.v k> X San (o]giawiE(9Sti na Kumu sm* m in M®iz Žuielj -miki spominske plakefe Šolska not z —® ©s® Ss fm§® fPolainer ZEPom2A občinskem prazniku Praznovanje občine Hrastnik ob 3. juliju in dnevu državnosti so tudi letos preplavile številne prireditve. »Predvsem pa bodimo v teh dneh še posebej ponosni na svojo državo. Hrastnik in na svoje korenine.« je zapisal župan Miran Jerič v zloženki, ki je vabila na prireditve. Članici društva Sava na razstavi v muzeju Začelo se je že 12. junija 2009 /. otvoritvijo razstave likovnih del s slikarskih kolonij Rakani-Novi grad i/. Bosne in 1 lereegovine. Poleg obiskovalcev, župana Mirana Jeriča in predstavnikov srbskega društva Sava je bil prisoten v spodnji dvorani muzeja tudi bosanski konzul. Naslednji dan je bilo na 6. etno festivalu srečanje folklornih skupin, ki so navduševale v športni dvorani na Logu. Sledile so razne športne prireditve, ki so jih zaradi dežja tudi prestavljali, otvoritve rekonstrukcije cest in koncerti -na primer Steklarske godbe na Frtici v taborniškem domu in Rudarske na Logu v športnem parku. Posebej bo treba predstaviti dolske pletilje, ki so ob svoji razstavi slavile 25 let druženja. Privabili sta tudi komediji Večna lovišča KUD Svobode Dol in mono komedija Mojce Partljič Poroka čistilke Marije. Ženski in moški ekipi balinarjev DU Dol, Steklarna in ŠD Stopnikar Krajevna skupnost Dol in KS Steklarna sta podelili zaslužnim krajanom priznanja. Svečanost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 2009 pa bo 2. julija ob 19. uri v delavskem domu, kjer bo zapela popularna Manca Izmajlova. Slike in besedilo: Fanči Moljk OSREDNJ, KNJIZN/Cä CELJE @Di Morate prebrati: Zdravje za Zasavje ’O© Protest zasavskih okoljevarstvenikov Inovatorji Zasavja 2008 Zasavske klekljarice nagrajene Zasavc na Kumu med/ dobitniki priznanj 1 Krajevni praznik KS Mlinše-Kolovrat-Izlake Dolska rokometna noč Spegu: Anja Brglez 40. Lučkin pokal v Trbovljah Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel, 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR {«.750,00 sin, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sin. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. uvodnik: 0 UVODNIK jT m S rečno! Srečno rudarji, kolikor vas je še ostalo v jamah. Bili ste nosilci razvoja, gospodarske stabilnosti in revolucionarnih idej. Pravičnost ste zahtevali. Borili ste se za svoje, rudarske, delavske pravice. Imeli ste orožje - štrajk - ki ni nikoli zatajil. Črne zasavske doline, a hudo rdeči revirji. Pa kaj je narobe rdečo barvo? Nemalokrat so jo nam, Z a - savcem, očitali. Le zakaj? Mar ni rdeča barva barva ljubezni, tople, ah, kaj tople, vroče ljubezni do ku-marata, do jame, v kateri čaka črno zlato, da ga izkopljete, da zaslužite za familjo, da služite za boljši jutri domovine. Tudi s črno barvo ni nič narobe, je barva rudniških rovov, jaškov, barva knapovske obleke in kufeta, barva kamna, ki daje toploto, ki žari... )a, saj vem - nostalgija, porečete. Že mogoče! Tudi to vem, da se to pisanje lahko bere na več načinov. Lahko mi bralec očita načičkanost, lahko tudi bojevitost, da ne bi kaj huj ...šega... Kakorkoli - držali so skupaj - vsi - knapi, knapovske ženske in otroci - VSI. Saj, mogoče zavist takrat ni bila še zelene barve, a raje verjamem, da je ni bilo. Preveč kriz je pretresalo zasavske doline, da bi njeni prebivalci imeli čas za foušijo. Sicer pa, česa naj bi si bili pa nevoščljivi? Skupne peči za kruh, skupne pralnice, skupnega stranišča, enega cimra s kupom otrok? No, vidite, da imam prav, ker sem nostalgična! Vse je bilo nekoč tako, hm, idilično kruto, a ljudje so trdno držali skupaj... Srečno je bil pozdrav z globokim čustvenim nabojem in ko ga danes še kdaj zaslišim, povedanega s tistim ta pravim zvenom, me vroče zazebe. Srečno!!! Brez vas Zasavje ne bo nikoli več, kar je nekoč bilo in morda je prav tako, a vendar ne gre pozabiti na korenine - brez njih drevo umre... Lep rudarski praznik in čestitke Hrastničanom za občinski praznik - SREČNO % Urednica Marta jjr NASLEDNJA 9EWKA IZIDE 16. fUdjA 2009 Naslovnica: Hura, počitnice - in čemšeniški četrtošolci za avc IQ) fai?niac%vtQ>v Zasavski zdravniki in farmacevti, ki se vsak dan srečujejo z zasavskimi bolniki, ugotavljajo porast obolevnosti prebivalstva in s tem povezano porabo zdravil. Njihove ugotovitve so potrdili tudi rezultati analize, ki sta jo opravila Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana in Ministrstvo za zdravje RS pod delovnim naslovom Zdravje za Zasavje. Rezultati analize potrjujejo ugotovitev, da je ogroženost v Zasavju večja kot drugod. Prebivalci so izpostavljeni večjemu tveganju, da zbolijo za rakom, otroci kar 2,2 krat pogosteje obolevajo za kroničnimi obolenji dihal, kot drugje v državi. Posledica tega pa je zgodnejša umrljivost Zasavčanov, predvsem tistih, ki živijo v bližini industrijskih con, kjer so večji industrijski obrati, ki onesnažujejo okolje. Pri analizi je sodelovalo le sedem industrijskih obratov, ki so podpisali pristopne izjave, ostali jih niso. Pri rezultatih niso upoštevani rezultati iz Hrastnika, saj večina staršev pe-tošolcev ni bila pripravljena sodelovati. Prav te prebivalce bi bilo potrebno osvestiti, da se začnejo zavedati pomena svojega zdravja in zdravja otrok. Onesnaženost bivalnega in delovnega okolja se kaže s pogostejšim obolenjem dihal, na dolgi rok z rakastimi obolenji. Zasavski zdravniki in farmacevti so ob teh ugotovitvah prizadeti, saj se skupaj z bolniki počutijo kot drugorazredni prebivalci Slovenije, ki ne uživajo osnovne človekove pravice do bivanja in dela v čistem okolju. Rezultati raziskave niso prinesli želenega, to je težnjo po znižanju ogroženosti in obremenjenosti tega dela Slovenije in zaustavitev onesnaževanja regije. Tiskovne konference so se udeležile zdravnici Aleksandra Ju-teršek Prah, predsednica Zasavskega zdravniškega društva, splošna zdravnica v ZD Hrastnik in Danica Slapar, pulmolo-ginja, direktorica ZD Zagorje ter Sabina Drobnič, predsednica Slovenskega farmacevtskega društva, podružnica Zasavje in Milena Beravs, direktorica Zasavskih lekarn, Trbovlje. Vse so poudarile, da ne želijo, da se ukinejo industrijski obrati in s tem zniža število delovnih mest, ampak, da se izboljša delovno in življenjsko okolje, saj je Zasavje nadpovprečno ogroženo, kakšne bodo posledice tega stanja čez deset, petnajst let, pa je neznanka, ker se onesnaženost akumulira. Zagotoviti čisto okolje, da se ohrani največje bogastvo, zdravje, je po njihovem mnenju možno. Problematično ni onesnaževanje z izpusti, ki se kontrolirajo, ampak s tistimi, ki se ne merijo - dioksini, pretvorbe benzena in drugi, ki povzročajo raka. Ugotovili so, da je vse, kar se pridela v Zasavju, vrtnine in sadje, neužitno. Imamo nekakšen toksični laboratorij, kjer lahko ugotavljajo posledice obremenjenega okolja. Aleksandra Juteršek Prah ugotavlja, da so njeni pacienti porabili vrednostno leta 2007, v primerjavi z letom 2002, za več kot 60% zdravil. V preteklih letih so v ambulanti evidentirali po štiri nove paciente s karcinomom, letos imajo že v petih mesecih osem novih bolnikov. Zasavskim zdravnikom očitajo, da predpisujejo preveč zdravil, ne upoštevajo pa, da je obolevnost prebivalstva in smrtnost višja od državnega povprečja. V Hrastniku je bilo statistično ugotovljeno, da je smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni jeter in različnih vrst raka - na pljučih, grlu, debelem črevesu ... pri njih večja. Ena od posledic stanja onesnaženosti je tudi pomanjkanje zdravnikov, s katerim imajo trenutno največ težav v Frbovljah, pričakujejo pa, da se bo zgodba pojavila tudi v sosednjih občinah, ko se bodo upokojili starejši zdravniki, saj je prav okolje tisto, ki »odbija« zdravnike od drugod, da bi se zaposlili in živeli v tem okolju. Prebivalci morajo biti osveščeni in se zavedati, da lahko zahtevajo čisto in varno okolje za svoje zdravje. Z uporabo kvalitetnejših goriv v gospodarstvu in individualnih kuriščih, ureditvijo sistemov za ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami, kvalitetnimi čistilnimi napravami in podobnim bodo odpravljeni zdravstveno - ekološki problemi v Zasavju. Upajmo, da bodo strokovnjaki, zdravniki in farmacevti, ki se vsak dan srečujejo s posledicami onesnaženosti, pomagali drugim zainteresiranim premakniti voz v novo smer, da bodo doseženi novi, boljši rezultati, z manj onesnaženim okoljem. Besedilo in slika: Irena Vozel/ Minister za zdravje obiskal Občino Trbovlje V sejni dvorani Občine Trbovlje je bil 22. junija 2009 strokovni sestanek o predlogu novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Sestanka se je udeležil tudi minister za zdravje g. Miklavčič. Minister za zdravje Borut Miklavčič se je na pobudo in povabilo župana Občine Trbovlje, Bogdana Baroviča, sestal s predstavniki Zdravstvenih domov iz Zasavja, Splošne bolnišnice Trbovlje in Zasavskih lekarn. Tema strokovnega sestanka je bil predlog novega Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi ga Državni zbor obravnaval še pred