Št. 81. V Gorici, dne 10. oktobra 1899. Izhaja dvakrat na teden t Stlirlh izdanjih, in sicer; vssitoret in petek, zjatranje Izdanje opoldne, večerno tedanje pa ob 5. uri popokrne, in stane z ».Gospodarskim Listom" in. s kako drugo TiredniSko čredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici ti a dom pošiljana: Vse leto.......g!d. 6-— pol leta-.^...... . » 3-— '*• četrt leta*. . . .*.':*.?.*-»- *SQ~ ... ^ Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni. A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ssi iuiročU» brez doposlane naročnine ao ne oziramo. ^,PKI3IOREC" izhaja, neodvisno odjtSoče* trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1'20. *""" " «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SO CA Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Uredništvo se «aLajfi v Gosposki ulici it 7 v Gorici v L nsdstr., Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8 do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ! in praznikih od 9. do 12, dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. • ¦¦ Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. --------. Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tjdtano i-kvat 8 ki-., 2-fcrat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — ; Večje črke po prostoru. ,,-; Karočniuo In oglase je plačati loc«, Goric«. „Ooriška TIskarna« A. <&brSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še »Slovansko knjižnico*. j katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. €0 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstiea. «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. Urez programa in doslednosti H. V prvem čhnku se«a obrazložil dva glavna momenta, ki sta vidno vzročila sedanji razkol, namreč:, 1. Tumovo očitanje, da »narodno vodstvo" oziroma dr. Gregorčič je brez programa itd., 2. očitanje »Soče* 16. aprila t. I., da nekaj poslancev ni odkritosrčnih z ozirorn na oficijalno abstinenčno politiko ter da zahrbtno rujejo proti njej. Poglejmo zdaj: kje je program, kje so vodilne misli, kje doslednost, — kje ona odkritosrčnost in poštenost med prvaki, kar je prvi pogoj skupnemu delovanju.'.... Najznamenitejši skupen korak, kateri so naredili naši poslanci, je pač abstinenca iz počctka I. 1897. Od takrat ne deluje več deželni zbor goriški. In koliko sprememb je bilo od tedaj v vladajočih krogih, na sedežu virilnega glasu itd., ne da bi bili Slovenci kaj dosegli s svojo abstinenco. Zakaj ne?! Očividno zalegadel ne, ker so merodajni krogi vedeli, d.i slovenski poslanci v tem pogledu niso jedrni, ter so upali, da prej ali slej zmagajo t:4i, ki so proti abstinenci in za rta vodno cincanje, pričakovajc potrpežljivo, da Slovence kdaj iznenadijo boljši časi..... Potekla so skoro tri leta — in abstinenca še vedtkb trpi. Vsa slovenska javnost je bila zavzeta za abstinenčno politiko; saj so prihajale ce!6 zaupnice, večinoma naročene, ki so odobravale politiko slovenskih poslancev, t. j. abstinenco. Poslanci so izkoriščali »Sočo", skrbno urejevan in razširjen list, da je na smrt rn življenje zagovarjala abstinenco ter utrjevala stdišče cel6 rie-rednim zastopnikom naroda. Vse, kar je pisala „S>ča", so posl»nci bodis' sami želeli, da se na^iš'-, ali pa so bili veseli, ko so Čitali še več in ie bolje nego so sami menili povedati slov n-skemu občinstvu. Toda vsa abstinenca, ves boj brez vspeha, — ker v vsej tej politiki ni bilo na slovenski strani prave edinosti in odkritosrčnosti, da se je op stilo mnogo, kar bi se bilo moralo storiti, kar je vzelo abstinenčnesnu boju vso resnost! MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -515- 3talijanski napisal tlommaso Grossl (Ih.ije) In res je troblja zatrobila, in vitezi, uvrščeni na dveh koncih ograjenega prostora, so vsi zajedno potegnili železne krinke na obraz. Zopet je zatrobilo, in namerili so sulice. Ko je pa zatrobilo tretjikrat, ste se jedna četa z vsklikom : « S veti Ambrož in Ottorino*, druga pa: «Sveti Jurij in Sacramoro* zakadili v dir jedna proti drugej in srečali sta se na sredi bojišča š tako silo, kakor kadar pridrvf vihar. V tem hipu so se lomile sulice, vitezi so padali s sedla, konji s prsi, zadetimi ob prsi in s prekrižanimi sprednimi nogami, so se grizli, drugi so pa bežali, dirjaje po bojišču s praznim sedlom in z vajeti, nizdol visečimi. Slišali so se veseli in besneči vskliki, osrfiovalni klici in povelja. Vladala je grozna zmešnjava, katero j t; še večal oblak prahU, tak<5 da se ni moglo lehko razločevati podrobnosti. Kmalu na to je bilo videti strež- Takoj po zaključku zasedanja 1. 1897. so prihajali v .Slov. Listu" iz poslanskih krogov dopisi, ki so napadali dr. Turno in grofa G o r o n i n i j a zaradi abstinence in va« lili na njijn vse slabe posledice,,,, Jeden poslancev pa je posebno v hribih mnogo zabavljal proti dr. Turni zaradi abstinence. — Predno je »Soča" odgovarjala »Slov, Listu", sem se dogovarjal z dr. Gregorčičem, dasi je vedel, odkod prihajajo taki dopisi. Ko sem pozneje izvedel, da je priobčil „Slov. List" one dopise z Gregorčičevo vednostjo, sem mu to očital, a o n rn i j e to utajil. Verjel sem mu takrat in bil s tem — sleparje n. Resnica je namreč, da oni dopisi proti abstinenci, proli Turni in grofu Goroniniju so prihajali v »Slov. List" s privoljenjem dr. Gregorčiča! — In vendar se je ta mož potem z menoj dogovarjal, kak6 treba pobijati dopise v ljubljanskem listu, ki „je začel zgago delali". In »Soča" je tudi odgovarjala.....! Nasproti temu pa dr. Gregorčič ni storil med ljudstvom ne onega koraka za utrjenje abstinenčno misli, še manj, da bi si Slovenci pomagali sami, za kar se včasih zanašamo na podpore deželnega zbora. (Jasa ima dovolj, več nego vsakdo drugi, saj je profesor na dopustu; on prejema vsakega prvega lepo plačo in mu ni treba za svoje življenje skrbeti ne sekunde na dan, dočim moramo vsi drugi truditi se in delati za preživljenje sebe in družine, da moremo davke v redu plačevati — in kar nam ostane časa: porabiti ga za brezplačno delo v korist naroda. Dr. Gregorčič pa ima 24 ur prostega časa na dan, a ni mu padlo v glavo, da bi šel kot voditelj med ljudstvo in ga poučil o pomenu abstinence ter o načinu, kako moramo ta boj dokončali v največji slogi in požrtvovalni vstrpljivosti vsega naroda. Zganil se ni niti tedaj, ko je grof Gofiss lazil po deželi in dražil ljudstvo proti abstinenci in poslancem. Le »Sočo" je imel zopet najeto, da je