lesoreztvo 0vXoyQ(xq,ia)f po kterem se črke v lesene plošče vrežejo, ktere se potem z črnilom orna-žejo, s papirjem pokrijejo in natisnejo. To umetnost so Kitajci poznali že neki ob času svojega cesarja Wu-Wong-a, ki je 1100 let pred Kr. živel, če si ravno Japanci nje prvo iznajdbo pripisujejo. Znana je bila ta umetnost že od predavnih časov na Tibetanskem, in sicer tako, da se moramo čuditi, kako da je tiskarstvo tako pozno iznajdeno bilo. Kepler v Nordlingih se je pri tiskanji podob najpoprej lesoreztva poslužil. — Se starejše od lesoreztva je vrezovanje črk ali pismen k v kame n in rudo ; saj so pečatni prstani že v najstarejših časih znani bili: že sv. pismo večkrat o njih govori (na pr. I. Mojz. 38, 18). (Visoke starosti je tudi jeklo, ktere pridelovati so že Grki ob časih Homerovih znali. Ob južnem bregu črnega morja prebivajoče ljudstvo kali b s ko (chalvbsko) je bilo, kakor grški pisatelji pravijo , zelo znajdeno v spreminjanji železa v jeklo, in je pridno delalo v železokopstvu; tudi se grško ime jekla: %alvfig od ravno tega ljudstva izpeljuje, ker je taisto po pridelovanji jekla zelo slovelo.
8.  Barometer in termometer (zrakomer in toplomer). Zrakomer je iznajdel 1. 1643 Janez Ev. Torricelli, osebni zdravnik toskanskega velikega vojvoda, učenec Galilejev. Napravil je ravno to leto prve očitne skušnje z zrakomerom. (Kot vremenik ga je iznajdel Oton žl. Guericke leta 1661; brez živega srebra Viljem Amontons leta 1700). Celo verjetno je, da je bil krnaii potem, gotovo pa ne poprej, toplomer iznajden, če so ravno nekteri tudi Holandca Kornelija Drebbel-na iz Aikmara iznajdeca toplomerovega imeli in rekli, da je prvega naredil leta 1638. Prvi poskus delitve v stopnje je napravil profesor Renaldini v Padovi.
9.  Barvanje in beljenje. Barvarija in beljenje ste iznajdbi najstarejših časov; za starodavnost barvanja ali farbanja imamo mnogo prič in dokazov. V vročih deželah so si divji narodi prizadevali, naravnost kožo svojega trupla z barvami lepšati, v tem, ko so v drugih krajih za obleko potrebno vlaknino barvali. Mnogo sto let je menda prešlo , predno se je bagrenka (škrlatni polž) najdla, in so se ljudje naučili, iz njenega soka izvrstno škrlatno barvo narejati, ktera se je kmali kot najlepša in žlahnejša barva starega veka stavila. Po pismih P linij a in Herodot-a je skor podoba, da so Egipčani in narodi ob   hvalinskem   morji   že   davno   oblačila pi-
sano barvali ali neko natiskanje katuna poznali. Na Nemškem nahajamo že leta 925 prvega barvarskega ceha. Prva tiskarniea se je ustanovila leta 1460. Brošč je bil znan že leta 1550.
10. Barvanje kožuhov je že bilo v 12. stoletji znano; saj se o rudečo-barvanih ovčjih kožah in rudečo-barvanih gornostajevinah o tem času razločno govori. Pozneje se je barvanje kosmatine velikokrat rabilo za olepšanje kožuhovine, in še dandanašnji se mnogo kosmatine umetno  barva in prodaja.
11.    Barv o tisk se v naših deželah še le od leta 1820 bolj pogostoma nahaja. Tako imenovani Con-greve-ov tisk (po kterem se na papir na enkrat več barv tiska), se je prvikrat leta 1823 rabil; Congreve je namesto lesenih vzel bakrene plošče, in je ustanovil leta 1823 prvo takošno tiskarnico v Londonu; leta 1827 do 1828 se je ta umetnija po Hahnel-nu v Devinu in Naumann-u v Frankobrodu jela tudi na Nemškem širiti.
12.     Belarnice so bile v Norimbergu že le 1440 znane. Šcheele (Šele) je leta 1775 iznajdel, da se z magnezijo da beliti, in da prosta solna kislina, oksidirana, barvine dele rastlinske robe razdeva in pokonča. Berthollet je leta 1785 prvi rabil to ravnanje, in odslej se je daiječ razširilo in mnogovrstno zboljšalo.
lo. Berolinski sinj (iz cijana in železa) od Dies-bacha v Berolinu leta 1740 iznajden.
14.  Bingelj (Pendel). Tega je prvi Galilei v Flo-renci (leta 1630) znanstveno opazoval; kmali potem (leta 1656) je Huvghens iznajdel ure z perpendi-keljnom.
15.  Biseri so bili narejeni iz stekla prvič leta 1482 od Murano-ta; iz lusk bele ribe od Jacquin-a leta 1656.
16.    Bitna mastna (Schlagmaschine) v Norimberg-u leta 1532 najprvo napravljena, s porabo parne moči pa po Perkins-u (leta 1838) vsa predelana.
17.    Bombazast papir. Sploh se iznajdba bombaža-stega papirja Arabcem pripisuje. Po novejših preiskavah pa se je zvedilo, da so Arabci ta papir pri svojih osvojevavnih vojskah v Buharii okoli leta 704 najdli, v svojo domovino, in potem pri svojih poznejših vojskah v osmem stoletji iz Afrike v Evropo prinesli. Pa še bolj verjetno je, da ta papir ni bil v Buharii iznajden, ampak že veliko poprej v Egiptu izdelan in na Grško razširjen. Toliko pa se mora v čast Arabcem priznati, da so si zastran umetnega izdelovanja in zboljšanja tega papirja pridobili veliko zaslug.
18.   Brodarstvo. Zelo verjetno je, da so Feničani bili prvi začetniki brodarstva, ktero se je najpoprej z izvotljenimi debli, tako imenovanimi kan o ti začelo, pozneje še le so se iznajdle veče povodnje vozila, na pr. čolni, ladije, šajke, barke itd.; drugi starodavni narodi, na pr. Asirijani pa so se čez svoje reke na usnjenih mehih prepeljavali. Saj veče in daljše vožnje so Feničani prvi napravljali, in se, kakor nas zgodovina uči, po medzemeljskem morji prvi do Hispanije pripeljali. Submarinske (podmorske) barke je iznajdel Dre bel (leta 1620); železne pa Mersenne (leta 1720), in na Angležkem leta 1816 izdelane. Barke z arhimediškimi vretenicami (šravfi) je iznajdel Livingstone (leta 1800), in Smith in Sauvage sta jih leta 1838 prva v veliki meri dovršila.
19.    Brušenje, rezanje in pezanje stekla. Steklo se je prvič začelo brusiti v 11. ali 13. stoletji, ko so se začele očala delati , za ktere so brušenega stekla (glaža) potrebovali. Ze stari Grki so poznali vžigavno steklo ali vžigavnike , kteri pa so le oblokorezi nabru-šenih steklenih oblic bili. Arabec Ahazen govori že v 12. stoletji o poveličavnem   steklu (povekševavnikih),
in konec 13. stoletja so nek bile prave očala iz-najdene. — Rezanje stekla je bilo gotovo že v prejšnjih časih znano, in že Plini popisuje neko ravnanje, ki je sedanjemu deloma podobno; al vendar je menda pozneje ta iznajdba se zgubila in pozabila. Gašpar Lehmann v Pragi je bil tako srečen, v začetku 17. stoletja to umetnijo spet na novo ustanoviti, in je leta 1609 od cesarja Rudolfa II. razun imenitnih daril dobil izključivno privilegijo, ker so ga sploh za prvega iznajdeca imeli. On je izučil več učencev, med kterimi je Juri Schwanhard najslavniši bil, in po smrti učenikovi to delo v Norimbergu nadaljeval; zatoraj se je napčno pripovedovalo, da se je tudi ta umetnija v Norimbergu iznajdla. — Tega sin, Henrik Schwanhard, je v ravno tem mestu leta 1670 iznajdel umetnost, steklo pezati (atzen), in sicer z razjedeno vodo, ktera je verjetno že napravljena bila iz kisline topivnega špata ali plavika, akoravno je neki to še le kemikar Scheele leta 1771 iznajdel.
20.   Brzotisk. Tiskavnico za brzotisk je iznajdel Friderik Honig iz Eislebna leta 1803. Konig pa je moral na Angležko iti, da si je potrebnih pripomočkov za izdelanje svoje iznajdbe pripravil. Tam je tedaj izdelal tiskavnico za brzotisk, na kteri so se „Times" (londonske novice)  24. novembra 1814 prvikrat tiskale.
21.    Camera obscura (kamera obskura), leta 1540 od Erazma Reinholda iz Saalfelda iznajdena, da bi mrknjenje solnca boljše opazovati mogel. Zelo popravil in zboljšal jo je neapolitanski matematikar Janez Kr. Po rta, ki je leta 1615 umrl.
22.    Cepljenje koz ali osepnic. Že v 17. stoletji, kakor se pripoveduje, v jutrovih deželah, posebno v Carigradu bivaj očim trgovcem ni neznano bilo , da so Crkesi, Armenci in drugi azijanski narodi koze ali osepnice staviti umeli, da bi se s tem strašne ^bolezni obvarovali; tudi so se že takrat nekteri Grki od Crkesov te umetnije naučili; pav prav gotovega se še v Evropi ni nič o tem vedilo. Se le s tem, da je leta 1701 v Kefalonii rojeni grški zdravnik Pil ar i, ko so takrat v Carigradu kužne koze razsajale, štirim otrokom nekega tam bivajočega evropejskega poslanca srečno koze vcepil, se je jela tej umetnosti veča pazljivost skazo-vati, in grški zdravitelj Ti m oni je poslal obširno sporočilo o tem vseučiliščema v Padovo in Oksfort. Se zdatneje je bilo cepljenje, ktero je slavna angležka žlahna gospa Marija Montague leta 1718 in 1720 z lastno roko pri svojih otrokih opravila. — Za človeštvo neizmerno imenitna iznajdba je cepljenje kravjih koz ali vimenic, ktero je leta 1798 slavni angležki zdravnik dr. Edvard Jenner v Barkleyu v Gloucestershiru vpeljal. V nekterih angležkih okrajinah so se prikazali leta 1790 pri kravah kozam enaki spuščaji in prišči na vimenu, o kterih so ljudje mislili, da bo vsak človek, kteri po nalezbi te kravje koze dobi, za vselej svojih lastnih koz oproščen. Jenner je to mnenje več let preiskaval in preskušal, in zadnjič spoznal, da je resnično, ako se le prav opravi. Njemu tedaj gre zasluga, da je z vpeljanjem tega branila človeštvo enega največih zlegov rešil.
23. Cevba (drenaža ali osušenje zemljišč s pomočjo podzemeljskih povodnikov), že v poprejšnjih časih znana, je poboljšana bila še le leta 1833 od Smith-a in Baxter-a.                                                     (Dal. prih.)
349
356
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved,  obrtnije itd.
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkundea poslovenil
Dragotin Šauperl.
Po   abecednem  redu.
(Dalje.)
24.    Cukrarija. Nekako pridelovanje cukra so že neki v 7. in 8. stoletji razumeli; prave rafinerije (fab-rike čistega cukra) pa se še le pozneje nahajajo, morda okoli leta 1270. Cuker ali sladkor iz grozdja, iz strdi in sadja je že bil v najstarejših Časih znan. Plini že omenja sladkorja iz cukrovega trstja iz Arabije in Indije. Po križarskih vojskah se je cukrovo trstje razširilo v Egipt, Ciper, Kandijo, Grecijo in Sicilijo. — Imenitna je tudi iznajdba cuker delati iz bele pese, kteri je, dobro pripravljen, ravno tak, kakoršen cuker iz trstja. Čast te iznajdbe gre berolinskemu kemikarju Markgrafu, kteri je že leta 1747 pripravljanje tega sladkorja učil; toda reč je obtičala, dokler se je ni leta 1796 zopet lotil fizikar Achard v Slezii. Nasledek temu je bil, posebno od leta 1812, da se je veliko fa-brik ustanovilo, ktere cuker samo iz evropejskih snov napravljajo. — Tudi iz štirke (škroba) se cuker na-reja. Ta caker iz štirke je najpred leta 1811 kemikar Kirchhoff v Petrogradu iznajdel, in domače cukrove snove so se s to iznajdbo prav koristno pomnožile.
25.    Cipkarija (Spitzenkloppeln). Izdelovanje čipek ali špic je nemška in sicer posebej saksonska iznajdba, ktera se je v drugi polovici 16. stoletja po rudnih gorah začela. Ko je namreč rudarija uboge prebivavce teh gor le slabo redila, zmisli si Barbara Uttmann-ova, zakonska žena rudnega gospoda v Anabergu, iz tenkega sukanca po različnih tvorilih čipke in krajke izdelovati, v tej umetnii je druge podučevala, in tako jim zaslužek pomnožila. Od začetka 17. stoletja se je kupčija s čipkami razširjala tudi v unanje dežele, in sicer, kakor pravijo, zlasti po Škotu, z imenom Cuningham, ki se je leta 1580 v Anabergu kot trgovec vselil, in tudi s špicami kupčeval, ter jih po svojih rojakih dal po daljnem svetu po hišah razprodajati.
26.     Čokolada je   prišla  leta 1520  po  Španjcih iz
Mehike v Evropo; Hermann v Parizu je pridelovanje zboljšal, posebno s tem, da jo je začel s parno mašino napravljati.
27.    Črke ali pismenke. Od starodavnih časov sem se pripoveduje, dajeFeničan Taaut črke iznajdel, iznajdba, ktera je prevelike vrednosti za izobraženje ljudi. Feniški zgodovinar Sanhuniaton potrjuje to mnenje, ktero je tudi Plini odobril, rekoč, daje Sanhuniaton zgodovino o Taautu skrbno preiskaval, kerjevedil, daje on prvi črke iznajdel, in prvi začel, imenitne reči zapisovati. Živel je nek nekaj sto let po vesoljnem potopu.
28.   Dagerotipija in fotografija. V najnovejšem času, posebej leta 1838, je začel Francoz Ludevik Jakob Mande-Daguerre svojo fotografijo in dagerotipijo, po kterih se niso samo ugledi, ampak tudi podobe in druge reči napravljale. Njegovo ravnanje je odslej mnogovrstno spremenjeno, in posebno s poboljšanjem kamere obskure in s tem , da zdaj rabijo fotografi kloro-in bromojod namesti samega joda, dospelo do visoke današnje popolnosti.
29.  Daljno glasnik (govorno trobilo ali legat, Sprach-rohr). Daljnoglasnik je bil, kakor se iz asirskih plosko-rezeb (bareljefov) vKonvunjiku vidi, že najstarejšim ljudstvom znan. V njegovi novi podobi je njegov iz-najdec Anglež Samuel Mor lan d, kteri je dal leta 1670 prve legate iz stekla, potem iz kotlovine narediti. Teorijo govornega trobila je iznajdel leta 1777 umrli matematikar J. H. Lambert iz Milevskega (Muhl-hausen).
30.  Daljnopisje ali telegrafija. O telegrafii ali dalj-nopisji — kolikor iz razumljivih znameoj obstaja, da drug drugemu misli ali opazbe z nenavadno hitrostjo naznanjati more — nahajamo že v starem veku nekak sled. Kakor Eshil pripoveduje, je kralj Agamemnon tisti dan, ko je Troja bila razdjana (l. 1184 pred Kr.), svoji soprugi Klitemnestri z ognjenim znamenjem svojo zmago na znanje dal; in ravno tako se pri Pavsaniju najde poročilo, da sta Hipermnestra in njen so-prug Lin cev po nesrečni poroki Danao-vih hčer k oznanovanju svojega pobega ognjene znamenja rabila. Posebno so nekdaj ognjene znamenja rabili v vojskah; izglede o tem nahajamo tudi pri Juliju Cesarji. Naznanjali so s temi znamenji črke, tako da so v tem, čeravno še dolgočasnem in težavnem ravnanji, vendarle že prvi začetki daljnopisja. Misel o daljnopisji tedaj starodavnim narodom ni bila ptuja; telegrafovali so ali z ognjenimi znamenji ali s pomočjo človeškega glasu. V srednjem veku pozabljena je bila ta umetnost. Se le Anglež Robert Ho ck se je leta 1684 sedanji sistemi bližal. Francozu Claude C happe -u je 1. 1792 po sreči izšlo, prvi telegraf v veliki razmeri po posebni sistemi ustrojiti. Izročil je še tisto leto narodnemu zboru popis svoje iznajdbe, in že leta 1793 je bila napeljava prve telegrafijske poteze zapovedana. Pa Chappenibil prvi, kteri je idejo ali misel o daljnopisji razumel, izpeljal in dognal; zakaj razun mnogih poprejšnjih poskusov so prizadevanja profesorja Bergstrasser-ja v Ha-navi, ki je že leta 1780 sistemo daljnopisju izdelal in jo leta 1784 v Frankobrodu pod imenom sintemato-grafije (avv&rjpiatoyQacfia) natisniti dal, vse hvale vredne, ker je ta sistema po skušnjah, ž njo leta 1786 napravljenih, pričakovanje in upanje spolnila, in se s svojim priprostjem priporočala. Poraba elektro-magnetične moči je v najnovejšem času vse staro ravnanje neprimerno in neprilično storila. Z elektro magnetičnim telegrafom so že v 18. stoletji fizikarji poskušnje delali, da bi hitrost električnega teka, ktera je še veliko veča kakor hitrost luči, za telegrafovanje porabili. Prvo večo poskušnjo je napravil leta 1746 Winkler v Lip-skem, druge so storili Le Monir v Parizu, Watson
v Londonu in Betancourt v Madridu; pa še le najnovejšemu času je bilo prihranjeno, to idejo popolnoma dognati. Ko je leta 1820 Oerstedt iznajdel, v kakem stiku in v kaki zvezi sta elektrika in magnetizem , in leta 1826 pa S tur ge on, da se dajo magneti zelo velike moči s pomočjo električnega teka dobiti in njih tečaji ali poli hipoma obrniti: so fizikarji prišli na misel, to moč za gonivno ali kretavno moč porabiti. Prvi, kteri je elektromagnetizem kot kretavno moč porabil, je bil gotovo Dal Negro v Padovi 1. 1831. Holandca Stra-tinghinBecker v Groningi sta leta 1835 elektromagnetizem prva obrnila v to, da sta po njima dobila pomaknivno gibanje. Jakobi ga je rabil leta 1837 kot gonivno moč za mašine, in je ž njim leta 1838 čoln na Ne vi peljal, med tem ko so ga hotli drugi namesti parne moči za železnice rabiti. Praktična poraba te moči, polna najimenitniših nasledkov, se je v naših dneh zgodila vz napravo elektro-m agnetičnih telegrafov. Se konec poprejšnjega stoletja so mnogotere enake poskušnje napravljali. Zdaj povsod navadnega elektro-magnetičnega telegrafa (s tiskalom) je iznajdel leta 1838 profesor Steinheil v Mnihovem. Prva velika izpeljava se je zgodila leta 1839 na veliki-zahodnji (Great-westem rail-way) železnici na Angleškem; na Nemškem se je prvi takošni telegraf leta 1843 na porenski (Rheinische Bahn) železnici napravil. V zadnjih letih so po tem načinu tudi dežele s telegrafi zvezane, ktere neizmerno morje loči, in sicer s podmorskim telegrafom skozi kanal La Manch od leta 1850. Zdaj je že Anglija z Ameriko, Sardinija z Afriko v telegrafični zvezi. Po neizmerni hitrosti svojih oznanil je telegrafija podobna nekemu čutništvu zemeljskemu, ktero stori, da vsako gibanje posamesnega uda skoraj v ravno taistem trenutku vse truplo občuti.