koncem letošnjega leta, in ureditev zdravstva v Zasavju. Na sestanku, na katerega smo povabili tudi župane sosednjih občin, je poleg ministra sodeloval tudi direktor Direktorata za zdravstveno varstvo prim. Janez Remškar. Oba predstavnika Ministrstva za zdravje sta ob koncu sestanka prisotne pozvala k ponovnem srečanju, na katerem bi razprava tekla predvsem o iniciativah, predlogih in rešitvah zasavske zdravstvene stroke. Po viru: MaH •ja Nfai maijsfeil seijil hnastniiisfoii s^etn iifei) potrdili občinska priznanja 22. redna seja OS Občine Hrastnik, ki je bila 14. maja 2009, je obsegala enajst točk, na katerih so obravnavali poslovna in finančna poročila javnih zavodov, potrdili imenovanje Polone Kovač za ravnateljico GŠ Hrastnik, sprejeli odlok o komunalnem prispevku in ravnanju s komunalnimi odpadki in podobno. Pri vprašanjih in pobudah je direktorica Zdravstvenega doma Jelka Markovič Grahek vprašala, kdaj bodo razpravljali o ekoloških vprašanjih, glede na to, da že vsi opozarjajo na veliko onesnaženost Zasavja. Vinko Žagar, podžupan, ki je sejo vodil, je obljubil, da bodo strokovne službe čim prej pripravile potrebno gradivo za obravnavo te tematike. Potrdili so tudi predloge komisije za odlikovanja in priznanja pri OS Občine Hrastnik, da se podeli bronasto priznanje trem kandidatom. Simon Tanšek si je ga je prislužil za delo na področju fotografije in filma. Številnim nagradam na natečajih fotografije je sledil naziv Fotoamater prvega razreda. Kasneje se je vpisal na slovito akademijo FAMU v Pragi, kjer je diplomiral kot snemalec in pred leti opravil še magisterij. V filmskem svetu je uspel pri filmih Janeza Burgerja V leru in Ruševine, direktor fotografije je bil tudi pri izjemno uspešnem filmu Od groba do groba, pa v koprodukcijskem filmu Ljubezen in drugi zločini ter pri Vučku, kjer bi z zasavskim rojakom Matevžem Luzerjem skoraj posegla po Oskarju za tuje študentske filme. Simon Tanšel*. je po duši in srcu ostal Hrastničan, ki uspešno opravlja tudi delo tajnika pri Fotoklubu Hrastnik. Branko Potočan je začel s plesom v domači folklorni skupini, kasneje pa ustanovil skupino Gumiflex, ki je z breakdancem postala zasavski hit. Pridružil se je Plesnemu teatru Ljubljana, plesal pri folklorni skupini Tine Rožanc, v začetku devetdesetih pa pri svetovno znani skupini Wima Vane-keybusa Ultima vez. Doma je ustanovil skupino Fourklor in prvo predstavo Kdo je naredil Stanku skakalnico premierno uprizoril v Hrastniku. Zadnjih sedem let hogati hrastniško kulturno življenje s festivalom Rdeči revirji, kamor vključuje tudi zasavske ustvarjalce, na katere smo lahko ponosni. Kot plesalec sodeluje z Betontancem in kot eden vodilnih slovenskih sodobnih plesalcev sodeluje tudi z gledališkimi režiserji kot strokovni sodelavec za ples. Društvo diabetikov praznuje letos 30 let delovanja. Pred ustanovitvijo društva so moralo bolniki s sladkorno boleznijo na vse preiskave v Trbovlje. Njihov društveni program vsebuje izobraževanje, ki se izvaja s predavanji, delavnicami, organizirajo rekreacijo, socialno pomoč in druženje. Preventivno okrevanje je najpomembnejša dejavnost društva, kjer vsako leto udeleženci na enotedenskem okrevanju na morju izvajajo program od raznih fizičnih aktivnosti do meritev krvnega sladkorja. Mesečno organizirajo sprehode okoli Hrastnika, saj se takrat še o čem pogovorijo in si svetujejo. Društvo šteje trenutno 391 članov in se še povečuje. Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni bo republiška proslava 14. novembra 2009 v hrastniškem delavskem domu. Andreju Orožnu pa bodo podelili srebrno priznanje za delo in uspehe pri uvajanju novih tehnologij in znanj na področju gospodarstva. Andrej ima izjemno kombinacijo tehničnega znanja in podjetniške miselnosti, zaradi česar se izdelki podjetja Dewesoft, ki posluje od leta 2000, uveljavljeni na najbolj zahtevnih tržiščih po svetu. Njihovo programsko opremo uporabljajo v Nasi, Boschu, Ferrariju, tovarni vozil Audi, BMW, Mercedes, Cimos... Vse to je plod njihovega lastnega znanja, oplemenitenega z inovativnimi idejami. Njegova pozitivna stran je tudi v tem, da se zaveda pomena sodelavcev in jim izkazuje veliko pozornost tako v človeškem kot finančnem pogledu, saj del dobička vsako leto razdelijo med zaposlene. Andrej Orožen je bil s svojim kolegom Juretom Knezom podjetnik leta 2008. Fanči Moljk lunijpka miß radeškcga OS Na seji občinskega sveta občine Radeče v juniju so bile skoraj vse točke dnevnega reda soglasno sprejete. Sprejeli so zaključni proračun za leto 2008 in odloke, ki so potrebni za nemoteno delovanju medobčinskega inšpektorata in sklep o podelitvi občinskih priznanj, podelili bodo dva srebrnika in dva zlatnika. Župan Matjaž Han, ste zadovoljni s izvajanjem lanskega in letošnjega polletnega proračuna? Vsi načrti sicer niso bili doseženi, vendar sem zadovoljen. Trudili smo se po svojih najboljših močeh in načrtovano izpeljali 70 odstotno, kar pomeni 34 % boljšo realizacijo kot leta 2006. Kar zadeva projekt Titova ulica, se moramo zavedati, da je to eden največjih projektov, ne samo v tem, ampak v vseh mandatih občinskega sveta. Gre za investicijo, vredno preko 2 milijona evrov. Ob tem se zahvaljujem vsem občankam in občanom na Titovi cesti za potrpežljivost. Kljub nekaterim novicam, da se bodo dela ustavila, temu ni tako, saj delamo v treh fazah. Ko je ena zaključena in asfaltna prevleka položena. nadaljujemo z drugo. Obenem upam, da bomo ujeli rok 30. oktober 2009, ki je tudi pogodbeni rok za dokončanje del.. Klasično, tradicionalno, občinsko praznovanje bo v septembru. Občina Radeče praznuje občinski praznik 8. septembra v spomin na izgnance, ki se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove. V Hrastniku zbirali nevarne odpadke V maju 2009 je potekala po hrastniških gospodinjstvih zbiralna akcija nevarnih odpadkov, ki jo je organiziralo Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik d.d. »Skupna količina zbranih nevarnih odpadkov znaša kar 1525 kilogramov,» je povedala Nives Venko, direktorica. Količine posameznih nevarnih odpadkov pa so naslednje: barve in laki 470 kg, zdravila 65 kg, pesticidi 4 kg, kozmetika 75 kg, akumulatorji 160 kg, baterijski vložki 140 kg, odpadno olje 550 kg in mastne krpe 25 kg. Fanči Moljk "7 c\\/n Občina bo najela dolgoročni kredit 20. redna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila 29. junija 2009, se je pričela s pozivom župana Bogdana Baroviča, naj svetnik in predsednik Civilne iniciative Trbovlje, Branimir Bajde, ali katerikoli drug svetnik ali svetnica predlaga razširitev dnevnega reda. Razširitev bi se nanašala na zahtevo ob nedavno vloženem predlogu Civilne iniciative za obravnavo predloga o sežigu in sosežigu odpadkov v Lafarge cementarni Trbovlje. Branimir Bajde je menil, da svetnice in svetniki niso dovolj seznanjeni z vsebino predloga in da se tako pomembna okoljevarstvena tema, kot je pravilnik o sežigu in sosežigu odpadkov, ne more obravnavati brez širše obrazložitve. Tudi ostale svetnice in svetniki niso postavili zahteve, da se omenjena tematika obravnava na 20. redni seji OST, saj so menili (Zvone Hribar), da na obravnavani seji ne more biti predlog dan v prvo obravnavo, ker bi morali imeti na mizi predlog, v nasprotnem primeru bi šlo za kršitev poslovnika. Tomaž Vresk je še predlagal, naj Branimir Bajde zadevo pripravi do naslednje seje. Župan Bogdan Barovič je tudi predlagal, da se 3. točka Predlog odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Trbovlje (druga obravnava) in 7. točka Predlog Odloka o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah (skrajšani postopek) obravnavata skupaj pod točko 3, vse ostale točke dnevnega reda pa se ustrezno preštevilčijo. Svetnice in svetniki so omenjeni predlog potrdili. Pod združeno 3. in 7. točko so svetnice in svetniki sicer izrazili vrsto zadržkov, ki so se po večini nanašali na proceduralne postopke, pomanjkanje izračunov in analiz ter domnevnih kršitev predpisov, v celoti pa so svetnice in svetniki menili, da Trbovlje rabijo sodobno in solidno javno razsvetljavo, ki bo v skladu s finančnimi in ekološkimi sodobnimi standardi. Pod 5. točko dnevnega reda so svetnice in svetniki obravnavali predlog 2. rebalansa občinskega proračuna v letu 2009. Do rebalansa je prišlo zaradi dolgoročnega najema kredita v višini 1,08 mio evrov in prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk. Svetnice in svetniki so obravnavali in po daljši obravnavi tudi sprejeli soglasje k spremembi oddelka vrtca na Dobovcu. Ker vrtec ne izpolnjuje minimalnega normativa vpisanih otrok, so se namesto ukinitve vrtca odločili za alternativno možnost, tako da bo vrtec na Dobovcu deloval po skrajšanem programu, v primeru, da pride do dodatnega vpisa otrok pa se ponovno, brez birokratskih zadržkov, uvede običajen program dela vrtca. So pa na 20. redni seji svetnice in svetniki obdelali in potrdili tudi predlog tržnega reda in predlog cenika storitev na mestni tržnici, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih in njihovo uskladitev glede gradnje pomožnih objektov, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o notranji organizaciji in sistemizaciji v Občinski upravi Občine Trbovlje, premoženjsko pravne zadeve, prodajo zemljišč in na podlagi predloga KMVVI imenovali predstavnika Občine Trbovlje v Svet Zavoda Zasavske Lekarne, izdali predlog mnenja o kandidatki za direktorico Doma upokojencev Franc Salamon, obravnavali predlog za imenovanje nadomestnega člana v Nadzorni odbor Občine Trbovlje ter predlog imenovanja predstavnika Občine Trbovlje v Svet zavoda Splošne Bolnišnice Trbovlje. M.A.