govorila za abstinenco in šibala grofa Goessa. In kar je pisala »Soča", so hvalili vsi; nikomur ni padlo niti od daleč na um, da v tem pogledu ni potrebne edinosti med našimi prvaki..... —rt'- 9 ¦ nike, ki so lovili ubegle konje, oprode, ki so pomagali svojim gospodom zopet na sedlo, reditelje boja, ki so spravljali z bojišča tiste, kateri so bili vsled kakega hudega udarca nesposobni za na-daljno bojevanje. A okolo ograje je odmeval vik, odobravanje in popraše-vanje, na katero stran da se nagiba Po končanem prvem spopadu so vitezi pometali proč sulice in zgrabili meče. Ti so bili res topi, a zatd pa takd močni in težki, da če je vitez, ki je bil vajen to orožje sukati že z mladih nog, ž njim dobro zadel po šlemu, je razbil glavo, ki je bila pod njim, ali jo je vsaj tak<5 stresel, da je je njen lastnik dolgo časa ni mogel po koncu nositi. Med tem so kliearji, bojni mojstri in pobočniki vedno opazovali, ali se bojuje pošteno, in ali spolnjuje vsak svojo dolžnost, ter so opominjali neprenehoma: »Vitezi! spomnite se, čegavi sinovi ste, in skazite se!» Bojevanje je trajalo že čez jedno uro, in sreča je bila ves čas nestanovitna. Toda nazadnje je kazalo, da bojo beli premagani: iz njihove čete so bili že Štirje jako poškodovani, odneseni v šotora ; a ostali, gnani od nasprotnikov, so se jeli umikati. Že je sodil namestnik, Najbolj sleparjen sem bil seveda jaz, — kajti jaz som zgubil silno veliko dragega časa v pogovorih zdaj z enim zdaj z drugim »prvakom?, pisal potem članek za člankom, pisaril pismia po deželi itd., — za kar dobivam zdaj surove bunke v »Goric i V ki je baje glasilo nekega »narodnega vodstva«, t. j. tistih mož, ki so ves čas zlorabili mene in »Sočo«, da je bilo ljudstvo zavzeto za tačasno politiko slovenskega kluba. Denimo, da ni bilo resnično, kar je pisalo „Soča" o abstinenčni politiki; denimo, da so resnične besede zadnje Gregorčičeve »Gorice", ki piše, ,da je »Soča" toliko klo-basala o abstinenci, da se ne strinja niti z resnico, niti z oficijelno politiko naših poslancev", -— potem vprašam tu javno vse čitajoče občinstvo: Kdo je kriv, daje bilo tako?! — In zopet javno odgovarjam : K r i v j e v prvi vrsti dr. Gregorčič, kriv g r o f G o r o n i n i ~~ drugih »prvakov" a la dr. Hojic itd. ne štejem. Jaz tu zopet in zopet konstatujem na ves glas, da imenovana gospoda sta članke hvalila, kazala se jako zadovoljna s pisavo »Soče" — g r a j u I a pa nista n i-čfisa, kar jo bilo tiskano. Seveda sta imela včasih še vsak ?voje želje, ki s o s i p a nasprotovale, jako nasprotovale. In takd se je dogajalo, da je podrl prvi, kar je želel drugi, in narobe. Pač težka naloga za ubogega »Sodnega" urednika, od katerega čudežev pač ni mogoče pričakovati! — Skratka: Dr. Gregorčič, Goronini in kar je še »Goričanov* naj kar lep6 molče in naj se ne mažejo pred svetom s takimi norostimi, kakoršne je zapisala »Gor." že večkrat, kajti edino oni so krivi, ako je bilo v »Soči" kaj neresničnega o abstinenčni politiki. Pa še jedno! Dr. Gregorčič ima pač toliko zlatega časa na ostajanje, kolikor nikdo drugi narodnih delavcev. Vprašam ga tukaj javno: Gospod doktor, alco je res, kar mi takti infamno luča v obraz Vaša »Gorica*, vprašam Vas: zakaj niste Vi napisali n i j c d n e g a članka, ki bi bil povedal resnico o abstinenci? Z a-ka j niste nikdar popravili kake neresnice?!! Ako ste imeli količkaj srca za resnico, za blagor našega naroda, tedaj da je njih stvar izgubljena, in da bi zabrinil nadaljnje prelivanje krvi, je že hotel dati znamenje, naj nehajo. Teda se je Ottorino spomnil na Biče in na njene besede, katere mu je bil sporočil njegov oproda. Zarudel je od jeze in sramote, vrgel ščit čez ramo, zgralil obupno z obema rokama meč ter s krikom : «Čuvaj se, Sacramoro* se je jakadil proti rudečemu poveljniku, kateri je bil izvršU tisti dan čudeže hrabrosti Sacramoro si je takoj pokril glavo s siroti m ščJto? i in zajedno je z mecen suni, Ottorina v prsi; a ni mogel pr?-bost. Dklepa. Ta, videvši nasprotnika zavarovanega takd, da bi bil udarec po negovi glavi brezvspešen, ni spustil meča naravnost doli nanj, ampak ga je zasukal v zraku in zagnal besno od stran, da je prišel pod ščitom do Sa-eramtrove glave. In zadel ga je na desne stran šlema s tako silo, da ga je podrl s konja na nasprotno stran; Sa-eranuro je imel zdrobljeno čeljust, in odnedi so ga v rudeči šotor skoro mrtveca. nedaj je Ottorino zaklical: «Sveti Ambnž! sveti Ambrož!» Njegovi vitezi so se zopet osrčili; prejšnji zmagovalci so bil zbegani in so se jeli umikati. bi bili moralipravVi takoj zavrniti vsako neresnico v tak6 važnem vprašan j ui — Da bi se pa morda ne izgovarjali tudi Vi z neko lopovščino, katero mi potiska v čevlje Vaš list, vprašam Vas dalje: Povejte vendar enkrat, ali ste sploh skušali kdaj v »Soči« kaj popraviti ali napisati, da bi Vam bil jaz za v mil Pil Odgovorite, odgovorile, poživljam Vas, kakor sem Vas enkrat že pozval, da bi bili z Vašim poštenim odgovorom zavrnjeni v naprej razni impertinentni napadi na moje 10-letno delovanje ob Vaši strani in — za Vas! Odgovorili niste, ker se luči bojite t S svojim podpisom pač ne rnoreto podpisovati h Bij, ki bi se dale otipati, oziroma ker bi jih jaz takoj dokazal s pričami in pisanimi listinami; resnice povedali pa nočete, ker bi bila v korist meni, katerega hočete na vsak način ugonobiti, do bi Vam ne delal napotja. Najlepša pa šele pride 1 In tu prosim čllatelje, naj čitajo brez vsakoršnej' rod-sodkal Videli bodo, da je »Gorica" r. ;.nin trdila isto, kar prej »Soča«, — da so »Go-ričani" zatrjevali edinost in složnost, katero pa sta hotela razdreti dr. Turna in Gabršček — a naposled je »Gorica" sama potrdila do zadnje pike najine trditve o breznačelnosti, neodločnosti, nedoslednosti in o hinavstvu »narodnega vodstva", v prvi vrsti dr. Gregorčiča. Ta članek prihodnjič. A. Gabršček. DOPISI. Od meje. (Konec). — V zmislu »Sočine« vredništvene pripombe in opazke seje izjavil nedavno visoki dostojanstvenik; morda se je hotel o istinitosti kritike prepričati, je H res, kar dopisujejo Baski, Komenski, Podrobnski, Nekropolski, Jablancki, Lananski, Saksidovski in Obmejski. Ogledavši si baziliko je rekel: Istinito, neprebrano, škandalozno je, ne bk-grujem Vas, trebalo bi z vso odločnostjo kaj ukreniti in novo zidati. Evo, razpeli so se črao-sivi oblaki, obnebje je pričtlo grmeti in treskati, da je bilo strah in groza. V to svrho Ottorino je strašno mahal rjoveč