31.  Daljnovid ali teleskop, Povekševavno lastnost z vodo napolnjenih steklenih oblic je že poznal Eoger Bacco (leta 1280). Iznajdba pravega daljnovida ali teleskopa pa se je še le zgodila po nekem holandskem umetniku, kteri je nektere raznovrstno brušene stekla v izdolbeni tul (cev) djal, in tako spoznal, da je po taki imenitni sestavi mogoče dalječ viditi. Drugi imajo Laha Janeza Krst. Porta-ta za iznajdeca daljnovida , ker že on govori o zedinjenji oboknjenega in zboknjenega stekla, po kterem se daljne reči veče in razločneje vidijo. Drugi pravijo, da je očalar Janez Lippersheim v Middelburgu, ali zrcalar Adrian Metins v Alkmaru, ali tudi očalar Cahari j a Jan sen v Middelburgu napravil prvi teleskop , in pri zadnjem se celo leto 1590 naznanjajo kot leto iznajdbe. Leta 1608 je bila poraba daljnovidov že precej znana , toda še le malo umetnikov jih je razumelo delati. Iz tega se vidi, kako malo gotovo da je, kdo je bil pravi iz-najdec, posebno v času, ko se je več optikarjev trudilo, to koristno orodje sestaviti. Imenitno poboljšali so dalj-novide D o 11 and (leta 1758, iznajdec ahromatične, to je, brezbarvine steklene lečice), Ram s de n, Traun-hofer, in v novejšem času Plessel na Dunaji. — Zrcalo-teleskop ali reflektor je iznajdel leta 1644 ali 1650 francozki pater Mersenne. Rabi se to orodje najbolj pri opazovanji nebnih teles, zlasti odkar so Newton, Cassegrain in Gregorv, Hadlev, Short in Herschel pripravne spremembe v njem napravili. Newton, ki še ahromatičnih daljnovidov ni poznal, je naredil, da bi pri astronomičnem opazovanji tako škodljivo raztresenje žarkov ubranil, leta 1672 teleskop z rudnatim zrcalom.
32.   Bemantarji so bili že leta 1375 v Norimbergi; briljante brusiti je prvikrat Ludovik Berken leta 1475 skušal.
33.   Desetima (decimalna) številba.   Njo je  naj po-
prej Regiomontan (leta 1460) učil; v 16. stoletji pri potegovanji kvadratnega korena je bila že precej navadna, in Sim on Ste vin, ki je o njej posebej pisal, jo je še bolj dovršil.
34.   Digestor. Profesor Dionis Papin v Mariboru (v Hesii) je iznajdel leta 1685 svoj digestor, kteri je tudi znan pod imenom Papinov ali Papinianov lonec, v kterem voda z močjo vklenjenih in ugretih soparov tako visoko stopnjo vročine in tako močno tla-čenje dobi, da se v njej lahko najbolj trtasto in žilavo meso, in celo kosti mehko in prhko skuhajo. Takošno kuhanje Nemcem ni bilo kaj všeč, med tem, ko Angleži že dolgo s parno močjo jedi pripravljajo.
35.   Dimnik. Iznajdba dimnikov se sploh Lahom pripisuje, in Galeazzo Gattaro v svoji zgodovini padovanskega mesta piše , da jih še leta 1405 na Laškem nikjer ni bilo razun v Padovi, tako da njih prvo zidanje v omenjenem mestu v zadnje leta 14. stoletja spada.
36.    Diorama sta iznajdla Daguerre in Bouton v Parizu leta 1822, Gropi v Berolinu jo je zboijšal.
37.  Dipleidoskop, astronomično imenitno orodje, je leta 1844 D en t v Londonu iznajdel.
38.    Dratarija. Kdo je prav za prav vlečenje ali potezanje drata, namesti poprej navadnega kovanja iznajdel (drat je že bil starodavnim narodom znan , toda oni so ga kovali in rezali), ni prav dognano; le toliko je gotovo, da je vlečenje drata v sredi 14. stoletja v mestih Norimberg in Avgsburg že znano bilo.
39. Dromlja (brunda). Iznajdel jo je jezuit Kircher (leta 1650); sedanjo podobo ji je dal Eschenbach (leta 1806).
40. Drse (umetno napravljene ledenike s saninjaki) so Rusi iznajdli, in ruske armade so jih v drugem in tretjem desetletji sedanjega stoletja najpoprej na Fran-cozkem in potem na Nemškem razširjale.
(Dalje prihodnjič.)
357
372
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,   ved,  obrtnije itd.
Poleg Gallett-ovi „Allg-. Weltkunde" poslovenil
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem  redu.
(Dalje.)
41. Električna mašina. Oton ž l. Gruericke je imel že v 17. stoletji neko električno mašino; pa prave mašine je vpeljal še le Hausen v Lipskem sredi 18. stoletja;  posihmal so jih zmiraj bolj razširjali in zbolj-
373
sevali.    Kot ena   najvećih  je slovela  v Tayler-ovi muzeji v Harlerau izpostavljena.
42.   Enkavstična malarija (to je malarija, po kteri se barve vžigajo), je že v starodavnih časih znana bila (Plini pripisuje iznajdbo Ar i stidu, dovršenje in spo-polnjenje paPraksitelu); v Evropi jo je spet iznaj-del Lukež Kranach (leta 1516), in zboljšal grof Cavlus (leta 1753); v najnovejšem času še bolj spo-polnil pa Fernbach.
43.    Eolova harpa. Eolovo harfo, to je, ostrunjeno orodje, ktero samo po sebi kaj prijetno doni ali poje, kadar je proti vetru izpostavljeno, je neki Kir che r iznajdel, kije bil eden najbolj učenih jezuitov, in je leta 1680 v Rimu umrl. Vendar se ne d& tajiti, da ne bi bili že v starodavnih časih o njej znanja imeli. — Ime Eolova harpa pa izvira od Eola, pod kterim so si nekdaj pogani (ajdje), ki so za vsako stvar svojega „boga" imeli,   mislili božanstvo vetrov.
44. Fajančina (jiapol porcelan). Tako imenovano fajančino, še sedaj navadno posodje, ktero se iz neke lepe bele gline žge, delajo že od konca 15. stoletja v mestu P a e n ci v papeževi deželi (odkar tudi ime faenčina izgovarjaj: fajančina, izhaja). Drugi pravijo, daje fajančina 1. 1299 iznajdena bila, in ime „majolika" imela, če se ravno sedaj bolj grobo iz rdeče žgane in belo osteklenjene gline napravljeno posodje „majolika" imenuje. Lepše iz fajančine napravljene posode so v prvih časih takrat živeči slavni umetniki, kakor Rafael, JulvRomano, Tician in drugi z malarijami kinčali; zato so kot spominki stare umetnije velike vrednosti. Največo ličnost in čistost je dosegla fajančina v letih 1530-1560.
45.   Galvanizem. Ludevik Gal vani, profesor v Bolonii, je leta 1791 po naključbi opazil (kar je potem do leta 1798 Aleksander Volta spopolnil), da dve različni kovini, na pr. cink in baker (kuper), ki ste obe z zemljo v zvezi bile, ste električne postale in tako imenovani galvanizem proizvodile. Ta prosta elektrika se je po iznajdbi Volt a j skega ste bra, ki je bil sestavljen iz vrst cinkovih, bakrenih in s kislino razmočenih suknenih plošč, še veliko bolj zboljšala in ukrepčaia, in iz nje so pozneje napravljali zelo velike magnete, ki se po njej imenujejo elektromagoeti.
46.   Galvanoplastika. Med najnovejše iznajdbe se šteje od Jakobi-a iznajdena galvanoplastika, po kteri se lahko kovina s kovino prevleče, in se posebej iz bakra plošče, doprsne podobe in drugi umetalni izdelki napravljajo. Iz nje se je razsnovalo galvansko zla-tenjeinsrebrnjenje, in leta 1842 od profesorja F. žl. Kobell-a v Mnihovem iznajdeni galvanopis. Te iznajdbe se deloma še le zboljšujejo, kakor tudi glifo grafija (ylvcpoyoacpia), to je, umetnija, po kteri se zvišane tiskarske črke galvansko napravljajo; pa-lin grafija, anastatična ti s k arij a, iritipijaitd.
47.    Gasilna brizglja; glej: „Tiskala in pumpe."
48.    Generalbas, od začetka nauk, da so po številkah in znamnjih nad notami (po signaturah) harmonični red oznanjali. Iznajdba se prilastuje Ludoviku žl. Viadana (leta 1606); pa je menda starejšega začetka.
49.   Geometrija (zemljomerstvo}. Pravijo, da je geometrija svoj začetek v Egiptu imela. To je tudi verjetno , kajti ta dežela je že v najstarejših časih polje obdelovala, in njeni prebivavci so že pred egiptovskim Jožefom posebne zemljišča imeli, ktere so od kraljevega polja in polj& duhovnikov ločene bile; tem bolj je tedaj verjetno, da so v tej deželi naj poprej začenjali temeljito misliti o zemljomerskih pravilih, zlasti, ker so Egipčani zavoljo vsakoletnih povodinj Nilove reke prisiljeni bili, svoje polje vsako leto zopet premerjati. Grki  so   se  kmali  in skrbno tega poprijeli in naučili,
kar so Egipčani o zemljomerstvu razumeli; Feničan Tal in modroslovec Pitagor sta neki prva to vednost iz Egipta presadila na Grško. Prve učne bukve o geometrii je 300 let pred Kr. složil slavnoznani Evklid v Aleksandrii na Egiptovskem; še boljše je zemljomer-stvo razložil slavni geometer in flzikar Arhimed. V srednjem veku so se razun Arabcev med drugimi odlikovali in izkazovali posebej še Purbach, Regio-montanus, pozneje Keppler, Torricelli, Descar-tes, Permat, Paskal, Huvghens itd. Celo novo podobo sta dala tej učenosti Ne w ton in Leibnitz; in za njima pa: Bernonilli, Cotes, Euler, potem Monge, la Grange, in za njima La Croix, Gans in cela vrsta znamenitih učenih mož najnovejšega časa.
50.   Glasovir (fortepiano, klavir). Čeravno so klavirski zvončeki in klavirske strune že vil. stoletji Lahom, Francozom in Nemcem znane bile, je vendar pravi klavir ali fortepiano še le, kakor navadno pravijo, leta 1717 Kristijan Bogoljub Schroder, v Ho-henštajnu na Saksonskem rojen, v Draždanah iznajdel; če si ravno tudi drugi, kakor Kramer v Bambergu, čast iznajdbe prilastujejo. Od časa iznajdbe do sedaj so to muzikalno orodje močno zboljšali. Na Laškem je, kakor trdijo, klavirar velikega vojvoda Florentin-skega, Jernej Krištofoli iz Padove, glasovir iznajdel leta 1719.
51.   Globinomer (Senkblei). Globino- ali vodomer še Grkom v.junaškem veku ni bil znan, in prav negotovo mnenje je, daje tako imenovani golob, kteri je argo-navtom pri njih morski vožnji od spredi letel, prav za prav piloten čoln bil. Brez dvoma so Grki bili, kteri so po takrat že davno iznajdenem sidru (mačku) tudi k iznajdbi globinomera napoteni bili, in med njimi so menda Atenčani najbolj razumeli, ladijam dobro in pravo pot v pristane ali luke kazati. Oni so, kakor je znano, polagoma ob vseh obrežjih črnega morja, kakor tudi ob Bosporu mnogo naselitev naredili in pomorje dobro spoznali; kar je ravno tako bilo ob bregih med-zemskega morja. Grki so globinomer rabiti in ladijam pot v pristan kazati Rimljane naučili.
52.    Globus. Zemljino oblo (globus) je neki 580 let pred Kr. Anaksimander, Milečan, učenec Tal o v, iznajdel, in gotovo se vć, da je Ptolomej umetno napravljeno zemljino kroglo z občnim poldnevnikom (z univerzalnim meridijanom) imel.
53.    Golob pismonos. Pošta po golobu pismonošu izvira iz jutrovih dežel, kjer se v deželi Irak, to je na Kaldejskem, Babilonskem in Asirskem živeči beli golobje tega najlože priučijo. Pravo golobjo pošto je napravil sultan Nareddin M ah mu d, ki je leta 1174 umrl; bolj razširjal jo je bagdaški kalif Ahmed Al-raser-Lidiv-Allah, ki je umrl leta 1225, dokler ni leta 1258, ko so Mongoli Bagdad razdjali, zopet nehala. Tudi v Egiptu so bile 1. 1450 take golobje pošte.
54.    Gosli, zelo staro muzikalno orodje; sedanjo podobo jim je prvi  dal Testatori v Milanu 1. 1620.
55.   Harmonika j od neznanega iznajdeca, kterega je verjetno stara igrajoča ura (ura z muziko iz ubranih zvonov) na to iznajdbo napeljala, Franklin je to orodje (leta 1765) zboljšal, R o 11 i g (leta 1786) mu je dal prebiralo (tastaturo). Steklene palice pri igranji na harmoniki je prvi Quant rabil, steklene cevke Cladny (oba leta 1790); zadnji je tudi iznajdel klavirski val ali cilinder.
56.    Harpa (harfa), že v starodavnih časih znan instrument, od začetka menda z dlakami natezan (morebiti Samouka, Trigonon?). V razvalinah egiptovskih Teb je na neki na mokro malani podobi že harfenist naslikan; znano je, da je kralj David zel6 rad na harpah brenkal;   prvi kristijani  so s harpami cerkveno
374
petje spremljali. Iznajdec harp s pedalom je po enih Hochbrucker v Donauvertu, po drugih pa Janez Pavel Velter v Norimbergu (oba sta živela v prvi polovici 18. stoletja). — Eoiovo harpo je Kircher iznajdel (glej: „Eolova harpa"), velikansko Eoiovo harpo pa Gattoni v Milanu 1. 1786.
57. Hlapnica (dimnica, eolipila). Ta temelj parnega stroja je iznajdel Hero Aleksandriški (leta 130 pred Kr.); on je, kakor se pravi, votlo rudno kroglo naredil in jo deloma z vodo napolnil; in ko se je razgreta voda v hlap spremenila, se je začela krogla po nasprotni moči pri izvaljenji sopara gibati in tekati.
58. Hodomer (hodometer, stopomer, korakomer), geometrično orodje, že od rimskega pisavca Vitruvija popisano, v srednjem veku v različnih podobah znano, in v novejšem času od Holfelda zboljšano, in ravno tako priprosto kakor umno narejeno.
59.   Igle. Prve bucike (igle glavičke) so menda na Laškem, in sicer v Florenci delali; na Nemškem pa so gotovo bile prve v Norimbergu in Avgsburgu napravljene , in sicer v sredi 14. stoletja. — Sivanke, ki so gotovo veliko starejše, kakor bucike, so bile v 14. stoletji, ko so se drat vleči naučili, zelo zboljšane. — Mnogo pozneje še le so začeli pietilne igle (pletenke) narejati.
60.   Ivelati (nivelati, nivelliren). Umetnost zlato- in srebroreza, ali tako imenovano i vel a nje (nivelanje), je bila, ko se je bil dolbnik iznajdel, s kterim se je veliko lože ravnalo kakor z zlatarskimi punci, na Francoskem že v prvi polovici 7. stoletja dobro znana in pridno urjena, in je prišla odtod polagoma na Laško, kjer se je še bolj spopolnila.
61.   Jac(/uardova mašina. Imenitna Jaquardova (iz-rekuj: Žakardova) mašina, ki je zdaj skoraj v vseh svi-larnicah vpeljana, se je prvikrat leta 1801 na pariški razstavi ljudem pokazala. Iznajdec teh umetno izdelanih štatev je v Lionu rojeni Jožef Marija Jacquard, slavnoznani mehanikar. Prvi konzul (Napoleon Bona-parte) mu je dal 6000 frankov letnine.
62.  Jekloreztvo. Po posebni svoji marljivosti so an-gležki bakrorezci medoreztvo s tem zelo zboljšali, da so leta 1820 jekloreztvo ali tako imenovano sidero-grafijo iznajdli. Rabijo se pri tej umetnii, kakor je znano , cementane jeklene plošče, ktere tako lepo in čisto izpeljavo dopuščajo, da so se po jeklorezu že izvrstne dela dognale. Ta umetnija se je tudi kmali zunaj Angležkega, posebno na Nemškem razširila. V Avstrii jo je prvi vpeljal umetni dunajski bakrorezec Stoeber, kteri se je je tudi menda na Nemškem naučil.