Š. 18. seja zagorskega občinskega sveta V ponedeljek, 29. junija 2009 je bila tudi v zagorski občini seja občinskega sveta. Svetniki so obravnavali in podprli prvi rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Obveznosti občine Zagorje, ki so zapadle v plačilo do tega dne, so poravnane in da občina ni zadolžena do zgornje zakonske meje. Do zgornje meje zadolževanja imajo še okrog 2,2 milijona evrov. Župan občine Zagorje je za Radio Kum povedal, da »...lahko rečemo, da je proračun idealen glede na dane razmere, tako v Sloveniji kot v Evropi in sprejet je bil s pozitivno energijo, ta proračun je razvojno naravnan in socialno...« Svetniki so bili seznanjeni z rezultati referenduma ZA ali PROTI sežiganju odpadkov v trboveljski cementarni, ki je bil v občini Zagorje izveden sočasno z volitvami poslancev za evropski parlament. Rezultat referenduma je 94 % PROTI in s tem je pismo vseh političnih strank v občini Zagorje, razen Zares-a, ki je odstopil od referendumske pobude, dobilo podporo volivcev. V pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministru za okolje Karlu Erjavcu bodo izrazili svojo voljo, da »želijo za določeno obdobje prekinitev poseganja s takšnimi aktivnostmi v Zasavju oziroma preklic odločbe ARSO.« Na ponedeljkovi seji so tudi potrdili predloge komisije za letošnje dobitnike občinskih priznanj. Bojkot pouka v Litiji V litijski osnovni šoli že nekaj časa opozarjajo na neustrezne, zastarele in zdravju nevarne prostore. Zgradba, ki ima častitljivo starost sto let, je po zunanjem videzu še nekako sprejemljiva, notranjost pa je popolnoma neprimerna za osnovnošolce in učitelje. Svet staršev je pozval vse starše, naj zadnji dan pouka v tem šolskem letu bojkotirajo in to se je tudi zgodilo. Starši pozivajo litijsko občino, naj takoj prične z odpravo vzrokov, zaradi katerih so se v kletnih prostorih šole naselili plesen, glive in pršice. Stena, ki kletne prostore ločuje od ostalih, ne rešuje problema. Šolsko poslopje je po besedah predsednice sveta staršev Jelke Jantol, ki so si ga izoblikovali po izdanem strokovnem mnenju Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, potrebno celovite prenove, v delno ne bodo privolili. Do 15. avgusta ima ustanovitelj - občina Litija - čas za prenovo po odločbi šolskega inšpektorata, ki zahteva temeljito prenovo kletnih prostorov. V slučaju, da zahteva inšpektorja ne bodo izpolnjene, bo inšpekcija začasno prepovedala opravljanje šolske dejavnosti v delu stavbe oziroma po vsej šoli. Tristo učencev (od 428) za zadnji dan pouka ne bo imelo neopravičenega izostanka, spričevala pa lahko dvignejo v tajništvu. MaH Ji> m V KUM za avc ti.. $tagš£inia< m MMUroMHmmt 4M. Mtetee Dividende znašajo 0.7 evra na delnico, delničarji pa bodo skupaj prejeli 348.775 evrov V prostorih ETI Elektroelementa d.d. je 24. junija 2009 potekala 15. skupščina delničarjev družbe, na kateri so delničarji večinsko stopili na stran uprave in nadzornega sveta družbe ter podprli njun predlog o razdelitvi bilančnega dobička. Delničarji bodo tako skupaj prejeli 348.775 evrov, dividende pa znašajo 0,7 evra na delnico, kar je za polovico manj kot lansko leto. Bilančni dobiček družbe ETI d.d. je v letu 2008 znašal 783.713 evrov. Uprava družbe je predlagala, da se delničarjem razdeli slaba polovica, preostali znesek pa se nameni za nagrado upravi ter za rezerve družbe. Vzrok za takšno odločitev je v težki situaciji, v kakršni se trenutno nahaja celotno gospodarstvo. Iz enakih razlogov sta člana uprave tudi predlagala, da se jima nagrada izplača z zamikom 2 let, v primeru neuspešnega spopadanja z gospodarsko krizo v omenjenem obdobju pa se bosta tej nagradi v celoti odrekla. Do današnjega zasedanja skupščine so bili dani tudi trije nasprotni predlogi delničarjev. Prvi nasprotni predlog je predvidel izplačilo dividende v višini 1 evro na delnico (delničarji bi tako skupaj prejeli 498.250 evrov) ter nobene nagrade upravi družbe, drugi izplačilo dividende v višini 1,4 evra na delnico (delničarji bi tako skupaj prejeli 697.550 evrov) ter enako nagrado upravi, kot je bila podana v osnovnem predlogu, tretji predlog pa je predvidel enako izplačilo dividend in nagrade kot osnovni predlog uprave, vendar v krajšem času. Na skupščini, kjer je bilo navzočih 83% lastnikov, je bil z 60-od-stotno večino podprt osnovni predlog uprave družbe. Na skupščini je bila tudi podeljena razrešnica upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2008, ter imenovan revizor za poslovno leto 2009, oboje s skoraj soglasno podporo. Vir: izjava za javnost Somišljenike so na shod povabili s sloganom »vzemimo si čas enega popoldneva, otrokom bomo podarili dolžin o celega življenja!!!«. Protestnega shoda se je udeležilo od 300 do 400 Zasavčanov, ki so se organizirano s štirimi avtobusi in osebnimi avtomobili pripeljali najprej pred stavbo ARSO na Vojkovi in se nato uro kasneje odpravili še pred zgradbo Ministrstva za okolje in prostor na Dunajsko cesto. Pred Agencijo so najprej predstavili napake pri izdaji okoljskega dovoljenja za sosežig odpadkov v La-farge cement - Cementarni Trbovlje, ker: «Agencija RS za okolje pri izdaji dovoljenja ni upoštevala mnenja strokovnjakov in zaskrbljujočih rezultatov znanstvene raziskave o zdravju v Zasavju (www.zdravje-zasavje.si). Menijo, da »se bodo v francoski cementarni za velike dobičke sežigali nevarni odpadki iz cele Evrope ter celo odpadki iz tretjega sveta, umiralo pa bo Zasavje«. Predstavnika KS Ravenska vas in Civilne iniciative sta prebrala protestni pismi. Namestniku direktorja za okolje in prostor Matja- žu Pogačarju so predali protestno noto in zemljevid Slovenije, kjer je Zasavje predstavlja prazen, izrezan prostor, pred Agencijo so postavili križ, na katerem piše Zasavje in prižgali svečo. Nato so se peš odpravili do Ministrstva za okolje in prostor, kjer so tudi predstavniku Ministrstva predali enako protestno noto, zemljevid in v oskrbo trboveljsko lipo. Od Ministrstva zahtevajo, da odpravi okoljsko dovoljenje za sosežig odpadkov v trboveljski cementarni. Ob vsem tem pa je pomembna tudi trditev stroke, da Zasavje tudi reliefno ni primerna za kakršnokoli onesnaževanje, saj so zasavske doline neprevetrene in se pojavlja naravni proces inverzije, ki zadružuje onesnažen zrak v dolinah. Prebivalci teh dolin imajo pravico in dolžnost, da se uprejo interesom kapitala in se trudijo zagotoviti življenje sebi in potomcem v zdravem okolju, so prepričani okoljevarstveniki in zagotovo tudi ljudje, ki dihajo zasavski zrak. Dejstvo pa je, da brez dela ni jela! Nasilje rodi nasilje Umetniško izživljanje neznanega avtorja z veliko mero njegovega slabega okusa in grenkobe tudi za očividce, na praznično dopoldne Dneva državnosti pred trboveljsko občinsko zgradbo. Besedilo in sliki: MaH u FUmEZC Inwmtmiji 2:asav/|a % £ možnostjo sponzoriranja postanite lAdr"! f trženje in produkcija za gospodarsko B • interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ ^ E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija te!./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o l/l ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSH 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, H20 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail'.Slavica, mam@siol.net, www. mam. inforniacija.net Podjetniški kotiček Irene Meterc Podjetnik na zavodu za zaposlovanje Kriza. Kaj narediti, ko dela ni niti za pokrivanje osnovnih stroškov in prispevkov? Podjetnik se lahko prijavi na zavod za zaposlovanje, a le pod določenimi pogoji. Se spomnite časov, ko je bilo imeti d.o.o. moderno? Ali pa zadnje obdobje, ko je registracija s.p.-ja tako rekoč lažji postopek kot registracija avta. Vendar je bilo vedno veliko težje od ustanovitve podjetja priti do zaslužka. Res so s.p.