Politiški pregled. * Prestolni govor. Po običajnem ceremonielu se je vršilo dne 18. t. m. v ceremonijski dvorani cesarskega dvora slovesno otvorjenje državnega zbora. Cesar je prečital prestolni govor. Po presrčnem pozdravu do obeh zbornie državnega zbora omenja prestolui govor najprej volilne refornie, po kateri je vsem državljanom podeljen enak vpliv na javne stvari in ki temelji na zaupanju cesarja v državno zvestobo vseh narodov. Naloga novoizvoljenemu državnem zboru bo, da opraviči to zaupanje ter da pokaže, da z razširjenjem politiških pravnih podlag gre roka v roki z zbiranjem in večanjem politiškin moči države. Nato naglaša prestolni govor potrebo, da se pravica do dovoljenja proračuna in kontrole zopet oživi ter da se poslovnik poslanske zbornice razmeram primerno preosnuje. — Polni razvoj in bogata nadarjenost v s e h mojih narodov je ovirana po narodnih nasprotstvih, ki že dolgo napolnjujejo javno življenje. Najmočnejši izraz nahajajo ta nasprotstva v jezikovnem vprašanju ki ga doslej ni bilo možno trajno urediti. — Eešitev je možno dobiti le v resni volji vseh udeleženih, da se v okviru državnih temeljnih zakonov o državnib. potrebščinah sporazumejo in pobotajo. Predpostava za to je v novoustvarjeni politiški pravni enakosti. Moja najpresrčnejša želja je, da bi svojim narodom zapustil kakor dragoceno dedščino zagotovljen jim obstanek nar o d n i h 1 a s t i ter s tem zagotovil skupnosti narodov mir, ki bi bil skupna last vseh prijateljev domovine. Svoji vladi sem naložil v dolžnost, da zastavi vse svoje sile in obračam se do vseh, ki jim je na srcu blaginja ljudstva, s pozivom, naj sodelujejo z vlado za dosego tega smotra. Bogat dobiček za državo bi bil, če bi se k izpremembi ustave tako uspešno izvršeni v zadnjem zasedauju državnega zbora, pridružilo enako redno delo na polju uprave. — Prestolni govor napoveduje predloge vlade za preosnovo organizaeijepolitiškihoblasti po ustvarjenju okrožnih oblastnij, ki bodo podrejene deželnim oblastim. Ta preosnova naj skrajša administrativno postopanje, ki naj se prilagodi povečanim zahtevam ki jim mora ustrezati državni upravni aparat. Po okrožui oblastnijah se uprava bolj približa sferi interesov prebivalstva, kar bo množilo smisel za to. kar je možno in dosegljivo v javnem življenju. — Na to omenja prestolni govor,^ kako so se izpremenile tudi gospodarske in soeialne podlage. Če mi je bila, pravi prestolni govor, v moji mladosti naloga, da izposlujem koneno osvobojenje kmetstva od zemljiških bremen ter da se je ustvarila državljanom popolna svoboda pridobivanja, pa se nadejam sedaj za trdno, da se posreči izpopolniti državno zavarovanje za starost in invaliditeto, da se tako izvrši veliko delo človečnosti in socialne pravičnosti. — Prestolni govor napoveduje tozadevne predloge od strani vlade. Poleg zavarovanja delavstva se ima urediti nočno delo žensk na obrtnih podjetjih in v rudnikih. S socialnopolitiško skrbjo naj gre roka v roki dobro premišljena in energična produkcijska politika, ki naj vse v ljudstvu nahajajoče se gospodarske sile dovede do harmoniškega razvoja in ki naj omogoči v polni meri izkoriščanje pridobitev tehniškega napredka. — Tu omenja prestolni govor: nove trgovinske pogodbe, ki