kot lev; a tuČi njegovi tovariši so se še jedenkrat z vso silo uprli ter mu hrabro pomagali. Kot bi trenil se je bojna sreča zasukala. Bila sta vržena s konja še dva druga na rudeči strani. In pa še tisti, ki so ostali v sedlu, kaj so hoteli, sedaj ko so bili brez poveljnika, kateri bi jih imel voditi? Res so se raztreseni Še nekaj časa borili tu pa tam; vendar, ker so jih nasprotniki vedno zasledovali in bili, so kmalu sami uvideli, da se ne morejo več braniti. Tedaj je namestnik mignil z roko, troblja je zatrobila, in boj je prenehal. Med tem ko je množica vpila, odobravala, metala kvišku robce in čepice, da bi s tem skazala radost in čast zrna-galcem, je bilo videti na bojišču kakih osem mož, klicarjev, bojnih mojstrov in pobočnikov, ki so se zakadili y dir proti nekemu vitezu iz rudeče stranke, in so ga obdelovali s suličnimi topo-rišči, dokler ga niso zapodili iz ograjenega prostora. To je bila kazen, priso-jena po zakonu o bojnih igrah tistemu, ki bi ne nehal bojevati se brž ko zasliši znamenje, določeno za to. (Dalje pride). se napotiva ter pobegneva v hišo nekega \ magnata ter napeljeva namenoma govor na novo cerkev. Krnala sva zvedela, po čem smola srai-di, kajti gospodar je v naju zarezal: Kaj trije veleposestniki bomo Zapoto-čanom cerkev zidali. Resnici na ljubo bodi pa povedano, da Zapotočani plačujejo okoli 800 davkov, in od teh pride na vse tri veleposestnike le okoli 150 gl. Li ni to grdo „odium abominabile et incarnatum", ker ne-katerniki privoščijo na zemlji lepše svetišče sebi in živinčetu kot pa Bogu. Srednjeveški časi so minoli, ko je vsplamteči žar vere in srca žrtvenike, darilnike svetišča, samostane, šole zidal ter so ustanove snovali; sedanji osamosvojeni prosvitljeni fini vek je egoistično sebičen in materjalističen. Sleherni dela zase in gleda v svojo mavho. Za „Šolski Dom" in za narodna podjetja se naprosjači po svetu malce z narodnim bobnom, za cerkve pa z strašilom pekla. Pa tudi ta budilna gesla so se vse izdatno pohladila, ker pe^a vera in narodnost; zato je treba posiliti k skladbi postavnim potom, s kljuko paragrafov, recimo v tem slučaju! Poklicati na občinske stroške veliko zdravstveno in slavbinsko komisijo ter konštalovati, da je kurnik, kakor so ga zvali predniki, morilni umotvor; zato k postavni skladbi posiliti z neposrednimi sredstvi. Vikarju vzeti vikarjat, razkosati cerkev, vsled angine zapreti ali pa Marijino Celjsko poddružnieo zasnovati. »Hic r dus hic salta"! Starokopitneži hočejo vse po starem: saj je bila dobra prej toliko let. Po starem hočejo pa le za Boga, zase pa po novem, ker hiše po novem zidajo, prizidujejo, povišujejo, belijo, slikajo. Po starem so na slami spali, sedaj na mehkih blazincah; po starem se jerhaste hlače sinu zapustili in rod za rodom no3i'ti, denar hranili. Sedaj hoče tudi kmet po novem čevlje »na biks", če tudi ,v varžetu niks". Deklica kmečka noče več po starem bele platnene peče ponižnosti, pač pa svilnato ruto šopirnosti. Mladenič je romal peš, sedaj sedi na dvokolesu. Prišedši v mesto je posestnik glodal skorjo, sedaj obira pečenko, po novem! Ce bomo čakali, da se tukaj občinarji zje-dinjo, res zgradimo cerkev o „sv. Nikoli". Treba je neizogibnega paragrafa, „non valet recursus*. Nakopičimo konglomerat raznih kombinacij v dokaz, da stara šega ne velja, in sicer po izreku: »Contraria justa se posita magis clarescunt'. Ce bi take občine, šolska okrožja, farne frakcije učiteljem in duhovnikom plače višali, potem bi bil kmalu duhovnik tudi cerkovnik, bi zvonil in cerkev pometal, i*3totako bi bil učitelj istočasno šolski sluga, bi šolo pometal, všolano mladino umival in česul, to bi bilo po starem, in boljši kup; če bi hotela le malce po novem živeti, pa bi morala iti oba rakom žvižgat in divjačino streljat. Skrajni čas je, da se i pri nas učiteljem plačo zviša in duhovnom kongrua v tem zrnislu regulira, da se incerta in berunje odpravijo. Staro kopitništvo obsiplje duhovne in učitelje Še z incerli in darili, da jim navidezno maši usta ter veže jezik. Ta pa niso trajna; zginevajo od dne" do dne. Sn neki strup protekcije, ki onemogočuje službenika v službenem učilnem in pastirstvenem poklicu, n. p. priziranje mesečnih neopravičenih zamud, ugodnost klasifikacije, »pot" na prižnici. Eaj %o fasije in interkalarni računi, dobro ve, kdor jih dela. Ce je pa kak vinar čez, stoj I V slučaju zamere te javim državnemu pravdništvu. Ce imaš drva za priboljšek, ti preti, da ti jih vzamemo, ker niso v fasiji. Če v kakem od sveta pozabljenem vikarijšču kaj nujnega popraviš, ti učinijo vlok, imaš sitnosti z županstvom. Kmet hoče mobilje, obleko po novem ; to se opazuje vže pri porokah, kake bale! Učitelj in duhovnik naj bi bila po starem. Po novem stane. Klicujejo sn pa ha to; saj so prvotni učitelji narodov in apostoli bosonogi hodili, zeljisča po puščavah jedli, od hiše do hiše hodili, otroke učili in z družinami obedovali. Tako patrijarhalično življenje je izginilo, in ne pride več nazaj, zastonj se po njih sline cede. Bogatini dajejo liki berači in koloni, od kar stoji vikarjat duhovniku tukaj letnih 2 gl. 10 kr. in cerkvi nič; se bodo H Vam, čitatelji, smislili,če jim opravičenim postavnim potom izsilimo po stotak za novo, cerkev, katere smo potrebni kot duše svetega raja. CJara pacta boni amici! Lananski. Shod .Sloge" t Tomaju. — (fev. dopis dne 9. t. m.) — »Včerajšnjega shoda v Tomaju se je udeležilo mnogo*) občinstva; tudi iz Sežane je došlo okolu 20 oseb. Vladni zastopnik je bil g. glavar dr. La-harnar, predsednik shodu g. Josip Živic iz Skopega, zapisnikar pa g. Anton Cerne mlajši iz Tomaja. Poslanec Gregorčič je govoril o političnem položaju v državnem in deželnem zboru. Povedal je to, kar omikan človek uze iz časopisov ve, neizobražen pa tega, kar je govoril, sploh ni razumel. A prave poti, po kateri naj bi hodili, po kateri bi se dalo kaj doseči, in to smo pričakovali, tega pa ni povedal. 