63.    Jirharija, ki se je gotovo na Jutrovem iz-najdla, in se v Evropi najpoprej na Rusovskem, Turškem in Ogerskem vpeljala, je verjetno mnogo starejša, kakor se navadno misli, češ, da so se je Evropejci v sredi 15. stoletja poprijeli. Toliko vemo, da so jirharjem in strojarjem na Ogerskem že leta 1376 postave dane bile, in da so v začetku 16. stoletja že v Norimbergu jirharji delali. Pripoveduje se tudi, da se je jirharija ali „ogersko strojenje" leta 1584 od dveh nizozemskih strojarjev, Lasmagne in An-vand, iz Ogerskega, kjer sta se tega rokodelstva naučila, najpoprej v Novem Gradu (Neufchatel) , in potem v Parizu vpeljala, in da je minister Kolbert pozneje nekega Larose-a na Ogersko poslal, da bi se tega dela še bolj naučil, in tako se je tedaj po njem to rokodelstvo na Francoskem prav udomačilo.
64.  Kačnik (serpentin). Ta kamen je prvi Brendel, Saksonec leta 1580 obdeloval.
65.    Kaleidoskop; iznajdel ga je jezuit Kircher leta 1646;   kupčeval ž njim je  Bauer v Norimbergu
(leta 1798);   sedanjo  podobo  mu je  dal Brewster v Edinburgu leta 1817.
66. Kamena (belo prstena) posoda. V začetku 18. stoletja se je začela delati angležka bela kamena posoda (Steingut, earthen ware), ko je za to potrebno glino nek lončar v S t raffordsh iru po naključbi najdel.
(Dalje prihodnjič.)
380
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved, obrtnije itd.
Poleg; Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem  redu.
(Dalje.)
67. Kamnotisk (litografija). Leta 1799 je v Pragi rojeni Alojz Sennefelder s svojo zboljšano iznajdbo litografije očitno stopil pred svet, za ktero je dobil pri-vilegijo na 15 let, čeravno se je prva iznajdba že leta 1796 zgodila. Ta umetnija sicer ne doseže bakroreztva, vendar ima toliko važnost, da se po pravici šteje med imenitnejše znajdbe Človeškega uma.
68.   Kapice, vžigalnice (Ziindhutchen) je iznajdel Bell o t v Parizu leta 1820.
69.   Karmin (krasno rdečo barvo) je iznajdel leta 1580 neki menih v Pizi na Laškem; način pripravljanja je naznanil Homberg leta 1695.
70.  Karton (debelo-gladki papir, ki se poklada med sukno pri valjanji, Press-Span), je bil iznajden na An-gležkem 1. 1760, pa dolgo skrivan, dokler se ga ni leta 1780 papirar Kan ter v Trautenavu pri Kraljevcu na Pruskem naučil delati.
71.   Kavčuk ali gumielastika. Od 1. 1736 je kavčuk (vskočna, prožna smola) v Evropi znan, in sedaj veliko imenitnost dosegel, ker se iz njega mnogo koristnih reči napraviti da, na pr. vrhnji čevlji itd.
72.  Kis (jesifi) od starodavnih časov znan; brzoki-sarijo je Leuchs leta 1814 iznajdel.
73.     Kislina iz plavika ali topivnega špata (Fluss-spathsaure); pri pezanji (Aetzen) stekla jo je prvi rabil Schwanhard v Norimbergu leta 1670. Nekteri pa trdijo, daje to kislino še le kemikar Scheele (Šele) leta 1771 iznajdel (glej tudi št. 19) proti koncu).
74.   Klarinet, muzikalno piskalo, je iznajdel leta 1690 Janez Kristjan Dener v Norimbergu. — Tudi ho boj a (Hautbois, Hoboe) je novejši inštrument; njo, pa še nepopolno, so rabili francozki polki; zboljšal jo je tudi Dener ter ji lopute pridal.
75.    Ključavnico, tako imenovano f r a n c o s k o, je iznajdel Freitag v Geri leta 1732, zahamotano (Combinationsschloss) pa Boissier leta 1778.
76.  Kobaltovo modrilo; rabil gaje Hopfner, potem Thenard leta 1824.
77.  Kolek ali štempelj, kolkovni ali štempeljski papir. Prvi sled štempeljskega papirja, kot po srednjega davka.
se najde leta 537, kakor Francoz Basville pripoveduje. Cesar Ju s ti ni an (Pravda) je to leto dve postavi dal, v kterih terja, da naj sodni pisarji dokazne pisma le na tak papir pišejo, na kterem je zgorej od začetka ime denarstvenega nadzornika in čas naredbe tega papirja pristavljeno. Storil je to največ le za tega voljo, da bi se pisma tem manj mogle premeajavati in pokvar-jati, in ne menda, da bi bil s tem hotel kak davek nalagati! Zatorej nekteri to mnenje Basvillejevo zame-tujejo in pravijo, da se pravi začetek štempeljskega davka najde v nekem ukazu zastran koleka, kterega so leta 1624 holandski deželni stanovi izdali.
78. Kolovrat. Leta 1530 je prišlo na dan orodje, ktero vsak pozna in se sicer borno zdi, pa je za obrt-nijo zelo imenitno: to je priprosti kolovrat, kterega je iznajdel Janez Jiirgens, kamenar iz vasi Watenbiittel, dve uri od Brunsvika. Nahaja se tu in tam še v svoji prvi podobi, vendar so ga zelo zboljšali v nekterih deželah, kakor, na priliko, na Ceskem.
79. Kontumacije, kvarantine, to so naprave, v kterih se iz ptujih dežel (posebno iz jutro vi h) prišli popotniki nekaj časa zaprti drže (navadno 40 dni, odtod ime: kvarantina), da se spoznava, ali niso kake kužne bolezni seboj prinesli. — Zavoljo kuge, ki je zmiraj iz jutrovih dežel v Evropo prihajala, je bilo treba takih naprav. Benečanom gre menda ta zasluga za človeštvo, da so prvi kvarantine ali kontumacije napravili. Ko je kuga leta 1478 v Benedkah strašno divjala, so tu leta 1484 prvo zdravstveno zaprtijo vpeljali. Benedke so namreč s Turki veliko kupčijo in trgovstvo imele ; treba je tedaj bilo , da so se zabranile kužnih ljudi in kužnega blaga.    Ta naprava je   zdaj   mnogo zboljšana.
80.    Koprivnik, koprivno platno (Musselin, Nessel-tucb) se je jelo na Nemškem, najpoprej leta 1723 v Draždanah delati.
81.     Kordovan, tanko usnje, najpoprej v mestu Kordovi na Spanjskem (leta 950) strojeno. Od tod ime kordovansko usnje. Al ne samo na Spanjskem, ampak skorej še boljše se je strojilo v Tavrii in Natolii.
82.   Krompir (korun) je prinesel že leta 1565 Haf-kins, ki je s sužniki kupčeval, na Angležko , pa je bil tam kmali pozabljen; 1. 1585 ga je prinesel Franc D rake zopet v Evropo, in konec 16. stoletja je papežev poslanec v Holandii prvi poskusil ga zasaditi; na Nemškem so ga sadili najpoprej v Vojgtlandu leta 1650. Pri nas so pred kakimi 80 leti še mogli z briči ljudi siliti, da so ga sadili!
83.    Koščena moka (moka iz zmletih kosti). Z njo je prvi Kropp v Solingu na Pruskem polje guojil leta 1802.
84.  Kresalo pri puški. Mesto Norimberg, v kterem se je marsikaj imenitnega in koristnega iznajdlo, je tudi domovina tako imenovanega nemškega puškinega kresala, ktero sta okoli leta 1570 dva umetnika tega mesta, Juri Kuhfuss in Gašper Recknagel iz-najdla, in tako prižigavnik ali luntnik na puški odpravila.
85.   Kresila kemične, je iznajdel leta 1807 Seibel-Wagemann; žigice (vžigavne klinčeke) je iznajdel Jones leta 1837.
86.  Kruh. Ne ve se prav, kdo in kje se je prvi kruh pekel, čeravno so že v starodavnih časih močnato zrnje za živež upotrebovali. Iz moke, ktero so iz zman-canega zrnja dobili, so v prvih časih z mlekom in vodo kašo ali gost močnik, ali pa posušene, trde, težko prebavljive pogače napravljali. Te so še sedaj poglavitni živež karavanam, ktere prehajajo zgornjo Afriko. Tudi Kartaginci niso nobenega kruha jedli, in zatorej so jih Rimljani posmehljivo kašojedice (pultiphagos) imenovali. Po mnogih skušnjah so si ljudje zmislili, z vodo
umeseno   moko  kvasiti,   in   iz   tako   ukvašenega   testa rahel, dober, lahko prebavljiv kruh peči.
87.   Kupčijske društva so se prve začele na Angleškem leta 1583.
88.   Kvarte, karte. Ne ve se prav, kadaj so se karte za igranje začele. Nekteri mislijo, da so jih Ju-trovci iznajdli, in cigani najpoprej v Azii in Afriki, in pozneje Arabci ali Saraceni po Evropi razširil*. Najstarejši sled, da so igrali s kartami, najdemo na Laškem, potem na Nemškem, Francozkem i^ Spanjskem. Prve kvarte so bile maiane, in takih nahajamo leta 1299 na Laškem. Umetnost, kvarte tiskati, je bila iznajdena leta 1350—1360 na Nemškem, in tukaj se je neki začela prva igra „kopjonosec" ali „lanckneht". Na Francoskem najdemo prve začetke igranja s kvartarni leta 1361; na Spanjskem neki že leta 1332, ali verjetnejše leta 1387, ko je kralj Janez kastiljski prepovedal igre 8 kvartarni.
89.   Lak. V vzhodnji Indii so že v davnih časih z gumijevim lakom pisma pečatili; še le veliko pozneje so se tega naučili Benečani, od njih Spanijoli, od teh pa ostala Evropa. Skoraj gotovo je, da je pridelovanje pravega pečatnega laka na Francoskem in Nemškem okoli leta 1550 znano bilo. Ime ,,španjski lak" izvira od tod, ker seje gumijev lak za pridelovanje pečatnega laka najbolj iz Spanjskega dobival (glej tudi ,;pečatni vosek").
90.  Lampe, argandične, je iznajdel ali prav za prav zboljšal Argand leta 1783.
91.    Lankasterova ucitev. Bell-Lankasterovi način učenja je leta 1797 dr. Jonatan Bell najpred v Ma-drasu (v vzhodnji Indii) vpeljal. Ko se je v Evropo vrnil, je v Londonu sam šolo ustanovil, in učil po tem načinu, kterega je Anglež Jožef Lancaster leta 1798 zelo zboljšal. Odslej se je ta vzajemna učitev v mnoge druge dežele vpeljala.
92. Laneni (platneni papir. Lane"ni ali platneni papir so menda Nemci iznajdli, ker se na Nemškem ta papir poprej kakor v drugih deželah nahaja, in sicer že leta 1308, v tem ko ga na Francoskem še le leta 1311 zasledimo. Gotovo je tedaj, da je ta papir iz Nemškega na Francosko in Angležko, in odtod na Laško in Spanj-sko prišel. Na Nemškem še takrat niso imeli nobene papirnice (mlina za papir), ampak oguljene prhljive platnene cunje so kuhali, phali in tolkli, in iz tega testa delali papir. Malni v ta namen so še le pozneje iznajdeni bili. (Nekteri trdijo, da so laneni papir iznajdli Kitajci konec 1. stoletja po Kr.)
93. Lesena roba, izdelki iz lesa. Ko so si ljudje začenjali boljše stanišča delati, so potrebovali mnogo-obdelanega lesa. Ko je človeštvo tako rekoč še v otročjih letih bilo, so debla samo s sekiro klestili in s klini v dva debela stebra cepili. Tako pa, se ve, so najboljši les v same treske razklali in brez koristi po-tratili; in čeravno so pozneje bolj tanko cepiti znali, je vendar le tudi debelo steblo malo desek dalo. Čeravno so po tem potratnem in okornem načinu v krajih, kjer je veliko lesa, na pr. v Norvegii in Rusii, še v 16. in 17. stoletji les cepili, so vendar v drugih deželah, kjer je malo lesa, kmali spoznali, da si morajo po drugem boljšem načinu desek pripravljati in les obdelovati; tako jih je sila primorala, da so žago (pilo) iznajdli. Nekteri pravijo, da je žago iznajdel Per-diks, Dajdalove sestre sin; drugi na pr. Plini, menijo, da jo je iznajdel Daj dal sam; še drugi pa, da jo je modrijan Tal (Thales) iznajdel, in da ga je k tej iznajdbi pripeljalo ogledovanje zobatih kačjih čeljust. Perdiks je, kakor O vi d pripoveduje, najpred hrbtanec velike ribe za žago rabil, in najstarejši prebi-vavci otoka madejrskega, morebiti tudi mnogo dru-
gih ljudstev starega veka,   so   se  za   žaganje zobatega rivca morskega volka posluževali.
94.    Lovski rog je bil v svoji izvirni podobi že v starodavnih časih znan; zboljšala sta ga Hampl leta 1753 (Inventionsrohr), in Kol bel v Petrogradu leta 1760 (Klapphorn).
95.   Lula, pipa, fajfa. Prve glinaste ali prstene lule so menda na amerikanskem otoku sv. Dominika (San Domingo) izdelovali; saj jih je prinesel od ondot španjski menih Roman Pano kot novo stvar. Pozneje so jih Angleži iz Virginije prinesli, in leta 1621 je kralj angležki Jakob I. prvo fabriko za izdelovanje pip ustanovil, nekoliko pozneje pa Holandci drugo.
69. Magnet. Kitajci so neki, kakor se pravi, že leta 2706 pred Kr. magnet poznali, ako se sme verovati pripovesti , po kteri je tretji kitajski cesar Hoang-ti leta 2706 dal voz narediti, na kterim je podoba stala, ktera je sama po sebi z roko zmiraj proti poldnevu kazala. Jezuitski misijonar Martini je trdil, da je Kitajcem kompas že 2000 let pred Kr. znan bil; pripoveduje se, da je leta 1070 pred Kr. Ching, drugi kitajski cesar Chanovega rodii, poslancu kohinkitaj-skemu daroval umetno izdelano mašino, ktera se je sama po sebi gibala in je človeka po suhem in po morji varno vodila. Ta mašina je bila imenovana „Kinan", kar še zdaj pri Kitajcih kompas pomeni. Sploh skoraj vsi zgodovinarji prilastujejo Kitajcem iznajdbo kompa-sovo, in sicer zato, ker so ga na Kitajsko prišli Evropejci že ondi najdli. Okoli leta 1260 po Kr. je prinesel Benečan Marko Polo kompas iz Kitajskega seboj na Laško. Iz vsega tega se vidi, da ni Flavio Gioja iz Amalf okoli leta 1300 kompasa iznajdel, ampak ga le zboljšal. Narejati magnete pa so iznajdli leta 1723, ko je Reaumur razodel svoje opazovanja o pripomočkih, kako se da železo brez magnetov magnetizovati; te opazbe je Du Fay od leta 1728—1731 nadaljeval.
97. Magnetizem j živalski. Leta 1772 je švicarski zdravnik Me smer, ki je takrat na Dunaji prebival, iznajdel živalski magnetizem, po kterern bi se mogle bolezni ozdraviti. Ta reč je od začetka delala velik hrup in šunder, in tudi v Parizu je mnogo prijatlev najdla: ker so pa pregnali in jo napčno obračali, se je oglasilo tudi veliko nasprotnikov; brez nič pa vendar ni ta skrivnostna moč, zato utegne še čas priti, da se bo znanstveno dokazala in utrdila.
(Dalje prihodnjič.)
381
388
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved,  obrtnije itd.
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
Dragotin SanperL
Po   abecednem  redu.
(Dalje.)
98. Malarije na steklo. Malarije na steklo (glaže in šipe) je menda deloma že prav zgodej iznajdeno bilo, toda malo urjeno. Poprej so imeli večidel le kakosno mozajiko na steklu , tako , da so podobe iz barvarskih steklenih koscev sestavljene in s svincem strinjene bile. Pravo malanje na steklo se je še le začelo v 11. stoletji } in sicer po boljših izgledih. Ali so Nemci svoje navade, cerkvene in samostanske okna s pisanimi steklenimi šipami kinčati, od Francozev ali Angležev naučili se, se ne da več dognati; le toliko vemo, da sta imela v imenovanem stoletji že dva nemška samostana, v Tegernsee-u in Hiršavi pisane okna. Ta umetnost je bila po iznajdbi posteklinske malarije (malarija
v posteklino ali topljenino) zelo zboljšana, in je najbolj slovela v 15. in 16. stoletji. V 17. stoletji je zmiraj bolj in bolj hirala, in je v 18., ko se je vsa nova šega začela, skorej celo nehala, dokler ni v 19. v Mnihovem, Norimbergu , Rimu , Bruselji in Parizu zopet na svitlo prišla.
99. Malanje s suhimi barvami (Pastellmalerei) je menda že v 16. stoletji znano bilo; za iznajdeca imajo Vouet-a v Parizu (leta 1620). Leonardo da Vinci je neki večkrat s pasteljem malal; eden prvih takih malarjev bil je Jožef Vivien v drugi polovici 17. stoletja.
100.  Marele (dežniki ali dežobrani), ki se dajo zlagati, so se začele najpoprej na Laškem konec 17. stoletja.
101.    Medoreztvo. Skorej enake starosti kakor tiskarstvo je medoreztvo — iznajdba Nemcev. Najstarejši medorezi, kteri so še do sedaj hranjeni, so Eu-preht Rus t-o vi v Avgsburgu, Martin Schon-ovi v Kulmbahu, inlzrael-ovi v Mehlinu, kteri trije umetniki 30 okoli leta 1440 živeli. Njih je posnemal Mihael Wolgemuth iz Norimberga (f 1. 1519); in še bolj izvrsten v medoreztvu je bil njegov slavnoznani učenec Albreht Durer, kteri je od leta 1497 mnogo medorezev naredil. Na Laškem je menda Tomaž Fi-niguerra v Florenci prve poskusil. Dvobarvaste me-doreze je Janez Bacholt leta 1491, mnogobarvaste pa Losmann leta 1626 dodelal.
