n N »j v m £ j i aloTcuki dnnrnilt Z^ruiemh državah . . . $6.00 I • . . - $3.00 " York celo leto - $7.00 > celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 1*71 no. s«. — Ste v. k. NARODA M List slovenskih delavcev y Ameriki, Tke Urgest Sioveni&n Daily in tke United State*. every day except Sundays and legal Holiday*. 75,000 Reader*. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3. 18"J0 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. WEDNESDAY. FEBRUARY 12. 1330. — SREDA. 12. FEB REAR J A 1930 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. "MUENCHEN" SE JE POTOPIL V NEWYORSKI LUKI NENADEN POŽAR JE POVZROČIL EKSPLOZIJO KEMIKALIJ, KI JE ZAHTEVALA 2 ČLOVEŠKI ŽRTVI ABRAHAM LINCOLN Katastrofa se je pripetila par ur zatem, ko je po viharni vožnji dospel parnik v pristanišče. — Družba bo imela najmanj tri milijone dolarjev škode. Sedem oseb resno oškodovanih. — Na krovu je bilo za pol milijona dolarjev kemikalij. včeraj popo ld ne je izbruhnil na parniku Severo nemškega Lloyda Muenchcn" požar. je požarna bramba takoj stopila v akcijo, je nastalo več v elik ih eksplozij, ki so napravile v parniku velike odprtine, nakar se je potopil. Katastrofa se je pripetila par ur zatem, ko je pristal parnik po viharni prekooceanski vožnji v new-yorškem pristanu. Sama sreča, da so se potniki že izkrcali. Kksplozije so zahtevale dve človeški žrtvi — elek-tru arja na Muenchcn" in pilota nekega gasilnega čolna. Sedem oseb je bilo več ali manj resno poškodovanih. Muenchen je privedel v Ameriko za pol milijona dolarjev kemikalij, največ šelaka in kalija. Domneva se, da je eksplozija kalija povzročila katastrofo. Povzročena škoda znaša nad tri milijone dolarjev, kajti ostanke parnika bo mogoče prodati le kot staro železo. Gašenja se je udeležilo šestindvajset ognjegaš-kih oddelkov in trije gasilni čolni. Navzlic silnim naporom ognjegascev pa ni bilo mogoče preprečiti katastrofe. Muenchen je bil zgrajen leta 1922 ter je imel 13.48 3 ton. Dolg je bil 526 čevljev in 65 čevljev tirok. IZNAJDBA VEDNO VEČJA I NAVAL NA HRVATSKEGA i NEZAPOSLENOST SOVJETSKO ŠTUDENTA Mlad študent je iznašel novo kurivo za avtomobile. — Chrysler Motor Corporation je kupila njegovo iznajdbo. Danes praznuje vsa Amerika in velik dc! ostaJr*;a sveta rojstni dan ABRAHAMA lincolna. šestnajstega predsednika Združenih dr-iav. Rf»»tn je bil 12. februarja 1809 v državi Kentucky, umrl je pa 13. aprila leta 1803 v Washington, D. C. BEOGRAD. Jugoslavija, 11. febr 22-ietni dijak tehnične šole v Oai-jeku Tomislav Jurkovi? je iznašel novo kurivo za avtomobile. Kurivo je sestavljeno iz gazolina m smole Za svojo iznajdbo je zahteval sto-ti^oč dolarjev. Zd£j poroiajo. da mu jc vodstvo Crysler Motors Corporation sporočilo, da sprjema njegov patent. Jurkovič je iznašel tudi motor brez radiotorja ter ga kuri z novim kurivom in prihrani pri tem petde- j i set odstotkov. Cilindri so napravljeni iz lahke kovine. Mešanica se užge s pritiskom. Motor je cenen, lahak in dol-ijctrajcn Prav posebno primeren je za anroplane. Državni delavski department je objavil, da je v pretežnem številu industrij zaposlenost izred-' no nizka. Izza oktobra meseca preteklega leta so odslovili delodajalci v državi New York kakih stoti /: uslužbencev. Tako jc izjavila danes M.-s Frances Perkins, članica državne industrialize komisije, ko je objavila mesečno poročilo državnega delavskega urada. Meseca januarja se je v primeri z decembra preteklega leta znižala r i zaposlitev za dva odstotka. Zaposlenost tekom januarja ;,<. biLi najbrž najnižja v petnajstih letih. Glede prejšnjih let nimajo na razpolago rekordov. EDISONOV ROJSTNI DAN ATENTAT V TRSTU Italijanske oblasti pravijo, da so Jugoslovani položili bombo, ki je od- DAR ITALIJE PAPEŽU PI JU O b obletnici sklenitve Lateranskih pogodb je italijanska vlada podarila papežu dragocen! trgala italijanski steno-plašč. — Mussolini v grafki obe nogi. Vatikanu. I----------------- - .— TRST Italija, 11. februarja. — V vež* pred u-^dom lista ' Popolo", je eksplodirala velika bomba ter odtrgala neki stenografinji obe nogi in težko poškodevola tri nadaljne uslužbence. Uredniki pripisujejo to dejanje jugoslovanskim teroristom, ker je list ■ Popolo" neprestano objavljal poročila glede delavnosti jugoslovanskih agentov v obmejnih okrajih. DUBROVNIK. Jugoslavija. 11. februarja — V bližini rta Finisterre na Španskem se je potop:! jugoslovanski parnik "Daksza ' Pri tej priliki je utonilo petintrideset oseb. OČE SPRAVIL SINA PRED VELEP0R0T0 Znani iznajditelj Edison —----------------------je določil le pol dne za Policij, rekorder Adam; proslaVo svojega 83. Smith je pridržal sina rojstnega dne. za veleporoto, ker je skušal prodajati žganje. VATIKAN CITY it. februarja — Italijanski poslanik -pri sv Stolici grof Ceaare de Vecctii, Je izročil danes papežu XI dragocen plašč, napravljen iz starodavnih čipk. To se Je zgodilo ob prvi obletnici podpisan}* lateran&kih pogodb Predno Je poslanik obiskal Vatikan, se je oglasil pri pa peskem nunciju ter mu izročil red sv Mavrici -ja 111 Lazarja v imenu laškega kralja Poslaniku bo danes ali Jutri sle* d:l ministrski predsednik Mussolini ter se poklonil papežu. Po vsem mestu so vihrale italijanske zastave v znamenje oblet- j nice podpiranja pogodb, ki so kon- j tale dolgi spor med cerkvijo in ita- 1 lijansko vlado ( Objava, da bo diktator obiskal j Vatikan prvič izza podpisan j a pogodb, znati konec vseh perečih j vprašanj, ki so se porajale med Va- j tikanom in italijansko vlado tekom zadnjih šestdesetih let V nedeljo zjutraj so vprizorili dc tektivi iz urada okrajnega prav dnika presenetilni obi^k na 15. cesti : uli" FORT MYERS, Fla.. 11. febr. -Thomas A. Edison je dočakal svoj C3. rojstni dan. Za proslavo teg< praznika je pa določil le polovico SAMOMOR ZARADI SINA EHARON, Pa.. 11 ^februarja — Včeraj se je usmrtil Heilman Cole, farmer iz Shenang^ okraja ter bivši policijski častnik, ker je bil njegov sin Claude, star sedemnajst let, spoznan krivim tatvine dveh tisoč dolarjev. Cole se je ustrelil, ko j? zaman skušal pregovoriti svojo ženo, naj se mu pridrži. Mrs. Cole ni hotela pristati v ta načrt. Pomirila je svojega moža in odhitela preko f >rme, da prikliče pomoč. Ko se je vrnila, jc našla moža mrtvega. LEPA STAROST Številke tekom januarja so bile za šest odstotkov nižje kot novembra meseca preteklega leta. Miss Perkins je izjavila: - To nazadovanje je izredno resno. Pozvala je lastnike hiš, naj čimprej mogoče začno z manjšimi popravili. da bi dobili delo nezaposleni ljudje. Osem glavnih indur.trijalnih skupin v tej državi je sporočilo, da se I jc zmanjšala zaposlenost od mf^stf-1 sa deccmbra do januarja. ! Nekatere jeklarne in avtomobilske tvorniee še prrcj dobro obra-■ tujejo. Tovarna, v katerih izdelujejo bakrene in aluminijaste izdelke, so najele nekaj novih delavcev, dočim ie pri drugih sličnth tovarnah zaposlenost j a ko padla. Sezijska aktivnost je povzročila ____________nekoliko izboljšanja v industrijah MEXICO CITY. Mehika, 11. febr. mo*ke in ženskr oU-'k POSLANIŠTVO Mehikanci so vzeli sovjetske l:stine, in poslanik je dvignil obdolži-tev, da so prebrskali njegovo prtljago. MEXICO CITY, Mehika 11. feh Aleksander Makar, odhajajoči sovjetski poslanik v Mehiki, j- bil aretiran ter pridržan cele tri ure Pečate njegove prtljage so raztrgali ter zaplenili več važnih listin, kot ?e glasi v brzojavkah, ki so dospele semkaj. Poslanik je odpotoval v petek v Moskvo, ker so bili prekinjeni diplo-matični odnošaji med obema deželama . Mr. Makar je rekel v brzojavki, da odločno protestira proti temu kršenju diplomatske gostoljubnosti. Tajna policija je tudi obiskala rusko poslaniško poslopje ter ga natančno preiskala, vendar pa ni znano, kaj je našla pravzaprav Makar je dobil dovoljenje, da sme odpotovati v Vera Cruz ter se vkrcal na parnik Le Havre. Kot vsak. leto se je tudi letos po- lž Mazatlana je dobil list Excelsior poročilo, cia je umrla tamkaj se-njorita Mana del Aivarez. ki je bila stara sto in devetintrideset let. Njen spomin je bil cist do konca. Izdelovalci čevljev