6. Dermastja je govoril jako gladko in dobro in žel tudi pohvalo občinstva. Govoril je o slabem položaju kmeta. Dokazal je s številkami, koliko so vredna zemljišča kmetov v Avstriji,.koliko so zadolžena in koliko mora kmet davka plačevati. Govoril je o kmetijskih zadrugah, katera so za kmete jako potrebne, in naj bi se povsodi ustanovile. Povdarjal pa je, da tu ne misli in da ni nikakor njegov namen, agitovati za konsumna društva, in ako se to trdi, da je le nesramna laž in podlo obrekovanje ! H Sploh pa mislim, da g. Dermastja nima pravega pojma o naših razmerah, kajti rekel je, fie bi kmetje vino n. pr. skupaj prodajali, bi imelo drugo ceno kot do sedaj, da sedaj sploh nima prave cene. Če bi pa vedel g. D., da je cena teranu 5 kr. čez 40 gld. in da ga v krčmah točijo po 56—64 kr. liter, potem mislim, da ima v primeri nižjo ceno nego šampanjec. Sploh je g. D. jako previdno govoril, a Tomajci niso želeli govora o kmetijskih zadrugah ampak res o konsumnih društvih — to smo namreč potem izvedeli! Ko sta končala ta dva govornika, je nastopil g. Černe Anton mlajši. Ta je govoril tako pusto, da so nekateri kar prostor zapustili. Povedal je namreč to, kar je posl. Gr. že povedal, le ne tako pravilno. Prosil je g. poslanca, naj bi v dež. in državnem zboru izposloval, da pride do šolskega zaloga in da ne bode treba kmetu toliko dofciad plačevati i. t. d. A pri vsem tem se je g. Černe lepo urezal. Omenil je namreč, da je okrajni šolski svet kriv, da seje občina Tomaj zadolži« za toliko tisoč goldinarjev, kar je bil pa slab poklon za navzočega g. glavarja kot predsednika okr. šolskega sveta, katerega je obe. Tomaj pred par dnevi častnim občanom izvolila! Toliko v naglici! *) To pa največ zategadelj ker jo bil Gabr-šček v dogovoru z 52 gospodi, da pride tudi on na shod in pove: kam meri sedanje „delovanje* „Gorice" in „Prim. Lista" za gospodarska diuštva po kranjskem nzorcu. Vsled nepričakovanega zadržka je moral ostati doma. Brez dvoma pa skličeno od naše strani zaup.en shod trgovcev, fcrčinarjev, rokodelcev, obrtnikov in drugih mož, da jim povemo : kam pes taco moli in se organizujemo na zdravi podlagi, ne na oni, ki je drugod že na robu splošnega poloma. — Uredništvo. Domače in razne novica In zopet zaplemba. — Tudi današnje zjutranje izdanje je bilo zaplenjeno zaradi nekega odstavka o grofu Goessu. — Najne-dolžniše kritike ne morejo več prenesti! Ali bomo pisali o krompirju in repi v polit, listu?! P. n. gg. naročnikom. — Ke- je še mnogo gg. naročnikov na dolgu narofliino za tekoče leto, nekateri še za prejšnje, prosimo uljudno, da nam dopošljejo zastalo naiočnino v kratkem, in sicer najbolje do konca leta. Ob jednem prosimo vse tiste gg. naročnike, katerim je potekla s tem mesecem najočni na, da jo pošljejo za zadnje četrtletje knalu. Z listom je združenih mnogo sroškov, zato prosimo rednega plačila. Smrtna kosa. — V nedeljo 3. t. m. zvečer je umrl na svojem domu na Idriji pri Bači po dolgi bolezni g. Mihael Munih, c. kr. gimnazijski profesor. Blagi pokojnik je bil rojen dne 29. septembra 1868., torej je bil star komaj 31 let. Naj vživa večni mir! Naliv. — V petek in soboto je deževalo tako močno in tako vzdržema, da že ne pomnimo kmalu kaj takega. Narasli a> hudourniki, potoki in reke do take sile, da so provzročili po celi deželi prav mnogo škode. V goratih krajih je deževje pokončalo obilo | sena in drugih pridelkov, drugodi pojvino-| rodnih krajin, koder še niso biti potrgali, je dež razpočil mnogo grozdja, da trgatev nikakor ni taka kakor so pričakovali. Koren v Gorici je bil narasel in bati I se je bilo, da bo tak kakor zadnjič. No, k I sreči se to ni zgodilo, pač pa je oli hišah na Placuti vendar provzročil nekaj škode. Na Gcriščeku je še v soboto po noli voda | bobnela kakor iz kakega slapa. Najhuje menda je bilo po Vipavskem. Vipava je bila izstopila, da so bile na več krajih hiše pod vodo in ljudje so bežali na višje. Pri Batujah je odneslo most, v Biljah je pokrila voda malin ter se razširila na sploh tako, »da že kakih 35 let ni bilo kaj takega", kakor je nam napravil star mož, doma blizu Renč. Govorilo se je po Gorici, da Vipava je odnesla tudi prvaški in mirenski most, kar pa ni res. V nedeljo se je pa zjasnilo, in odslej imamo lepo jesensko vreme. Včeraj v jutro je bilo nenavadno mrzlo, da je na gorah v grapah bil ]ed. Stenografski tečaj t »Šolskem doma". — Zadnjič smo priobčili naznanilo o stenografskem tečaju v S. d." ter dostavili, da povemo danes, kako in kaj je s tem tečajem. Stvar je taka. Stenografija se rabi današnji dan po raznih uradih in pisarnah, po šolalv uredništvih, itd. tako.^da je postala izobražencu skoro neizogibna potreba. To je čuti! ffi lani dr. Turna ter je bil najel pravnika g. Skapina, ki je izvrsten slovenski stenograf, za to, da prične poduče-vati ta predmet. Dr. Turna je plačal za prvi hip g. Skapinu iz svojega žepa tri pe-take. in g. Skapin je začel podučevati. Nabralo se je bilo lepo število g.čen in gospodov, ki so pohajali stenografski tečaj. Takrat so nekateri izmed sedanjih preglas-nežev okoli „Gorice* debelo gledali in v svoji omejenosti niso mogli umeti, čemu je ! ta dr. Turna si izmislil zopet to novotarijo! Vspeh tečaja je bil naravnost izvrsten in zato je že lansko leto med učnimi urami dr.Turna rekel, da letos se bo nadaljevalo s tečaji, kakor je bila tudi v »Soči" povedano. Ker g. Skapina ni še v Gorici, je dobil drugo moč, in mislil začeti z nadaljevanjem. V to svrho je pisal odboru »Šol. doma", naj prepusti eno sobo v ta namen, kakor lani. Ko pa je dobil dr. Gregorčič v roke pismo dr. Turne, si je mislil: že naredimo brez dr. Turne l In res je odpisal takoj, da že poskrbi „Š. d." za stenografski tečaj, češ „tebe ni treba zraven"! Dr. Turna jim je prepustil učitelja, ker drugače bi istemu utegnili delati velike slitnosti, ker je dijak, in tako imamo letos stenografske tečaje pod pokroviteljstvom društva. Šol. dom*! V zadnji »Gorici" že čitamo »dopis z dežele", ki z veseljem pozdravlja to, da namerava »Š. d." odpreti tečaj tudi za slovensko stenografijo. Tako sedaj, koncem leta pa poreče ..Gorica", da je bila izvrstna misel — in sicer dr. Gre- , gorčičeva — da se je uvedel v »Š. d." tečaj za stenografijo!! Tako »uzmajo* in izkoriščajo zase po- I božni „Goričani" ideje drugih, in to res »s programom in doslednostjo"! Šempaska zaupnica dr. Gregorčiču. — V zadnji »Gorici" smo čitali zaupnico, j katero je sklenilo šempasko starašinstvo dr. I Gregorčiču. Župan pl. Monari je bil predlagal — kakor smo informovani — zaupnico samo dr. Gregorčiču in ne tudi soposlancem njegovega mišljenja. No, glasi se ista malce drugače, kakor je bila predlagana. Stranka Faganelova, ki je v manjšini v starašinstvu, pa je zahtevala skupno delovanje Gregorčič-Tumovo, in torej ni glasovala za zaupnico dr. Gregorčiču. Ista je bila sprejeta s 15 proti 9 glasovom. Za to zaupnico tiči brez dvoma šempaski župnik in deželni poslanec Blaž G r č a, Gregorčičev