naj pospešijo našo vnanjo trgovino; sistematično državno podporo v pospeševanje našega izvoza blaga; naraščajoči pomen brzojava in telefona; skrb za vzdrževanje in razvoj krepkega obrtnega srednjega stanu, ustanove eentralne zadružne blagajnice. — Potem prehaja prestolni govor k poljedelstvu. Vlada pride s predlogami v ojačenje te neizmerno važne panoge narodnega gospodarstva. Zlasti se bo vlada bavila z vprašaujem uravnave p o 1 j e d e 1 s k e g a osebnega inrealnega kredita in z vprašanjem raeionalnega intenzivnega gojenja živinoreje. — Prestolni govor omenja razna socialno-politiška vprašanja, ki se imajo rešiti na polju rudništva, in se bavi nato z vprašanjem podržavljenja privatnih železnie in izpopolnjevauja obstoječih državnih železnic. — Gojenje javnega pouka, enakomerno ozir jemaje na potrebe vseh n a r o d o v, ter pospeševanje vseh znanosti: to bodi ena vrhnih skrbij zakonodaje. Ljudsko šolstvo, ki mu bodi cilj nravstvenoverska vzgoja, potrebuje predvsem mirnega razvoja. Govor napoveduje tu načrt zakona o izobraževanju učiteljstva in usposobljenju za učiteljsko službo. Prestolni govor naglaša potrebo vzgajanja mladine za praktično poklice, zlasti za povečano gojenje poljedelskega nadaljevalnega pouka ter obrtnega in komercialnega strokovnega pouka. Slednjič govori prestnolni govor o izpopolnjevanju visokih šol. — Državne finance so zaradi mirnega svetovnega položaja in trajne gospodarske povzdige v povsem urejenera in zadovoljivem stanju. Zavoljo občutnih obremenjenj, ki so jih naložile državnemu zakladu velike akcije zadnjih let in zaradi naravnega umnoženja državne upravne delavnosti pa treba posebno Dozornost obračati v to, da se v državnem gospodarstvu obdrži ravnotežje. Zato se bo v slučaju potrebe moralo misliti na otvoritev novih virov dohodkov. — Nato se bavi prestolni govor z urejanjem d e ž e 1 n i h f i n a n c. Temu vprašanju posveča vlada že dolgo svojo pozornost in pride s tozadevnimi predlogami. Nameruje se nova uravnava davka od poslopij ter davka na dedščine in daritve; potem parcijalna revizija državljanskega zakona, nov zakon o obrtnih in gospodarskih zadrugah; slednjič rešitev vprašanja varstva otrok, skrbi za mladino in ustvarjeuje novega kazenskega zakona. — Prestolni govor napoveduje moderne refonsie zdravstvene zakonodaje, ureditev blaznic, odstranitev neprilik ob izseljevanju, končno nadaljno zboljšanje graotnega položaja državnih uslužbencev in ureditev službenih razmer. — Odnošaji monarhije do inozemskih držav so trajno prijateljski, presrčno je naše razmerje do zaveznikov. Tako se je nadejati, da bosta delo in zaslužek pod zaščito miru tudi nadalje uspevaJa. Monar- hija bo svoj vpliv v tej smeri tem uspešneje uveljavila, čim varnfiji bodo odnošaji med obema dvžavnima polovicama. — Sedaj se vršijo med oberaa vladama tozadevna pogajanja. Ob vseh okolnostih mora veljati kakor vodilna misel, da postane še poznejim potomcem politiška zveza, ki je trajala stoletja in ki jo je utrdila pragmatiška sankcija. Zato se tudi v gospodarskem oziru ne srae omajati pragmatiške skupnosti. Ako hoče biti monarhija tudi vbodoče podpora svetovnega miru, tedaj je treba izpopolniti tudi obrambna sredstva. Oborožena sila je najmočnejša obraruba