najemajo nov? ljudi, dočim so v tovarnah za usnje in tekstilne predmete jako be razmere. MEHIŠKI POSLANEC UM0RJEI1 MEXICO CITY. Mehika, 11. febr. Poslanca Hemanda Escamillo iz države Queretaro je ustrelila v pet "k njegova svakinja Maria Guadelu-p • Ibarrola dr Castrillo. Senjor E.s-carrillo je bil zelo delaven v politični kampanji sedanjega predsednika Otiza Rubia, kajti nafeloval k* enemti najbolj važnih delov v kampanj-.ki organizaciji V tukajsn'ih oelitK-nih krogih je bil 7> lo priljubljen. govarjal s časniškimi poročevalci. v West New Yorku. N. J. Tam s. našli nekako dvesto mež, ki so gledali kino-slike. Našli so tudi baro. j nakar >e P^el v City Park kjer bo Za baro pa jc tU moški, ki je rekel, Posvečena spominska plošča njemu da se piše Marty Burke. B I P'JZneje je obisilal par pri" Ta mož je bil aretiran ter obdol- i JateJjev. v splošnem se pa ta dan žen, da ima opojne pijače. Policisti j ni dcsti razlikoval od drugih, so pred odhodom zapazili, da se pe- j Edison je izza lanskega leta te-ča tudi z gotovi "slot-stroji". Ko so . lesr.j precej opešal, pa kljub temu jetnika vknjižili na policijski posta- ' se vedno dela od jutra do večera, ji, so ga obtiolž-li. da je imel tudi I Prebiva v ponižni leseni hiši za i I 130 palmami na McGregor buievar-i du. Že več let se ukvarja z idejo. SVEČANOSTI NA JAPONSKEM MESTO NEW YORK BREZ ŽUPANA Včeraj Je posloval kot župan Dennis J. Mahon. demokratski večinski voditelj, prvikrat v tej lasnoctl. Župan Walker Je namreč odšel proti Floridi, na dva tedenski dopust ribe lovit. igralne priprave poicg pijače, katero je baje prodajal. Ko je prišel zvečer slučaj pr?u policij, rekorderja Adama Smitha, so bili vsi navzoči zelo pozorni. Tekom dneva je namreč "Burke" pojasnil policiji, da je povedal napačno ime le lačUtega, da ščiti svojega očeta in vso družino. Priznal je. da ie njegovo resnično ime Adam Smith ml. in da je sin rekorderja. Fant se j? czrl r.a očrta za trenutek ter rekel nato, da se odre ^ zaslišanju. Oče je nekaj ča3a brskal po listinah pred seboj ter rekel: — Ničesar drugega mi ne preostaja kot pridržati vas za veleporoto! VINCENT ASTOR V SAN JUANU ! Naročite se na "Glas Naroda" — i največji slovenski dnevnik v Zflru-' tenih državah. NIKAKEGA MORATORIJA V TURČIJI CARIGRAD Turčija. 11. ffbr. Finančni minister je odločno zani-j kal vest, da namerava turška vlada proglasiti moratorij, ker .ie Turčija plačala v: - svoje obveznosti do junija meseca. kako bi b:lo mogoče gumi dobavljati na kak drug način. V tem kraju je preživel že 42 zim. Pogosto ga obišče Henry Ford, ki živi v njegovi bliž;m. TOKIO, Japonska. 11. februarja. Vsa Japonska bo danes proslavila enega svojih treh narodnih praznikov. Proslavila bo spomin prvega japonskega cesarja, ki je bil baje potomec solnčne boginje in ki je u-stanoval nepretrgano vrsto japonskih cesarjev. Praznik se imenuje tudi Ustavni dan, kajti leta 1889 je cesar Meji proglasil ustavo japonskega cesarstva. PRELOŽITEV SMRTNE OBSODBE namen. LONDON, Anglija, 11. februarja. James Achew, alias James Starr, ki trdi, da je ameriški državljan, je bi« preveden v azil za kriminalne zločince, ker mu je sodišče dovolilo odlog. Obsojen je bil na smrt, ker je ko so ga aretirali radi umora. POLJSKA BO GLASOVALA GLEDE PRORAČUNA VARŠAVA, Poljska, 11. febr. — j Komplicirano ravnanje glede glas'>- ' vanja o proračunu se je pričelo v Sejmu danes. in vsa znamenja ka- | žejo, da bo trajalo glasovanje več j kot ves teden. Trmoglavci v vladi, iz L nočejo odpustiti Daszynrikemu trdnosti, s katero je nastopil, so sklenili potom zbornične obštruk-, cije, prisiliti Daszinskega, da resi- ! SAN JUAN. Porto Rico, 11. febr. Semkaj je dospela jahta "Dofma-i al". ki ima na krovu Vincenta Astorja ter večjo družbo. Med nji- j mi se nahajata tudi Lady Patricia Ward ter Eleanor Barry, članica angleške aristokracije. SIN LADY ASTOR POŠKODOVAN LONDON. Anglija, 17. februarja. Robert Shaw, najstarejši sin Lady Astor, je bil poškodovan včeraj popoldne. ko se je udeležil dirke v Bir-minghamu. Konj se je r.a mestu u-bil, a mladega Shawa so odvedli v bolnico. Fant se je že preje poško-'doval pri neki slični dirki ter oponašal najtrž prin~a iz Walesa. RAZBURJENJE V BRAZILIJI POLEGLO SAO PAULO, Brazilija. 11. febr. Razburjenje, ki se je pojavilo po vsej deželi po atentatu na podpredsednika se je precej poleglo, in somz-meren mir je zavladal po državi Mina Geraes. Iz Natala poročajo sicer, [ da sta se pripetila dva nova umo- ------—ra, ki pa nista v nifcaki zvezi z aten- umonl Sibilo Da Costa. Achew je tatom na podpredsednika. Pred-star 56 let ter je izgledal zelo bolan, J rednik Washington Luiz Pereira 1 pazno zlasleduje politični položaj. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: r v Italijo 500 ....... 1000 ........ 2-500 _________ 5000 ........ 100 £00 300 500 . $ 5.75 S 11.3« S 16.80 $ 27.40 v Jugoslavijo Din 500 ...................... % 9.35 Ur ...... $18.50 , ........ S 46 00 _______ $ 91.00 " 10,000 _____________________ $181.00 u Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 1000 ...........-........... 5 54.25 Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Ispačila po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEft ZA PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK. WEDNESDAY, FEBRUARY 12, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY la C. S. A Iz Slovenije. Owned end Published by ALOYKK1C POBUMINQ COMPANY (A Corporation) , President Loala Benedlk, Treasurer Falzifikator Raušl zopet pod kiju- of business of the corporation and addresses of above officers: tli W. lit* Xr—Bwiul at —snhski konferenci ]K't<'rili velesil, preti-, priprave toliko napredovale, o mo^oee lotiti pojila-j vitnept vprašanja. iiainree dnloritve, za "kttliko naj sej zmanjka mornarica te ali one države, oziroma koliko ton hnjnili ladij naj imajo velesile, ki so na konferenci za-; Mopane. Zastopniki Združenih držav in Velike Britanije so prejšnji teden i»ol<>žili svoje karte na koufereueii » mizo. Zastopniki Frainije in Italije jim bodo v prihodnjih dneh ledili, dot'j m l»o Japon-ka najbrž >e nekaj časa počakal*. Igrati lure vlogo čakajočega opazovalca ter in» koi zadnja razvila oziroma pojasnila svoj program. Izjave ameriškega državnega tajnika Stinisona in an gleškega mini.vti-skega predsednika Mae J Vaialda glede j mornariških |H>treb Anglije in Združenih držav s<» vrgle i prvo luč v do j ui sptot o vala. Te i/j., ve se krij«jo v vseli histveiiih T < m-kali, če t tuli' je se Mael>onaM, |*»>*|»>o k<» govori o }M»)H>lni I pravi ve-j likih bojnih ladij, jako uetoeiiu izraža. »Soglasja v nazorih je bilo tudi tudi pričakovati, ko je! objavil državni tajnik Samson. da govori z vednostjo Ja-l poneer ter da temelji njegova izjava na pogajanjih z An-j HtiniNiJil le rekel. tU* mora znašati t < na za ameriških! križark &KWMM) ton. 1st., tonažo zahteva MacDouald za Anglijo. iver je bila kvota lx »jnih ladij določena že na washing-; t oils k i konferenci leta VJ'2'2. sta >r obe velesili sporazum*-! li glede paritete, j>o kateri sta stremeli. Iz tega je ja-no razvidno, da je dosežen med Ameriko| in Anglijo jN.pi»leti sjm»raznni. četudi ne bo Stimson sle:!il MaeDoualdu do skrajnih meja. V Washiiigtonu ne h««do nikdar pritrdili MaclKmahlo-vemu nazoru, da predala vi ja jo velike l»oj»ii* ladje zastarel tip in da jih je treba jm>}»>1 notna odpraviti. Dejstvu, da dHujeta Anglija in Amerika roko v roki, je že izzvalo ostre kritike. V Parizu in Toki ju govore, da si prizadevajo dobiti Anglosasi nadvlado na morju. I*ot, [m» kateri bo morala iti konferenca, je trn jeva, iti ikmtti takta in spretnosti bo treba, da se prepreči resne zaplet l jajc. '!'•► s.- Im» najbolje j h »kazalo, ko bo pojavil«, vprašanje glede >irbmarinov, kater*1 smatrata Francija in Ja-j tonska za naju^j>eŠ!