102.   Meh (jnhavnik). Kakor Strabon piše, ga je iznajdel modroslovec Anaharsis 600 let pred Kristusom. Poprej so imeli v topivnicah mehove z usnja-timi stranskimi stenami, ktere so polagoma nehavale, ko je Janez Lobsinger v Norimbergu, v sredi 16. stoletja, lesene iznajdel.
103.   Menjice (bekselni, wechselbriefe). Menjice so se začele v prvi polovici 13. stoletja, in v kratkem, še predno je to stoletje minilo, je bila šega, po nakazih (asignacijah) plačevati in si plačati dajati, pri obrtnikih in kupčevavcih vsake vrste že prav vdomačena. Tudi papež In ocen ci IV., kteri je protikralju cesarja Friderika II. , deželnemu grofu Turingiskemu, Henriku Raspe, 25.000 mark srebra odloČil, je ta denar 1. 1246 pri nekem beneškem bankirju tako diskontirati (z odbitkom kupiti) dal, da se je v|Frankobrodu opravilniku grofovemu izplačalo.
104. Mikroskop (drobnovid). Očalar C ah ari j a Jan s en v Middelburgu je menda konec 16. stoletja sestavljeni mikroskop ali drobnovid iznajdel. Prvi Jan-senov mikroskop je imel Albreht, nadvojvoda avstrijski. Potem ga je dobil (okoli leta 1618) znani Kor-neli Drebbel v Alkmaru, kterega so zategavoljo tudi za-nja iznajdeca imeli. Neapolitan France Fon-tana si je v tem času tudi hotel čast iznajdbe prilastiti , toda njegove spričevala so le segale do leta 1625 nazaj, med tem ko so mikroskopi že leta 1621 na Nemškem precej znani bili. Prvi solnčni daljnogled je neki Baltasoris v Erlangu iznajdel.
105.     Mjilo (jkajfa) so v prvem stoletji po Kristusu Germani iznajdli. Kakor Plini in Galen pripovedujeta, so Rimljani mjiline oble in mjilo za lase dobivali iz germanskih pokrajin; in sicer je bil ta pridelek prav dober, toda njim samim celo nov. To mjilo je bilo, kakor ta dva pisavca mislita, iz bukovega pepela in kozje masti narejeno, in sicer je ta germanska žajfa boljša bila, kakor taista, ktero so sosednji Gali delali, kteri so ji apna dodajali.
106.     Mlativnica od Voigta leta 1700 iznajdena, in odslej mnogo zboljšana.
107.    Mlini na čolnih ali ladijah. V 6. stoletji po Kristusu nahajamo prve mline na   ladijah,  ko so Goti
leta 536 Rim obsedali. Ko so namreč obsedniki 14 velikih dragocenih vodotokov rimskega mesta zamašili, in so tako javne kopalnice brez vode bile, pa tudi navadni mlini ob Janikulu hipoma obstali, je velika nevarnost lakote rimskemu vojskovodju Belizarju modro misel vdahnila, mline na ladijah napraviti, kterih še takrat nikjer ni bilo; na reki Tiberi so naredili prve.
108.    Mlin za bakrene plošče (Kupferplattmiihle) je leta 1590 Nemec Box v Londonu iznajdel.
109.   Mlin za furnire (Fourniermiihle), iznajdel ga je leta 1565 Renner v Avgsburgu.
110.   Močelke (plibad, Infusorien). Prvi jih je opazoval Needham leta 1645; po iznajdenem mikroskopu jih je Leuwenhoeck leta 1756 kot prave živalice spoznal; O. F. Miiller leta 1776 je že štel 400 rodov; med poznejimi opazovavci je posebno imeniten Eh-renberg.
111.    Mostovi viseči, so bili v izhodnji Indii že dolgo znani; na Kitajskem so že neki v najstarejših časih mostove na verigah imeli; na Angležkem 30 prvi tak most zidali leta 1741. Ravno tamkaj so bili leta 1779 železni, in leta 1816 od Riharda Lee-a drateni mostovi iznajdeni.
112.   Mramoravina. Izdelke iz mramora (marmorja) že v starodavnih časih nahajamo pri nekterih narodih, kakor to iz sv. pisma (beri: I. Kron. 29, 2; Est. 1, 6; Vis. p. 5, 15 itd.), in feniške zgodovine pozvedamo. Perzijski kralj Ahasver je imel v Susani grad, čegar dvor je bil z pisanim mramorjem pomosten , iz česar se vidi, da so mramor že veliko poprej za lepe izdelke rabili. Tudi Grkom je bil mramor že zgodaj dobro znan , in njih izurjenost v mramorovini je bila velika.
113.  Naturni samotisk (Naturselbstdruck). Leta 1853, tedaj v najnovejšem času, sta iznajdla ravnatelj dvorne in državne tiskarnice, dvorni svetovavec Auer in opra-vilnik Worring na Dunaji tako imenovani naturni samotisk, pri kterem se ob enem udeležujejo tiskarji in naturoznanci, obrtniki in umetniki: in zatoraj se ta iznajdba po vsi pravici prišteva najimenitnejšim iznajdbam sedanjosti. Po njej se namreč celi rastlinjaki (her-barji), čipke, vezenine, sploh vse reči, naj še tako nježne. grbe ali globe imajo, po originalu samem prav lahko in hitro pomnožiti dajo.
114.     Nogovičarske statve. Po iznajdbi pletenja (štrikanja) je tudi Anglež Viljem Lee umetne in zelo zahomotane nogovičarske statve (Strumpfvvirkerstuhl) v letih 1564 do 1589 iznajdel. Kakor angležki pisatelji trdijo, je prvo takošno maŠino leta 1589 dodelal. Ker je pa na Angležkem premalo podpore najdel, je šel, povabljen od kralja Henrika IV. na Francosko , in je v Rouenu nogovičarijo ustanovil. Tako je bila ta koristna iznajdba na Francosko prenesena, odkodar se je tudi na Nemško preselila.
115.   Nonius od Petra Nuneza (tudi „Nonius" imenovanega) leta 1540 iznajden. Takrat se je razumelo pod to besedo novo razdeljenje kroga po astrono-mičnih orodjih; iznajdec sedanjih s tem imenom za-znamnjenih meril je Vernier leta 1668.
116.    Note, sekirice muzične. Muzičnih not ali sekiric so Grki, kteri še oktave poznali niso, blizo 1000 imeli. Iznajdbo sedanje notne sisteme nekteri Gvi-donu Arezonskemu (Arezzo, mesto na Toskan-skem) leta 1020 prilastujejo ; tisto podobo , ktera tudi trpež tonov ali glasov naznanja, jim je po nekterih Franko Kolonjski (v sredi 13. stoletja), po drugih Janez de Meurs (Mer) (v sredi 14. stoletja) dal. Najstarejše (po lesorezu) tiskane note imamo iz leta 1473; premakljive, kovinske tipe je rabil prvi P e-trucci v drugi polovici 15. stoletja; tiskale so se note
389
na Francoskem že leta 1558; na Nemškem je pravo natiskanje sekiric se le Breitkopf na Lipskem leta 1752 vpeljal.
117. Oblon, balon, glej: „Aerostatična masina."
(Dalje prihodnjič.)
390
396
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved, obrtnije itd*
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
»
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem  redu.
(Dalje.)
118. Obrazivne, upodobovavne umetnosti (Bildungs-kiinste). Obrazivne in govoreče (žive) umetnosti so velike starosti; posebno je tvorivni nagon ljudi napeljal na to, da si z mnogovrstno igro življenje razveseljujejo. Iz takih iger je izhajala umetni j a, in sicer: mu-zika, petje in poezija (pevstvo), potem tudi podo-barstvo, ker so si ljudje iz gline in druzih enakih snov podobe delali. Znano je, kako so stari Grki (okoli 1. 500 pred Kristusom in popreje) umetnije visoko Čislali; posebno so cvetele v Atenah muzika, plastika (podobarstvo) in arhitektura (stavništvo) , še le pozneje tudi malarija. Najbolj so muziko ljubili; zakaj petje, igra in godba so Grka spremljale pri Božji službi, pri gostovanji in svečanostih, celo tudi v vojski in boji. Pri izreji otrok se je na muziko najpoprej pazilo, in grški jezik sam s svojim lepogiasjem je bil po muziki omikan in izbrušen. Pa iznajdba muzike se je veliko pred Grki zgodila. Prvo muzikalno orodje je bilo piščal aližvegla in lira s tremi strunami; že v sv. pismu (I. Mojz. 4, 21) beremo o Jubalu,vda je bil oče teh, ki so na citre in harpe brenkali. Ze Kal-dejci in Feničanje so svojo Božjo službo z muziko spremljali; tako se je začelo cerkveno petje in vpeljale so se muzi kalne orodja iz kovine. Se dalje so na tem potu napredovali Egipčanje, kterim so se Hebrejci pridružili. - Tudi o podobarstvu najdemo že v sv. pismu zelo stare slede; L a ban, kteri je 2300 let pred Kristusom živel, je imel podobe hišnih malikov, ktere mu je bilaRahela ukradla (glej: I. Mojz. 31, 19); Perzijani, ki so velikolepje in bliščobo ljubili, so imeli veliko podob, in v Asirii je cvetela ta umetnost za kraljice Semiramide; imeli so že bronaste statve, ktere so predstavljale to kraljico, potem tudi Bela in Nina. — Zraven upodobovavnih umetnij so se polagoma tudi razvijale govoreče ali žive umetnosti, in judovsko ljudstvo je posebno izvrstno bilo v svoji poezii, ktera je zrcalo njegove osode in sad njegove vere; spomnimo se le prekrasnih psalmov, prelepe visoke pesmi Salomon ove, žalostnih pesem Jeremija preroka in mnogo druzih, in spoznali botuo , na kaki visoki stopnji   izobraženosti   in  lepote  je bila poezija že
pri starodavnih judih. Še bolj se je dovršila poezija pri Grkih, kterih pesniki od začetka svojih pesem niso zapisovali, ampak oni so jih vsak dan pred ljudstvom na trgih in cestah, v glediščih in telovadbiščih prepevali. Tako je delal Homer; on inHesiod sta vse grško bogoslovje ali mitologijo v prosti poezii razkazala. V Atenah je gledišče največo popolnost doseglo, in posebno je med Grki bilo veliko lirikov ali pesmenikov, na pr. Anakreon, Simonid, Pindar in drugi.
119.   Očala (naočnice, hile). Kadaj da so prav za prav po pravilih umetnosti narejene očala v navado prišle, se ne da do tankega določiti; toda po novih preiskavah je verjetno, da je prve očala izdelal leta 1282 Aleksander Spina, menih v Pizi na Laškem. Na Nemškem so jih menda že tudi v tem času poznali, ker so v 14. stoletji že rabili očala za branje ali či-tanje; v Norimbergu so v zadnjih letih 15. stoletja že posebni očalarji bili. Izvrstne očala pa so še le začeli delati o začetku 18. stoletja, odkar so preimenitne preiskave Newton-ove   odkrile   naravo in lastnosti luči.
120.    Ogenj grški. Tako imenovani „grški ogenja (griechisches Feuer), kterega so Jutrovci iznajdli, nahajamo najpred v 7. stoletji. Ko so namreč leta 668 Arabci Carigrad obsedali, je grški stavbini mojster Kal i ni k iz Heliopola na Grško pobegnil in neko mešanico gorljivih snov seboj prinesel, ktera je tudi pod vodo gorela in vse , kar je dosegla, grozovitno razdjala in pogubila, tako, da so mogli prestrašeni Arabci bežati. Menda je bila, ker je tudi kamenje iz medenih cevi lučaia, sestavljena iz solitra, smole , nafte in drugih takih stvari; rabila se je dokonča 13. stoletja. Nekteri hočejo v tem prvi sled iznajdbe strelnega praha (smodnika) zapaziti in to tem bolj , ker so neki v ju-trovih deželah že davno rakete delali, in Kitajci že v starodavnem času strelni prah imeli. (Glej pozneje: „Strelni prah ali smodnik").
121. Ognjomer (Pvrometer) je Muschenbrock leta 1731 iznajdel; Petersen inPouillet sta ga zel6 zboljšala.
122. Oljnati mal, malanje % oljnatimi barvami. Oljnate barve namesti vodenih so rabili že v 10. stoletji; kot pravi iznajdec oljnatega malanja velja ven-dar-le Janez žl. Eyk v začetku 15. stoletja; tisk z oljem malanih podob (Oelbiiderdruck), po kterem se posnetki (kopije) z oljem malanih podob dobivajo, pa je v najnovejšem času izpeljal 1. 1822 Liepmann.
123.    Olovka. Grafit ali svinčnik je že dolgo znan , in deloma so ga že poprej pri risanji in črtanji rabili; pa prave olovke so še le v 17. stoletji delali; gotovo je, da so jih na Angležkem že leta 1683 v je-lovino ali cedrovino vdevali. S kavčukom ali gumiela-stiko pa z olovko narejene črte izbrisovati, je navada še le od konca 18. stoletja.
124.   Omnibus (voz, ki ima veliko sedežev). Take vozove je prvi vpeljal P as kal leta 1828 v Parizu.
125. Orgle. Prvih začetkov tega orodja smemo menda v piščalih starih narodov iskati. Prave orgle na sapo (Windorgel) se že nahajajo v 3. in 4. stoletji po Kristusu; v cerkve so bile vpeljane po 6. stoletji, pa še le v 9. stoletji jih v cerkvah zahodnjih dežel bolj pogostoma nahajamo. Grške vodne orgle (Wasser-orgel) je neki leta 216 pred Kristusom Azhimed, orgle na sapo pa leta 120 pred Kristusom Ktesibi iznajdel. Prve orgle, kakor jih sedaj imamo, najdemo na Nemškem še le v 14. stoletji, in odslej so delanje orgel mnogovrstno, posebno po opatu Vogler-ju (v začetku sedanjega stoletja) boljšali in dovrševali.
126.    Padavnica (Fallschirm,   priprava, s ktero se je mogoče spustiti  z visokega  na  zemljo).    Iznajdel jo
je v 16. stoletji Varanzio; prvi pa rabil Blanchard
leta 1785.
127. Pakfon. Leta 1822 je iznajdel Geitner v Snežniku na Saksonskem novo sestavo kovinsko, ktera se je pod imenom „argentanu kmali precej dalječ razširila; leta 1824 je isto sestavo pod imenom ;,pakfon" Jožef Rudolf žl. Gersdorf na Dunaji iznajdel. Iznajdba te in še nekterih druzih njej enakih sestav je koristna za to, ker pakfon v mnogih potrebnih orodjih in v nagizdnem blagu srebro nadomestuje. Sicer pa se mora reči, da so Kitajci že dolgo poprej znali pakfon napravljati.
128. Panorama (mal na okrogli plošči). Iznajdec panorame je bil profesor Breisig v Gdanskem na Prusovskem leta 1767; prvo je v veliki meri upostavil Škot Barker v Edinbergu leta 1793.
(Dalje prihodnjič.)
397
406
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved,  obrtnije itd.
Poleg" Gallett-ovi „AUg. Weltkunde" poslovenil
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem redu.
(Dalje.)
129.   Papir. Najstarejša roba, na kteri se je nekdaj pisalo, je menda veliko listje bilo; potem se je neki iz ličja napravljal papir, kteri pa je le slab bil in brez trpežnosti. Veliko bolj trpežen in gibčen je bil egiptovski papir, kterega so delali iz tenkih kožic papirovega drevesa (odtod tudi ime „papir"), od kterega se še v starih zbirkah mnogo zvitkov nahaja. Potem so bomba žasti papir iznajdli, kteri je dolgo časa imel ime „grškega pergamenta"; naš sedanji lan eni papir je iznajdba novejšega časa (glej zgorej: „Laneni papir"). V najnovejšem času tudi lep papir napravljajo iz slame, posebno iz sirČja (turškovine). Papir iz asbesta (skrilen kamen, ki se da kakor predi vo raztezati in ki v ognji ne zgori) se je naj poprej na Nemškem napravljal leta 1720; iz usnjenih odpadkov in odstrižkov gaje 1. 1780 delal Thiele; s klorom ga je prvi belil Fischer leta 1801; iznajdec ;,papira brez konca" ali papirja, ki ga napravljajo mašine same, je Robert vEsonu (Essonne); to iznajdbo izpeljal in dognal je Keferstein leta 1816. Najstarejša papirnica (mlin za izdelovanje papirja) je menda bila ieta 1340 v Fabrianu blizo Ankone na Laškem.
130.    Papirostik (7Ta7rvQoy(jacpia), po kterem se z umetno napravljeno tvarino prevlečen papir rabi za kamnotisk, je Sennefelder leta 1817 iznajdel. S prav tem imenom je tudi Man ne svojo iznajdbo leta 1841. imenoval, po kteri se vdolbene medene (kuprene) plošče in lesorezi  nadomestujejo  s papirnatimi ploščami.