ljubljenec, ki še sploh mnogo briga za občinske zadeve, tako, da poredneži govore, da on v Šempasu od novih volitev ne samo župnikuje ampak tudi županu je. Pri občinskih volitvah, ki so bile zelo burne, se je govorilo prav določno o Grčevi, torej župnikov! stranki, in pa o j Faganelovi, bivšega župana, in ljudje so nam pripovedovali, kako da je »Grčeva stranka" J premagala Faganetovo. Kot poseben znak teh j volitev bodi povedano, da nasprotniki Faga-nelove stranke — kakor smo čuii iz verodostojnega vira — so bili tako razdraženi, da so morali Faganela spremiti domu z orož-niško asistenco! Ne vemo, če je njegov poklic, in če je bil poslan g. Grča v Šempas župnikovat v ta namen, ia se bo ob volitvah v starešinstvo govorile ;» njegovi stranki ? I Mi si predstavljamo župniško službo še vedno za tako vzvišeno, d? dostojanstvenik toliko in v takem •. '"»segu ne posega v starašinstvene volitve «•; -'or župnik Grča, da se je govorilo celo o njegovi stranki. Ali je to vse v redu?! Seveda! »Ljubljenec" sme delati, kar hoče, in vse je prav! Grof GoJvss na Dunaju. — Politiški i načelniki raznih kronovin so bili poklicani na Dunaj, da se pouče o novih pofitiških razmerah ter ob jednem poročajo o rečeh posameznih dežel. Med temi je bil tudi grof Goess. Zaplenjeno, j Ctosp. Peter Medveščck se je menda ozdravil na bolnih živcih, katere si je bil pri otrocih v Sv. Križu tako pokvaril, da si je bil izprosil dopust in se je prišel zdravit v uredništvo »Gorice", kjer je za bolne živce gotovo najprimerneje mesto l Okrajni | šolski svet je dopustil tako zdravljenje, ker se je vršilo pod neposrednim nadzorstvom c. kr„ okr. šol. nadzornika Vodopivca, ki je ob enem brižni vodja Gregorčičevih najnovejših podjetij. — Medvešček se je namreč baje že o ((povedal uredništvu »Gorice" in pcjde zopet učiteljevat ? ! Odpovedal se je sam, da bi — mu ne odpovedali. Migljaj je dobil v »Prim. Listu", ki je dejal, da se mož »tiho zdravi in preobrača poli tiske kozolce v novem časopisu »Gorica", o katerem smo mnogo pričakovali, pa ne vemo, kaj se zgodi, ako bo imel on tam svoje prste". Pač dovolj jasen migljaj: kaj more pričakovati v družbi, v katero je bil j zašel na čudežen način. Poribali so mu pod j nos tudi socijalno demokracijo, katere se gospodje pa poprej niso prav nič sramovali. Začela jim je pa presedati zdaj — da se ga iznebč, ko so uvideli, da učiteljstvo ni na njegovi strani, kakor so si domišljali! Nas bo sicer prav malo glava bolela, ako si ga še nadalje obdrže ali pa ga "pošljejo! Drugdrug^ sledni so vsi jednako — namen pa posvečuje sredstva! — to vedo vsi in se tudi ravnajo po tom zvitarskem načelu. Par besed k Imenovanj n asistenta na tukajšnjem e. kr. okrožnem sodišču.— Asistent na sodišču, to je nekaj novega! Da, asistentska mesta so šele na novo ustanovljena in jedno tako mesto je bilo v nedavnem času zasedeno tudi v Gorici. Torej je gotovo umestno, da pogledamo moža, ki je postal pri nas prvi c. kr. sodni asistent. Ta mož se imenuje Maver. Študiral je nekje na nemškem gimnaziju ter po dovršitvi se napotil na jug, v Trst; doma je baje iz Murzzuschlaga ter je pravi Nemec. V Trstu na sodišču se je priučil za silo laščine, slo venščine pa nič. Napravil je izpite, in menda zato, kne bomo zgubljali mnogo besed. Igrala je iz borno; posebno sta ugajala dva venca slovenskih popevk. Na ponovno zahtevan^ je zasvirala še dvakrat »Naprej" in »Spo rnine""iia"Ptuj", ki obsegajo tudi le slovenske pesmi. Možki in pevski zbor sta nastopila pod vodstvom neutrudnega pevovodje g. Ivana Mercina, čegar trud, skrb in požrtvovalnost presega slehern vspeh.... Ta zbor je brez dvoma najboljši v teh krajih, toda vidi se mu, da je stlačen ad hoc skupaj le po prizadevanju g. Mercine. Ako bi bil stalno v njegovih rokah in bi imel redno vaje, h katerim bi člani tudi redno prihajali, potem bi se seveda povspel na tisto višino, kakoršne si želi g. pevovodja in ž njim vsak ljubitelj prelepe glasbene umetnosti. Pevski spored tega večera je bil jako obsežen. Z vspehom moremo biti z malimi izjemami povsem zadovoljni. V podrobnejo oceno posamičnih točk sporeda se pa ne bomo spuščali. Izrekamo le željo, da bi se ta zbor zdaj ne razpršil, kakor po navadi, marveč nadaljeval po sedanji poti... V takih rokah bi prišel brez dvoma do velikih vspehov v čast in ponos Slovencev goriškega mesta. Kolesarska dirka tforlca - Miren našega čilega goriškega*, društva je bila v nedeljo popoldne, kakor je bilo naznanjeno. Ob začetku dirke na mirenski cesti sta naznanjali dve veliki trobojnici, kje dirka začne; ob koncu pred Mirnem je bil postavljen oder; bilo je vse v narodnih zastavah tudi po vasi. — Dirkačev je bilo šest; prvi je prišel na cilj g. Rudolf Konjedic, drugi g. R.Drufovka (ki je na cesti po nesreči skoro pred ciljem padel), tretji g. Ed. Konjedic. Ti so bili torej odlikovani. Prvi je porabil 53/4 minute, drugi po nekaj sekund več. — Sledila je mala zabava na dvorišču pri g. Faganelu. Za to dirko je bilo obilo zanimanja. DošIS so celo štirje kolesarski »Povži* iz Trsta, ki so nas razveselili s svojim bratskim zanimanjem. Navzočih je bilo nad 50 kolesarjev. Tako smo se začeti Slovenci gibati tudi na športnem polju, in naše kolesarsko društvo je poka/.alo s svojima dvema letošnjima dirkama, da utegne v prihodnjosti še mnogo storiti v tem pogledu. Torej naprej in zdravo! Koncertna v«sellca,v katero je priredilo »Pevsko društvo" v Šturiji v nedeljo 1. t. m. povodom lOIetnice, se je vkljub slabemu vremenu povoljno izvršila. Predsednik č. gospod Ivan Krom ar, župnik, je načrtal v kratkem govoru začetek ter delovanje društva, je omenjal, da je imelo veliko veselih pa tudi žalostnih ur, ter končal z željo, naj bi se podpiralo in uvaževalo namen društva tukaj ob meji. Nastopil je potem tamburaški zbor, ki je vse točke lamburanja prav precizno izvršil. Glede petja poznamo g. pevce in gč. pevkinje, da so vsigdar, koder so nastopili, izvršili častno svojo nalogo, ali tako ko takrat gotovo ne. Občinstvo je bilo kar očarano in pri vsaki točki je sledilo gromovito odobravanje, da se je morala vsaka točka vkljub preveliki vročini ponavljati. Srčna hvala g. H. Vogrič-u, da nam je napravil tako krasni dušni užitek, le škoda da nas že zapusti! Prepričan naj bode, da nam ostane v Vipavski dolini v najprijetnej-Šem spominu; kjer je nastopil, ali se je igralo njegove ljubke skladbe, je bilo občinstvo navdušeno. Hvala tudi g. pevcem in gč. pevkinjam, posebno še vrlo ljubki solistinji gč. Jozefini Valič ter neutrudljivemu baritonu g. B., ki se ne strašijo nobednega truda in zaprek, in že toliko časa vstrajajo pri društvu. Kuplet je napravil obilo smeha, le bolj razločno naj bi bilo slišati besede. Opomniti mi je, da je društvo v teh 10 letih priredilo 15 veselic z igrami in sodelovalo pri raznih drugih veselicah ter sodeluje tudi pri cerkvenem petju. Priučilo se je 78 moških in 19 ženskih zborov, ter več tro-, dva- in samospevov. Kakor razvidno, to ni malenkost, in če se vzame, so udje rokodelci, večinoma pa tovarniški delainici. Živili toraj vrli narodnjaki! z željo da vas zopet v kratkem čujemo! Učiteljsko društvo za goriški kraj je priobčilo v „Slov. Nar.