«'jM' orožje. preglavic bo delala tudi Italija, ki zahteva s Francijo absolutno jmriteto. taam&š- . jsw^ubs&vQUii'iSKk.Jh :m m^nau "Nm in Ruaov je ftošestdeset milijonov,*' — je rekel Črnogorec, ko je hotel poveličati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti več kot stoiestdeset milijonov. Podrobnosti o tem lahko citate v članku "Družina slovanskih narodov9', ki je izšel v Slovensko*Amerikanskem Koledarju sa feto 1930. Stane 50 centov. — Knttarna "Glas Naroda", 216 W. IS Street, New York, N. ,Y. $ : Te dni je orožništvo iz Zavrča izvršilo hišno preiskavo pri kmetu Jurgecu v Turškem vrhu in ob tej priliki izsledilo tam Alojzija Rau-sla fcivšega natakarja, k. se je izdajal za fotografa, češ, da mora napraviti nekaj pokrajinskih slik. Našli so prt njem 15 popolnoma in 148 napol izdelanih jurjev ter mnogo kemikalij in drugih priprav. Rau-šel. ki je b.l že pred nekaj časom zaprt zaradi ponarejanja bankovcev, je član nedvomno razširjene p^:aarejal5ke družbe, ki je imela svoj delokrog v ormoškem in ljutomerskem okraju ter celo v Prek-murju in se je očividno sedaj skrila v Haloze. Raušlov družabnik je tudi neki Radivoj Starčič. V zvezi s tem je zanimiv dogodek od 2. j an. pri nekem trgovcu v Mcškanjcih: prišla je kmečka ženska. mlajša, z zelo samozavestnim nastopm. Dala si je pokazati svilene robee in sviterje. Odločila se je za sviter v ceni 190 Din in predložila v plačilo na 4 dele zloženi tisočak. Trgovec in pomočnik sta takoj spoznala falzifika;. ženska pa jo je od-kurila. Nedaleč od trgovine jo je čakal kmečki človek na saneh in s silno brzino sta oddirjala proti Borovcem. Falzifxkati bije niso bcgve kako posrečeni in jih količkaj bistro ok-j takoj lahko spozna. Dogodek pa kaže res veliko razširjenost ponarejalske družbe, katere menda le majhen del je prišel dezdaj v roke pravice. "Kriiev a.s" — konec življenja 18. j letnega fanta. Slaba družba, slabi vplivi, valovita mlada kri je v zvezi z drugimi nesrečnimi naključji povzročila, da je izgufcil življenje še ne 18-letni pekovski vajcnec Jože Slak. rodom iz Bajhovca. pri Trebelnem iz kmet-tke hiše, kjer preživlja svoje borno življenje poleg staršev še 14 ctrok. Ker ga ni mogla prerediti doma ča hiša je odšel fant v Mokronog, kjer je bil pri nekem pekovskem mojstru za vajenca. V novo življenje se je dodobra vživel ter je veljal mojstru in vsem, ki so ga poznali. za jako dobrega fanta Ko ic razpečaval mojstrovo blago na vse-zgedaj zjutraj in pozneje so bili prebivalci kar veseli njegovega obiska . Naenkrat pa nesrečno naključje: Fant, ki je piodai pecivo za kakili 150 Dm. se je znašel v neki gostilni v Martinji vasi in tam obsedel. Prišla je do kvartanja in končno se ; jc tega udeležil tudi nesrečni Jož? i v družbi nekega kcnjederca in po raznih gostilnah dobro znanega Pic- j mica. Igral je in igral in končne ! mu je "križev as" ugrabil zanje te- j ii:e izkupička. Fanta je to take potrlo. da je tekel na železniško progo ter skočil T "d šcntjanški vlak tik postaje Mo-krcnog-Bistrica. Kakor poročajo njegove strašne r^kcclfc?. se ni položil na tir. temveč je meral skočiti naravnost proti drvečemu vlaku. Ta mu je odtrgal eno nopro na stopalom, drugo močno poškodoval, prizadel pa mu je tudi težke rane na glavi in na trebuhu. Dcrko Zaje. bistriški re-stavrater ga je prepeljal s svojim avtcmcfcUom takoj k zdravniku \ Mokrcncg. ta mu je nudil prvo pome;, nakar je odredJ njegov prevoz v kandijsko bolnišnico. Tu so nesrečnega fanta že ob 1. ponoči o-prrirali, poškodbe pa so bile tako težke, da je Jože Slak umrl. Bojeviti fantje. Soba št v. 28 ljubljanskega okrnj-nega sodišča mia za seboj že precejšnjo zgodovino. Tam se obravnavajo mali vjretepi in razni "špetiri". zate se soba v navadnem ljubljanskemu žargonu imenuje tudi "špe-tirzoV". Pred so-Lili svojo lepotno kraljico za lefo 1930. — zakaj bi se je ne. saj deia-jo drugod po svetu t ud* tako. Zma-£e j0 < gal' je med številnim: tekmovalkami lepa Emmy Kusterjeva K maj pa se je ta razveseljiva novica razširila po deželi, se je zgodil menda edinstveni slučaj v zgodovini lepotnih tekmovanj haaška žirija je namreč pravkar izvršeno izvolitev razveljavila, ker je doznala. da je Kusterjeva po; -cena in še vec. mati devetletnega otroka Na nje prestol so tedaj dvignili Rijo van der Restovo. ki ie bila pn tekmovanju dosegla drugo nagrado. Zakaj bi pa ne smela biti omožena ; ženska in mati najlepša na svetu V Novelu pri Temnici so pokopa'.i to je vprašanje, o katerem ^e se-posestniki Josipa Pahorja, ki je daj prepirajo sicer mrzlokrvni IIo-dosegel starost 7G let. ; lan de i. V Idriji je umrl upok. rudar in' posestnik Leopold Jazbar. Angela Burnikova. bivšo gostil- : ničarko in posetnico. jc umrla v; Spodnji Idriji. V Masorah je izdihnila najstarejša žena v občini, 91 letna Marija Petemelova. Mlado "obsedenko" v Kožbani v zapadnih Brdih so hodili gledr.t ljudje kar trumoma. O čudnih po- NEČAKI IN STRICI Trije znameniti cirkuški umetniki. bratje Fratelini. ki gostujejo zdaj v Parizu, so izvedeli, da nastopajo pod istim imenom "Treh Fratelinijev" na južnem Francoskem njih nečaki. Artisti so tak -j vložili tožbo. Sodnik jim je sicer priznal 10,000 frankov zahtevane javih okrog nje so sc širile fan- odškodnine, ker niso nečaki obve-j tastične govorice. Iz poročila o tej stili .trice 0 rabi imena. toda ob-stvart v goriškem "Novem listu' : enem yim je dovolil uživati še zi posnemamo to-le: naprej svoje ime ker so res trije in — 13letna sirota Alojzija Kore-' rcs P1^0 Fratelini. Ni jim niti treba, da bi se pisali Fratelini ml.' ISKANJE DUESSELDORF-SKEGA MORILCA Znani pistelj Edgar Wallace so mudi sedaj v Berlinu, kjer se peča s problemom zloglasnega duessel-dorfskega morilca. Na berlinskem policijskem ravnateljstvu proučuje vse podrobnosti o aues^eldorfskih umorih. Doslej je prišel do naslednjega zaključka: "Pismo, najdeno na kraju umora 9-letne deklice, se mi zdi kot morilčev rokopis izredno važno. Za njim nam postane marsikaj jasno, poleg tega je pa tudi pshološko zelo zanimivo. Iz pisma lahko sklepamo. kakšen je morilčev značaj, poklic in življenjske navade, pa tudi kje prebiva Duesseldorfski morilec jc zdaj v Duesseldorfu. Prepričan sem, da ga ne bo težko najti. Posebno črka "B" v omenjenem pismu je indicija s pomočjo katere bo morilec kmalu v rokah pravice." ' čič je živela pri sorodnikih v Ga-j brovku. Ko je šla v lanskem septembru s leto v Podpoznik. je začelo okrog njiju vršati po drevju in kamenje je padalo okoli obeh. Pri hoji v breg se jima je zdelo, da ju nekdo potiska naprej. Potem se , dogajalo, da so leteli debe'.i kamni I skozi šipe v hišo. kjer je bivala deklica. Nikjer pa ni bilo videti nob3-r.esi človeka. Iz Brezovka so poslala deklico v Kožbano, kjer so se ponavljali enaki pojavi. Orožniški maršal je vzel dekle v naročje, hipoma se mu je zdelo, kakor da ga nekdo suva v hrbet in mu spodmikt> stol. Dekle je po mnenju zdravnikov normalno, pojavlja pa se tako zvana "circumsessio" in vse. kar ker bi se morali potem strici prekr-1 stiti v "Fratelini starejše", česar pa ne marajo. A aa bi jih prisilil imenovati se 1 Fratelini nepravi" kakor so zahtevali strici, bi bilo zopet krivično! SLAVA MED DIPLOMATI Iz Sofije poročajo o zanimivi stavi med dvema diplomatoma. Pred letom dni je stavil italijanski poslanik v Sofiji Piacentini z grškim poslanikom Dendramisom. da se bo bolgarski kralj Boris v času enega leta zaročil z italijansko princeso Giovanno. Stavnina je znašala 50.000 levov. Leto je poteklo, do za-pride v gotovem času v bližnjo do- roke ni prišlo, čeprav pisarijo lis'i tika z deklico, je v nenaravnem bas te dni zopet o nečem podob- i stanju. Lojzka je sedaj pri n?ki kolenski družini v Kožbani. Dekle Je čedno, včasih se globoko zamisli. Tajinstveni pojg.vi so* v zadnjem času prenehali. nem, in Piacentini je moral D.-n-dramisu izplačati tistih 50,000 levov. Na italijanskem dvoru s to čudno stavo bržkone ne bodo preveč zadovoljni. ■< . . i BANOVCEVI KONCERTI: 15. februarja: Durant City, Pa. 16. februarja: Cleveland, O.-West Park. 23. februarja; Cleveland, O.-Ncw-burg. 23. marca: Springfield. 111. 18. maja: Chicago, 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunik. Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banovec S. KudoLf, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. Mali Oglasi imajo velik uspeh mm H ■p* iJi-ili HO i taam ^ ; časopisje, katero se tiska izključn-j j le za take ljudi — za kaj lepega i plemenitega in dobrega pa nima da-j našn^a mladina — z malimi izjemami seveda. — absolutno nikake-I ga zmisia « Fant in punca se dvakrat ali trikrat vidita, po četrtem sestanku si* i pa izposodita predpisane tri ali štiri dolarje ter jo v kak>p ubereta v City Hall, kjer ^ta po par minutah prcjla^ena za meža in ženo. Nobene romantike, nobenega dvorjenja, nobene snubitve — nič« nič in še enkrat nic Pred leu ie bili vendar vse drugače in zato tudi tisočkrat lepi*\ Fant m dekle sta sc videla na u-hci ali na ple.su, pa je oba spre letelo, kot da bi jima švignila električna iskra iz pete v možgane No. morda jima je To je oil tudi prvi znak, da M? je v srcu nekaj zganilo in da .-^c je začela v globini srca porajati ljubezen. Minili so tedni in včasi tudi mc-itci v vzdihih in stokih, kajti čimbolj rta hrepenela drug po drugem, trm bolj sta se drug drugemu izogibala. Cc je slučaj uanesel, cL> i>ta morala srečati v družbi ali na cesti, jo je on za hipcc pogledal, ona ju pa vztrajno povešala oči. nakar jih je tudi on povesil. Obema pa je šinila vročina v lic \ pa n?j je bilo o svetom Jakobu ali c svetem Miklavu. Zvečer, ko sta bila oba še vedno navdahnjena z neizineriu blaženostjo. sta ugibala, kako naj sporočita drug drugemu svoje srčne (bC-u'ke, kako naj si razkri.ieta rane svojega, v ljubezni krvavečega iir^a In začela sta si pisariti najprej karte, potem pa rožnata pisma brez: vsake pomembne vsebine. Toda že samo karte in pisma so bila doka/ velike, brezmejne ljubezni Temu je .sledil po dolgem času prvi sestanek. * Eno prednost ima moderno ljubimkanje. Spretno je in uglajeno neprisiljeno in brez hinavščine, do-čim smo se nekoč ob takih prilikah nesmrtno blamiraii in ga strahovito lomili Magari da bi doživel Mctuzalemo-vo starost, ne bom nikdar pozabil svojega prvega sestanka z žensko, ki mi ni bila niti mati, niti sestra. Star sem bil štirinajst let. ona pa menda dvanajst ali trinajst, pa je bila za svoje leta lep m krepak otrok. In tako sva sedela — jaz in ona — oba otroka — na dveh parobkin ob robu goščave, odkoder je bilo videti daleč naokrog. Sedela sva in molčala Hctcl sem nekaj reči, nekaj prisrčnega in ljubeznivega, pa so mi je motovilil >ezik kot da bi imel v ustih pocukrancga polža. Ona je drhtela m menda nestrpno čakala velikega razodetja. Bila je krasna v zarji zahajajočega solnca. Se nikdar v življenju nisem rekel nobeni ženski: "JL.jubim te!", takrat je pa za las manjkalo, da nisem pokleknil pred njo. in blek-nil te budalosti. Rešila me je sveta Barbara, pomočnica za zadnjo ure. V njenem zvoniku je zazvonilo angeljsko češčenje. Oba sva se zdrsnila. Domov je treba iti. domov. Doma bi naju pogrešili. Nje ni bilo nič kaj volja zapustiti prijetno zatišje, jaz sem jo pa. odločno prijel za roko ter rekel koli • k or mogoče moško: — Odzvonilo je in znočilo ae je, godspodična. Iskali naju bodo. Pozno je že. Zdaj bi morala biti oba ie v postelji. VAur wn lUKft, I* ART 12, 193» The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. r-Bszsacsm VALENTIN KATAJEV Vn teden pred izpitom je slav-, ni blagajnik Dlabtcv hodil okrog' s polodprtiml ctmi m po cele ure buljil v papir: Kdo je veliki u^telj"' Maii Kaj predstavlja pomožni organ? STO kršni sta bili Juda in Benjamin. Prebivalce Judejskega kraljestva -namreč večkrat in bolj kruto ma-sakrirali, nego njihove sovražne brate iz Izraela. Toda zgodovinska vloga Jude in Benjamina je bila izredno važna. To sta bili dve plemeni. ki sta ustanovili židovsko vero in vcepili čut skupnosti vsakemu, komur se je pretakala po žilah židovska kri. Kamor pa Juda in ' Benjamin nista mogla poseči — tako na pr. na Madagaskarju, kjer še zdaj žive Abrahamovi potomci. — so židi svojo vero izgubili. Tako je tudi na Kitajskem, kamor so prišli židi kmalu po ekspedicijah Aleksandra Velikega, in v Abesiniji. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo ga Greater New York in okolico, ink. O O BOR ZA TV 30 Predsednik: KRANK HOTKO 402 K S 2nd Rtr«>«t New Vurk C ty Podpredsednik: MICH A KI. IT.KK, 1715 CIat-i* A\ .. . Bruokljn, N. V. Tajnik in artrivar; j<>M:rit kk!ACHN»K. Liberty \\mu«* Will if tam i'ark 1. I Kdor i z tur d r**jak'l»l«. l l da H.nniu H JI • Ui v pre* * oženju Zap,«niu jr; aU rta »a im. utvo je v 11 m ».. ii ... « t- i ^^t. krat krut V roj* "ta f/bnta »ka i RrnoklvTi. N t plar ila i t KKOfO 13 t>s<« M t fiike in NllUtii-ni Ocbor ANTHONY Ki tli It NIK., n>id šest tisoč r !ne ,H«lp ore ter 101c I - R«l . III. hm,.n<-kvit!» CwU"-. JU (-1 D ru tvo bor n i« vsak a cef-to »a tooto v A NT« - N CVCTK" »VI«"H svo. h dru itven.h pt Ol ter.ti v At ntniii st >< !.. • J At. SiOVfr. Ai ditoi* um. »jj lr».(i( Ave. ni ..u :.r. \ v Broo N V. POLJSKA plahtali svet. da je odkril severni Mcd oten,:i kraljestvoma so cUvja-tecaj. je bil nedavno amnestiran in lc neprestane vojne Asirci so izko-izpuščen iz kaznilnice. Njegova a-]ri5UU vciJle PrePlrc mtd 1 ODKOD IME AMERIKA? PRAVA PRIPRAVA PROTI PREHLADOM Hudih prehladov sezona je sedaj. Človek z zaprtnieo in v slabem stanju se ne more upirali temu. Tu j« čisto navadni nasvet Vzemite TKI N't-. RJE V O GREKIU* %iNO —priporočano od ve* zdravnikov Splošno Je razširjeno mnenje, rta je Kolumbova novo odkrita celina dobila svoje ime od italijanskega potovalea Amenga Vespuccija, ki je v knjigi nad vse živo opisal nove dežele. Po tem romanističnem opisu so baje ljudje začeli imenovati novo celino Amerigovo deželo, kar se je polagoma skrajšalo v ime Amerika. Sedaj nastopi eden izmed najuglednejših raziskovalcev ameriške i i - „<„. 1 njegove beležke zgodovine. guatemaliki učenjak \ Massimo Soto-Hal!. ki izvaja ime Amerika od zemljepisnih imen. znanih pred Vespucci jem in sicer; od gorovja Amerik v Nikaragui ali od imena legendarnega mesta A-merikopan v srednji Ameriki. V fera je dvignila pred leti mnogo prahu. Kako je bil Oook razkrinkar, pripoveduje znan angleški novinar Philip Gibbs, ki je bil specialist za razgovore s finančnimi mfegnati, državniki, in polit&i, pa tudi s pustolovci in sleparji. Svoj razgovor s Cookom opisuje v knjigi spominov pod naslovom "Novarinarjeve pustološč ne". ki je izšla te dni v | Londonu. j Gibbs je prispel v Helsingoer, da , bi po možnosti prvi govoril s Cookom. Cook pa ni hotel z njim govo-i riti in šele po dolgih pogajanjih se | je Gibbsu posrečilo priti do njega. Podjetni novinar ga je začel izpra-ševati o tem in onem in kmalu je opazil, da je bil Cook v odgovorih zelo nesiguren. Potem ga je Gibbs prosil, naj mu dovolji pogledati v Cook je odgovoril, da z ekspedicije na severni te-j čaj ni prinesel nobenega pismene-j ga materijala. Gibbs se je začudil, češ, gotovo ste vodili dnevnik in beležili astronomična opazovanja. Toda Cook je ponovno izjavil, da ni ničesar zabeležil. "Verjeli ste Nansenu. Amundsenu 718 pred Kr. je Salmanazar zasedel glavno mesto izraelskega kraljestva ter odvedel vse prebivalstvo v ta-kozvauo ninivsko ujetništvo. 100 Le" pozneje Je pripravil babilonski kralj MOŠKI OTOK V letošnjem poročilu Tilioocean-ske družbe za podvodni brzojav najdemo nekoliko podatkov o malem otoku Dayraxnu sredi oceana. 