131.  Papirovko (Papiermache) je Martin leta 1740 v Parizu iznajdel.
132.   Parne mastne. Kot prvi začetek parnih mašin ali parnih strojev (Dampfmaschine) velja Heronova hlapnica (glej „hlapnica"); vendar je bila ta iznajdba pozabljena do 16. stoletja. Takrat je pokazal Don Blasco de Garrav cesarju Karolu V. mašino, ktero je „hlap vrele vode" gonil, tako, da bi bila ladije kakoršnekoli velikosti na tihem morji brez vesla in jadra gnala: na cesarjevo povelje je leta 1543 na bro-dišču barcelonskem prav srečno skušnjo napravil z la-dijo 200 ton težko. Vendar se je ta reč potem v nemar pustila, deloma zavoljo velikih stroškov, deloma iz strahu, da ne bi kotel počil. V Norimbergu je živel leta 1562 mož, kteri je, kakor so takrat rekli: „vodo z ognjem in zrakom vzdigoval"; to bi bil dokaz, da so tudi na Nemškem že zgodaj parno moč poznali. V 17. stoletji nahajamo na Nemškem, Laškem, Francoskem in Angležkem tu in tamkaj mnogovrstne s parno močjo gnane mašine. Konec 17. in v začetku 18. stoletja so jeli ljudje čedalje bolj vodeni par opazovati. Že leta 1650 sije marki Worcester izmislil, da je pod to-porom, z vodo napolnjenim in trdno zaprtim, tako dolgo kuril, dokler ni razpočil; to pa ga je napeljalo na to, da je z močjo vročega para vzdigoval vodne curke pri svojih vodometih. Nekaj časa pozneje je kapitan Sa-vary skušnje in opazbe Worcesterjeve porabil, praktično izpeljal, in si prilastil iznajdbo parne mašine, ktera je po njem, saj po novi podobi leta 1700 znana postala. Angleža Newcomen in Cawley sta to novo iznajdbo leta 1705 že zboljšala, in Newcomen je naredil leta 1712 že dva velika parna stroja. Leta 1722 sta šla Hewcomen in Potter,   kterih   mašine   so   že  zunaj
Angležkega močno slule, iz Dunaja povabljena na Oger-sko, da bi tam v rudah parni stroj naredila, kteri bi podzemeljske divje vode iz jam odpravil; res sta tudi to mašino leta 1723 dovršila. Mnogo let je preteklo, in sedaj še le sta dala Jakob Watt in Matevž Boulton (leta 1774) tem mašinam veliko boljšo podobo in popolnejšo napravo, da so tako za mnogovrstne obrt-nijske dela pripravne. Zmiraj bolj in bolj zboljšana je dobila zadnjič parna mašina veliko imenitnost; ž njo se začne nova doba v zgodovini mehanike in obrtnije. Neizmerni nasledki, ktere ta iznajdba za splošno oliko in omiko ima in imeti mora, ji ohranijo preimenitno me3to v zgodovini človečanstva. Kmali potem, ko sta leta 1774 Watt in Boulton svojo parno mašino dodelala, se je vidilo, da more tudi mline goniti, in tako so se začeli parni mlini (paromlini), kterih prve in največe je severna Amerika ustrojila; pa sedaj jih tudi v Evropi nahajamo v obilni meri.
133.    Parni topovi. Imenitni francoski trdnjavski zidar Vauban je bil, kakor se pripoveduje, prvi, kteri je Papinove nasvete zastran napravljanja parnih topov praktično poskušal. Pa ta reč je zopet, kakor mnogo drugih, v miru zaspala, in bi bila skorej popoinama pozabljena bila, ako bi se je ne bil spet poprijel francoski general Chasseloup leta 1805, on je dokazal, da je mogoče , parne topove narejati in jih vpeljati v trdnjave. Leta 1813 je ponovil svoje nasvete , in leta 1814 je izdelal francoski inženirski častnik takosne topove. S šesterimi kanonami oskrbljena mašina je vsako minuto 150 pokov streljala. Pa taiste mašine, ktere so bile odločene, ž njimi Pariz ubraniti, so bile na više povelje tisti dan pokončane, ko so zavezniki parižko zidovje napadli, in tako se je ta reč zopet v nemar pustila, dokler ni leta 1824 Amerikanec Perkins na novic parnih topov dovršil.
134.    Parobrodi (parne ladije). Po mnogoterih večidel spodletelih poskušnjah se je prava iznajdba paro-brodstva še le leta 1807 dovršila, ko je to leto severni Amerikanec Robert Fulton s pomočjo parne mašine iz fabrike Watt- in Boultonove parobrod ustrojil, na kterem se je prvikrat iz Novega Jorka na hudsonski reki v Albano peljal. Ta srečni izid je bil vzrok, da je Fulton od zbora zedinjenih severo-amerikanskih držav privilegij na to iznajdbo dobil pa svoji^neutrud-ljivi delavnosti neumrljivo slavo si pridobil. Cudovitni so napredki, ktere je storilo parobrodstvo odslej, posebno v severni Ameriki; sedaj pa tudi na Angležkem in v drugih državah.
135.   Patenti za iznajdbe (privilegij). Takih nahajamo na Angležkem že leta 1623.
136.    Pečatni vosek je menda kitajska iznajdba; Portugaljci so za-nj zvedili v izhodnji Indii in ga v drugi polovici 16. stoletja tudi v Evropi razširili.
137.    Pepelikovo modro (Kaliblau) je za barvanje volne rabil Greitner leta 1809, za svilo Ravmond leta 1828.
138.   Pergament. Kakor se navadno pripoveduje, je bil pravi pergament okoli 300 let pred Kristusom v maloazijatskem mestu Pergamu iznajden (odtod tudi ime pergament). Rabili so sicer že v starodavnih časih osnažene živalske kože, da so na nje pisali, toda niso bile dosti čiste in pripravne za pisanje, in pergament je ostal večidel neznan. Brž ko ne pa je pridelovanje pergamenta veliko starejše, kakor se je zgorej reklo: Izraeljci so neki že ob času kralja Davida bukve iz navitih živalskih kož imeli, in po He-r o do tu so Jonci že v starodavnih Časih ostrugane ko-štrunove in kozje kože za pisanje rabili. Poglavitni vzrok, da se je pa v mestu Pergamu tako pridno izde-laval pergament, je bila  prepoved,   da  se   egiptovski
papir iz Aleksandrije ni smel izvaževati, ktero je kralj Ptolomej iz nevošljivosti dal, da bi kralj Ev men v Pergamu svoje knjižnica ne mogel utemeljiti niti pomnožiti. Na Nemškem so se s pergamentom soznanili leta 1280, in leta 1337 že nahajamo v Norimbergu fa-briko za pridelovanje pergamenta.
139.     Petroleum (.kamno olje) se d& iz premoga skuhati, pa se tudi sanao skuha v globoki zemlji, kjer je mnogo premoga, in puhti samo po sebi in teče iz zemlje skoz razpokane pečine. Najbogatejša dežela o tem je severna Amerika, in posebno država Pensilva-nija. Dolgo niso umeli kamnega olja prav rabiti; toda v najnovejšem času, še le leta 1860, ko so vidili, da se to olje da očistiti in da potem lepo svetlo gori in brez nevarnosti, je začelo sloveti, tako, da bo skorej edina svečava mestnih ulic pa tudi domaČih sob , ker nikakor ni nevarno , kakor se pripoveduje, ako je le prav očiščeno, in ker je boljši kup; in bolj svetlo gori kakor vsako drugo olje. (Več o tem beri v „Novicah" 6. listu io v Koledarčku družbe sv. Mohora za leto 1865, stran 51—54).
140.  Pilarji so bili že leta 1419 v Norimbergu.
141.     Pisne peresa. V 5. stoletje so vprvič rabili prave pisne peresa. Vzhodnjo-gotiški kralj Teodori h, kteri — čeravno je bil kralj — se ni mogel naučiti svojega imena podčrtati, ali le namesti vsega samo štirih črk (Tdrh) narediti, se je posluževal neke plošče , v ktero so te črke vrezane bile; položil je ploščo na papir, je vzel pero v barvo namočeno, in je ž njim iste poteze naredil, kakor so bile v plošči izrezane. Konec 6. in 7. stoletja so se pisne peresa, gosje in druge, zmiraj bolj in bolj rabile. Dandanašnji gosje peresa skorej povsod nadomestujejo jeklene peresa, ktere so pred nekterimi leti Angleži iznajdii.
142. Pivo, ol. Pivo, čegar iznajdba se navadno Nemcem pripisuje *), je menda že več kakor 2000 let znano. Arhiloh, ki je 700 let, in Eshil in So-f o k e 1, ki sta več ko 400 let pred Kristusom živela; ga imenujejo ječmenovo vino; tudi Diodor Sici-lijski okoli leta 50 pred Kristusom, in Plini v sredi 1. stoletja govorita o tej pijači. Vendar je verjetno, da pivo, ktero je od Egipčanov najpoprej iznajdeno bilo, ni naše sedanje hmeljevo pivo bilo, ampak iz za-vrelega ječmena pripravljena vinokisla tekočina. Pravo pivo je še le pri Nemcih v drugi polovici 4. stoletja po velikem preseljevanji narodov v navado prišlo; severni in slovanski narodi ga kakor ptujo iznajdbo niso kaj ljubili, in so svojo iz strdi, kisa in vode pripravljeno medico veliko bolj hvalili in rajše pili. — Pivarnic ali pivarij najdemo v Avgsburgu že v 13. stoletji. Broihan, hanoveranski pivar, je leta 1525 iznajdel sladko, najbolj iz pšenice pripravljeno pivo, ktero se po njem tudi brajhan (pivo iz pšenice ali pšeničnik) imenuje.
143.     Plavži (Hochofen) so bili prvi leta 1727 v Mansfeldu zidani.
144.     Pletenje (itrikanje) je bilo v 16. stoletji iznajdeno, toda ne ve se za gotovo, kje. Verjetno je, da se je pletenje z grobejo volnato prejo na Škotskem , s tanšo prejo in svilo pa na Spanjskem in Laškem začelo. Saj toliko je gotovo, da je angležki kralj Henrik VIII. prvj leta 1530 svilne spletene nogovice nosil, ktere je iz Spanjskega dobil; kraljica Elizabeta pa jih je pozneje iz Laškega dobivala.
145.    Podkove. V starih časih še pri konjih niso bile podkove v navadi ; da so jim kopita varovali, so jim obuvali močne nogovice, čevlje ali sandalije, ktere
*) Naa Terstenjak  nam je  v „Novicahu  to iznajdbo drugače razjasnil.                                                                             Vred.
se ve da so le kratek čas trpele in mnogokrot v blatu obtičale. Poznejši grški pisatelji iz 10. do 12. stoletja govorijo najpoprej o železnih, luninemu srpu podobnih podplatih na nogah konj, in to je dokaz, da so že takrat konji podkove imeli. Tudi so jih že z žeblji pribijali na kopito.
146.    Podoborezarstvo (Pormschneidekunst) je neki že pri Kitajcih leta 1080 pred Kristusom bilo navadno; na Nemškem se je še le leta 1430 po Janson Co-s te rji vpeljalo; po zmoti so njega tudi imeli iznaj-deca tiskarstva, in mu zato leta 1856 v Harlemu spominek postavili.
147.  Pokavno zlato (Knallgold) je menih Valentin v Erfurtu leta 1413 iznajdel, pokavno srebro Ber-thollet leta 1788, pokavniprah paTaheni leta 1666.                                                                 (Dal. prih.)
407
414
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved, obrtnije itd«
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
»
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem  redu.
(Dalje.)
148.    Poljedelstvo. Ko so se ljudje še le samo z lovom pečali, in potem pastirji ali kočarji bili, so iz-najdli šotore, iz živalskih kož so si oblačila na-pravljali, iz mleka maslo in sir delali, in morebiti že tudi ogenj kresali. Polagoma so prišli do poljedelstva ali obdelovanja zemlje, pri kterem so že rabili razno orodje; v istem času so menda tudi s pomočjo svojega orodja si jeli boljše stanišča namesti poprejšnjih šotorov staviti. Tako se je osnoval kmetovski stan, kteri je že zelo star, čeravno se nahaja še mnogo ljudstev, kteri do današnjega dneva še te omike niso dosegli. Ravno tako so nektere mehanične umetnosti in obrtnije starodavne; njih iznajdba spada v tako davne čase, da se ne Ak več pozvediti, posebno kar na pr. zadeva klanje žival, pripravljanje jedil, narejo oblačil, izdelovanje orodja, stavljenje hiš, prebivališč itd. — Sirovo maslo mesti so stari narodi le malo znali; najstarejša priča, da so pa že res maslo poznali, je nam Herodot, ki pravi, da so ga Sciti iz kobiljega mleka delali. — Moko so si v starih časih menda celo priprosto narejali; zrnje so razdrobili in otrobe od moke ločili.
149.    Porcelan. Porcelan je menda na Kitajskem ali Japanskem iznajden bil, toda čas iznajdbe ni gotov. Prvo oznanilo o tem posodji je Evropa dobila 1. 1474 po Jožefu Barbari-tu, poslancu beneške samovlade na perzijanskem dvoru , kjer je on porcelan kot imenitno reč ogledaval. V prejšnjih časih so japanski in kitajski porcelan v kupčii imenovali ,,indijski porcelan", ker so ga Holandei čez vzhodnjo Indijo v Evropo spravljali. Janez Fr. Bottger je prav za prav iznajdec evropejskega (saksonskega) porcelana; I. 1705 je v Draždanah začel iz mnogovrstnih glin porcelanaste posode žgati, in leta 1707 je ondi ustanovil tako imenovano kamno pečnico (Steinbackerei) za posode in plošče (škrli). Prvi od njega pripravljeni porcelan je še bil temno-rjave in črne, potem rudečkasto-rjave barve. Prva prava fabrika za porcelan je bila pod vodstvom Bottgerjevem v Mišnji (Meissen) ustanovljena, kjer je še imenitno zboljšana do današnjega dneva. Število takih fabrik se je odslej  v Eropi zelo pomnožilo.
150.    Postek/jina (Email, Schmelz). Postekljiti ali s topljenim delati (loščati) je že v starih časih znano bilo; potem se je pozabilo, in v Evropi leta 1410 od Janeza Eyka zopet iznajdlo.
151.  Pošte. Prvi sled te koristne naprave nahajamo pri Perzijanih, in po vsej pravici sme slavnoznani per-zijanski kralj C i r prvi začetnik poste imenovan biti. On je namreč dal ob cestah posebne hiše zidati, ktere so ravno toliko dalječ saksebi bile , kolikor daljine je pot znesel, kterega je konj v enem dnevu preteči mogel; v vsaki takošni hiši je bilo več konj s strežniki in neki pismonos. Zadnji perzijski kralj D ar i je bil, predno je začel vladati, visi predstojnik te poštne naprave. Grki tega niso posnemali, ampak so zadovoljni bili s svojimi urnotekavci (jadrniki); pa Rimljani, ime-nitnost in korist te naprave spoznavsi, so vpeljali jezdno in vozno pošto , ktera pa je edino le potrebam deželnega vladarstva služila. Na Francozkem najdemo leta 1170, na Nemškem še le leta 1521 prve pošte.
152.    Pofnpljavstvo (znanje, potapljati se v vodo, Taucherkunst).    Na  Grškem  je   bilo   mnogo   izurjenih
0
potapljavcev, posebno na rodskem otoku, kjer so že v starodavnih časih izvrstni mornarji bili. Iz tega otoka se je potapljavstvo razširilo v Sicilijo, in prebivavci tega otoka so v tej umetnii veliko izurjenost dosegli. Pa vsi ti potapljavci pri starih Grkih in Rimljanih, če so še tako izurjeni bili, so le kratek čas mogli sapo v globočini morja zadrževati, in že poprej so ljudje pre-udarjali, kako bi iznajdli takošno napravo, po kteri bi se lahko brez zadržanja sape delj časa pod vodo ostajalo. Pravi potapljavski zvon je bil vendar še le ob začetku ali v sredi 16. stoletja iznajden, in v drugi polovici 17. stoletja zelo zboljšan in dovršen.
153.   Pozlačevavstvo. Da je že v starodavnih časih umno zlaČenje znano bilo, ni dvomiti. Zgodovinske bukve sv. pisma starega zakona nam to pričajo. Tako je bila na Božje povelje po Mojzesu pozlačena skrinja zaveze (glej II. Mojz. 25, 11), ravno tako tudi drogi, na kterih se je nosila lesena miza s svojimi drogi, ka-dilni oltar, stene iz desk v svetišču, in zapahi in roči, kteri so vse to sklepali (II. Mojz. 30, 3 itd.); ravno tako je dal Salomon v svojem tempeljnu vse svetišče od znotraj pozlatiti, kakor tudi kadilni oltar , podobe kerubinov, pod in krasno dolbenino na vratih (glej III. Kralj. 6, 21—32). Tudi se vidi na egiptovskih starinah, da so Egipčani z zlatimi penami les prevlačevali. Iznajdec zlatoklepstva in pozlačevavstva pa ni znan. Velik napredek je storilo pozlačevavstvo po iznajdbi galvanskega pozlačen j a, pri kterem se zJatna razveza s pomočjo galvanskega teka razkroji in prevleka stano-vitneja postane.
154.  Prahamica (pulfrarnica, mlin za strelni prah). Prva se najde v Ljubeku leta 1360. (Glej: ,,Strelni prah.")
155.  Pralna (perilna) mastna (Waschmaschine). Njo je Stender leta 1754 iznajdel.
156.  Pratika (koledar). Pratiko so že v starih časih imeli, in je bila takrat ureden zapisnik vseh dnev, tednov in mesecev državljanskega leta z naznanilom  praznikov in naravnih   ali   astronomičnih   opazek in imenit-nost,   po kterih se   dan od dneva   odlikuje.    Pri starih Rimljanih je veliki duhoven, kteri je moral za poštetev let in mesecev skrbeti,   zmiraj   ob začetku novega meseca iz kapitola,   kamor   se je ljudstvo snidlo ,   glasno oznanoval (calare), da je spet nov mesec nastopil, in zatoraj   imajo   prvi   dnevi   vsakega   meseca   ime   ,,Ka-lendae."     Ze ob  časih kralja Nama  Pompilija so imeli duhovni dolžnost,   za vsako   leto koledar naprav-' ljati.    Pa pri   vsem   tem  je   bilo   veliko   nerednosti   in enostranosti,   tako,   da se  je pratikarstvo zelo zmešalo in zmotilo.    Zatoraj je   sklenil slavnoznani rimski vele-vavec, Juli Cezar, tej tudi za navadno življenje škodljivi zmešnjavi konec storiti.   Dodelal je s pomočjo ale-ksandrijskega astronoma S o si gena novo zboljšano pratiko,   ktera je bila  v Rimu leta 45  pred Kr. vpeljana, in njemu na čast ju lian s ka pratika imenovana.   Se sedaj je ta koledar v grški (pravoslavni) cerkvi (to je po vsem Rusovskem, po Turškem in Grškem) navaden.    Pa ta postetev še ni   bila   vsa   natančna,   tako, da je leta 1582 dan   pomladanskega   enakonočja že 11. marca bil.    Da bi   tedaj  koledarsko   leto   s solnčnim letom zopet v soglasje spravil, je papež Gregor XIII. teh   11   dni   iz   koledarskega    leta   izbrisal   in    določil, da se  mora   po   četrtku,   4. oktobra   1582   kar   precej petek 15. oktober šteti.    Ta koristna  poprava je sedaj skoraj   v  vsi   Evropi   vpeljana   in   se   po   papežu Gregorji XIII.   Gregorijanska p ratika  imenuje.    Lef kakor smo že rekli,   grška cerkev   še računi po julijanskem koledarji,   in je   tako   pri  svoji   štetvi 12 dni za nami   —  Prva v slo ven s ke m jeziku pisana pratika je bila 1726 v Avgsburgu natisnjena.