* izjavo, v kateri kon-statuje, da letni občni zbor dne 5. t. ni. se je izjavil soglasno, da popolnoma odobruje soglasno izvolitev gg. Hribarja in Tavčarja častnima članoma »Zavezeučiteljskih društev", in sicer to v zavrnitev nekaterih časopisov, ki trdž nasprotno. Vdovsko učiteljsko društvo je imelo v četrtek v Ljubljani svoje letno zborovanje. Društvo ima sedaj 117 členov in podpira 18 vdov in 25 sirot. Dohodkov je imelo 5107 gld. 89 krM troškov pa 5070 gld. 40 kr. Društveno premoženje znaša 55,445 gldi 70 kr, in se je nabralo tekom 38 let Vsekakor lepa naprava s plemenitim namenom t Razgled po svetu. K položaja. — Seje izvrševalnega odbora desnice dne 5. t. m. so se udeležili: Javorski, Bilinski, Dzieduszvcki, Pailffv, Frid. Schvvarzenberg, Dipauli, Ebenhoch, Fuchs, Kathrein, Barvinski, Ferjančič, Povše, Vuko-vič, Treuinfels, Haugwitz, Hormuzaki, Engel, Kaizl,.Pacak Tn Stranskv. — Soglasno je bila tudi nadalje ostanejo v zvezi ter imajo namen, svoj skupni program izvesti do izvršitve; delovale bodo zlasti na to, da se za stalno odstrani jezikovni prepir na podlagi ustarvno zagotovljene jednako-pravnosti vseh avstrijskih narodov ter da se osnuje vlada, ki bo vstre-zala parlamentarni večini.— Povše in Ferjančič sta predlagala, da se-mora jezikovni zakon sklenili za celo državo. Ta predlog je bil v seji vsprejet. — Razgovori mej predsednikom ministerskega sveta grofom Clary in voditelji parlamentarnih strank se nadaljujejo. Poleg že znanih levičarskih vodij so bili pri grofu Clary~ju Jenderzejevic, Dipauli, Kaizi, Fuchs, Bilinski in dr. Lueger. Clarvseje posvetoval tudi s poslanci Povšetom in Ferjančičem, Ebenhochom, Kathreinom, Pallfvjem. Nasproti Ferjančiču in Povšelu je nastopil kakov odposlanec nemških obstrukcionistov, češ, levica zahteva, da Fuchs in Ferjančič no prideta več v predsedstvo, Fuchs zato ne, ker je bil član listega predsedstva, ki je poklicalo polici o v parlament, Ferjančič pa zato ne, ker je z blejskim svojim govorom izzival mirne celjske Nemce. Z ozirom na predrzne zahteve nemške manjšine je potrebno, da desnica odločno pokaže svnjo voljo, sicer bodo C!lary in njegovi pod Wolf-Schonerjevo komando stoječi prijatelji si res še domišljali, da so sami na svetu. Clary je nekaterim poslancem desnice rekel, da predloži tak jezikovni zakon, da bodo Čehi ž njim lahko zadovoljni Cehi mu odgovore", da pristoja le njim samim določiti, s čim f?o lahko zadovoljni, ne pa Glaryu iu njegovim prijateljem. Vodstvo poljskega kluba nasproti trditvam nemško-liberalnih listov je izjavilo zopet, da klub po soglasnem sklepu vodstva tudi še nadalje vstraja pri desnici, ter da so vsa poročiln, govoreča o nespora-zumljenju mej člani izvrševalnega odbora neosnovann. Konservativni veleposestniki iz Češke so imeli 7. t. m. sejo, v kateri so sklenili jako energično resolucijo, 1. Solidarnost z desnico; 2. solidarnost s Čehi za izvedenje popolne ravnopravnosti; 3. protest proti nameravanemu razveljavljenju jezikovnih na-redeb; 4. zahtevo, naj se vlada izroči parlamentarnemu ministrsf vu desnice, ker le tako ministrstvo zamore poravnati nastale razmere in le tako ministrstvo bi bilo zaslomba državne avtoritete. Avdijence pri ministerskem predsedniku se nadaljujejo. Med drugimi sta bila v avdijenei tudi slovenski drž. poslanec vit. Berks in pa namestnik staj. dež. glavarja dr. Srnec. Čehi so se odločili za odkrito opozicijo proti Claryjevemu ministe rstvu. Princ Alfred L i chl. enstein,% kateremu se ni bilo posrečilo sestaviti novo ministerstvo, je odstopil. Zasedanje državnega zbora je zaključeno, o čemer sta bila obveščena včeraj predsednika drž. zbora in gospodske zbornice. Cnior v Polni. — Žid Hilsner, ki je bil obsojen na smrt na vislice, ali je po od-sodbi naznanil, da ima dva sokrivca Žida Erbmana in Wassermana, je sedaj priznal, da ta dva nista sokriva umora na deklici Neži Hrftžovi. Vsled tega so jih izpustili iz zapora. Imeli so prav torej tisti, ki so trdili, da Hilsner je nalašč rekel, da ima sokrivca, samo da si je podaljšal življenje. Za dijaško prlponiočno društvo v Paziuu so darovali med drugimi tudi: Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, Tižaška posojilnica in hranilnica, Naša Straža po 100 KM Goriška ljudska posojilnica 50 K; g.Ant. Muha na Lokvah je nabral povodom zlate maše g. Iv. Klemenca v Škocjanu 26*80 K. Poleg teb je darovalo večje svote lepo število hrvatskih rodoljubov in denarnih zavodov. Plemeniti slovenski rodoljub gosp. Fr. Kalister v Trstu je podaril 2000 gld., katero svoto ko naložili v istrski posojilnici, ker se bodo obresti porabljale v podporo dijakom na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Odbor zaroda sv. Nikolaja t Trstu priredi dnč i. novembra letos v redutni dvorani predstavo žaloigre »Mlinar in njegova hči". Ker je zavod jako potreben, vabi odbor na obilno udeležbo. »Tržaška posojilnica in hranilnica" je imela do konca septembra L I. prometa za gld. 1.542.756*20. Lansko leto je biio v isti dobi prometa za gld. 738.160*04; torej ga je letos'več za gld. 794.596*16. Te številke so veselo znamenje o gibanju tržaških Slovencev na gospodarskem polju. »Naša straža". — Kot ustanovniki so pristopili, oziroma nadaljne obroke vplačali: Jakob Pukl, urednik lista »Der Suden" na Dunaji, 50 K. — Ignacij Nadrah, kapelan v Tržiču\ 10 K. — Dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K. — Gregor Jakelj, župnik pri Sv. Jakobu ob Savi, 10 K. — Martin Narobe, župnik v Zapogah, 10 K. Kot letniki: Ivan N. Murovec, dekan v Cerknem, 2 K. — Peter Božič, župnik, 2 K. — Ko-košar, Klopčič, Cigoj, Vester, Razpet, Slibšej, Kovačič, Zabukovšek, duhovniki cerkljanske dekanije na Goriškem, skupaj 8 K. — Jožef Plantarič, kapelan