800 km zapadno od Paname. Na o-toku stanuje 18 nastavljencev te družbe. Visoko cenijo sveti mir in so zauj sklenili medsebojno pogodbo, po kateri ne sme nince pripeljati na otok svoje žene. matere hčere ali sestre. Zakaj bi mora!a Eva zagreniti Adamu raj? Otočani nimajo nobenih ykrbi z obdelovanjem j>olja ali ribolovom. Dobivajo svojo mesečno plačo in štedijo denar: taj nimajo ne trgovine, nc barov, ki bi iih zapel j ah v izdatke Radio imrjo zastonj. Vsak tretji esemc pripelje društvena ladja pošto in živila. Torej bivajo samotarji res kakor v raju. Otok ima ide- Nabuhudonozor enako usodo Jude-»ain^ podnebje in tropsko rastlin- ji. Vse prebivalstvo je odvedel v Babilon in j udje so se razkropili po vsem babilonskem kraljestvu Toda tem židem je perzijski kralj Cyr 70 let pozneje dovolil, da so se vrnili v Palestino in znova gradil hram To dovoljenje sta pa dobili samo plemeni Jude in Benjamina in Es- stvo kakor Sumatra ali Java. Poleg službenih poslov, vzdrževanja brzojavnih naprav, otočani pridno igrajo tenis in prirejajo z jadrni-, cami tekme okoli otoka. Vsak ve-' čer gojijo šah in biljard. Imajo tudi ; knjižnico z 2500 zvezki. Najbolj pridni se vneto pripravljajo za stro- draševa knjiga navaja, koliko jih j l^vni izpit, ki jim omogoči službo-lie zapustilo Mezopotamijo. Bilo jih ■ no napredovanje. Poleg edine hiše na otoku imajo vrt. kier gojijo ljubitelji paradižnike, salato, fižol. Redijo tudi perotnino in pujske. Poročilo ugotavlja, da niso nastavljene! nikjer tako zadovoljni s službo kakor na tem blaženem otoku brez žensk. Je 42.360 brez drobnice in otrok. To ■ priča, da babilonsko ujetništvo m bilo tako strašno, kakor govore nekateri židovsiti viri. Mnogo Židov je pa ostalo v Mezopotamiji Pa tudi s padcem Jeruzalema m bilo vse končano. Mesto s svetiščem je sicer pogorelo, prebivalstvo so deloma pobili, deloma pa prodali v suženjstvo, toda Jeruzalem je kmalu oživel in Iladrian je dal baje po zatrtem Byrhodiabosovem uporu pomoriti 500.Q00 Židov, druge je pa razgnal po raznih provincah cesar- POZIV! svojem predavanju v newyorske.n j in rešite vaše telo vseh zaostankov j geograskem društvu je zgodovinar v vaših crevih, ki ovirajo upor a dokazovali Jemljite ga v malih količinah jil ,w redno ter se ohranite nepotrebnih \ Amerikopan i*ralo teleomh bolečin, o katerih se veliko zgodovini naroda Maja. najstarej-ljudi pritožuje* St LouU. Mo . I ših prebivalcev Amerike. Ameriko- Nov 9 Trmerjevo grenko vino j pau je ^ glavno me5t0 sredme * cel° sumiJ*v- Ko ie « bolj pn- izgnani židi se niso držali skupaj Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem _ pošla naročnina za list, so da je mesto in SvedruPu- °d katerih niste za- ; stva. Diaspora so torej pričenja naj vehko vlogo v htevali nobenih dokazov. Zakaj no- j manj 2000 let prej v Egiptu, nada- naprOŠeni, da j O po mo žnosti čimprej obnove. — čete verjeti meni?" je vprašal ljuje se pa z ninivskim in babilon-Cook. Ta protest se je zdel Gibbsu *kim ujetništvom. Izseljeni odnosno lurnah. Vaorec dobite od Jos. Tri-ner Co., 1S33 S Ashland Ave , Chicago, 111 KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 J Ime ......................................- ......... Ulic* ................-.............................. Mrcto. država ...............-................ ropeev. Končnica "pan" pomeni , sredisoe ali glavno mesto. V osta-| lem je francoski zgodovinar Mar-ceau že v 16. stoletju v svojem o-pisu odkritja Amerike trdil, da prihaja ime od gorovja Amerik in od , mesta Amerikopan. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, > ZABAVE OGLAŠUJTE tiskal nanj in ko je postajal Cook temveč so se razkropili na vse stra- Uprava lista ** GLAS NARODA" n« dU urno čhuutro, pat p* v*a Slovenci v vaš! okolici. CENE ZA OGLASE SO 2M£Rtt£ čedalje bolj nervozen, je Gibbs spoznal. da je Cook slepar. Čez nekaj dni so vsi večji listi slavili Cooka, češ. da je prvi dosegel severni tečaj. Samo 'Daily Chronicle* je označil Cookovo *est o od krt j u severnega tečaja za humbug. Ko-danjgka "Politeken" je proglasila Gibbsa za lažnivca in novinah je bil v nevarnosti, da ga v Kod an ju linčajo. Angleški listi so poročali, da je poslal Cook kodanjski unicerzi obširno poročilo o svojih astronomi*-nih opazovanjih v polarnih krajih. Gibbs je pa zvedel od rek&orja univerze. da je bila vest angleških listov izmišljena. Brzojavil je uredništvu svojega lista, Id je pa že naslednjega dne demantiralo njegov razgovor z rektorjem. V javnosti je nastalo ponovno ogorčenje proti Gibbsu. toda mož se ni ustraši! in pohrečilo se mu Je dobiti od rektorja izjavo, s katero ;e bila demontirana vast, da s rektorjem nI govoril. Rektor Je izjavil, da ni hotel blamirati kodanjske univerze, ki je izvolila Cooka za svojega častnega «ana. Ta rektorje* de-manti je bil povsod aa preiskavo, ki je dokazala, da Je Copk slepar. ni. Ko je Aleksander Veliki 330 pred Kr. zasedel Egipt, je našel tam Žide in sinagoge. Končno je tudi dokazano. da so bili židi naseljeni v Rimu pred Kristusovim rojstvom in najbrž tudi v Galiji, kamor so prišli menda iz Grčije. Z veliko pozornostjo .so se v evropski pelitkm javnosti pri ca sov i": pivi znaki, ki bodo pjkaza.li kak' ie razvijejo odnešaji med novo pjlj-ske vlado in sejme-m odnosiv, rc)m>°kc v^čmo. Zakaj odg vo-na na tc vprašanje je v v lik. meri za v i; en nadaljn: razvoj liotranit f :litike na Poljskem. Vsi komentarji ;-o karakterizirah pomen novega Bartlc vega kab:netii v tLnn smitlu, da gre za posku.-?. o-militi politična nasprotja s tem da se v taboru Pilsudskeya prepusti vodstvo zmernemu krilu. Prejšnja vlada pod predsed>tv m rt.kc%'nik;i Switalskega je predstavljala radikalno krilo, ki mu daje'o značaj posebno nekateri višji častniki. zagovorniki laklikc. naj ^e napram cdpomi sejmski veemi up -rabijo ••močna" sredstva brez o?.;rj na formalne zaarzke Ravno to krilo pa ie s taktika Switalskega opozicijo Sejma še bolj ojacilo in nekako kcnsolidiralo in usoda vlad Switalskega jc pokazala, da bi bila taktika zmernega profesorja Bart-fc» tcjl na mestu Zato se ni nihče čudil, ko je isti Burtcl znova dobil mandat za sestavo vlarfe, vendar pa so poznavalci razmer napovedovali. da bo imel to pot neprimerno težje stalisče nege doslej. Kar se je od sestave nove Bartlo-ve vlade dalje dogodilo v poljskem Sejmu, priča, da so imeli skep*ik: prav. Prof. Bartel je imel zelo oo-sežen ekspoze pred Sejmom. O njegovem govoru pa pero.ajo predvsem. da je bil sprejet zelo hladno In kar je pr<*dv.->em značilno: trd: se. da mu niti poslanci vladneg«. bloka niso mnogo pritrjevali. T bi pomenile, da se ne st.;iijajo . njegovo smerjo, ker j:ra K' prezmer-na. in zagovarjajo njej nasproti brezcbziriu taktiko, če treba, krat-komalo dikiat. V zvezi s tem je ploh vprašanje, kako stališče zavzema maršal Pilsudski amo do sedan;» -| ga režima, to se pravi, ali misli re„-I no z zmernejšim poskusom, ali pa mu je le prei-odna faza. ki se ta ce-1 nila in tehtala po tem. koliko b»j prinesla uspeha. Uspeh pa .-c presoja v poglavitni meri p3 tem. ali bo mogla Bartlova ■ ladj parlament pridobiti 2a ustavni na< /t maršala Pilsudskega. načrt ki v izdatni meri povečuje o-blaat rkstkutivc ter v enaki meri cir.^juje meč Sejmi' Za tak načrt pac sejmsk? večine tudi profesor Barti-1 ne b mcgsl pndociti zakaj ni si mcgoce misliti, da bi parlament hctei sam _ebi s^ »jo oblast in pravice krmiti Sejmska večina tudi ni zamudila prilike, ako sc ji je le nudila, da je naglasila svojo o-poziajonalno; t napram vladnemu ustavnemu načrtu in tudi po Bart-lovem ekspozeju nimamo niti najmanjšega razloga pojmovati stvar drugače Optizijcnalne stranke so pokazale, da jim je postalo bolj rtranskfgu pomena vprašanje, kdo ie ravno na celu kabineta, glavno pa jim ostane — odpor zoper inoc Pilsud.skega. Prav to ie postal sedaj poglavitni problem, opozicijo-nalna kritika nic ne prikriva, da Je koncentrirala >vojo boroo na elimi-mraje prikritega " in neprikritega diktat maršala Pilsudskega in da gleda v tem jedro celotnega problema. Če je položaj tak. potem je razumljivo. da min.itrski predsednik Barrel ni imel uspeha s svojim ek-!>pozejcm, gotovo pa nc takega, kakor ga je bil doslej vajsn. S svojo spretno taktiko je doslej znal držati preagre siv ne lastne pristaše v o-zadiu z njimi kof s strašilom pa hkrati vplivali na prenapeteze med nasprotniki da so pustili mesta v (spredju zmernejšim somišljenikom. Možna bi tila sicer tudi .cdaj slična taktika, vendar je manj verjetna ker so nasprotja mnogo pre-več priostrena in je tudi poglavitni .-porm problem revizija ustave — ortvec akiualrn. da bi bilo mogočt-i rkstr«. mne elemente >e potiskati v czad.ie. Ra-.no v len. je glavna nevarnost. da se kljub novemu Bart- lovemu poskusu ne bo mogoče izogniti kcačnemu kolliktu med obe-m«' nasprotnima taboroma. Prvi Lt-cint Barlove vlade vt^j nc opravičujejo pre u« odi nii pričakovanj. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški In hočejo postali državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli itv. Vprašanje je samo, kaj se je zgo- 27, East 41. cesta v petek zjutraj dilo z desetimi ninivskimi pleme- od 10. d« 1Z-, »ba itv. JM, ali pa v ni. Angleški protestanti so prepri- i po»delj*k in sred«.ob S. d« 5.. so-čani, da so se ta plemena naselila ; ba 413. rt m: ^".I'MiauawiiiBai': jiisu^t .is.au« k - .. J34-JiaM«3iiaiK£»: AMrM ^JHSiliaiftbiitfil'itiraittiif.;::!!!.« Naročite SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv* BLAZNIKOV1K PRATK — nimamo vec v zalogi Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. ( POŠLJEMO YAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 215 W«s* U SUeet V«r York, N. 7. KHDtffllt KNJIGE POUČNE KNJIGE POVEStl in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN J f LAB M1BODI' NEW YORK. WEDNESDAY. FEBRUARY 12, 19M The LARGEST SLOVENE DAILY ta F. B. A. Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn G las Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje > S POWERS: ŽIVUENSKI SERUM i Nadaljevanje. > Od dahč jo je pozdravljal grad ter blestel v solnčni luči. In nato sc bili v vasi' Ot4 vseh strani so zrli radovedni obrazi Ebba si je prizadevala zreti naokrcg neprhuljenc. čeprav je stalo to precej naporov. Srečna je bila lete ko je zagledala učiteljevo hišo Njene cel so iskale mater. Nikjer je ni videla — gotovo čaka nanjo znotraj. Pohitela je naprej ter planila v hišo: — Mati, draga mati! — Ebba. otrok moj! Smeje in jokaje «ta se držali obe objeti. Tedaj so prišli tudi vsi ostali Angela je tidela ta prizor z nepopisnim pogledom Ah alt hi govoril v Ebbi glas krvi, dočlm je ona zapravljala vs*. svojo ljutczm v tujini doeim ni njena lastna mati spoznala svojega otroka Srre Angele se je skrčilo v ljrbocumnostl. Mislila je. da mora »>jvražiti žensko, ki je sedaj objemala njenega otroka — d očim mora ona, prava mati, stati na strani! Kako strasno se je veselila Ebba. ko je bila zopet doma! OdloiiU so vrhnje suknje. V stanovanjski *>bi je bilo prijetno in mikavno je bila pogrnjeni, miza. Pastor Sturm je predstavil Angelo kot svojo hčerko. Najbolj potrebno Jc že pifal da je bila v tem slučaju ustmena izjava zelo lahka Ebba je tako pričela pomagati materi Nalila je kave ter ponudili kc tac Kako pospe.-eni so till njeni koraki! Govorila Jc z mačko in kanarčkom in vsepovsod je cula Angela, da deklico strašno veseli, da je kopet doma. v očetovi hiši' Zelo živahna je b;la tudi zabava. Gospodje so si morali povedati marsikaj. Gospa Angela je na tajnem motrila gospo Lene, ki je štela nekoliko več let kot pa ona sama. Bila je zelo simpatična prikazen Njena postava je bila še dekliška in sin ki ji je ugajal na prvi pogled, je bil materi zelo podoben. Učitelj. močan možak sredi petdesetih let, je po svoji zunanjosti pričal, da ilvi .koro vedno na odprtem zraku ter ima tudi naporna dela.... — Torej, kot določeno, mati! Pastor Sturm bo torej spal v žup-i.jišču, je pripomnila Ebba — V učiteljevi hiši pa bo spala milostna gospa Zelo dobro se bo počutila v goni j i sobici. Ni zelo velika, a prijazna in solnčna! Prvi žarki jutranjega solnca pokukajo noter! Ebba je bila zelo srečna, ko si je gospa Angela ogledala sobico te* jo našla zelo primerno. Ing* ji je namreč podarila pisalno mizico in toaletno mizico z velikim zrcalom Lepa odeja Je pokrivala posteljo. Mala Ebba to je gotovo tvoja dekliška sobica — in sedaj naj te preženem iz nje? — O. Jaz bo n ^pala to noč pri svoji materi kot sem že pogosto Očeta bcia nato spodili z sobe. Vesela sem. da imam zopet svojo mamico! Ebb.i. je nežno naslonila na gospo Lene. — Toliko jo moram pro-biti odpuščanja! — No, sedaj si fopet tukaj in vse je dobro! Ebba bo zopet sla z menoj, gospa Lene. Ona je postala meni dra ga družatmea in ogledati si mora nekoliko svet! Oospa Lene je tila presenečena, da je dala Ebba tako obljubo. Ne, to vendar ne gre1 Ebba ostane sedaj tukaj! Ali slišiš, otrok! — Ah. mati. ti ves vendar' — Tako srečna sem, da te zopet vidim! Etba je p< stala neodločna ter gledala vprašaje k eni in drugi. Tedaj pa se Je živahno oglasila gospa Angela: .... pcučena sem o vsem. gospa Lene! Boljše je. 6e ostane Ebba za r.ekaj časa proč od gradu Reinshagen. Pri meni je dobro shranjena! Povsem lahko mi zaupate svoj dragoceni kamen! Moj oče bo zadostno Jamčil zame. če imate kake pomisleke napram meni, kot tujki. — Kot vaš otrok bo imela Ebba pri meni---- Kct ljubosumnost .se je vztrudila, v goepej Lene. Hči pastorja Stur-ma je bila najbrž v zelo dobrih okoliščinah — Ali ne bo razvadila Eb- be ter ji pokvarila okus do priprostega življenja na deželi? Očividno jI Je bilo dosti na tem, da odvede Ebbo, — a ta je spa-cala v očetovsko hišo! Mlada deklica je stala poleg gospe Angele. Svetlo solnce je obsevalo obe in takrat je pestala še tolj očividna podobnost, na katero je postala pozorna že od prvega početka. Kot dve sestri sta izgledali, prva starejša in druga mlajša ali kot mati ln hči! Ta misel je presunila gospo Lene! Ali Je bila to rešitev uganke? Njena fantazija si je naslikala vse mogoče stvari. Dolgo leta je bila hčerka pastorja Sturma z doma in ničesar več niso vedeli o njej! Njen razum ji je rekel, da je vse to neumnost, — a občutek se je trdovratno oprijemal tega Ebbe pa ni hotela pustiti! Ni marala, da bi se ji odtujil otrok od razkošnega življenja, kajti ona ga je hotela ohraniti zase ter ga ni privoščila nikomur drugemu! — Mati. milostna gospa ve vse! Ona ve. da ste me sprejeli kot naj-denko! Pokažite ji jerbašček in plenice, v katerih ste me našli, — je govorila Ebba. tjavendan. Tedaj pa je naenkrat Angela strašno prebledela. Njeni udje so se pričeli trcMi Za trenutek je zaprla oči in težko dihanje je karalo, da je a silo zatrla veliko razburjenje. Gospa Lene Je gledala v popolnoma izpremenjeni obraz gosta. Ve-ctla je dovolj. — Ce morda zamma milostno gospo? Iz majhnega prostora, ki je ležal poleg sobice Ebbe, je prinesla majhno košarico V njej so ležale plenice in svilena odeja. — Tu vidite milostna gospa, Jerbašek. v katerem je zanikrna mati izpostavila svojega otroka! — Kako zmagoslavno in porogljivo je zvenel glas gospe Lene! — Zanikrna mat.! — je zašepetaia Angela, ki se je komaj držali poke net Ce bi ne bila tako dobra igralka, bi se gotovo zgrudila ob pogledu na mali jerbašček in par kosov platna. Naporno Je dihala. | Oni drugI pa niso pustile pogle dov od nje. Njih oči so &e naravnost vsesale v bledi obraz Angele, ki je bila tako kruto mučena. — Ne morete si misliti, kako more nastopiti mati na ta način. Pri oeklici, ki na tajnem porodi ter se iznebi otroka iz strahu pred kaznijo in sramoto, bi bilo tako dejanje koncem razumljivo. — Vendar pa pri poročeni, bogati ženski — stoji človek naravnost pred uganko! Dosti denarja so priložili otroku za vzgojo. Ta denar smo seveda naložili ter določili kot doto za Ebbo. Ebba je naša hčerka. Vzgojena je bila z rasi mi dohedki. kajti kjer lahko žive trije, je še vedno prostora za četrtega. Vsaki trenutek lahko fpodamo obračun, če bi stariši Ebbe zopet pojavili, vse b; zopet lahko dobili, le Ebbe ne. Te ne damo nikdar. Njem stariši so izgubili vsako pravico do nje! • Kako vztrajno so počivale oči gospe Lene na Angeli, kot da ji ne privoščijo nobenega počitka. Ah. kako okrut£ so lahko ženske, posebno ga sa kako žensko! usmiljenja nimajo! t Dalje pri hodnjičJ Mahoma se je mrtvecu obraz iz-premeni!. Prisostvoval sem čudežu, kakršnega še ni nikoli živa duša u-gotovila, videl sem namreč, kako kri oživlja lice mrtvemu truplu. ( Trepalnice so nalahno vztrepetaie. gotovi! nobene premene v sebi. Muha je bial sedla na šipo. kjer se je grela na solncu. Medtem ko sem jo gledal, me je prešinil čuden občutek. občutek srečne medlosti. Bilo mi je. kakor da mi je neka višnjevkasta barva je izginila iz dlan narahlo objela možgane. Prav nič ne prijetno ni bilo. Vprašal sem njih in običajni odtenek jo je nadomestil. Čutil sem. kako Konvi žila utripi je pod mojimi prsti. Srce je bilo: potakem živi! Menda sem se onesvestil, kajti vzdih olajšanja se mi je izvil. zagrabii sem rob pn