-ji pogosto lažje dobili delo, saj so jim podjetja raje ponudila delo tako, kot pa jih zaposlila za določen čas, kaj šele za nedoločen čas. Tudi izplen z minimalnimi zneski za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je bil na prvi pogled boljši, kot če bi se zaposlili pri drugem delodajalcu. Vendar je v času krize delodajalec zaposlene odpustil in so se prijavili na zavod za zaposlovanje in pričeli dobivati nadomestilo za brezposelnost. Strogi pogoji za podjetnike Na zavod za zaposlovanje bi se prijavil tudi marsikateri podjetnik, ki je zaradi krize izgubil naročila. A zanj je postopek bistveno bolj zapleten kot za delavce. Če se želi podjetnik prijaviti na zavod, mora izpolnjevati določene pogoje. Najprej se mora »znebiti« solastništva podjetja ali statusa s.p. V roku 30 dni od tega se morate prijaviti na zavodu za zaposlovanje. »Pri prijavi potrebuje osebni dokument, delovno knjižico, za uveljavitev denarnega nadomestila pa tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas in odpoved pogodbe o zaposlitvi ter potrdilo delodajalca o zadnjih 12 bruto plačah. Vse to si pravzaprav napišete kar sami v funkciji direktorja. To pa še ne pomeni, da boste odslej prejemali denarno nadomestilo za brezposelne. Izpolniti morate še nekaj strogih pogojev. Prvi pogoj je, da ste bili pred prijavo na zavodu v delovnem razmerju najmanj 12 mesecev neprekinjeno oziroma znotraj 18 mesecev s prekinitvami najmanj 12 mesecev. Dobiček iz dejavnosti, povečan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje v zadnjem letu pred prijavo na zavod za zaposlovanje pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, ne sme presegati komulative zajamčenega nadomestila plače za leto 2008, kar je trenutno 2282,21 evra. Dobiček in prispevki pri podjetniku morajo torej biti manjši od tega zneska, da se vpiše v evidenco brezposelnih. Če to izpolnjujete, boste lahko prejemali nadomestila v skladu z določili zakona. Ne bo ravno veliko, zlasti če ste si izplačevali oziroma obračunavali minimalne plače. Verjetno tam okoli 300 evrov mesečno. Tudi samozaposleni se morajo prijaviti na zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od prenehanja statusa. Zanje je postopek še malce zapletenejši, saj morajo predložiti listine, ki nadomeščajo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predložiti morajo ustrezno odločbo o prenehanju statusa, pisno obrazložitev o razlogih za prenehanje statusa in predložiti tudi ustrezne dokaze. Pomembno je tudi, da predložijo podatke o bruto zavarovalni osnovi za 12 mesecev pred prenehanjem statusa. Za razjasnitev zahtevka za denarno nadomestilo in odločanje o zadevi bo zavod morda zahteval še kakšno listino, odvisno je od primera. Alternativa: vztrajati v podjetništvu Če torej izpolnjujete vse opisane pogoje, boste prejemali nekaj sto evrov mesečnega nadomestila za brezposlene. To ni ravno veliko, tako da se splača razmisliti o vztrajanju pri statusu s.p. in še bolj v d.o.o. Razlog je v nizkih stroških. S.p. ima tako ali tako lahko vse obveznosti naravnane na minimalne stroške. Tako ni zavezanec za DDV in ima minimalno vodenje knjigovodstva, ki ga lahko kak prijatelj/ica vodi tudi zastonj. Ostajajo le obvezni prispevki v višini 225 evrov mesečno. Vse, kar zaslužimo več, je naše (in delno od davkarije). Pri d.o.o. so fiksni stroški nekoliko večji, kajti najnižja pokojninska osnova je malce višja in vas stane 293 evrov na mesec, Te se ne morete znebiti, dokler ste lastnik (ali solastnik) podjetja. Če ne bi bili in ne bi imeli dela, bi bili lahko zdravstveno zavarovani kot vsak državljan ali po zaposlenem zakoncu. D.o.o. tudi nekoliko težje zapremo kot status s.p., saj moramo sprožiti postopek likvidacije. Obstaja sicer še ena možnost - da d.o.o. prodamo. Žal je takšnih, ki bi iskali delujoče d.o.o., razmeroma malo. Za širšo javnost ste morda zanimivi, če podjetje izkazuje davčno izgubo, kajti to pomeni, da bi nov lastnik z dovolj posli lahko plačal nekaj manj davka iz dobička. Sicer pa pride kot kupec v poštev le kak družinski član ali sorodnik. Skratka, ko prodate svoj delež v podjetju, se znebite oznake »lastnik« oziroma »solastnik«. Tako se boste na zavodu za zdravstveno zavarovanje znebili šifre 040 in postali navaden državljan. Pri izstopanju iz d.o.o., lahko razmišljate in ravnate tudi bolj ustvarjalno. Ko niste več lastnik (in je to na primer žena), se lahko v podjetju redno zaposlite, kar vam olajša poznejšo prijavo na zavodu za zaposlovanje. Različic je veliko, tako da vam svetujem, da se prej pozanimate za zavodu za zaposlovanje in ustrezno ukrepate. Običajno prehod med nezaposlene ni optimalna rešitev Iz vsega napisanega izhaja, da prehod podjetnika med nezaposlene vendarle ni najboljša rešitev. Vsaj ne takoj. Kaj storiti, če se odločimo vztrajati v podjetju? Če so se nam prihodki zmanjšali, moramo tudi stroške zmanjšati na minimum. Pregledati moramo vse mesečne račune in preveriti, ali so resnično potrebni. Predvsem vse pavšalne račune. V krizi ni nujno, da smo člani več zbornic in združenj, računovodski servis se bo morda odpovedal fiksnemu znesku ... Preverimo tudi, ali je smotrno, da smo zavezanec za plačevanje DDV. Ce smo si do zdaj izplačevali denar i/. podjetij preko najmanjše možne plače in iz dobička (začasno morda s krediti) imamo težavo zaradi razmeroma visoke akontacije davka od dobička. Ta se oblikuje na osnovi dobička v zadnjem letu (natančneje, osnove, ki je nekoliko drugačna - po navadi višja). Podjetje lahko zaprosi DURS, da mu zmanjša obroke akontacije davka. S.j).-ji pa lahko zaprosijo za zmanjšanje akontacije dohodnine. Seveda morajo oboji v vlogi navesti razloge in predvsem dokazila, ki naj bi jih davčna uprava upoštevala pri presoji, ali prošnji ugoditi ali ne. Sestavni del dokumentacije je tudi davčni obračun od 1.1. do vložitve vloge. Torej, kar nekaj dela, vendar se običajno izplača. Imeti pravno osebo je vendarle koristno Kakorkoli obračamo, se nam tudi v težavah pokaže prednost, da se »prodajamo« prek pravne osebe. Kajti delodajalci se bodo v negotovih razmerah še vedno bali zaposlovati za določen, kaj šele za nedoločen čas. S pravno osebo pa lahko takoj poprimemo za kakršno koli delo. Morebiti se bomo tako izkazali, da bi se lahko dogovorili za redno zaposlitev in šele takrat podjetje »zamrznili«. Vendar bodite pozorni, da denar dobite takrat, kot v podjetju zaposleni dobijo plače. Vir: Podjetnik IMljar Tik pred zaključkom te številke Zasavca so nam hrastniške klekljarice sporočile, da so dobile na natečaju Sodelovanje v Gorenji vasi drugo nagrado. Natečaj poteka že 15. leto, podelitev pa je bila 25. junija 2009 v Gorenji vasi na prvem kongresu slovenskih klekljaric. Tam namreč praznujejo letos stoto obletnico svoje čipkarske šole. »Za sodelovanje smo si zamislile grbe vseh treh občin, rože, ki so simbol prijateljstva, pa povezuje zlata nitka,« je povedala Jana Klinc Cešnovar iz Čeč. »Osnovni kriteriji za ocenjevanje so izvirnost ideje, oblikovna vrednost izdelka in kakovost izdelave.« Dodajmo še to, da deluje ta sekcija že dobrih osem let, ko so se zbrale na pobudo Darje Markelj, strokovno vodstvo pa je prevzela Minka Majcen iz Hrastnika. Trenutno je okoli trideset klekljaric iz celega Zasavja. Čestitamo! Fanči Moljk Slika: Jana Klinc Cešnovar 31 Rezultati glasovanja Najprostovoljec: l. Viktorija Bočko 31 glasov 2. Ladislava Medvešek 21 glasov 3. Stanislava Radunovič 18 glasov Naj društvo: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 33 glasov 2. Društvo Osteoporoze Trbovlje 21 glasov 3. Turistično društvo Čemšenik 19 glasov Glasovanje za naj društvo in najprostovöljca je v polnem teku, še vedno lahko glasujete za »čisto svoje« kandidate ali dodate glas že uvrščenim na lestvici, ki smo jo objavili v pretekli številki Zasavca ali pa vodilnim trem, ob tem pa ste udeleženi še v žrebanju nagrad vsake štirinajst dni. Z 8VC ^Mrest Izžrebani glasovalec: Alma Novak, Gimnazijska cesta 29, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^ Mrest I Naložba v iw£> prihodnost GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 11/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc1p.p179, 1410 Zagorje ob Sav( @ Mrest GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 11/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi V dvorani Dolanka so imeli dolski rokometaši v ponedeljek, 22. junija 2009. občni zbor, kjer so pregledali dosežke pretekle sezone. Posamezne ekipe so se z raznih turnirjev doma in na tujem-Mrvaška, Češka - vračale z lepimi rezultati. Dva igralca (Daš Žekar, Aljaž Zore) pa sta uspešno sodelovala v državnih reprezentancah. Člani 10 so kljub občasnim finančnim težavam zagotavljali pogoje za nemoteno delo. Imeli pa so precej težav z zagotavljanjem strokovnega kadra pri pisanju zapisnikov. Pred novim letom so izdali koledar, na katerem so vse ekipe društva. Sponzorje so predstavili na plakatu, nekatere s panoji v dvorani. Pričeli so tudi z obveščanjem preko internetne pošte. Na tekme so vabili javnost s transparentom in plakati. Omeniti velja veliko prizadevnost vseh članov kluba, ki sodelujejo pri logističnih podvigih, ko ob koncu tedna igra v skoraj desetih ekipah na različnih koncih Slovenije več kot 120 rokometašev. Poleg rokometnih ekip so odlično delale tudi plesne skupine Zverinice in Miške, ki so nastopale v dveh skupinah. Sodelovale so na državnem prvenstvu in na tekmovanju v Italiji, od koder sta se obe skupini vrnili s prvim mestom. Zal je v zadnjem času nekoliko potihnila navijaška skupina Slavčki. Med odmevne organizatorske dosežke sodi turnir v malem rokometu Zasavje Cup in Dolska noč. Pohvaliti je treba veterane, ki igrajo ob ponedeljkih rokomet in