v Vodicah, 1 K. Jožef Ulčnik, župnik ria' Rečici (Štajersko) 5 K. — Tbmec, magistratni nadkomišar, 2 K. — Jožef Jereb, župnik v pokoju v Ljubljani, 2 K. — Ivan Koroša, železniški delavec v Mariboru, 1 K. — Valentin Maršič, kapelan Semiču, 4 K. — Andrej Lavrič, kapelan v Semiču, 4 K. — Gdč. Franica Dermastija v Ljubljani, 2 K. — Matija Kralj, župnik v Tunjicah, 4 K — Josip Nagode, kapelan v Boštanju, 1 K, — Franc Birk, stolni vikar v Ljubljani, 2 K. — M. Kerin, kapelan v Šmarje«, 2 K. — Anton Volta v Ljubljani 1 K. — Jožef Vrankar, kapelan v Kranjski Gori, 4 K. — Istrianus z geslom: Libera Domine infelicem nationem nostram ab ini-micis et persecutoribus, za 12 let 12 K. — Ivan Markošek, kapelan v Šmartnu v Rožni dolini pri Celji, 2K, - Franc Boncelj, administrator v Dražgošah, 3 K. — Franc Koželj, kapelan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Darovi: Vesela družba pri J. Potokarju, kapela nu v Tržiču, 4 K. 40 v. — Franc Muršič, kapelan pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah, nabral od duhovnikov, mudečih se ob priliki »porcijunkule« v samostanu pri Sv. Trojici v Slov. Goricah, 12 K. 20 v. — Jakob Kunslelj nabral na novi maši č. gosp. Ivana Kunšiča v Gorjah 11 K. 34 v. — J. Drašček nabral na novi maši č. g. Leona Kunšiča v Gorjah 5 K. Društvo ima obilno posla, mnogo stroškov, zato se priporoča v nadaljno vsestransko podporo. Raznoterosti. — V Kajiru se je po noči 5. t. m. utrgal oblak; naliv je preplavil del mesta ter razdejal železniško progo. — Za svobodo Transvala proti Angliji se bo bojeval tudi Slovenec Egon Mosche, znan pisatelj. Transvalska vlada ga je namreč naprosila v to, in Mosche, ki je bil avstrijski častnik, se je vdal. — Finančni stražnik Ivan D. iz Gorice se je ustrelil v četrtek v Trstu, ali ranil se ni smrtno, — V Opatiji bivajo sedaj vsi 4 otroci bolgarskega kneza; ostanejo še dljo časa. ™ V Smirni je bil dne 22. pr. m. velikansk potres, ki je porušil celo vasi ter usmrtil na stotine ljudij, -- Na Reki so čutili dn6 7. t. m. v jutro precej močan potres. •— Sestavek avstrijskih zdravniških zbornic bo letos v Badnu pri Dunaju. — Drugi mesec otvorijo v Petrogradu avstro-ogersko razstavo umetnin slik, kiparskih del, rezbarskih rečij kakor tudi se razstavi pohištvo, tkanine, itd. — Marseille, znamenito francosko trgovsko mesto, obhaja ta mesec 25. stoletnico svojega obstanka. — Nadvoj-vodinja udova Štefanija se umoži z grofom Lonyayem v Londonu, kar se kmalu oficijelno naznani. Ogerski državni proračun. — Po finančnem ministru Lukacsu predloženi državni proračun izkazuje za 1900. leto 948,937.257 kron rednih izdatkov, torej za 27,364.819 kron več, nego za leto 1899. Izdatkom stoje nasproti redni dohodki, pro-računjeni z 991,724.640 kron, torej za 26,796.568 kron več nego v letu 1899. Redni dohodki presezajo torej stroške za 42 787.385 kron. Nasprotno pa se v izrednih dohodkih in izdatkih kaže primankljaj 40,955.802 kron. Ordinarij in ekstraordinarij kažeta skupno 1.052,681.821 kron izdatkov iti 1.054,513.404 kron dohodkov. Prebitka je torej 1.831.583 kron Ruski car za finske kmete. — Mnogo finskih kmetov je brez lastnega posestva. Zato je določil ruski car, naj se iz državnih prebitkov vstanovi glavnica, iz katere naj se kupujejo takim kmetom posestva. Na Ruskem je to mogoče! — Pri nas je vzlasti v goratem delu naše domovine obiio tako imenovanih gostačev. Ti nimajo nič svojega. Vendar pa smejo na srenjskem svetu delati laze, imeti kako kozo, ali tudi kravo, da jo pasejo na skupnih pašnikih. Tako se prežive borno, a pošteno. Večinoma pa pomagajo kmetom obdelovati zemljišče. Po pravici lahko rečemo, da so taki gostovi izredno potrebni za gorske kraje. Svoje moči puščajo v zemlji, ki jo obdelujejo drugim. Ge pa .gmajno' občinski svfct, razdeli, pa nimajo nič pravic. Na enkrat izgube vse in ne čaka jih druzega, če ne morejo več delati dnin, nego beraška palica. Naše postave se niso za te reveže nič brigale. Da se naša vlada v tem oziruninič ganila, se razume samo po sebi. Ko torej priobčujemo plemenito dejanje ruskega carja, pristavljamo tudi, da je neobhodno potrebno, da se pri razdeljevanju občinskega sveta prične ozirati tudi na gostove. Srbija. — Po atentatu dne 6. jul. t. 1. je bilo — kolikor razglašeno 376 oseb (v sredini dežele baje še več) aretovanih, izgnanih je bilo 281 oseb (med njimi 12 srbskih državljanov), in več kot 200 osebje zbežalo iz dežele. Okoli 20 ljudij je »izginilo", 71 jih je zgubilo svoje državne službe, pokojnine, tedaj skupno število okoli 950 oseb. Umrli so štirje (vstevši tudi .atentatorja" Kneževiča), dva sta znorela, 64 je bilo obsojenih na skupno kazen 411 let (po veČini radi razžaljenja Milana) in sicer v težke ali navadne ječe, 52 neki jih še čaka ob- sodbe, 56 je bilo izpuščenih, stoje pa pod policijskim nadzorstvom ali morajo biti celo na domu stalno, mod tem ko tiči lepo število njih v ječah, a se ne ve, zakaj. Ako se k temu vračuni izguba glede na pokvarjeno zdravje, materijelna izguba, mnogi milijoni, katere je požrlo ono grozno vladanje Milanovo, drugo gospodarsko in moralno škodo Srbije doma in na zunaj, tedaj pridemo do zaključka, da več stane Milanova -1% letna „era* nego njegove vojne i. iL76, 1877. -1878, ali pa 1885, 1886! Milan dela na to, da bi a pomočjo Pasidevo razbil radikalno stranko, ali ta, čeprav formalno razpuščena, je trdnejša kakor kedaj poprej. Mnogo šol, tudi srednjih, je zaprtih, na, vseučilišču polno mest praznih, r akade-fci:v,e.je ušlo vse, kar je bilo tam častnega in dobrega. Sinov .politiško" zaznamovanih štarišev ne sprejemajo v višje šole. Tako raste nezadovoljnost na vse strani, in kdo ve, kaj se utegne zgoditi. Objavljenjo. - Epos. Spjevao Milivoj Strahinič. Dio I. Snopič I. in II. Reka, Vsak snopič na Reki iz tiskarskega in litografljflkega zavoda Em. Mohovida stane 10 kr., drugodi 12 kr. Cela knjiga bo stala na Reki 3 gld. drugodi pa 3 gld. 60 kr. Priporočamo ta epos Slovencem, zlasti onim, ki umejo dobro hrvatski jezik. »Mrtvilo v Banovini". - v Zagrebu v tiskarni Ant. Scholza je izšla. 40 strani obsegajoča brošurica pod .cm naslovom. Ijf.u, je odziv Frana Folnegoviča glede na pisavo „Obzora" kot odgovor ne članke »Mrtvilo v Banovini" v „Grveni Hrvatski". Narodno gospodarstvo. Krasen v&poh žveplaiija trt. - V »Kmet.