mizi in se potopil v mrak Ko sem se zavedel, me je Konva mikastil za rajne: pil sem konjak, ki mi ga Je pomolil in strmel sen. vanj, kako strmiš v prikazen. Nekaj hipov prej je bil mrtev zleknjen njegova duša je fila odprhnila ir. sedaj stoji tu in mi drži dlan na ramenu! ' Od poči j te si; vse je v redu", mi govoril. Konva je bil še nekam bledikast. a se je smehljal. Odgovoriti nisem mogel, akajti duh mi je bil ves o-korel od razburjenja. " Bil sem pri vas. medtem ko ste se bavili z mojim telesom", mi jc-izjavil. "Bili ste v skrbeh, jelite?' ie dodal z nasmehom. "Za trenutek sem misli, da boste pozabili na protistrup. Zagnali ste se proti telefon ..." "Kako!" sem kriknil. "Ali hočete reči, da ste me videli! To je nemogoče! To je nemogoče! Telefon ni v tej sobi". "Za vami sem hodil", je mrmral Konva. Glava se mi je zdela težka Ali > sem jaz iz uma, ali pa se Konvi blede. Pa vendar, kako neki ve. da sem skočil proti telefonu, ko sem na-merjal poklicati policijo? "Pojdite ležat in spite", mi je za-povedal doktor "Ne skušajte razumeti. Jutri vam vse objasnim. Do-tuje pa pozabite". Poskusil sem ga slušati. vendar borne urice spanja, ki sem ga mo-?el najti, so bile polne groznih pri-tazni in drugo jutro sem se izmučen predramil. Dospevši v laboratorij, sem ugo-ovil. da je bil Konva že pred menoj jndi. Tudi on ni bog ve koliko spal. mi je izjavil. Nalik detetu, ki ima novo igračo, i sličnih občutkih, je dobršen ijei noči stopal sem ter tja po svoji jisarnici. Nemudoma je pričel razlago, ki ■ni je dala več misliti nego kdaj po- jrej. Lek je učinkoval, kakor se je nadejal. Ko je izgubil zavest, je takoj pnšel k sebi v drugi obliki. Mo-;el je za menoj vsepovsod in videi ie vse moje kretnje. ■ Pa vendar je bilo moje telo mrtvo". je nadaljeval Konva. "ali popolna fizična smrt ga ni bila zadela. četudi so bile moje živne sile prekinjne. Moja kri se ni strdila, najsi je srce prenehalo utripati, in mrliška otrplost ni pritisnila". "Vsa znamenja smrti so bila vidna". sem mu pritegnil. "V podobnem primeru si mrliški oglednik ne bi pomišljal sestavit; zapisnik o umrtju in imetnik pogrebnega zavoda bi truplo brez o-botave sprejel*". Bolj ko sem mislil o tem čudu — saj drugega imena ni za to — bolj sem se čutil očaran Ker je pač doktor prišel s celo kožo iz preizkušnje, zakaj.... "Konva", sem mu rekel mirno. -Tudi jaz hočem poskusiti". Najprej je bil videti malce presenečen. potlej pa je prisrčno stisnil roki. kakor da sem močno zrasel v njegovem spoštovanju. "Taki moramo biti. dečko", je za-klical "Nisem si prav upal prositi vas tega, ampak močno me je imela. da bi mogel ponoviti poskus r drugi vlogi. VI v kratkem — odidete... in kadar se povrnete mi poveste. kaj ste čutili". Vendar pa sem bil malo nepoko-Jen in dočim je Konva pripravljal brizgaiico, sem razmišljal o strahotni izpremembi, ki je bila nastala v njem prejšnji večer. Ko bi se poskušnja tokrat.... ponesrečila! Toda svojo bojazen sem ohranil zase in se namestil na ope-račni mizi. Začutil sem bolečinico v podla k tu. Kotiva je bil očivestno zabodel igro vanj. Odločno sem o-brnil obraz v stran in se zazrl v strop, koder je letela muha. Začutil sem, da ml roka oteka pod pritiskom tekočine; ta občutek se }e širil dalje in mikalo me je, da se.... Luči so mi švigale prea očmi. i zamižal nisem, četudi sem bil ©drevenel Zapreti trepalnice, to se mi je zdelo prenaporno. Luči so še dalje plesale pred -menoj in bolj ko je temnela neposredna okolica ob meni, bolj so se lesketale. Zdajci, resk! Kakor da je nekaj počilo v mojih možganih, ki so strni na mah zazdeli potopljeni v led Hotelo se mi je kričati, gibat;, i nisem mogel. Tedaj sem se izvil iz svoje zavestne okrepenelosti in stal sem pred menoj in bolj ko je temnela neposredna okolica ob meni, bolj so sc .esketale. Tokrat sem počakal štirideset pet minut, preden sem ga poklical k sebi z nasprotnim sredstvom. Vendar prebujenje rti bilo tako naglo kakor prvič ln moral sem mu dati več dražil, prej ko se je osvestil. Bil je bled in zdelo se mi je. da mu je groza prešinila obraz, ko je slednjič izpregledal. Nalikoval je človeku, ki se zbudi iz grozotnih sanj. "Kako se čutite, stričko?" sem ga vprašal, ko je kazalo, da bo mogel odgovarjati. * Obličje mu je bilo še zmerom pre-palo in s težavo je govoril. "Končana sem videl!" je klikni! in uprl vame pogled, ki je po vsej priliki nekaj iskal pa daljini. "Končana! Videli ste ga? — Kje "Ne vem, kam sem bil šel", je strahoma mrmral Konva; "ampak uverjen sem, da je bil to Končan; tukaj mora biti. v mestu Prav dobro sem ga spoznal, potem ste me nazaj poklicali. Vendar sem bil na varnem, saj Končan se me ni mogel dotakniti mti me videti!" Konva se je nemirno ozrl prot oknu. Očividno je bil od sile razbur- Kretanje Paraikov 7 ^— Shipping News — Zdajci, resk! Kakor da je nekaj t ien in čeprav se mučni učinki dro-počilo v mojih možganih, ki so se j gve niso bili še dodobra razpršili 13. februarja: UurDchen. Cherbourg. 14 februarja; Bkturni4, T r»C 15. februarja: Rei>ub le Cherbourg. Bremen Slin ne* Cherbourg IV. februarja: President Harding. Ch«rU.u-f, lire m-n 20 februarja: Stuttgart, HouTogne tur Mer, Brunu 21. Itoruarja: Pari* Havre MwjeetK'. »"herbourg Ht rmrn Cherbourg. Itrrmen YV*eaternUu»d. Cherbourg Aguslun. Na pol i. Genova 22. februarja: Cleveland. Cherbourg. Hambuig 2* februar|a: t;«-urge aahington. Ch«-H««.> rl«i>iiiv ,\«*w Armtterdam. B-ul-gi liolif ril.i:n CmiIc }> ani-amaiio. N»i« ir Mei mi na mah zazdeli potopljeni v led. Hotelo se mi je kričati, gibati, a nisem mogel... Tedaj sem se izvil iz svoje zavestne okrepenelosti in stal sem pred Konvo, zamaknjenim pred mojim životom, čigar videz je bil strašanski. V navodnih razmerah bi me bila izpreletela groza spričo takšnega prizora, če bi bil istinit; a v tem :renutku se mi je zdel kar se da naraven ... Sicer nov. toda prijeten Tega telesa mi ni bilo več treba in strašna stvar, ki je bila zleknjena po mizi. ni imela zame nobene koristi več. Skušal sem govoriti s Konvo. pa nisem mogel izustiti nobenega glasu. Njegove oči so plašno buljile n i moje zemske ostanke Zdaj pa zda: :rm je pct;pal žilo in zmajal je z •»lavo. Opazil sem. da se mi je čeljusi. povesila in da je belina mojih oči prišla na mesto zenice in šarenice 3veta nebesa! Ali sem bil za živa podoben temu stvoru! i Moj obraz je bil kot od bolečine skremžen. in vendar nisem čutil nobene. Hodil sem svobodno sem-tetrja po čumnati. potem pa sem oziroma moja podzavest — šel sko- si je zapalil svalčico ter je! raz-1 draženo pušiti. Nato se je obrnil proti meni. rekoč: "Začniva še enkrat, hočete? Že iim. da me Končan ne preseneti nepripravljenega; dognal bom, kod hodi in kai kani". Odgovoril sem mu. da bi bila druga injekcija, tako naglo za prvo gotovo kvarna in da bi povzročila smrt. Konva je priznal in ostal za-dolben v temačne misli. "Pa mi vsaj dovolite, da vam jo Jam jaz", je naposled izpregovoril "Kako pa bom mogel najti Končana? Nikoli ga nisem videl". "Ali me razumete da prosti svojega telesa lahko greste, kamor vas je volja, lahko vidite, kar hočete. Takoj vam opišem Končana in ako osredotočite nanj svojega duha. ga morate na vsak način zaslediti. Na tem načelu je zgrajen moj sistem. Končan je po moji vednosti edini moški na svetu, ki mu je kislina raz jedla levo lice; majhen je. videti mu je. da je tujec. Videli ga boste, kakor sem ga jaz. ako mislite nanj. To je skrivnost mojega izuma Le hitro, ležite na mizo!" Nekam nerad sem slušal. Konva je urno pripravil raztopino in drugič sem si razgalil roko. zi zaprta vrata in stopil v sosednjo Komaj sem utegnil pomisliti, pa sem stanico. že začudil bolečinico od igle. #Ko sem se vrnil, sem videl, da Konva razburjeno rokuje z brizg a-lico, vsebujočo protistrup. in v tem trenutku sem nekaj čudnega od- . kril; ko bi mignil, sem mogel iti.! kamor se mi je hotelo. Zamislil sem : se na ulico m mahoma sem stal na privozu. ki je držal mimo našega laboratorija. Precej oseb je šetalo tod.' a nihče se ni niti najmanj zmenil zame: saj me niso mogli videti. Medtem ko sem taval po cesti, uživaje