157.  Predenje in tkanje. Preli in tkali so že v sta rodavnih časih, posebno kjer se je ovčja volna in kozja dlaka lahko dobivala. Že iz sv. pisma vemo, da je to žensko delo biio , in da so se že tkanine iz rumene, bele in pisane svile za dovršenje sv. šotora izdelovale. Tudi se pripoveduje, da je Noema, sestra prvega kladvarja, Tubelkajna, predenje iznajdla (I. Mojz. 4. 22). Tudi beremo v Homerovi Odiseji, da je mati Nausikaeina škrlatno volno z vretenom prela. Vreteno je tudi bilo mnogo tisuč let edino orodje, s kterim se je prelo ; zakaj še le v novem času je bil kolovrat iznajden (glej: ,,ko lo vrat.") Ravno tako so bile prve tkavske statve prav priproste: iz lesenega okvira z nekterimi ravnovisnimi palicami in s sno-vavnico, kakor to še sedanja priprosta naprava pri ne-kterih indijanskih in afrikanskih narodih naznanuje. Že sv. pismo govori o tkanji, in sicer tako, da se vidi, da je ta umetnost že v starodavnih časih precej izurjena bila (glej: Tob. 2, 19; Pregov. 31, 13 itd.) Že v sivi zdavnosti so razumeli lepo tkati: posebej so stari Egipčani zavoljo svojega natančnega tkanja sloveli; še zdaj to dokazujejo ostanki, kteri se nahajajo na egiptovskih mumijah. Od Egipčanov so se Grki tkanja naučili, od njih pa veliko drugih narodov. Pa še poprej kakor tkanje je bilo iznajdeno pridelovanje kos-matine in klobučine (Filz), kakor to vidimo pri nekterih pastirskih, v pustinjah bivajočih narodih , na pr. pri Kirgizih, Baškircih, Kalmukih in drugih , kteri še sedaj o tkanji ničesa ne razumejo, toda lepo kos-mino in klobučino izdelujejo.
158.  Predivna mastna za bombaž (bombaževna pre-divnica ali tkavnica). Leta 1769 je Anglež Arkwright (izr. Arkrajt) bombaževno predivno mašino iznajdel, ktera iznajdba je za Angležko neskončno imenitna in milijonom ljudem dela daje. Hotel je v Warringtonu ,,perpetuum mobile" (vednogibnico) narediti; toda urar Kay gaje pregovoril, da naj s svojim izvrstnim talentom v mehaniki predivno mašino za bombaž dovrši, kar se je tudi zgodilo, tako, da je ta mašina že leta 1769 dobila patent ali privilegijo; leta 1775 so to pri-vilegijo ponovili, leta 1785 pa jo je kraljeva sodnija (tako imenovani „kingsbench") zopet ovrgla. Tudi to mašino so odslej mnogovrstno zboljšali.
159.  Predivna mastna za predtvo. Cesar Napoleon I., ki je najbolj želel, nad Angleži ponašati se, je leta 1819 en milijon frankov razpisal za iznajdbo predivne mašine za predivo (Flachsspinnmaschine). Ta naloga s tako lepim razpisanim darilom je med francozkimi in nemškimi mehanikarji izbudila živo delavnost, in če se tudi, dokler je prvo francozko cesarstvo trajalo, cilj ni popolnoma, ampak le deloma dosegel, so vendar te mnogokrat ponavljene poskušnje poznejim umetnikom služile v to, da so to težko nalogo dognali in dovršili. V najnovejšem Času so na Angležkem izvrstne prediv-nice napravili, ktere so sedaj tudi posebno v Avstrii in na Nemškem vpeljane.                                 (Kon. prih.)
415
422
Zgodovinski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji umetnosti,  ved,  obrtnije itd.
Poleg1 Gallett-ovi „Allg. Weltkimdeu poslovenil
Dragotin Šauperl.
Po  abecednem redu.
(Konec.)
V
160. (Predor (tunel). Ze v Babilonu so takošen podzemeljski prehod zidali, da so ž njim dve kraljevi poslopji spoilt. Velikansko delo te baze je predor pod Tamizo (the Thames-tunnel) , kterega se je po mnogih spodletelih poskušnjah 1. 1823 francozki inženir Brandl prav goreče poprijel in vkljub mnogim neugodnim na-ključbam vendar-le srečno dognal. 1. avgusta 1842 se je ta predor občinstvu odprl.
161.    Prepisovavna mašina (Copiermaschine). Pri zrni raj večem razširjanji kupčijstva se je tudi dopisovanje zelo množilo, tako, da je težavno bilo, vse liste prepisovati. Hrepenelo se je tedaj po kakošni umetni napravi, ktera bi to trudapolno prepisovanje nadome-stovala. Tako so bile iznajdene prepisovavne mašine. Prva, o kteri vemo, je gotovo taista, ktero je leta 1792 jud Low Herz Flersheim v Frankobrodu javno na prodaj ponujal. Drugo je iznajdel leta 1795 slavni an-gležki mehanikar Jako b Wa 11 v Birminghamu, in tako je veliko drugih takih mašin na svetlo prišlo, ktere pa do sedaj še niso brez pomanjkljivosti.
162.     Presa. Sravbna preša je že v starih časih znana bila. Lobsinger v Norimbergu je že rabil prešo za tiskanje na usnje, platno itd. Hidrostatično prešo je Neal leta 1806 iznajdel; hidravlično pa Bramah leta 1817. (Glej tudi: „Tiskarstvo" in „Br-zotisk.")
163.     Probkovi zamaški (zamaški iz probkove ali korkove skorje ali plute, Korkstopel). Čeravno je plu-tavina ali probka že dolgo znana in za mnogo reči pripravna bila, so vendar seje v 17. stoletji zaceli, ž njo steklenice (flaše) mašiti. Se v 16. stoletji, ko so sedaj navadne steklenice iznajdli, so jih še doigo mašili le z zamaški iz navadnega lesa ali iz kovine. V lekarnicah so probkovi zamaški še le konec  17. stoletja navadni bili.
164.     Puške s takimi ključavnicami ali celini, da majhno kladevce na kapico ali vžigalnico vdari, in se tako puška sproži (Gewehre mit Percussionsschlos-sern). Takošne puške je iznajdel leta 1807 Forsythe, in je tudi dobil patent za-nje.
165.    Rake (mrtvaške truge) nahajamo najpoprej o začetku 17. stoletja v Norimbergu.
166.   Rakete ali raketeljni so bili že v poprejšnih stoletjih znani, na Kitajskem in v Indii že v starodav-nosti navadni; v izhodnjo-rimski armadi so jih v 9. stoletji, v ostali krščanski Evropi v 14. in 15. stoletji rabili (sosebno Mihael Miethen leta 1427). Na An-gležkem jih je general Congreve (zatoraj „Kongre-vovi raketeljni") vpeljal in zboljšal; v Avstrii je stotnik Augustin posebno raketno krdelo ustanovil, ktero je leta 1821  pomagalo  v neapolitanski vojski.
167.   Razbota (Differenziairechnung). Njen začetnik je Leibnitz leta 1674; posebno so jo brata Ber-nouilli in pa de P Hopital rabili in zboljšali.
168; Rinoplastika (ranocelska operacija, po kteri se človeku umetno napravljen nos naredi) je že menda v Indii znana bila; v Evropi jo je še le leta 1442 sici-lijski zdravitelj B ranca izpeljal, in ostala je potem kot skrivnost pri Bajani-ovi rodovini. Ko je ta rod pomrl, je bila skorej pozabljena, dokler je ni Grafe (leta 1811 — 1816) zopet z dobrimi nasledki rabil.
169.    Rudni sveder. Tega je prvi Lehmann leta 1714 popisal; v tem času je tudi Bartels v Zellers-feldu rudno vrtalo (Bergbohrmaschine) iznajdel.
170.    Rudokopstvo, rudarija. Kedaj in kako se je rudokopstvo začelo, nihče razodeti ne more: morebiti se je po naključbi kaka kovina najdla, in se tako rudarija začela. Kakor zgodovina priča; so bile zlato, srebro in bakro prve kovine, ktere so se najdle, in ktere so za orodje vsake baze, za lepotilo in kinč služile. Pred vsemi drugimi narodi so menda prebivavci prednje Azije in Egipčani, kteri so prvi izobraženi bili, najpoprej kovin iskali in jih rabili, dokler se ni za človeštvo tako imenitno železo najdlo. Ta iznajdba se je zgodila pri narodih sprednje Azije že pred vesoljnim potopom; pa po hudih nasledkih te povodnje se je skorej popolnoma izgubila, tako, da so ljudje dolgo brez rudnine bivati morali. Ko so se kraji na Evfratu in Nilu in na azijatskem primorji medzemskega morja zopet obdelovali , so tukaj tudi najpoprej spet kovino in rudnino najdli in rabili. Iz Mojzesovih bukev vemo, da so Asirci in Kaldejci zlato, srebro in bakro imeli, in zgodovina nas uči, da so Feničani te kovine dobivali iz lastnih rud ali jam, Kaj bolj natančnega pa se o tem prav tako malo da povedati, kakor o začetku egiptovskega rudokopstva. Toliko pa je znano , da so Egipčani tudi v tej znanosti, kakor v mnogih drugih izurjeni bili in že po pravilih umetnosti rudarili. Že 500 let pred Mojzesom je najdel Abraham, prvi oče He-brejcev, pri svojem popotovanji po Egiptu in bližnjih deželah tamkaj toliko zlata in srebra , da ga je za denarje rabil (glej: I. Mojz. 13, 2; 23, 36 itd.) Ž železom so se še le pozneje seznanili, in so ga ob času Mojzesovem že topiti znali.
171.     Samonet (Pyrophor); (snove, ktere se same vžgejo, ako se iz zaprte posode vzamejo in na zrak pridejo); najbolj znani je Homberg-ov (leta 1710), tudi goliinov samonet imenovan.
172.    Samovoz (samotek, Draisine). Viši logar žl. Drais (Dre) v Manhajmu je leta 1817 voz na dve kolesi iznajdel, kteri je sam tekel. Izprva je bil ljudem všeč in bi tudi koristen bil, ako bi ga vsak znal prav dobro voditi. To pa je ravno težko bilo, zato pa se je ta iznajdba kmali pozabila.
173.   Sapniki, mehovi, pihala (Geblase). V 17. stoletji so bili iznajdeni leseni topil nični mehovi ali sapniki; toda iznajdec tega za vse delavce z ognjem imenitnega orodja ni prav znan. Prav verjetno zasluži čast te iznajdbe izurjeni norimberški orglar Janez Lobsinger, kteri je v sredi 16. stoletja živel, pa svojo iznajdbo seboj v grob vzel. Še le pozneje omenja profesor naravoslovja v Kielu, Samuel Revher, da sta okoli leta 1630 brata Martin in Miklavž Schellhorn, mlinarja v črnograški vasi Schmalebuche lesene mehove napravljala, ktere pa sta zelo skrivala. Ti sapniki so bili od 17. stoletja povsod vpeljani, dokler ni najnovejša iznajdba sapnikov z vročim zrakom te reči spremenila. (Glej: tudi „Meh, piha v ni k" 102).
174.    Secji lov. SeČe, slede, slanike (arenke) so Holandci že v 12. stoletji lovili; jih vsoliti pa je okoli leta 1400 po Kristusu Bockels ali Beukel iznajdel ali saj zboljšal.
175.    Sedla za jezo še v starih časih, ko so se samih šabrak (konjskih odej) posluževali, niso znane bile, in so v svoji sedanji podobi s škelo, z zadnjo polico in drogi še le v sredi 4. stoletja navadne postale. Da so jih takrat že res rabili, nas zagotovlja neki ukaz cesarja Teodozija od leta 385 po Kristusu. Bile so velike in težke, in so od zadej naslombe imele, zatorej so bile tudi naslanjači (cathedrale, Lehnsessel) ime-
423
novane in podobne prav bogato  ozaljšanim stolom. Bolj navadne so pa še le bile v 7. in 8. stoletji.
176.     Sejama mašina (sejalnica).   Leta 1665 jo je iznajdel Locatelli v Celovcu.
177.    Sevemica, veterna roža, ki kaže 32 vetrov. Kakor se navadno pripoveduje, je Karol Veliki ob koncu 8. in v začetku 9. stoletja prvi vlake vetrov ali vetromete razdelil in veterno rožo iznajdel. Pa gotovo je, da so nemške imena Čvetirih poglavitnih mer, kamor vetrovi drže* — Ost (vzhod), Siid (poldne, jug), West (zahod), Nor d (polnoč, sever) — že pred tem cesarjem znane bile; pa ravno tako gotovo je tudi, da Eginhard, življenjopisec Karolov temu cesarju ne priiastuje vseh sedaj navadnih 23 imen različnih ve-trometov, ampak le 12. Toliko pa se vendar sme verjeti , da, akoravno so že menda pred Karolom Velikim razloček 12 različnih vetrometov poznali, je vendar on temu razločku večo veljavo dal, ker jih je z nemškimi imeni imenoval. 20 unih imen pa je še le pozneje na svitlo prišlo , in ta razloček je še le potem praktično vrednost dobil, ko je bil kompas (magnetna igla) povsod vpeljan,
178.   Skril (skrilne ploščice, Schiefertafeln). Skrilne ali skrilne tablice je prvi Scherer leta 1812 umetno izdelal.
179.    Slišavnik (slisavni tulj, Horrohr) je De 11 a Porta leta 1560 iznajdel.
180.   Smodnik j glej: „Strelni prah" št. 188.
181.   Slavstvo, zidarstvo, Stavstvo je silne starosti; njegovega začetka ne smemo pri nikakošnem posameznem narodu iskati; vsak narod je bil v to posiljen po svojih okoliščinah, da je mislil na naprave, po kterih bi se varoval slabega vremena in divje zverine. Pri tem se ve da so bile podlage in osnove začetnega stav-stva zelo različne, ker so se morale ravnati po različni vremenski in naravni kakošnosti zemlje, in po različnem stavivu (Baumaterial) tistega kraja. V deželah, kjer je veliko lesa bilo, so se izprva ljudje naučili iz debel votlih dreves, ki so jih iz začetka varovale, z mnogovrstno pletenino zvezane bajte delati; drugi ob vodi bivajoči narodi so si napravljali svoje strehe iz trstja in bičja pa tudi lesene stanovanja na voddh. V goratih in kamnitih krajih etiopskih in egiptovskih, so se naj-pred v votlem skalovji poskrivali, ali so si pod skalami stanišč izkopali; drugi so si kopali jame v zemljo. Pozneje so si zmiraj bolj in bolj stanovitnejših in prostornejših prebivališč želeli; stanišča so stavili bližej skupaj, in tako so se začele sela in vasi. Med tem, ko so v lesovih krajih debla začeli obsekovati in boljše zvezovati, so si v drugih brezdrvnih krajih zmislili, opeko (cegel) iz ila nerejati in ž njim zidati; cegel so izprva samo na solncu sušili in še le pozneje v ognji žgali. Ravno tako so se polagoma naučili, neobdelane, lomljene kamne izsekovati in tako uredovati, da se je ž njimi brez apna ali mavte (moltra) močno zidovje stavilo. Da je to zidanje z neobtesanimi kamni pri starih narodih v prvih časih povsod navadno bilo, ne uči samo izvirna zgodovina Peruvijancev in starih prebivavcev Angležkega in Škotskega, ampak tudi stara povestnica Egipčanov, Indov, Asircev, Persijanov, Etruskov, Grkov in Rimljanov. In med tem, ko tako imenovano „pa gansko zidovje (pagan — wall)" še dandanes za to stavbo na Angležkem in Škotskem pričuje, pozve-damo iz zgodovine Peruvijancev , da so znali v starodavnih časih tempeljne po tem načinu zidati, in sicer v taki dobi, ko še niso ne železnega ne bakrenega orodja imeli! Pri mnogih narodih še nahajamo zida-rije in poslopja, ktere pričajo, s kako veliko umetnostjo, s kakim dolgim in težavnim trudom so zidane , kakor nas tega zgodovina stavništva z brezštevilnimi izgledi uči.
Mnoge zidarije starega veka, posebej grške in rimske,, so še sedanjim staviteljem v izgled, kar nam priča, na kako visoko stopnjo stavništva in zidavstva so bili že stari narodi dospeli.
182.    Stearin (lojec, čista lojevhia). Prav prav so se sveče zboljšale, ko so leta 1819 iznajdli, pripravljati stearinsko kislino. Ta se dobi, ako se iz govejega in koštrunovega za pridelovanje sveč pripravljenega loja poprej oljnati deli (elain ali olain) izcedijo, in se le ostala bela, po kemičnem ravnanji spremenjena masa ali snova za narejo sveč rabi. Posebno so Chev-reul, Hoard in Maniclor to izdelovanje zelć zbolj-šali, in odslej se je mnogo takih fabrik ustanovilo, ktere veliko boljšo svečavo delajo, kakor je poprejšnja bila.
183.   Steklo (glaž). Sploh se misli, da so Feničani pridelovanje stekla iznajdli, in Plini pripoveduje, da so feniški trgovci pri mestu Ptolomeji na Sirskem po naključbi stekleno zmes najdli in napeljani bili, jo umetno izdelovati. Oni so namreč tamkaj na morskem obrežji blizo belske reke (Belus) v peščeni planjavi la-dijo pristavili, in ko so hotli zakuriti, pa kremenov niso imeli, so velike kose solitra, kterega so na svojih ladi-jah seboj peljali, podlagali, in po kosilu so najdli kose grobega stekla, ktero se je napravilo, ko se je v ognji sol s kvarcovim peskom stopila. Odslej so steklo zel6 zboljšali in zlepšali. Celo steklene zrcala so bile, kakor Plini pripoveduje, že v Sidonu iznajdene, pa vendar so imeli v starih časih navadno ogledala iz kovine; pri Jobu beremo, kako trde in močne so te zrcala bile; in od Mojzesa (1500 let pred Krist.) vemo, da je judovske žene pregovoril, naj svoje rudnate ogledala dajo, da se iz njih velika umivalnica v svetem šotoru naredi (glej: II. Mojz. 38, 8). ¦— Tudi velika starost lonca rije se spriča iz Mojzesove zgodovine; Grki v Atenah, Korintu in Samu so že davno lončarske posode delali. Trgovec De mar a t, oče Tarkvinija Priska (617 pred Krist.) je Etrurce in Rimljane podučeval v lončarskem rokodelstvu, čegar takratno izvrstnost etruške vaze pričajo). — Belo, čisto steklo (crowngiass, Kronglas) je iznajdel Filip žl. Caquerray leta 1330; šipe za zrcala so na Angležkem leta 1673 rabili; pet let pozneje je pripravil Thewart že vlite plošče, in konec tega stoletja (okoli leta 1700 je Ravenscroft prvo izvrstno flintovo steklo (flintglass, Flintglas) izdelal.