nogomet, ob petkih košarko, ob sredah pa hokej, kar je novost te sezone. Obisk Občni zbor Rokometnega kluba Dol - TKI Hrastnik fitnesa pa ni najboljši Vili Petrič bo še naprej predsednik kluba, Dejan Milinovič pa izvršnega odbora RK Dol TKI Hrastnik. Slika in besedilo: Fanči Moljk stuftisifli * Kot vsako leto, je Komisija za delo starejših gasilcev zasavske regije (G2 Hrastnik, G2 Trbovlje, GZ Zagorje ob Savi) organizirala srečanje zasavskih starejših gasilk in gasilcev, ki je letos potekalo 11. junija 2009 v GZ Hrastnik. Zasavski gasilski veterani Vse zbrane (147 udeležencev) je pozdravil Predsednik GZ Hrastnik Miran Grohar in Predsednik komisije za delo z starejšimi gasilci v GZ Hrastnik Aleksander Sivec. V prijetnem sončnem dnevu so se veterani pomerili v družabnih igrah kot posamezniki in kot ekipa. Tekmovali so v pikadu, metanju podkev v avtomobilsko gumo ( brez pnevmatike) in metanju krogcev na količke. Kot na vseh dosedanjih srečanjih so tudi na letošnjem največ časa namenili druženju in obujanju spominov na pretekle dni. Za prijetno in dobro gostinsko ponudbo je poskrbela gostilna Zasavski gurman. Vse navzoče je pred kosilom prišel pozdravit tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič, ki je izrazil zadovoljstvo in zahvalo za opravljeno delo. Na koncu srečanja so tekmovalne ekipe in posamezniki prejeli praktična darila za osvojena mesta v posameznih tekmovalnih disciplinah. Skupna ugotovitev vseh je bila, da v Zasavju lepo skrbijo za starejše gasilke in gasilce ter da se naslednje leto dobijo na srečanju v Trbovljah. Besedilo in slika: GZ-Srečko Kerin “7 CZK/n Alpinistične novice: Vzpon na Grossglockner v Avstriji V soboto, 13. junija, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič namenil v Visoke Ture v sosednji Avstriji. Ob lepem in razmeroma toplem vremenu se je iz gorske vasice Kals lotil vzpona na 3798 m visoki Grossglockner. V planinski koči Stüdelhütte na višini 2802 m je prenočil v zimski sobi še z nekaterimi češkimi in madžarskimi plezalci. Naslednji dan, 14. junija, je v jutranjih urah nadaljeval pot v smeri normalnega vzpona in po petih urah vzpenjanja dosegel vrh Grossglockner-ja v lepem, vendar precej vetrovnem vremenu. Na vrhu gore se ni dolgo zadrževal. Vesel uspeha vzpona še vedno v zimskih razmerah, se je v popoldanskih urah vrnil do svojega izhodišča, nato pa ga je pot vodila domov. Plezalni vzpon na Kalško goro Ker je imel Sebastjan Jančič še nekaj dni letnega dopusta, ga je izkoristil še za vzpon v domačih gorah. V petek, 19. junija 2009, je skupaj s kranjskim alpinistom Matjažem Čukom vstopil v severozahodno steno 2058 m visoke Kalške gore. Ob lepem in toplem vremenu sta vstopila v 150 m visoko smer naylon - kratka z oceno težavnosti VI/ 111. Vzpon sta opravila brez večjih težav in kmalu sta stala na vrhu smeri in se kot običajno potrepljala v znak dobro opravljenega dela. Solo vzpon na Malo Raduho V nedeljo, 21. junija 2009 se je Jančič znova podal v Ka-mniško-Savinjske Alpe. Tokrat je sam začel s plezanjem v severni steni Male Raduhe, visoke 2029 m. Ob oblačnem in hladnem vremenu je vstopil v 180 m visoko smer Vetrne police. Plezal je brez večjih težav in kmalu je stal na vrhu gore. Smer je ocenjena po težavnosti 1V/I1I. tudi tokrat se je kmalu vrnil v dolino in nato domov. Besedilo: Tine Lenarčič mšr\/£No ®| patte vsafe Društvo loga v vsakdanjem življenju Popetre bo letos že četrtič organiziralo vadbo joge vsak četrtek od 18. do !9. ure - razen v primeru dežja. V Zasavju bo to na zelenici nad ribnikom v Evro parku Zagorje. Prične se danes, 2. julija in bo trajala vse do 10. septembra 2009. Udeleženci prejšnjih let imajo dobre izkušnje, saj joga deluje pozitivno na dušo in telo. Primerna je za vse starosti, kajti posameznik izvaja asane po svojih zmožnostih. Je pa priporočljiva udobna oprema (trenirka), brez copat, sedimo ali ležimo pa na podlogi (armafleks). Joga v Evroparku Vadba po sistemu Joge v vsakdanjem življenju temelji na učenju indijskega učitelja Paramhanse Svamija Mahešvaranande - Svamidžija, ki skoraj vsako leto obišče tudi Slovenijo. Povsod ga poznajo kot borca za mir in sožitje med ljudmi. Maja je bil v Ljubljani, kjer je napolnil Cankarjev dom, obiskal pa je tudi Maribor in Kranj. Za dodatne inf. pokličite Polono Siter Drnovšek na gsm 041 663 507. Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Uroš Rok Drnovšek za avc pfltttnjj Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je ob dnevu državnosti in 18. obletnici v soboto, 20. junija 2009 pripravilo osrednjo zasavsko slovesnost na Kumu. Letošnjo prireditev ob dnevu državnosti je zabeležilo častno pokroviteljstvo predsednika države Danila Tiirka. Slovesnost na Kumu Gostje in veteran Anton Šutar, kriv za sodelovanje z Zvezo Predsednik se prireditve osebno ni udeležil, je pa na Kum poslal pismo z opravičilom in pozdravi obiskovalcem prireditve. Poudaril je pomen boja za osamosvojitev Slovenije pred 18 leti in spomnil na dogodke na Kumu ob napadu letal JA. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik OZVVS Zasavje in član predsedstva ZVVS Marjan Dolinšek, ki je v nagovoru med drugim spregovoril tudi o aktualni problematiki. Omenil je brezobzirno pehanje posameznikov za dobičkom, ki pozabljajo na sočloveka in sejejo dvom in razočaranje med slovenskimi državljani in tudi med udeleženci vojne za samostojno Slovenijo, ki so se leta 1991, ko je bila ogrožena na plebiscitu izražena želja Slovencev o samostojni državi, nesebično in brezpogojno podali v bran interesov vseh zavednih državljank in državljanov. Marjan Dolinšek je v imenu ZVVS podelil dve spominski plaketi za nesebično pomoč, sodelovanje in razumevanje. Prejemnika sta bila ETV Izlake in časopis Zasavc. Oba medija že vrsto let poročata o dogajanju v Zasavju in ohranjata spomin na zgodovinsko dogajanje izpred osemnajstih let. Priznanje za dolgoletno nesebično delo je prejel tudi praporščak OZVVS Zasavje Alojz Žuželj. Prejemniki plaket in priznanj Veterani tudi pojejo Da v Zasavju domoljubje ne gre v pozabo, so dokazali številni udeleženci, ki so navkljub obilnemu deževju tako ali drugače prišli na zasavskega očaka ter izkazali svoje spoštovanje vsem tistim, ki so bili pripravljeni pred osemnajstimi leti domovini darovati tudi svoje življenje. Besedilo: Anton Šutar QitymUm rmm%a divina la v V Eberlovem domu na Izlakah so v prvih dneh junija dobili novo dvigalo. Ob otvoritvi novega dvigala Brez donatorjev ne bi šlo Vse v življenju, ki razveseli in polepša dneve, je priložnost za praznovanje. Posebej se vsake nove pridobitve v domu starejših na Izlakah veselijo v teh težkih, »recesijskih«časih, ko je potrebno skrbno obrniti vsak kovanec med prsti in se pazljivo odločati, kam ga nameniti. Novega dvigala se veselijo vsi, stanovalci in zaposleni, saj je staro komaj še služilo svojemu namenu. V novejšem delu doma je do sedaj vozilo že zastarelo dvigalo, ki ni bilo prilagojeno stanovalcem, ki uporabljajo ortopedske pripomočke, kot so invalidski voziček, hodulja, bergle, saj se vrata niso odpirala avtomatsko, krmilni mehanizem ni bil na dostopni višini, pa tudi varnost je bila že vprašljiva. Novo dvigalo pomeni višjo kvaliteto bivanja stanovalcev in lažje delo za zaposlene. Ob svečani otvoritvi dvigala so v Domu pripravili manjšo slovesnost, na katero so povabili donatorje, poslovne partnerje in prijatelje doma. Kratek kulturni program so pripravili kar stanovalci doma in sicer Pevski zbor stanovalcev doma, ki ga vodi Ljudmila Juvan in Ivan Razpotnik, ki je zaigral tudi na ci- Trak je slavnostno prerezala in se prva zapeljala z dvigalom stanovalka z najdaljšim stanovalskim »stažem«, Frančiška Judež, ki v domu biva že od njegove otvoritve, torej že skoraj 29 let. Zamenjavo dvigala so načrtovali že konec leta 2008, vendar se je zaradi postopka javnega naročanja izvedba zavlekla v pomladne dni letošnjega leta. Pri načrtovanju investicije so zaprosili za donatorska sredstva okoliška podjetja in poslovne partnerje. Odzvali so se donatorji, ki so s svojimi prispevki pokrili 10% investicije: ETI Izlake, G&JEKS Zagorje, Termoelektrarna Trbovlje, Mercator Ljubljana in Krka Novo mesto. Vsem donatorjem se zahvaljujejo. Besedilo in slike: Urška Kolar Društvo invalidov Zagorje ima v svojih vrstah tudi zagrete ribiče. V letošnji lovni sezoni so opravili tri tekme, sodelovalo pa je osem tekmovalcev. Po zaključeni seriji so prva tri mesta zasedli Marjan Klančišar kot zmagovalec, Maks Marinčič kot vice prvak in Marko Zaletel kot tretji. c\\/n © zepomžA Kolovrat se predstavi? »Lep je ta naš kraj! Za nas domačine in okoličane najlepši na svetu. Leži na severnem obrobju Kolovraške kotlini-ce, kjer se razkazuje v vsej svoji lepoti cerkvica sv. Lovrenca, ki stoji na tem vzvišenem hribčku že od leta 1526. Mnogo so naredili duhovniki v vseh letih, da se je ohranjala vsakokrat v lepši podobi. Tudi zdajšnje renoviranje v pripadajočem župnišču in obnovljena škarpa na pokopališču je pomemben prispevek za ohranitev poznejšim rodovom. Mnogokaj živi v spominu starejših Kolovračanov in okoličanov. Iz izročila in pisnih virov! Ud kod ime Kolovrat? V davnih časih so rekli naselju Kolobrat. Valvasor navaja, da je kraj ime baje dobil po kolovratu, ki mu je po zasnovi podoben. V zapisih je tudi nemško poimenovanje »Spinnrad«. Tu so nekoč - bilo je v davno davnih časih - živeli »kolovraški gospodje». Pravljično se sliši, da sta tod živela dva brata, izvrstna vojaka. Vajena sta bila vojskovanja, zato jima mir ni bil pri srcu. Brezdelje se jima je priskutilo. Saj vemo, kako je s takimi, ki se kar naprej bojujejo. Zeljni so plena, pustošenja, vojskovanja. Zato sta nadaljevala, kakor je bilo na kožo izpisano. Bila sta tudi roparja, odšla sta na tuje. Grad Kolovrat je propadel okrog l. 1890. Dr. med. Mal in njegov brat sta grad obnovila in še danes stoji v dolini pod Kolovratom, kjer pošumeva potok Kolovraščica, ki izvira v Rebri nad naseljem. Ta se nad Brišami izliva v Medijo.