skupne produkcije, najbolji porok in čuvaj miru. Eer bo treba na eni strani pomnožiti vojno silo, se bo na drugi strani moralo uvesti glede službovanja v različna olajšanja. — Prestolni govor je zaključil nastopno: »Oestiti gospodje obeh zbornic državnega zbora! Previdnost božja mi je določila, da vodim dva roda svojih narodov. Trud svoje knežje službe vidim poplačan v ljubezni in zvestobi svojih narodov, v njihovem napredku in blaginji. Da bi to pospeševal in razširil dedščino, dosledno slavni zgodoviui uaše domovine, to je bila naloga, ki sem se ji posvetil vse življenje. Ako boste imeli enak smoter pred očmi, dobite pot do sloge in notranjega miru; ako bo ta zagotovljen, bom smatral to kakor največjo srečo. Pomirjajoči duh ljubezni do skupne domovine naj vlada nad Vašim delovanjem in blagoslov Vsegamogočnega naj Vas pri tem spremlja." * Ministrski predsednik In soclalua demokraclja. nPrager Tagblatt" je priobčil izjavo ministrskega predsednika barona Beeka, ki jo je ta podal deputaciji industrialcev bombaževine glede stališča vlade, nasproti uspehom socialnih demokratov pri zadnjih državnozborskih volitvah. nJaz sem" — je rekel baron Beck — ^programatičen optiraist in vidim, da sem imel pri tem še vedno prav. Je-li treba' videti reči vedno čme? Povsod je najti svetel žarek. s katerega je tudi najtemneje stvari soditi s prijaznega stališča. Jaz sem tudi vzlic vsemu pesimizmu veselo razpoložen in se ne maram nikakor otresti svojega optimizma. Ne morem pa umeti, kako se je moglo priti do zaključka, da mora vlada zapustiti svoje mesto, ker se je ojačila stranka, o kateri se ne ve, kako nastopi v zbornici. Tu treba počakati. Socialna demokracija ne bo vsmela ovirati pozitivnega delovanja, ako hoče sama kaj doseči. Gujem, da bo socialna deraokracija s posebno vnemo delovala za dveletno vojaško službo. Vlada ni nasprotna tej zahtevi, ali za izvedbo te in drugih reforrn ji je treba dati potrebnih sredstev. J a z s e n e bojim socialne demokracije. Ako se me vedno straši z veličiuo socialno-demokraške stranke, odgovarjam vedno z vprašanjem: Edaj in kje se pričenja pravzaprav soeialnodemokraška nevarnost? Pričenja se-li pri enem, dveh ali treh poslancih? Kdo zamore navesti število? Cim večja je stranka tem večja je tudi nje odgovornost, in tem bolj teži za tem, da doseza uspehe. Ne verjamem, da se bodo socialni demokratje hoteli izključiti od plodonosnega delovanja v zbornici, že raditega ne, ker so videli, da večne negacije ne dovedejo do povzdige, ampak do gotovega pogina." * V ogrsko-hrTaški poslanski zbornici govore hrvaški poslanei dolge obstrukcijske govore zaradi železniške predloge, v kateri hočejo imeti Madjari na Hrvaškem madjarščino kot uradni jezik. * Masaryk, novoizvoljeni državni poslanec, voditelj napredne češke stranke, je izjavil med drugim: Jaz in dr. Drtina sva izjavila svojim volilcem, da vstopiva v skupen klub. Ta klub je skupen klub, a ne skupen prograrn. če je za napredne in svobodomiselne poslance skupno delo s konservativci in klerikalci možno, nočem natančnejši preiskovati. Dvomim, da je to možno, in mislim, da goji tudi mnogo mladočeških in agrarnih poslancev enake dvome. — Moja parlamentarna želja je, da se osnuje med klerikalci in socialnimi demokrati ,demokratična, socialno-reformna napredna stranka nedelavcev". Novi parlament bo delaven, če se nadomesti dosedanji t. zv. ko.