184.    Steklene okna. Sedanje steklene okna so še le v 6. stoletji navadne postale. Se najdemo v Tor-Čelu (Torcello na Laškem) cerkev, ktere okna se z velikimi na železnih tečajih visečimi mramornimi ploščami zapirajo, kadar ravno osvetljenja ni treba. Stari Jutrovci, Rimljani, Galci, in verjetno tudi več ljudstev severne Evrope so imeli okna iz prozornega rogovja (rogovine). Jutrovci so tudi rabili oboknice z mrežami; Kitajci so že dolgo okna zapirali s prozornim papirjem ali brušcenimi ostrižnicami. V 1. kristjanskem stoletji so se na Laškem začele okna iz sadrenega špata (Gyps-spath, iz si i de, Marienglas), v 2. so jih delali iz tenke prozorne rogovine. V Galii so jemali tudi razun rogov tenko strugano usnje. Na Rusovskem so še zdaj okna iz sli de navadne, ktere so sosebej za vojaške barke zelo pripravne, ker se ne sterejo, naj topovi še tako pokajo. V zgodovini ob začetku 6. stoletja živečega frankonskega kralja Hildeberta razločno beremo, da je cerkev v Parizu zidano s steklenimi okni ozaljšal; sploh so jih v francoskih cerkvah že zdavnej imeli.
185.   Stereotipijo (po kteri se črke celih strani na eni edini plošči nabirajo in skladajo), je iznajdel nemški duhovnik Janez Milil er leta 1709. V drugi polovici 18. stoletja so jo Firmin Didot, Herhan in Hof-mann zboljšali, najbolj pa leta 1804 angležki grof Stanhope.    V najnovejšem času je  Kronhelm ste-
424
reotipijo iznajdel, po kteri je mogoče, iz enega edinega kalupa ali tvorila sedem do osem zlitkov napraviti.
186.    Stope za kaso. Stope za kašo ali krupo, s kterimi se žitno zrnje olušči in zokrogli, so bile v sredi 17. stoletja na Nemškem iznajdene, in tukaj najpoprej razstavljene. Vendar se je ta iznajdba kmali razširila na Holandskem, kjer so v Zardamu leta 1660 najpoprej tako stopo postavili. Drugi pravijo, da se je v Koogu holandsko pridelovanje krupe in kaše začelo.
187.  Strelni bombaž (strelna pavola). Leta 1846 sta ga profesorja Schonbein v Bazelu in Bottger v Frankobrodu oba ob enem in istem času iznajdla; mislilo se jo od začetka, da se bo namesti strelnega praha (smodnika) v vojski rabiti dal. Vendar se ni za ta namen prav praktičen skazal, in tako se sedaj le navadno rabi pri razstreljanji in razbijanji zidovja in skalovja.
188.   Strelni prah (smodnik). Po navadnem mnenji je bil smodnik konec 13. stoletja iznajden, čeravno nekteri trdijo , da so Evropejci že v 9. stoletji neka-košno znanje o kemični sestavi strelnega praha imeli. Roger Baco, ki je leta 1294 umrl, je poznal moč solitrovo, kteri, če se vžge, zagrmi kakor grom. Pravi iznajdec moči strelnega praha pa je , kakor se pripoveduje, menih Bertoid Schwarz, kteri je okoli leta 1290—1320 v Moguncii živel. Morebiti se je ta iznajdba že nekaj let poprej zgodila, in smodnik se je že v vojskah rabil, toda le pri posameznih priložnostih.
189.   Strelno orožje (puške, topovi itd.) V 14. stoletji so se, saj v zahodnji Evropi, puške, metalnice (Wurfge3chiitze) in topo vi ali kan one iznajdli. Kmali po iznajdbi strelnega praha so začeli umetno puške na-
(>ravljati; po starih letopisih so na Nemškem topove že eta 1313 rabiti jeli. Izprva so imeli luntne ključavnice (luntnike, luntne celine, Luntenschlosser) do začetka 16. stoletja; potem so iznajdli, najbrž v Norim-bergu, celin s kresivnim kamnom in jeklenastim kolescem, potem so sledile muškete, zelo zboljšane, in v najnovejšem času so bile puške s kapicami (Kapselge-wehre) iznajdene. Najstarejši iz železa narejeni mož-narji so kamnene kroglje lueali, in tudi kanone (tope) so od_ začetka le s tem nabijali in basali. Ko so Arabci na Spanjskem leta 1331 Alicante obsodali, so že takošne metavnice rabili, in gotovo so se Spanjci te nove iznajdbe od Arabcev naučili. Med tem, ko so od začetka topove iz železnih šib kovali, so se pozneje naučili, jih vlivati, in že leta 1372 so Avgsburžani proti krdelu obsednikov vojvoda Janeza Bavarskega svoje mesto z vlitimi topovi branili, med kterimi so posebej tri velike imeli. V najnovejših časih to smrtonosno orožje še bolj dovršujejo; —čega priče so nam?
190.   Strelovod (odvod bliska, Blizableiter). Strelovod je iznajdel leta 1752 slavnoznani dr. Benjamin Franklin v Filadelfii. Prvi strelovod v Evropi je leta 1754 v vasi Brednic blizo Znojma na Moravskem premonstran Prokop Diviš postavil, kteri o Franklinu ničesa vedil ni, in mu tedaj enaka čast te iznajdbe gre: na Angiežkem najdemo prvi strelovod še le leta 1762 v Pavneshillu, kterega je dr. Watson naredil.
191.   Stremeni. Stremene so v 6. stoletji začeli rabiti. Poprej so bili, kakor je še zdaj na Angiežkem navada, na javnih krajih, trgih, pri mestnih hišah in drugod, visoki kamni pripravljeni, ali pa prenesljivi stolčeki, da so jezdeci ložej konje zasedali. Vojaški konjiki so imeli tudi na svojih sulicah posebne kljuke, na ktere so pri zasedanji z eno nogo stopili; včasih je tudi zadostila usnjata petlja^ali remen, ki je bil v ta namen na sulici privezan. Se le v 6. stolotji najdemo v bukvah o umnem vojskovanji, ktere je neki cesar grški Maurici sam zložil, stremene popisane, kot dve
železni stopnici (scalae)   k ložejemu  zasedanju in odse-danju konj.
192.   Strojarstvo. Gotovo so že v najstarejših časih živalske kože za kožuhovino in usnjino rabili. Izprva so kosmato stran živalskih kož navnoter k truplu obračali, in so malo porajtaii na to, da je zunajna mesna stran slaba lepotija bila; pa polagoma so spoznali grde te oblačila, in so kaber na od zunaj obračali; toda neprijeten je bil sedaj smrad od znotraj. Tako so že bili posiljeni, kože tako pripravljati, da bi jih lahko brez te neprijetnosti nosili. Kakor Grenlandei še dan danas kože severnega jelena s scavnico razmehčujejo in strojijo , tako se je to menda v starih časih sploh godilo, dokler niso iznajdli, skorje, čreslovine in drugih snov za strojenje. Najstarejši Grki in Rimljani so se oblačili v živalske kože in so spavali na njih, in odslej se je raba kožuhovine včasih pomnožila, včasih zmanjšala, pa najbolj je ostala v mrzlih krajin navadna. Da je strojarija v jutrovih deželah iznajdenav bila, ni dvomiti. Kakor Kitajci trdijo, jih je cesar Si.n-fang učil, kože strojiti. Plini pripoveduje, daje bil Tihi (Tychius, Tv%iob*) iz Beocije, iznajdec strojarstva s čre-sloin; pa ti tako imenovani iznajdeci so navadno le ta-košni ljudje bili, ki so kakosno umetnost najpoprej v svoji domovini razširili, ne pa je sami iznadli. Veliko pozneje je bila j irhar ij a iznajdena. (Glej: ,,Jirha-rija" št. 63.
193.    Svečava cestna in ulična je že bila leta 360 po Kristusu navadna; v Londonu je bila leta 1414 postavno vpeljana.
194.    Svečava plinova (gazna). Nova iznajdba iz zadnjih let 18. stoletja je bila tako imenovana termo-lampa (svetilnica , ki sveti in ob enem tudi greje), ktero je Francoz Filip Le bon napravil, in leta 1769 narodnemu zavodu (nacionalnemu inštitutu) oznanil. Ce je ravno potem niso toliko obrajtali, so se vendar po njej naučili, gaz ali plin za svečavo rabiti. Posebej se je ta svečava na Angiežkem dovršila, ker se tam mnogo za to potrebnega dobrega premoga najde, in je sedaj v vsi izobraženi Evropi vpeljana. Na Nemškem jo je prvi začel Wickel v Vircburgu leta 1786. Dandanes ji hoče svečava s kamennim oljem predstvo vzeti. Glej : ,,Pe tr o leu m."
195.    Svetlo tis k. Prve še slabe poskus nje v svetlo-tisku so se godile že leta 1814 na Francoskem, toda pravi iznajdec njegov je Daguerre leta 1839.
196.   Svilarstvo (zidoreja). Menda po pravici se sme Kitajcem prilastiti reja svilne gosenice; saj si jo to ljudstvo pripisuje, in v tem kraji visoke Azije je bila ta reja že v starodavnih časih navadna, ker tukaj svilnica v prostem naravnem stanu živi. Evropejci so izprva od Kitajcev le toliko zvedili, da se v tej deželi ljudstvo najde, ktero je imenitno zastran svoje sviloreje. Zato so tudi Grki ime „ser", ktero v kitajskem jeziku „svil-nico" pomeni, rabili, in ž njim imenovali vse dežele, kjer se svila prideluje (oi 2iJQSS, populi, qui sericum coniiciunt). Kupčija azijskih karavan se je nekaj sto let pred Kristusom polagoma čez mongoljske pustopoljine do severnega Kitajskega razširila, tako da so kupcevavci odtod tudi zmiraj svileno tkanino, in pozneje tudi odmotano svilo seboj na Sirsko prinašali, odkodar se je kakor posebna dragocena in redka roba tudi na Grškem in v drugi Evropi razprodajala. Gotovo je, da se je iz Kitajskega že v starih časih svilarstvo v izhodnjo Indijo in odtod v Perzijo vpeljalo, in pravo pridelovanje močne svilenine se je   gotovo  v izhodnji  Indii  začelo.
197. Šah. Iznajdbo te igre (njej podobno igro ko s tke so že stari Egipčani poznali, kakor se iz starih egiptovskih na steno malanih podob vidi;) Per-zijani indijanskemu braminu, z imenom Eben Dahar
425
prilastujejo, kteri je v 5. stoletji živi in izgajitelj bil mladega kralja Behrama. Hotel je s to igro kraljeviča kratkočasiti. Iz Indije je prišla ta igra v 6. stoletji v Perzijo, in skorej ob ravno tistem času 4udi na Kitajsko in Arabsko. Od Arabcev so se nje Evropejci na-ucih.
198.  Šreteljnice (Schrotthiirme). Prve je Watt leta 1760 zidal.
199.   Štempeljski papir, glej „Kolek" št. 77.
200.   Štepihi zvrtani, arteški. Arteški štepihi so v v nekterih evropejskih deželah že delj časa (od leta 1126) znani, in imajo svoje ime od grofije Artois (izr. Artoa) na Francozkem; toda kdo je prvi za take štepihe potrebni sveder iznajdel, ni prav dognano, vendar piše Ramazzini (leta 1691), da so to umetnost naj poprej okoli moderskega mesta poznali in urili. Odtod je prišla po Dominiku Cassini-tu, kterega je kralj Ludevik XIV. iz Laškega na svoj dvor pozval, na Francozko, kjer se je posebej v artonski grofii zelo razširila. Od ondod se je ustanovila na Angležkem, Nemškem, v severni Ameriki in v drugih deželah.
201.   Štukatura (gipsarija, izdelki iz mavca, gipsa, štuka). Štukatura je že bila Grkom in Rimljanom (alba-rium ali coronarium opus) znana; pozneje pa se je ta iznajdba zgubila, in še le Margaritone jo je leta 1300 zopet iznajdel; na Nemškem je še le bila konec 17. stoletja znana in v 18. stoletji sploh vpeljana.
202.   Tehtnica (vaga), že v najstarejših časih znano orodje ; tako imenovana m o s t o v n i c a ali stotovna vaga (na kteri 1 funt 100 funtov potegne) je bila ob začetku tega stoletja v Strasburgu iznajdena.
203.   Telegrafija, glej „Daljnopisje", št. 30.
204.   Temničnica, glej „Camera obscura", št. 21.
205.   Termometer, toplomer, glej „Barometer in termometer", št. 8.
206.   Terra cotta (kuhana ilovica). Izdelke iž nje že v starih časih nahajamo; pa še le grof Cavlus v prvi polovici 18. stoletja je te starine bolj opazoval; pa vender se je v zadnjih dveh stoletjih malo kaj iž nje izdelovalo; še le v najnovejšem času se je začel S chin-kel bolj ž njo pečati, in med drugimi so Verder-ovo cerkev v Berolinu z izdelki iz take ilovice olepšali.
207.   Tiskata in pumpe, kakor tudi gasivne brizglje ali sisalke so že v starih časih znane bile, in kakor Vitruvi v svojem delu o stavništvu piše, jih je prvi mehanikar Ktesibi, ki je 200 let pred Kristusom v Aleksandrii na Egiptovskem živel, ustrojil. Da so take sisalke res za ugašenje ognja pripravne bile, nam priča Heron aleksandrij ski, ki je bil Ktesibiov učenec, in kteri že uči, kako se mora velika brizglja z dvema skorjama, ki neprenehoma vodo meče (Stoss-Spritze) napraviti in uravnati. Vendar se zdi, kakor da bi ga-sivnih sisalk ne bili kmali povsod rabili, in še le iz časa cesarja Trajana se določno ve, da so se pri požaru mesta Nikomedije v Bitinii (sedaj Ismid v Natolii) gasivnih sisalk in sičev (gasivnih veder) poslužili.
208.   Tiskarstvo. V 15. stoletji se je iznajdba zgodila , ktera je za izobraženje celega sveta velike važnosti in imenitnosti, namreč iznajdba tiskarstva (Buch-druckerkunst); čast te iznajdbe gre Nemcem, dasiravno so si jo tudi Holandci prilastiti hotli. Ne da se tajiti, da ne bi bili že leta 1423 podobic svetnikov z nekterimi vrstami besedi, pozneje tudi majhnih šolskih bukvić v les rezali; toda prava tipografija s premakljivimi tiskarskimi črkami se je še le nekaj let pozneje iznajdla. Izprva se je vsaka knjižna stran v posebno leseno ploščo vrezovala, ker še niso vedili, da je mogoče, mnogo posameznih pismenk izrezati, jih kakor je treba sostavljati, in zopet razdevati. Brez dvoma se je več bistroumnih  mož   na   enkrat   s   temi začetki tiskarstva
pečalo; zatorej so se tudi mesta Moguncija, Harlera in Strasburg za Čast te iznajdbe pravdale. Naj več zaslug pa si je gotovo pridobil mogunski mestni žlaht-nik Janez Guttenberg, imenovan „Gansfleisch" (ne „Sorgenloch", kakor se je včasih bralo), ker je on naj poprej rabil namesto lesenih plošč premakljive tiskarske Črke , in namesti poprej navadnega sukavnika pa prešo ali tiskavnico, in tako gre njemu res ta imenitna čast, prvemu začetniku sedaj navadnega tiskarstva biti. Po mnogih poskušnjah je vse sv. pismo prvokrat natisnil leta 1455 ali 1456. — Knjižna tiskavnica (Buchdruckerpresse) namesti poprejšnjih lesenih plošč, po kteri je tiskarstvo tako imenitno povzdigo in razcvet dobilo, je bila, kakor iz starega štrasburškega pisma vidimo, že leta 1436 v Strasburgu vpeljana, med tem ko na Francozkem še leta 1458 nobene take preše poznali niso, ker je takrat kralj Karol VII. nekoga v Strasburg poslal, da bi se tamkaj tiskarstva naučil. — Tiskarsko črnilo sta še le leta 1450 ali še nekaj pozneje Fus t inSchoffer iznajdla (zadnji je tudi vlite tiskarske črke zelo zboljšal); poprej je Guttenberg rabil navadno pisavno tinto, ali pa lampine saje.
209.     Tkarska mašina, iznajdena po Braun-u v Nimvegnu leta 1676. Glej tudi: „Jacquardova mašina", št. 61.
210.     Tobak (duhan), je prišel po španjskem menihu Roman Pane leta 1496 v Evropo; leta 1560 je dobila kraljica Katarina Medicejska od Janeza Niko ta (zato tudi „herba Nicotiana" imenovan) prve to-bakove rastline. V prvi polovici 17. stoletja so tobak na Holandskem sejali, in pozneje tudi na Nemškem, kjer so se ž njim po spanjskih vojščakih cesarja Karola V. seznanili. Ne prekletje papeža Urbana VIII., ne pridige duhovnikov, ne prepovedi vladarjev (na Rusov-skem n. pr. je, kdor je tobak rabil, svoj nos zgubil) niso mogle razširanja tobaka zadržavati.