« Številni krajani KS Mlinše-Kolovrat so se udeležili osrednje prireditve ob praznovanju krajevnega praznika, ki ga praznujejo 24. maja. Krajane in goste, med njimi zagorskega podžupana Janeza Groboljška, je pozdravila predsednica sveta KS Mlinše -Kolovrat Marija Ribič. Spomnila je, da se je 24. maja i 942 v Kolovratu Revirska partizanska četa spopadla z okupa- torjevo vojsko. Padli so številni krajani, sledile so aretacije, izguba domov... tega se še mnogi spominjajo. Ljudje, ki so usmerjeni k skupnemu cilju in čutijo skupinsko pripadnosti, imajo zaradi medsebojnega zaupanja enostavnejše življenje in so uspešnejši. Če bodo krajani delovali združeno, enotno, ne glede na priimek, finančno situiranost, poklic, vero, politično usmerjenost, ne glede na to ali vodijo ali pa sledijo, lahko hitreje dosežejo skupne cilje, je prepričana predsednica sveta KS Mlinše - Kolovrat Marija Ribič. V kulturnem programu, ki ga je režirala Mojca Grden, so nastopile mlade pevke iz Kolovrata, učenci Podružnične šole Mlinše, mladi harmonikarji iz Kolovrata, krajani in krajanke Kolovrata s člani Kulturnega društva Mlinše. Med prireditvijo se je vrtela projekcija fotografij krajev in ostalih znamenitosti KS Mlinše-Kolovrat. sveta KS in o tem, katere izboljšave bi bile v KS še potrebne. Prihodnje leto bo praznovanje krajevnega praznika potekalo na Mlinšah. Ob tej priložnosti načrtujeta skupina Mlinček in šola Mlinše izdajo knjige o mlinarjenju v KS Mlinše - Kolovrat in postavitev obeležja iz mlinskih kamnov pred šolo na Mlinšah. Po viru: MaH Slike: PRAV Mpoxm ©I lalfašifcii TmaftßMWi pga^mife Pred Gasilskim domom na Izlakah je bilo 30. maja 2009 veselo in živahno ob praznovanju kra jevnega praznika, ki ga je organizirala KS Izlake v sodelovanju z izlaškimi društvi. Zbrane je pozdravil predsednik sveta Krajevne skupnosti Izlake Franc Ravnikar in jim zaželel dobrodošlico. Krajevni praznik imajo Izlačani sicer 18. maja v spomin na krvavi dogodek iz leta 1944 v Orehovici, ko so Nemci šestnajst žrtev pometali v goreče hiše. Praznovanju se je pridružil tudi zagorski župan Matjaž Svagan. Mlade plesalke Plesne šole Urška Zasavje Zagorje so pokazale, zakaj so postale državne prvakinje, Pon-DoKwanovci pa so predstavili svoje spretnosti. Smeha ni manjkalo ob vlečenju vrvi za naslov Popaj 2010 in lovski golaž je omamno zadišal po Izlakah. Društva, ki uspešno delujejo na Izlakah, so dobila priložnost, da se predstavijo krajanom in ob glasbi in plesu so bile na pokušino dane tudi dobrote z bio kmetij. Otroci so se ustvarjalno zabavali na otroških delavnicah, medtem pa so odrasli zapeli in zaplesali. Dobra volja je bila, čeprav je bilo hladno in rahlo deževno vreme. MaH, slike: PRAV &nHm m m •< *4 Tudi na hrastniškem koncu so se šole poslovile od letošnjega leta s prireditvami za starše, kjer so nastopali učenci sami. Vrstile so se pevske točke, plesi, športna tekmovanja... Priznanja in pohvale pa so dobili v sredo, ob spričevalih, ki letos prvič ne ocenjujejo splošnega učnega uspeha. Športno tekmovanje najmlajših na Logu Eva Pavčnik iz Hrastnika je najboljša v tej generaciji Posebno simpatično prireditev so imeli tudi letošnji devetošolci. Vsaka oddelčna skupnost se je predstavila po svoje. Ob tej priložnosti so dobili tudi priznanja in pohvale. Učenci, ki so imeli vsa leta same petke in dosegali v devetem razredu zlata priznanja na državnem nivoju, bodo dobili 2. julija, ob občinskem prazniku, še županovo Zlato pero. Med njimi tudi najboljša učenka te generacije Eva Pavčnik iz Hrastnika, ki je dobila lani in letos zlato Vegovo priznanje, v letošnjem letu pa še zlato za logiko in zlato Proteusovo priznanje. Rada tudi bere, aktivna pa je pri Strelskem društvu Hrastnik. »Vpisala sem se na I. gimnazijo Celje,« je povedala simpatična Eva, »in na tej šoli sem že obiskovala od oktobra do marca matematični tečaj.« Zaželimo jim, da bo vključevanje v novo okolje čimbolj prijazno. Na Dola so plesali Besedilo: Fanči Moljk Slike: Branko Klančar in EM. Sloate Des te to Popolna preobrazba oSč& 'HlU Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Zasavc, P.R 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! AUCtJA/ŠPDKT ß) V našem renomiranem Studiu Las v Zagorju te dni pričakujejo novo iz-žrebanko Vido Bosner, Polje 30, Zagorje. V uredništvu čestitamo in Vidi priporočamo naj pohiti in se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 in se dogovori za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: 1—— 1 1 KUPON 1 1 STILSKA PREOBRAZBA 1 i Ime: I i i 1 Priimek: l i i ! Ulica: i i i Krai: Telefon: GO GRAFIKA GRACER Uredništvo Zasavca čestita ob dnevu rudarjev, 3. juliju vsem sedanjim in nekdanjim knapom in jim želi lepo praznovanje. Srečno! + %GraF?Ka vxJgra€er OBLIKOVANJI, TOK OOOILAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN Ob 3. juliju - prazniku občine Hrastnik vam iskreno čestitamo. Naj bo praznik prepleten z dobrimi mislimi in iskrenimi zavezami, da bomo za Slovenijo, Hrastnik in vse nas storili vse najboljše. Želim vam vesele in prijetne praznične dni in prijetno bivanje v naši občini! Iskreno čestitamo tudi rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku. Župan Občine Hrastnik Miran Jerič in občinski svetniki RTH RUDNIK TRBOVLJE HRASTNIK OB DNEVU SLOVENSKIH RUDARJEV ČESTITA ZAPOSLENIM, BIVŠIM SODELAVCEM IN UPOKOJENCEM IN VABI NA TRADICIONALNO DRUŽABNO SREČANJE, KI BO V PETEK. 3. IUL1IA 2009. NA SVETI PLANINI NAD TRBOVL1AMI Z ZAČETKOM OB 1 1. URL V PRIJETNEM PLANINSKEM OKOLJU BOMO OB DOBRI HRANI IN PIJAČI POKLEPETALI S PRIJATELJI IN POČASTILI STANOVSKI PRAZNIK. ORGANIZIRAN BO PREVOZ, AVTOBUS BO ODPELJAL OB 9.30 IZ HRASTNIKA IN BO USTAVLJAL NA VSEH AVTOBUSNIH POSTAJAH. VLJUDNO VABLJENI! SREČNO! Direktor Bojan Klenovšek f&POftfiŽA Dolska rokometna noe uspela Dolski rokometaši so spet strnili vrste in se lotili organizacije Dolske noči. Ves čas je viselo v zraku, kako bo z obiskom, saj je vreme že dalj časa spremenljivo. No, na srečo so Pop designe, Karma in Šantej igrali pod šotorom, zasavska mladina pa se, kot kaže, ne hoji nekaj kapljic dežja. »Pod šotorom se jih drugod v Zasavju nikoli ne zbere toliko...« so bili začudeni Trbovci. Dolska noč je vedno povezana tudi s popoldanskim turnirjem ekip veteranov, ki jih je bilo letos deset. Prvič so prišle ženske iz Kočevja, igrale so še ekipe veterank iz Kranja, Sevnice in Ljubljane. »Na Dol zelo rade pridemo...« je poudarila Tanja Polajner, legendarna Krimovka. Prišla je tudi dr. Marta Bon, profesorica rokometa na Fakulteti za šport in trenutna trenerka Krima. Sodeluje tudi z dolskim Juretom Sterbuclom, kondicijskim trenerjem Krima. Moške ekipe veteranov pa so bile iz Raven na Koroškem, Sevnice, Radeč, Trbovelj in dve z Dola. Veteranke iz Kočevja Na desni Tanja Polajner, nekdaj jugoslovanska reprezentantka Dr. Marta Bon, profesorica rokometa na Fakulteti na šport 'V.