-istitucionalizem s parlamentarizmom Oe se to ne zgodi, splošna V?.ilna pravica ne bo mnogo koristila. * Deputacija ,,Ženske zveze" se je, kakor javljajo z Dunaja, zglasila v parlamentu ter prosila razne poslance, naj se krepko zavzamejo, da se tudi ženskam prizna volilna pravica. * Eoliko je Nemcev na svetu. Nedavno je izšla knjiga nHandbuch des Deutschtums im Auslande", ki pravi, da je po zadnjih ljudskih štetjih vseh Nemcev na svetu 87,145.000 mi- Od teh jih je 75 milijonov v Evropi, 65.000 v Aziji, 70.000 v Afriki, 11.400.000 v Severni in Srednji Ameriki, 500.000 v Južni Ameriki 110.000 v Avstraliji in Oceaniji. * JugosloTanski poslanci. Izvoljeni na narodni podlagi v Trstu: dr. Otokar E y b a f (slovenski poslanec), v I s t r i : prof. Matko Mandič, profesor Vekoslav S p i n 6 i č in dr. Matko L a g i n j a (hrvaški poslanci). G o r i š k a : Poslanca BS. L. S.: dr. Anton G r e g o r 6 i 6 in Josip F o n ; narodno-napredne stranke: Alojzij Strekelj. — Na Kran.jskem: poslanci BS. L. S.u: dr. Ivan Šusteršič, dr. Janez Ev. K r e k , dr. Ignacij Žitnik, Fr. Povše, dr. Hočevar, Fran Š u k 1 j e, Jaklič, Demšar, Josip Gostinčar, Pogačnik. — Na Kranjskem, narodno-napredne stranke: Ijubljanski župan Ivan Hribar. Na Koroškem:v Izvoljen na narodni podlagi: Fran Grafenauer. Na Štajerskem: poslanca samostojne kmetske stranke: Fran Eoblek in Vinko J e ž o v n i k. Poslanci .Kmetske zveze": dr. Anton K o r o š e c , dr. Fran P 1 o j , dr. Ivan Benkovič, Pišek in E o š t a r. Dalmatinski poslanci izvoljeni na narodnem programu : dr. Ivan I v . e v i c . mons. Pran B u 1 i 6 , Fran Ivaniševic, dr. Trešic-Pavičič, profesor Virgil P e r i 6 , Juraj B i a n k i n i , Ivo Prodan, Dulibič, p 1. Vinkovic, Mihail Bjeladinovie (Srb) in B a 1 j a k (Srb). Skupno 37 poslancev. * Saniranje deželnih financ. Na Dunaju se je vršilo zborovaDJe deželnih odborov zaradi saniranja deželnih financ. Po delegatih so bile zastopane skoraj vse dežele. Po živahni debati je bilo enoglasno sklenjeno, da se'glede saniranja deželnih financ povabi deželne odbore vseh dežel, naj nemud,oma naprosijo državne poslance dotičnih dežel, da takoj ob pričetku državnega zbora uložijo nujni predlog, v katerem se pozivlja vlado, naj v početku prihodDJega zasedanja državnega zbora predloži zakonski načrt, s katerim se dožene popolno in trajno saniranje deželnih financ ter naj ta načrt, preden ga predloži zbornici, pošlje deželnim odborom v pregled. Državi se priporoča, da energično nadaljuje podržavljenje železnlc, monopoliziranje rudnikov ter varstvo vodnih sil za dežele ' — Po naši sodbi bi v saniranje deželnih financ pripomogel kulturni davek. O tem naj razmišljajo gospodje in kmalu bo vse dobro! * Mir! Oar miru, Nikolaj, je proyzro.il, da se je vršila I. mirovna skupščina v Haagu. Kmalu potem, ko je beli car izprožil misel za razoroženje, se je začel bojevati z Japonci. Teorija in praksa — politika — ha! No, sedaj se je začela II. taka »mirovna" komedija v Haagu. Ali bi ne bilo koristnejše da se sestanejo narodi in se pomenijo o kulturni povzdigi človeštva ?!