ta nepopisni občutek, me je mahoma prevzela omotica, tema me je vnovič ovila in.... Trepalnice so mi zaplale; s težavo sem jih privzdignil in skozi meglo sem opazil Konvo, sklonjenega nadme. Ležal sem na operacijski mizi. v ušesih mi je šumelo in za nekaj minut me je obšel gnus. A skoraj sem se docela zavedel ter vstal, kakor da ni bilo nič. kakor da sem se prebudil. V pretrganih stavkih sem Konvi povedal, kaj sem občutil, — odu-ševljen je bil. "Poskušnja je tudi tokrat uspela!" je zaklical in mi skoro zmrvii Jdlani. "Stvar se bo nadaljevala, našel sem. kar sem iskal, in najin izum bo izzval prekucijo v svetu". "Kako pa ga boste raztolmačili?" sem vprašal s slabotnim smehljajem. "Kako pa razlagajo elektriko, radij in Roentgenove žarke?" je odvrnil učenjak. "Odkrila sva nekaj novega, to je vse, nekaj večjega nad vse drugo". Zares. Bilo je nevrjetno in vendar resnično; vedel sem, da tu ni t nobene sleparije. Konva je imel prav, ako je bil navdušen, jaz pa sem bil prav tako nestrpen, da bi oznanil veliko novico. Ostanek dneva sva prebila v laboratoriju, kjer je moj učenik napolnil nekoliko stekleničic s svojim serumom in z antidotom. čigar sestava se rti dosti ločila od eliksira. Isti večer je Konva zopet poku-sil svoj proizvod na sebi in učine* je bil sličen: strašen razkroj se je vršila na operacijski mizi, za njim bi se počehljal po rami, a sem se pa to, kar je Konva imenoval po-▼zdržal. Pri vsem tem pa nisem u-'vrat Moral mi je vbrizgniti jačjo dozo. ali pa bi se navadil na serum. Luči so mi zaplesale kakor prvikrat pred očmi, v ušesih mi je zvonilo. potlej mi je bilo. kakor da so mi možgani v groznem sunku počili in motril sem svoje telo brez življenja. Svoboden sem bil. Kaj mi je poprej Konva povedal o tem možaku ... možaku z brazgo-tmastim obrazom? Doktor je gledal moj pozemski o-mot zleknjen po mizi. Ali bom mogel najti Končana namestu njega? Pokušal sem iti naprej po prostranstvu. usredivši svojega duha na o-ris. ki mi ga je Konva podal, pa se nisem mogel geniti. To je bilo čudno. ... Nekaj me je vleklo proti vratom laboratorija... in zdajci sem čul korake. Nekdo je šel po stopnicah! Pogledal sem Konvo. Vstal je in obličje mu je prebledelo. Strmel je proti durim. kot da bo sama smrt pritisnila na kljuko. Zašli- j bo^postal usmiljen šal sem trkanje. •Naprej!" se je oglasil Konva na-tihoma in in drhte. Vrata so se regnila in ob pogledu na moža. ki je vstopil, je Konva obupno kriknil: "Končan!" Skrivnostni mož je bil tu! Za hi- 4. mar»--»: Ilere^ifi.M ia. Ctiei botirg 5. marca j: m.4, Xa)K>li. Cenova 6 marca: Iiresden. <~'jfrbourK Utemeu 7 marca: Me Fran«*. Havre lVnp and, Citeibouig S marca: MInilfkatida, F^mU*!- « r M»t Louis. Ca**rbourg, li^uilfuig 12. marca: .America, Cherbourg, !lr»*ii »»ii pec je molčal, obraz se mu je krem-žil v zaničljivem posmešku, zavedal sem se z grozo, da mu je kislina eno plat obraza grdo prezrla. "Konva!" Pose t ni k je zarpl vrata za seboj. Doktor je bil videti prikovan na mestu. Končan se jc smehljal in ožgani del njegovega obličja se je grbančil v spa ko Nato je stopil naprej se ozrli naokoli ter ugledal moje truplo na mizi. "Vidim, da sva sama", je dejal: "stvar je v redu. kajti ta mrlič sc ne bo prav nič zanimal za najin pomenek!" Sele zdaj sem opazil, da tišči desnico v žep pri svojem površniku. ■ Konva ni govoril niti se ganil, marveč je mirno stal, bled in prepa-del Izraz na Končancvem hcu se je takisto predrugačil Tudi on je preblede!. ne od strahu, marveč od jeze "Poslejte mi?!" je zarjul. "poglejte si moj obraz, kajti to jc vaše delo! Zaradi vas je stonla ona ženska ta zločin, prekleta čarovnica! Najprej me je očarala s svojo kra- ! soto. nato pa napravila iz mene po-| šasti! Ampak sedaj " Roko jc povlekel iz žepa in opazil sem v njej steklenico. Konva jc je videl takisto in izpreletela ga je ; panika Skočil je proti svojo pisalm | mizi. toda ni mogel zagrabiti svojega samokresa, kajti solitma kislina se mu je popred razlila slapoma po licu. Zakričal ni Oslepel je obstal, s povcšenima rokama, medtem komu je solitrna kislina žrla meso in mu proniknila do možganov! Bil sem brez moči, dasi mi je bilo možno vse to videti. Končan se je vidoma veselil grozotnega prizora. Naposled je potegnil revolver iz svojega žepa in kar nekam odleglo mi je ob misli, da 20 m»ft»: Aquitaniik, Cherbourg Stuttgart, Cherbourg, ltrettirn 21. marca: Car.*, Havre I^pland. Cherbourg Ao'werpen 24. marc* Statendaui, Uuulugnc »r 3J«-r. U«t-l»-rd.»m 25. marca Leviathan* Cherbourg marca: Hamburg. Cherbourg Hamburg 27. marca: llerlir HouU'gne n-.ir Mer, |;»elr»»-ll 28. marca: lie (te Kranie li^v-e Olympic. Cherlw-urK Wenternland, Cherbourg, AM*er-l»*-n F'urofMt. Ch nov> .\ujruatu«, NaiH.ij, Gtnov* 29 marca: Mlnnel'tnki Cherbourg t'!«-\Hand. Clit-rb' -i.rg. ilatnl'tite George Washington, Chcrbou« Kremen Vol-.,dam, M. ulogite Sur Mer. It-i«*i da m ;rg. Bremen (Prvit fiONIHTO OCEANA Na.'hra It* »n najbolj uflO«na got cot o van,a nt tiftmHlh eaentkih: PARIS 21. februarja; 21. marca (1 P .M.I »5 P. M • ) ILK DE FRANCE 7. mar.; 2«. mar. a p. M.I »5 P M » | Ma]kri]U pot po Celeanicl V«kfl )• « p»<»,inl galtlnl ■ vaeml m >dernl ml ud<'t>n..»ti — PDai'-a id ii«»m 'ruiwiti kubinta :»re-|»o etska rane Vpratejt* h*t*r*g*koi< Doobietfaoftce «bg«DU it FRENCH LINE M aTATl gTftfSIT niw yobk, n. v. CENA DR. KERNOVEGA BEREA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNGUSH SLOVENE HEADER, •tarn NM $2.— nrnette ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA m West If Street Blew T«rk City Čul sem pok, potem še eden Čemu dva? Končan je moral biti po-polnobma blazen, kajti njegovo telo je bilo iztegnjeno preko Konvove-ga s predrtimi senci. Bila sta mrtva oba in Jaz sem bil tudi mrtev. To sta izjavila mrliški oglednik in sodni zdravnik Koliko hrupa je povzročila ta zadeva. čije tajna se ni nikdar razjasnila! Misterij teh treh trupel' .. - Resnica je. da nisem umrl. 'Kaj pa nasprotni lek°" pore- | čete. Naslednik doktorja Konve je izpraznil vse te skleničnee v smra-dotok. Moje telo je že davno pod rušo. Brez prestanka blodim okrog in bom menda še takrat, ko bodo Konvo v i sodobniki Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdot Je nam~a)Ai potovati * btarl kraj. Je potrebno, da Jc w*>-učen o potnih listiH. prtljagi Is drugih stvareh. Valed naše H»!g»-Jetne izkušnje Vam ml Mmoremi dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno te prvovrstne brto-parnlke. Tudi nedriavljanl sam*re)ft potovati v stari krJ ua o Hi* k. toda preskrbeti si morajo dovoljen Jo u pogrnite* (Return Permit) Is Washington*, ki je veljaven za eno leto. Brez permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v tek« $. mesecev in bii se ne pošiljajo vei v stari , kraj, ampak ga mora vsak prost J es osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnjs za permit se mora vloilti najmanje eden mesce pred nameravanim od potovanjem in oai, ki pot nje Jo preko Ne« Torka. Je najbolje, da ? prošnji osnačlje, naj jim pošlje nt Bare« Office, New York, N. T. KAKO DOBITI STAREGA STOICS KRAJA IE Glasom nove ameriško priseljeniške postave, ki je stopila v veljave t prvim julijem, znaša Jugoslovan-ska kvota 845 priseljencev letne. • kvotnl vlzejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in U no: Storiš* ameriških driav-i I Jane v. možje ameriških driavljank, ki so se po 1. jufJJu 1921. leta poročili, žene In neporočeni otroci Is pod U. leta poljedelcev. TI so opravičeni Jo prve polovice kvota. Do droge .....polovice pa se opravičeni šene prenehali živeU in | nep0r0eenl #trocl tL onih nedriavljanev. ki so bill ao- želel izgubiti pamet, saj nekatere tUTno ^p^i^nj T to dešeH sa esal-reči so hujše od smrti in blaznost j M bivanje. bi mi mogoče prinesla pozabo. j ^ m polnil* M »bračajta m Ko bi bil vsaj mogel umreti s svo- 9Wlxno saneeljlve jim telesom! Poznal bi pokoj. Muč- no je videti silšati. pri tem pa ostati neviden. Nekoč bo morda Konvova skrivnost na novo razodeta in dobil bom tovarišev.... Dotlej pa ... zbogom! (Konec.) SAKSER STATE BANK a COKTLANDT STREET NEW YORK