« Dolsko noč obiščejo številni Zasavčani Župan Miran Jerič nam je ustregel za poziranje Slike in besedilo: Fanči Moljk umewo (^emšefijk je praznoval Polnoletnost Slovenije so te dni proslavljali povsod po naši deželi. Še posebno lepo je bilo v Čemšeniku. Četrtek 24.06. so najprej svečano obeležili čemšeniški šolarji. Spričevala naj bi dobili na Gamberku v prisotnosti župana in grajske gospode, pa jim jo je dež zagodel, tako da so šolsko leto zaključili kar na Klančišah, kjer se je prvič po dolgih letih poslovila generacija petega razreda, ki odhaja na matično šolo. Kasneje so se vsi preselili pred čemšeniško šolo, kjer je bila slovesno odkrita spominska plošča. Slavnostni govorniki so bili: Mitja Drobež, Janez Lipec, Andreja Borišek, Marjan Skok in župnik Drago Markuš. Plošča je postavljena pod lipo, ki je bila posajena pred 15 leti v čast osamosvojitve. Ob tej priložnosti so gostje izvedeli, da je prva lipa (pred Prosvetnim domom) posajena 6. maja 1945 in je prav tako dobila spominsko obeležje. KS Čemšenik je izredno lepo uredila okolico šole, za kar so ji čemšeniški šolarji še posebno hvaležni. . (0>&> !pa>l]a~B>Ilasi!ii!Dlij 2009 javljenih del, kot prejšnja leta, so bila pa zato bolj kvalitetna. Pogrešajo pa tehnike, ki se spogledujejo tudi z novodobnimi dosežki - video kot forma, fotografija kot forma, nove tehnologije in mediji... Nagrajenih je bilo pet likovnih del. Prvonagrajena je instalacija Maše Jazbec iz Trbovelj, drugo nagrado je prejel Drago Vukovič iz Trbovelj, tretjo nagrado je pripadla Branki Dragosavac iz Dobja, podeljeni pa sta bili dve četrti nagradi, prejela sta ju Vinko Bogataj iz Lesc in Dragica Benčič s Save. Besedilo in slike: Mali NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.250€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 I I 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 SHiFT_0xPeciations www.nissan-krulc.com, e-pošta: nissan@nissan-krulc.com Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK. OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE Poraba gonva kombinirano (l/100km): 5,5 • 8.4, emoi|a C(V 146 • 208 9/km. Garancija proizvajalca volja 3 leta oz. 100.000 km Komercialna ponudba '5 lot garancijo' zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih knterijev Slika je simbolna www nissan.si Tudi majhni koščki so lahko neprecenljivi zakladi. Tak je tudi Piranski zaliv, ta biser Jadranskega morja, ki sta ga v čustven valček prenesla Igor Podpečan z vižo in priredbo ter Igor Pirkovič z besedilom. In ker so pesmi večne, bo prav tak ostal ta nedotakljiv zaklad in pravljični del domovine Slovenije. Piranski zaliv odslej v vsak dom ljubiteljev domovinskih napevov in žametnega glasu Jelke Hafner z ansamblom Igor in zlati zvoki. S. G. Letošnji festival stare glasbe Semper viva quam creata - Vedno živa kakor ustvarjena -Brežice se je pričel 30. junija in bo trajal do 30. avgusta letos. Kakor doslej, bo tudi letos val stare glasbe pljusknil v Zasavje. Na štiridesetih koncertih v 19. občinah se bo v dveh mesecih na 32 historičnih prizoriščih predstavilo 19 glasbenih skupin. V cerkvici sv. Neže na Kumu bosta v ponedeljek, 6. julija 2009 ob 20.30 uri koncertirala Sjtse Bmvalda & David van Ooijcn. Njun repertuar vsebuje intimne skladbe za kontra-tenor - Sytse Buvvalda in lutnjo - David van Ooijen, prežete s sladko melanholijo, ki so jih ustvarili angleški skladatelji v 17. stoletju (od Dovvlanda do Purcella). V cerkvi sv. Martina v Trbovljah bo eden izmed koncertov stare glasbe koncert konec avgusta, o čemer bomo še poročali. 01 V sklopu lazzagorje - petkovi poletni večeri bodo trije prihodnji petki v znamenju etno glasbe. 3. julija 2009 bo ob 21.00 uri na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo večer zaznamovala skupina Keel Klezmer Band. Skupina Keel KJezmer Band prihaja iz Maribora in je po nekaj letih delovanja sestavila zavidanja vreden repertoar ter si nabrala obilico odrskih izkušenj. Je eden izmed redkih bendov v slovenskem prostoru, ki igrajo Klezmer v najbolj pristni obliki. KJezmer je tradicionalna judovska glasba in izvira iz vzhodne Evrope. V preteklosti se je Klezmer kot glasbena zvrst premikal čez evropski in balkanski prostor s selitvijo judovskega naroda. Ob priseljevanju Judov v evropski prostor je Klezmer privzel tudi vplive drugih držav, tako da je znotraj njega mogoče slišati tradicionalne glasbene vplive slovanskih, ciganskih in balkanskih judovskih skupnosti, ki so se ustalile v prestolnicah večjih evropskih mest. Klezmer je živa, melodična, čutna, vesela ter zelo harmonična glasba, ki je nepogrešljiva na judovskih proslavah ali zabavah. Vsaka pesem ima svojo zgodbo, v njej je moč slišati vse, kar je povezano z judovsko kulturo. Skupina je imela v letih 2006, 2007 in 2008 blizu 30 koncertov po vsej Sloveniji in Avstriji, leta 2006 je sodelovala tudi na festivalu Lent v Mariboru. Zasedba: Faruk DREGA, rojen 1977 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Alojzu Zupanu smer klarinet. Poučuje klarinet na glasbeni šoli Rogaška Slatina. Marko FUREK, rojen 1982 je končal srednjo glasbeno šolo smer kontrabas. Je študent glasbene pedagogike na PF Maribor. Igra v raznih bendih: G-spot, Toti Big Bend, Big Bend Radlje Vojko VEŠL1GAJ, rojen 1978, diplomiral in opravil specializacijo iz klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist ali v različnih komornih zasedbah igra po Evropi. Ukvarja se tako s klasično, kot z etno glasbo. Poučuje kitaro na SUBŠ Maribor in AG Ljubljana. Dejan ŠTUHEC, rojen 1982, je končal srednjo glasbeno šolo smer harmonika. Je študent glasbene pedagogike na PF Maribor. Igra v raznih bendih: Big Bend Radlje, 80' Project, Fast Foot. Naslednji petek, 10. julija 2009 bosta ob 21.00 uri gostovala na ploščadi jure Tori in Bogdana Herman. O njiju je bilo v Zasavcu že objavljenih nekaj informacij, zato tokrat na kratko: Bogdana Herman je danes ena najbolj cenjenih izvajalk slovenskih ljudskih pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih. Slovenske ljudske pesmi je prestavljala v številnih slovenskih krajih pa tudi v petnajstih državah sveta, katerih skrajne robove zarisujejo Argentina, Islandija, Poljska in Grčija. Jure Tori (1975, Trbovlje) je začel obiskovati glasbeno šolo pri sedmih letih, harmoniko pa se je pričel učiti dve leti kasneje. Poleg harmonike igra tudi klavir in orgle. Največji pečat mu je pustila skupina Orlek, ustanovljena že pri njegovih štirinajstih letih in pri Orlekih ostaja do danes. Do sedaj je soustvarjal z mednarodno plesno skupino En Knap, glasbeno skupino Hiša, Pihalnim orkestrom Svea, skupino Crazed Farmers, z Jadranko Jovanovič in Nikolo Račkov. V zadnjem času pa poleg sodelovanja s skupino Orlek veliko sodeluje s kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem (zgoščenka Odsev spomina) in z Bogdano Herman. MaH s* *' M Jubilejni 50. jazz festival Lju-bljana se dogaja, prava promo-cija jazza, kot je odvrnil direk-PP* ., * tor festivala Bogdan Benigar (na sliki) na naše vprašanje, kateri kriteriji so bili vodilni pri izboru nastopajočih za nastop na velikem odru Otvoritveni večer se je začel v Mali galeriji Cankarjevega doma s slikarsko razstavo Hana Benninka in nadaljeval s koncertom bobnarja Hana ____ Benninka in pianista Guusa Jannsena. »Vrhunskost, sposobnost komunikacije glasbe s širšim občinstvom, ki ga ne zanima samo jazz, ampak kultura v širšem smislu,« so bili kriteriji, ki so vodili Bogdana Benigarja pri uvrščanju nastopajočih na veliki oder. Torkov večer so izpolnili člani Roscoe Mitchell Chicago Quarteta in Powerhouse Sounda na letnem odru Gala hale v Metelkova mesto. Sredin večer se je odvijal v Križankah. Nastopili so številčno (in tudi jazzovsko) močni Viva La Black feat. Keith j/r zz 50'. i*zz 11 Praznuj*r au “stkal L|UBL|ANA & Julie Tippett, Louis Moholo and MinAfric Orchestra, predstavili so združevanje evropskega in južnoafriškega free jazza. Sledil jim je kvintet Izraelca Avishaije Cohena in še vrhunec večera s Paquito D’Riverom in Big Bandom RTV Slovenija. Sledijo še trije koncerti, v četrtek, petek in soboto, vsi v Križankah, zadnji nastopi pa so v klubu CD. Podrobni program je viden na spletni strani Cankarejevega doma. Vseeno naj opozorim na sobotni večer z Johnom Zornom, trenutno najbolj eksperimentalnim glasbenikom v sodobnem jazzu. Poleg festivalnega dela so prireditelji (CD) pripravili še veliko spremljevalnega programa, kot so razstava fotografij Edija Selhausa z jazzovsko tematiko v avli Radia Slovenija, koncerti, okrogle mize... Velja izkoristiti še te tri dni in prisluhniti res dobim izvajalcem in kvalitetni glasbi. Besedilo MM, slika arhiv CD V soboto, 27. junija 2009, je bila v krajevni skupnosti Gradac v Beli krajini slovesnost v počastitev 120 - letnice njihovega prostovoljnega gasilskega društva. Zbrali so se gasilci iz vseh sosednjih krajevnih skupnosti metliške občine, pa tudi gasilci pobratenih društev iz Avstrije in Nemčije. Ob razvitju prapora je domačine pozdravil predsednik GZ Slovenije Matjaž Klarič in županja Metlika Renata Brunskole. V kulturnem programu so nastopili tudi člani hrastniške rudarske godbe zaradi starega prijateljstva, ki se je ohranilo iz časov narodno osvobodilne vojne. Nekateri hrastniški godbeniki so namreč med vojno bivali v Beli krajini pri družini Dimovih. Med njimi tudi 75 - letni Hrastničan Mirko Potočan, ki še vedno igra na bas. Poseben gost bo Mirko Potočan. (Fotografija: Mitja Udovč ml.) Fanči Moljk a spomifisfoi Krajevna skupnost Konjšica in KUŠD Konjšica letos, 5. julija ob 18.00 uri že petič organizirata spominski koncert v spomin dirigenta Carlosa Kleiberja. Prav mogoče je, da tisti, ki jih orkestralna glasba in dirigentstvo posebej ne zanimata, ne bi nikoli dobro vedeli, kdo je Carlos Kleiber, če ga ljubezen ne bi povezala z Zagorjanko Stanko Brezovar, baletko. Oba sta našla svoj mir na Konjšici. V cerkvi sv. Jerneja bo ob 17. uri spominska maša za zakonca Kleiber, ob 18. uri pa koncert v spomin na velikega maestra klasične glasbe, Carlosa Kleiberja. Nastopili bodo učenci Glasbenih šol, Litija - Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. Dunajskim filharmonikom je dirigiral na dveh novoletnih koncertih in sicer 1989 in 1992 leta. V milanski Scali in drugih opernih