211.    Trakarji, pasarji in premarji so bili vAugs burgu že leta 1403.
212.    Trakarske statvice. Konec 16. stoletja so bile trakarske statvice iznajdene, s kterimi se več trakov na enkrat tkati da; prve so na Nemškem in Holandskem ustanovili. Pa izprva so v nekterih deželah, kakor na Holandskem, Gdanskem in drugod mislili, da je treba vpeljavo takih statvi c po deželni oblasti prepovedati, ker so se bali, da bi ne, če se bo v tako kratkem času brez velikega truda mnogo trakov naredilo, po teh mašinah veliko delavcev živež zgubilo. Vkljub vsemu temu preganjanju so se trakarske statvice vendar le zmiraj množile in zboljsevale. V Gdanskem mestu so imeli že leta 1586 trakarske statvice s šesterimi kolesi, kterih iznajdec je neki zavoljo omenjenega uzroka k smrti obsojen bil; v Hamburgu so se take statve leta 1676 javno sežgale; na Saksonskem so še bile leta 1720 prepovedane.
213.    Turško-rdeče barvanje je bilo v Indii že poprej znano, pa je Še le leta 1747 na Francoz ko prišlo.
214.    Vltramarin (neka prav lična zamorska višnjeva barva) je že neki Grkom znan bil; v novejšem času sta ga skoraj ob enem G u i m e t v Parizu in Gmelin v Tibingi iznajdla.
215.    Ure. Ure so že v starem času iznajdene bile. Izprva so si narodi starodavnega časa s tem pomagali, da so dan po različnem stanu solnca, in noč po različnem stanu zvezd delili. Solnce samo jih je po svojem različnem stanu (legi) napeljalo na iznajdbo s o leni h ur, ktere so že poznali naj starejši narodi, ki so radi naturne prikazni na nebu opazavali, ktere so se, zmiraj po enakem redu ponavljale: kakor Babilonci,, Kaldejci, Feničani in Egipčani. Kakor Diogen Laerti pripoveduje, je kaldejski astronom Berosus prvo solčno
426
uro in razdeljenje dneva v dvajset ur iz Azije na Grško prinesel, kjer jo je Anaksimander Mileški 600 let pred Kristusom nekaj zboljšal, in njegov učenec Ana-krimanes to iznajdbo še bolj dovršil. V Rimu so solnčne ure še le leta 263 pred Kristusom imeli. — Vodne ure so že menda v časomerji tako izurjeni Kaldejci imeli; toda od Egipčanov še je le to bolj gotovo. Saj V it r u vi pripoveduje, da je okoli leta 245 v Aleksandrii živeči Ktesibi vodne ure iznajdel, in poprej že tudi vodne orgle. V Rimu je bila prva vodna ura leta 156 pred Kristusom. — Ure s kembeljni in kolesi (Gewicht und Raderuhren), ktere so naj poprej kot turnske, potem kot viseče stenske ure v navado prišle, so bile menda v 11. stoletji iznajdene, da si tudi tega prav gotovo ne vemo. Kot njih iznajdec velja opat Gerbert (pozneje papež Silvester II.) leta 996. — Turnskc ure že Dante omeni (leta 1228). Iz-
J)rva pa so bile te ure zelo zelo redke, in so se skorej e v klostrih nahajale. Ž njimi so se navadno le imenitni vladarji obdarovali, in v kupčii so skoraj da popolnoma neznane bile. V 14. stoletji so naj poprej v nekterih mestih javne ure izpostavili. Pa ure so še le takrat postale občno blago vseh ljudi, ko je nemški umetnik Peter Hele v Norimbergu leta 1500 nosljive ure, tedaj stenske in žepne iznajdel. Imenovale so se prve žepne ure zavoljo svoje jajčasto-okrogle podobe, in ker so v Norimbergu iznajdene hile: „Norim-berške jaj Čica." — Zavito zmet ali vibo (Spi-ralfeder) pa je še le 1. 1678 Hautefeuille; morske ure (to je, ure, za po morji) in časomere (Chrono-meter)  pa Harison leta 1725 na Angležkem iznajdel.
216.     Ure elektromagnetične je v najnovejšem Času Wheatstone na Angležkem iznajdel.
217.     Valjna mašina (Walzmaschine), prva je bila iznajdena v Hall-u na Tiroljskem, začetek 16. stoletja.
218.     Velblod (neka mašina, s ktero se dajo ladij e, ki glogoko grejo, čez plitvine vzdigovati) je leta 1658 Baker v Holandu iznajdel.
219.   Veterna roža, glej: „Severnica" št. 177.
220.   Vetrovka (vetrena puška) je menda v Norimbergu od tam leta 1570 umrlega mehanikarja Janeza Lobsinger-ja iznajdena bila, in je vzročila iznajdbo zračne sisalke ali vetrotega (Luftpumpe); glej: „zračna sisalka"), ne pa narobe, kakor so nekteri trdili , ker je vetroteg še le leta 1650 znan postal. Iznajdba vetrene puške se je tedaj zgodila leta 1560, in v sredi 17. stoletja že govorijo nekteri francozki fizi-karji, med njimi tudi Mersenne, o njej kakor že davno znani iznajdbi.
221. Vilice. Miznih vilic v poprej snih časih niso poznali, in še le v sredi 15. stoletja jih najdemo najpoprej na Laškem. Na Ogerskem še celo na dvoru kralja Matija Korvina leta 1470 niso navadne bile; na Francozkem in Angležkem so še dolgo časa pozneje manjkale.
222.   Violončel, mali bas. Njega je mašnik Cardieu ob začetku 18. stoletja iznajdel.
223.    Vlagomer, higrometer. Najpoprej ga je naredil Molineux leta 1679; S a u s sure ga je zboljšal leta 1783; paše le v novejšem času sta ga Daniel in Avgust za natančneje opazbe pripravnega storila.
224.     Vodne kolesa, ravne — (Turbinen) je Four-nevron v Besangonu iznajdel leta 1827; Ruhlmann v Kamenicah in Nagel na Prusovskem sta jih zelo zboljšala.
225.    Vozila; ž njimi blago in ljudi prepeljevati, so že v starem veku umeli, in Gerki so iznajdbo vozov bogovom pripisovali. V Egiptu so že davno imeli vozove na kolesa, Palestina jih je pozneje dobila. V prvih kršanskih stoletjih so se vozovi redko rabili, voženje v pokritih vozovih se je k večemu le imenitnim gospeni spo-
dobilo, ker je jahanje sploh navadno bilo. Prve kočije so se vpeljale na dvoru francozkega kralja Lu-devika Lepega. Verjetno je, da se na Francozkem starorimske „-carrucae" nikdar niso celo spozabile, ter so pri mnozih priložnostih, n. pr. bolnikom prav koristne bile, kakor so tudi v „cha r" (izr. š ar) skrajšana rimsko ime ohranile. Od začetka so jih dvorske gospe večkrat rabile, pozneje tudi gospe druzih stanov; zato je Ludevik Lepi leta 1294 ukazal, da je meščanskim gospem prepovedano, takih vozov se poslužiti. Koliko so odslej te vozove zboljšali, ne vemo; toda še leta 1405 je Isabela, sopruga kralja Karola VI. pri svojem slovesnem prihodu v Pariz sedela na vozu, Čegar sedeži so na remenih viseli. Ta zadnja poprava se je iznajdla na Ogerskem, in se je le polagama po drugi Evropi razširila. Poslanec orgerskega kralja Ladislava je Marii, soprugi francozkega kralja Karola VII. leta 1457 prelepo kočijo daroval, nad ktero so se na francozkem dvoru zavoljo njenega prijaznega guganja in zibanja pri vožnji močno razgledovali.
226.    Vrezovanje podob po tako imenovani „črni u-metniji" pri bakroreztvu (schwarze Kunst) je prvi Sie-gen leta 1643 iznajdel.
227.    Vrtanje kamnja pri rudokopstvu se je naj poprej v Goslaru na Hanoverskem leta 1150 rabilo.
228.    Vrtnarija. Z vrtnarijo so se že v naj starejših časih pečali, in že v predzgodovinskem veku so imeli rastlin oznanske ali botanične vrte. Okoli leta 2007 pred Kr. so se hvalili viseči vrti babilonske kraljice Semiramide kot eno sedmerih prečudnih del sveta, in pozneje so sloveli perzijanski vrti zavoljo svoje prekrasne naprave. Znano je, da so med narodi starega veka posebej Rimljani sloveli zavoljo svojih lepih vrtov in poslopji, ktere so na kmetih imeli. Prva naprava botaničnih vrtov tedaj že sega, kakor smo rekli, v predzgodovinski čas: H e kate in Me dej a ste v Kolhu mnogo strupenih in koristnih rastlin imele, ktere nam argonavti naštevajo. V zgodovinskem času je bil menda Teofrast prvi, ki je rastlinski vrt imel in ga svojim učencem izporočil; pozneje sta se poganjala kralja A tal Filometor v Pergamu in Mitridat Evpator v Pontu v napravi vrtov, v kterih sta strupene in zdravilne rastline imela. Tudi Rimljanom botanični vrti niso neznani bili. — V 3. stoletji pred Kristusom se je začela prava cvetličar i j a (Blumenkultur). Na Spanjsko je prišla vrtnarija Še le v 8. stoletji po Kristusu, po Arabcih; v 16. stoletji je posebej na Francozkem in Holandskem prav prav navadna postala; pa naj bolj pospešajo jo vrtnarske družbe (Gar-tenbauverein), ktere so se še le v sedanjem stoletji ustanovile.
229.    Vikanje zlatih nit v druge snove. Kedaj je to iznajdeno bilo, se ne da več določiti; Plini pripoveduje, da je bitinski kralj A t al, ki je blizo 134 let pred Kristusom živel, umetnost iznajdel, niti iz samega čistega zlata v druge oblačila vtikati; pa menda so to že poprej znali, ker že v druzih bukvah Mojzesovih (pogl. 28.) beremo, da, ko se je za velikega duhovna Arona oblačilo delalo, so naj poprej zlato klepali, v niti rezali, in potem v svilo vtkali. — Zlati in sreberni dr a t je bil v novejšem času iznajden.
230.     Vzvišano pezanje (Hochatzekunst). Sled o njem najdemo že v starem veku; posebej pa so ž njim v srednjem veku orožje, meče, sable in druge take reči ozalševali. Na kamnu ga je rabil Sennefelder leta 1809; v natis na kovini E b erhar d v Darmštadtu leta 1824.
231.    Zavarovanje dosmrtno. Prvo takošno družtvo je vpeljal škof Al len na Angležkem leta 1706; na Francozkem so bile take društva do leta 1787 prepovedane.
427
232.    Zazigavno steklo (vžigavnik, vnetilno steklo, Brennglas). Njegova moč je že bila Grkom znana. Roger Baco leta 1270 se je že pečal ž njimi; toda naj veče je napravil Cirnhausen (leta 1685), kteri je tudi zbiravno steklo (Collectivglas) iznajdel. Parker-o v vžigavnik, čegar presredje ima 3 čevlje in daljine njegovega ognjišča (od sredine zažigavnega stekla, Brennweite) ne prav 7 Čevljev, je do sedaj naj veče znano vnetilno steklo.
233.    Zažigamo zrcalo (Brennspiegel). Take zrcala je že rabil A r h i m e d pri obsedanji mesta siraku-škega, in Proklus pri osbedanji Carigrada (514 leta po Kristusu). Janez Regiomonton (leta 1450) je napravil prvo veliko parabolično zažigavno steklo. Od 17. stoletja so bili v tem delu izvrstni posebej Vilette, Cirnhausen in Lefebure.
234.    Zemljomerstvo, glej : „Geometrija", št. 49.
235.    Zemljovidi (Landkarten), so bili že v srednjem veku znani, celo že pred Agatodeinonom (Ayai>o-daificov Dober duh), kteri je v 5. stoletji po Kristusu zemljopisu ali geografu Klavdija Ptolomeja zemljovide dodal, med kterimi so nekteri, ki jih je neki žeAnak-simander (500 let pred Kristusom) izdal. — Prve zemljovide v baker rezane najdemo v Parizu, kjer je holandski bakrorezec Melhior Tavernier leta 1504 začel zemljovide v baker ali med rezati. Zdaj so imenitno zboljšane. Prvi zemljovid slovenske dežele in pokrajin v slovenskem jeziku je izdelal in na s vi tlo dal neutrudljivi naš rojak, gospod Peter Kozle r leta 1853; drugokrat leta 1864.
236.    Zlato klepanje je menda že v starih časih znano bilo; sedanji načinje bil v Norimbergu leta 1150iznajden.
237.     Zračna sisalka (vetroteg, Luftpumpe). To mašino, po kteri se zaprti zrak da stanjšati ali zgoščati, je iznajdel devinski župan Oton žl. Guerike leta 1650, ob času, ko je Robert Bayle na Angležkem enako iznajdbo storil. Guerike je že leta 1654 na državnem zboru v Reznem (Ratisboni) javne poskušnje delal s svojo mašino v pričo cesarja Ferdinanda 111., rimskega kralja Ferdinanda IV., mnogo knezov izbor-nikov in drugih državnih stanov; zatorej nje ni leta 1685 iznajdel, kakor nekteri trdijo, ampak že leta 1650. (Glej tudi: „Vetrovka", št. 220).
238.  Zrakomer, glej: „barometer", št. 8.
239.   Zrcala. Ze v starih časih so zrcala (ogledala, špegle) rabili, toda takrat so bile navadno iz kovine, včasih tudi iz trdih črnih kamnov, kakor n. pr. iz ob-sidiana. Steklene zrcala še le najdemo v srednjem veku; zrcala s podlivki (mit Folie) so naj poprej v Muranu pri Benetkah delali konec 16. stoletja; vlite je The-ward na Francozkem leta 1688 iznajdel.
240.   Zvonovi.    Zgodovina nas uči, da so tudi zvonove že v starih časih poznali.    Praznik   boginje   O siri de se je z zvonjenjem oznanjal,   in v Atenah so duhovni boginje Cibele   pri svojih daritvah zvonove rabili.   Pa v cerkvah so se jih še le pozneje posluževali. Z glasom cerkvenih zvonov  so   se   v prvih časih verni kristjani k božji   službi   zvali.    Poprej so se po posebnih   tekavcih   ali   na  hrup „svetih desak" zbirali.   Naj poprej je menda v B or doji (Bor deaux) rojen škof Anici Pavlin v Noli na Kampanskem cerkvene zvonove v ta namen vpeljal,   in odtod tudi ime latinsko: „cam-pana"   za   velike, prave turnske zvonove,  in „nola" za manjše zvončke posebej v kloštrih.   V 6. stoletji so v kloštrih zvonove že rabili,  in konec 6. stoletja je že imelo več mest zvonove v svojih turnih. Okoli leta 550 so bili na Francozkem vpeljani.    Pa   od  začetka  se je ž njimi samo le ob nedeljah in praznikih  božja   služba oznanjevala;   toda   po   ukazu   papeža Sabiniana  (od leta 604)  se je moralo ž njimi tudi  ob delavnikih zvo-
niti, ter se je vsaka molitevna ura ž njimi oznanjevala. Ker pa je v tistem času 7 molitevnih ur bilo (po sedmerih delih brevirja), je zvonjenje tuđi navadno nadomestilo ure. kterih še sploh ni bilo. Tako imenovane „cimbale" ali ure z m uzi k o iz ubranih zvonov so se na Nizozemskem začele. Prve take cimbale so menda bile v Alostu v belgijski izhodnji Flandrii leta 1487.
241.  Žage, mlini z žago. Kedaj so se prav za prav žage začele, je nam popolnoma neznano; le toliko vemo, da so v 4. stoletji po Kristusu na rekah Roer-i in Možeh na Nizozemskem že taki mlini bili, kteri niso le debel, ampak tudi kamne z žagami razrezavali. Ker so pa že Grki znali mramor z žagami razrezavati, je skorej verjetno , da so takošne žage od začetka bolj za razre-zavanje kamna kakor lesa rabili. Pozneje, posebej od 14. stoletja, so se prave žage za dilje zelo pomnožile. (Glej tudi: „Lesena roba" št. 93.)
242.   Železnice. V nemških rudah, in sicer najpo-prej na Harcu, so že dolgo časa imeli železne šine, po kterih so rudne gare ložej vozili: v tem pa najdemo prvi začetek železnih cest; toda v veliki meri so jih še le rabili iznajdeni Angleži. Oni so naj poprej v svojih oglenicah v Novem Gradu (Newcastle) kolovoz z okroglimi šinami iz litega železa napravili, pozneje,, da bi se šine tako hitro ne drobile, iz kovnega ali valjanega železa. Te vozove so najpoprej ljudje, potem konji vlekli, in še le leta 1814 so med mestom Leeds in bližnjimi orglarnicami cesto s parovozi^ napravili, na kterih so se tudi ljudje lahko peljali. Se le, ko so od leta 1827 Perkins, Timotej Burstali in Janez Hill parne mašine imenitno zboljšali bili, so tudi v druzih deželah spoznavali korist in imenitnost take vožnje po železnih cestah, in povsod so se začele na-pravljaii, posebno na Angležkem in v severni Ameriki. Na evropejskem kontinentu so prvo železnico od No-rimberga do Broda (Furth), ki je le 4/5 milj dolga bila, v letih 1833 do 1835 napravili. V Avstrii ste bile prvi dve železnici (s konji) od Budejevic do Linca vstanov-ljene v letih 1825—1832, in od Linca do Gmundna 1834 — 1836. — Sedaj je že skorej ves svet z železnim obročem obdan, in povsod se nove železnice naprav-ljajo. — Prvo atmosfersko (zrakokrožno) železnico je poskusil Villance^ leta 1826.
243.   Žganje. Žganje je bilo menda že v starodavnih časih v Indii iznajdeno; zakaj rajževo žganje (ali arak) je bilo že ob časih Aleksandra Velikega (okoli leta 325 pred Kristusom) v Indii znano, in palmove in dateljnove vina Indijancev in Arabcev, o kterih Plini piše, so menda tudi le najbolj iz rajževca sestavljene bile. V Evropi je rajževec (Reisbrandwein, Arak) po arabskih zdravnikih znan postal. Po krivem imajo Raj-munda Lulla leta 1305 za iznajdeca našega žganja; toda mnogo je storil za boljše pripravljenje in razširjenje njegovo. Žganje je sedaj povsod znano , in žali-bog! v večo škodo kakor prid Človečanstvu!