hišah so pod njegovo taktirko posneli znana dela in operne predstave, leta 1981 je prvič dirigiral v Sloveniji, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in v letu 1997 drugič na koncertu Slovenskega filharmoničnega orkestra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ljubitelji dobre glasbe bodo Konjšico 5. julija ob 18.00 uri zagotovo obiskali. MalI Včeraj, 1. julija, je v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku spet nastopil počitniški odpiralni čas, ki bo do 31. avgusta 2009 naslednji: ob ponedeljkih in torkih bo odprto od 13. do 19. ure, ob sredah in četrtkih od 8. do 14., ob petkih od 1 1. do 17. ure, ob sobotah pa bo zaprto. Pričakujejo vas! F. M. feiijiiiMteil Od lanskega septembra do konca maja letos se je v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju veliko dogajalo. Pred počitnicami so še sporočili:»lmeli smo predstavitve knjig in literarne večere, priložnostne razstave, potopisna in druga predavanja, srečevali smo se pri bralnem krožku, v okviru katerega smo organizirali ogled Škofje Loke z okolico ter Visokega, kjer je Ivan Tavčar snoval svoja najlepša dela. Za mladino smo pripravljali ure pravljic, srečanja z ustvarjalci, knjižne uganke, ustvarjalne delavnice, najmlajše smo povabili na ogled glasbene predstave. V našo knjižnico smo povabili kar nekaj gostov; ob druženju z njimi smo izvedeli in doživeli marsikaj novega, zanimivega, poučnega. Kar naenkrat je tu poletno zatišje in dopustni čas! Res je, da poleti v knjižnici ni prireditev, a prepričani smo, da boste prišli k nam po počitniško branje. Pričakujemo vas in razveselili se bomo vašega obiska. Za jesen pa že pripravljamo nova presenečenja, ki vam jih zdajle še ne izdamo.« POLETNI URNIK ODPRTOSTI od 1. julija do 31. avgusta: PONEDELJEK, SREDA 10.30 - 18.30 TOREK, ČETRTEK, PETEK 8.00 - 15.00 ENOTA KISOVEC TOREK 15.30-18.30 ENOTA IZLAKE ČETRTEK 15.30-18.30 ODDELEK ZA ODRASLE IN ODDELEK Zd MLADINO Zagorje mium c 271 -----h üfl pmiUnimlk Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, mladinski oddelek, kljub počitnicam in prav zaradi njih vabi vse mlade k počitniškim dejavnostim v knjižnici v juliju in avgustu. Mladi bralci bodo pomagali izbrati najljubšo počitniško knjigo letošnjega poletja, najbolj zanimivo, najbolj brano, najbolj posebno... Na začetku septembra bodo izžrebanim srečnim nagrajencem podelili lepe nagrade! Julija in avgusta bodo nagrajevali tudi tiste, ki bodo pravilno rešili poletne knjižne uganke, ki bodo pripravljene 1. julija, 15. julija, 3. avgusta in 17. avgusta in bodo mlade knjigoljube popeljale v svet knjižnih novosti, literarnih junakov, med knjižne police in med strokovne in leposlovne knjige, obenem pa bo potekalo tudi žrebanje za nagrade. Počitnice ne bodo niti brez počitniških delavnic. V obeh počitniških mesecih bodo v knjižnici delavnice z naslovom Ustvarjaj sam. Otroci lahko sami ali pa v spremstvu odraslih pridejo na delavnice in iz pripravljenih materialov ustvarjajo svoje izdelke. 1.7.-17.7.2009: RIBE NAOČARKE Ribe naočarke se zbirajo na večerni zabavi. Zbirali bodo najlepšo ribico. Pridite in pomagajte ustvarjati iz kartona in volne. Otroci, obiščite knjižnico in razveselite Tončka Knjigoljuba! MaH 7 A UČENJE JE VEDNO PRAVI Čas. Zasavska ljudska univerza pokličite 03 56 55120 ali 03 56 31190 za avc ^Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu za Anja Brglez, Zagorjanka, ki želi delati v življenju stvari, ki jo veselijo. Ker se je vedno znala dobro organizirati, je vedno počela več stvari hkrati: bila je odlična učenka, dijakinja, študentka in glasbenica. Danes je poklicna flavtistka, učiteljica flavte, aktivna okoljevarstvenica, sodniška pripravnica in skorajšnja magistra pravnih znanosti. Podelitev diplom na PF leta 2006, levo na sliki dr. D. Turk. Anja Brglez Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Nekateri spomini na dogodke iz mojega otroštva so še precej živi, spet drugi bolj zamegljeni, vse pa preveva nekakšen prijeten občutek brezskrbnosti. Zagotovo ne bom nikoli pozabila, kako sem bila kot otrok v Avstraliji, niti naših psov prvega in drugega Brina, predvsem, kako fino je bilo, ko sem lahko zaspala v avtu, a me ob prihodu domov ni nihče budil, temveč zgolj dvignil ter prestavil v mojo posteljo (ne vem, zakaj se danes to ne dogaja več). Zelo ljubi so mi tudi spomini na prene-katero takšno ali drugačno lumparijo, ki smo se jo domislili otroci iz naše ulice; še posebej mi je v spominu ostal dogodek, ko sva s prijateljico Saro v trenutku navdiha drugi prijateljici na nos prilepili - beri in piši - polža. Najin smeh seveda ni trajal dolgo... Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Največji vpliv name so imeli pedagogi, s katerimi, sem se srečevala c času svojega glasbenega izobraževanja. Lahko rečem, da sem imela ves čas zelo srečno roko pri izbiri učiteljev oziroma profesorjev glasbe, in sicer vse od najzgodnejših začetkov na moji domači glasbeni šoli v Zagorju, ko je bila glasba sprva zgolj prijetna dodatna aktivnost k šoli, vse do danes, ko je le-ta postala del mojega poklicnega vsakdana. Med vsemi temi učitelji prav posebno mesto pripada profesorju flavte Mateju Zupanu, ki je bil z menoj najdlje in me je nekako usmeril na profesionalno glasbeno pot in zanj lahko trdim, da me je glede igranja flavte naučil domala vsega, kar danes znam. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. V domačem Zagorju sem obiskovala Glasbeno šolo in osnovno šolo Ivana Skvarče, prvo gimnazijsko leto sem bila v Trbovljah, potem na Gimnaziji Poljane, da sem lahko vzporedno obiskovala Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Tudi študirala sem vzporedno na Akademiji za glasbo in na Pravni fakulteti in na obeh diplomirala leta 2006. Po diplomi sem dve leti nadaljevala s specialističnim študijem flavte v Italiji, v Rimu in Vicenzi in z magistrskim znanstvenim študijem na Pravni fakulteti, kazenskopravna smer, kjer se počasi bližam zaključku študija. Strokovnih izpopolnjevanj, predvsem v zvezi s flavto, je bilo preveč, da bi jih vse opisala na tem mestu. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razočarali moji starši. Ker sta slabo planirala datum mojega rojstva, sem se rodila natančno na sestrin 1 1. rojstni dan, kar je pomenilo, da mi je ob rojstnih dnevih pripadla zgolj polovica torte. za avc S prijateljico Martino, kitaristko, s katero pogosto skupaj koncertirata. Presenetili prav tako starši. Nekoč sem le dobila celo torto zase... Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne. No, tistega polža bi pustila na njegovem mestu v travi... Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nekega maja podarjena vrtnica. Pa to, da sta se naši družini pridružila še dva nagajiva škrata, nečaka jima pravim. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Začne se malce prezgodaj za moj okus, vedno s preklinjanjem budilke, konča pa - tako kot zdajle, ko odgovarjam na tale vprašanja, že davno po tem, ko gredo kure spat. Vmes se nagnetejo služba, morebiti kakšna vaja, včasih glasbena šola, pisanje osnutkov sodb, kakšen dopis za Eko krog, če ostane čas, dodam še vrstico ali dve v svojo seminarsko nalogo za magistrski študij. Sahara okrog poldneva. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Poleti na hladno, pozimi nekam na toplo. Poleti na/v morje, pozimi praviloma v savno, v vsakem letnem času pa, če je resnično kriza, s prijatelji v najbližji lokal. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Redkeje, kot bi si želela. Pogosto splezam na kakšen oblak. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? Glasba me spremlja vsak dan, z gledališčem se najpogosteje srečujem v ljubljanski Mali drami, s filmom v Kinodvoru, na festivalu Liffe idr., s književnostjo - praviloma v domačem naslanjaču, likovni umetnosti pa najpogosteje sledim v času njenega nastajanja izpod rok trboveljskega slikarja Jožeta Ovnika. Ples, vizualne in druge vrste umetnosti spremljam redkeje. Koncertna fotografija, posneta na festivalu Valvasorjevi večeri. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ne čutim neke afinitete do nobenega od gospodinjskih del, jih pa opravim vse po vrsti, če je potrebno. Menda se mora človek v življenju tu in tam lotiti tudi kakšnih plebejskih opravil. Mogoče se še najlažje spravim h kuhi, to je peki enega od dveh vrst peciva, Potrpežljivo poziranje beagla Arija letos za pusta. da se lubenice sploh okopavajo, predvsem ne verjamem, da bi mi ustrezala dolgoročna selitev v samoto. Človek je nenazadnje družbena žival. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Domicilno sem Zagorjanka. Naš sočen zasavski dialekt ter občasna preprostost oziroma grobost me redko zmotijo, ker so na drugi strani uravnoteženi s solidarnostjo, ki po mojem občutku marsikje drugod izgineva, v naših koncih pa k sreči še ni povsem utonila v pozabo. Ker gre za moj domač kraj, ki mi je zelo ljub, si tudi želim, j\jcro({en prijem pridu bi Zasavje preživelo jateljičinega mucka, naš današnji ltekjc okrog icta j