* čitamo pod tem zaglavjom lep članek. Ker se nam zdi vsebina važna tudi za naše vinorodne kraje, posnemamo iz njega to-le; Dosti vinogradov je, ki so ali čozinčuz ali deloma tako bolni, da je grozdje popolnoma črno, razpoklo ter suho, tako do no bode kuj trgati na takih mestih, (lasi jo grozdja dovolj. V nektorih vinogradih je pa grozdje le sivo in bolj drobnih jagod, toda vender ne razpoklo. Najmanj je pa takih vinogradov, v katerih bi bilo grozdje popolnoma zdravo. Cezinčez ali pa le deloma tako bolni, da je grozdje v njih popolnoma črno, razpoklo ter suho, so tisti vinogradi, katerih posestniki niso čisto nič žveplali, Sivo, plesnivo, bolj drobnih, todn ne raz-poklih ter suhih jagod je grozdje v vinogradih tistih posestnikov, ki so sicer žveplali, pa -- prepozno. Tako grozdje ima namreč tisti, ki je šele takrat pričel žveplali, ko se je na jagodah že prikazala plesnoba, ne pa na pomlad, koj takrat, ko so trte ozelvnele. Popolnoma zdravo je grozdje v vinogradih, v katerih se plesnoba sploh še prikazala ni: takih je pa, žal, kaj malo. Popolnoma zdravo je pa grozdje tudi v tistih vinogradih, v katerih se je bolezen preprečila s pravilnim žveplanjem, predno se je pokazala. No, takih vinogradov je pa priličuo še manj, skoraj nič. Vsekakor gro prištevati takim vinogradom oba vinogradu kranjske kmetijske šole na Grmu, to je onega v Gerovcih pri Smoleni Vasi in pa na Trški Gori, Ker se je v teh dveh vinogradih že v preteklih letih pravilno žveplalo, in ravno tako letos, je grozdje, knterega je na cepljenih in tudi na necepljenih starih, od trtne uši še ne napadenih trtah z ozirom na vse letošnje zime prav obilo, popolnoma zdravo. Teško je najti plesnivo jagodo v tem ali onem vinogradu, kaj šele razpoklo ter posušeno. Le »grozdje svetega Martina* (vipavski šmihelček), ki je zrastlo šele potem, ko so na skrajšanih poganjkih napnencev nastali novi poganjki ter nastavili zarod, le to je bolno; no, tega pa nihče ni žveplal. Komaj par korakov oddaljeni sosednji vinogradi, v katerih se ni nič ali pa le nepravilno žveplalo, so pa tako bolni, da jih je kar grdo videti. In kakršen je vspeh žveplanja v vinogradih kmetijske šole, tak bi bil gotovo tudi v vseh drugih, ako tri njih posestniki hoteli posnemati šolo, ako bi tudi oni trte tako žveplali, kakor se žvepljajo v šolskih vinogradih. Tam žvepljajo trte prvič takoj, ka so jim poganjki 6 do 10 centimetrov dolgi na-rastli, in kakor hitro se na teh zazna zarod. Prvikrat žveplajo s takoimenovanimi žveplal-nimi baklami ali pušicami, in to tako silno, da postanejo poganjki ter listi in zarodi na njih popolnoma rumeni. Vselej pa žveplajo trte popolnoma suhe, ne pa mokre od rose ali dežja. Drugič žveplajo trte že z mehi, in sicer prav pred cvetenjem, tretjič pa koj po odevetenju. Ako je potrebno, lo je, ako še plesnoba pokaže še kje na kaki jagodi, žveplajo še četrtič in, če treba, tudi petič 1 Iz-kratka, šolski vinščak ima po tretjem žve planju, kadar hodi po vinogradu, vedno meh pod pazduho, in ako na kakem grozdu le količkaj plesnivo jagodo zapazi, jo koj popiše, li prav tako še mora postopali, sicer ni pričakovati zaželenega vspeha. Priprostemu : vinogradniku se pač dozdeva nekoliko čudno, proti bolezni nastopiti že prej, predno se na trti pokaže. Toda ali ne postopamo ptav tako proti peronospori ali pa še celo proti rji na pšenici S. So nekteri, in. žil, ne le priprosli vi-nogradnikir ampak, tudi že inteligentnejši možje, ki z»to noCejo žveplati, ker pravijo, da poleni vino po žveplu smrdi. To je resnica, da vino, oziroma mošt. smrdi po žveplu (pravzaprav po žveplenem vodiku), ako se je grozdje žveplalo šele kratko pred tr-gntvijo — ko Liku nic več ne hašni — in se takrat presilno, ker dež ž\epla pred trgatvijo ni spral z grozdja. Ako se pa žvepla tako pravilno, kakor v vinogradih kmetijske šole na Grmu, potem ni sile, grozdje žveplati tako pozno, in žveplo ne pride v most, ker j,m prej iUz spere raz grozdje. Toda čeprav mošt diši, ali bolje rečeno smrdi po žvepleneiti vodiku, kaj pa to de, saj se ta smrad nu z-lo priprost način hihkn odpravi iz m osla, oziroma iz vina. Ta način obstoji v tem, da se popolnoma dokipel most kar napn j mogoče pn^nauie (pretoči), in sierr skojsi I miren lij, ki pa ne snse bili poeinjon. Ta l».i !«• Irehn med presiiemaiijeiii v<čkr«l prav tlob>o izbris.iti .* cis-ln plidnriio ruto. Nekateri svetu.ejo. tak most oziiom lako vino presneti v močno z žveplom zakajen sod ter to delo večkrat ponovili, ako w zadostuje enkrat. Ali čemu neki toliko sitnosti j, če je priprost bakren lij še boljši? Ako kdo nima bakrfnega lija, zndesluje lesen, v katerega se pa morajo dejpti bakreni predmeti kakor pokrivače ali rene, ki se med presne-manjem istotako večkrat obrišejo s čisto pKi.4ieno mto. Ker bolezen, o kateri smo tu govorili, ne ugonobi j a le grozdja, marveč uniči v par letih tudi trle, ako se proti njej ne rabi pravo sredstvo, bode pač potrebno, da se prihodnjo pomlad vsi vinogradniki lotijo pravilnega žvepljanja trt. b da se prepričamo, kako nevarna sovražnica našim živcem in našemu srcu njore biti bobov« kava. Preiskava najznamenitejših poznavalcev €Iove3kega telesa in zdravnikov so dokazale, da povzroča neki posebni kavini strup, zlfadti ako se jednakomerno po n»*lo uživa, počasno, gotovo osla-bljeuje živcev in srčnega toka. In vendar se more prav lahko odpraviti ta velika nevarnost za življenje in zdravje. Uobovi kavi naj se primeša spočetka jedna U'etin.1 Katbreiner-Kneipove sladne kave, pozneje naj se vzame polovico bobove in polovico Kalin einerjeve sladne kave, in kava postane s to primesjo ne le oku-snejsa. milejša in prijetnejša, ker ima Kathreineijeva sladna kava sama duh po bobovi kavi, temveč z njo se odpravijo popolnoma vse zdravju škodljive lastnosti bobove kave. PoskuSnja se napravi prav kmalu. Kdor je pil le nekaj ("asa Kathrcinerjevo hladno kavo namešano z bobovo kavo, ne more sploh nič več prenašali bobove kave, skuhane na kak drug način. Usiavlja se temu odločno človeško telo, ki seje odvadilo kavi-nega sirupa. Največji živčni nemir, hijenje srca in nesposobnost tpanja so določna znamenja, kako silna nevarnost je tukaj skrila, in kateri izpostavljati se gotovo nihče več noče, ako je enkrat že to poskusil. Tovarn tanlirie SISAK (Hrvatska) Na zahtevo poSilja vsakomur brezplačno ilustrovane cenike. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje fcupovališče niraberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisareice, kadilce in popotnike. Najboljše šivauke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in čevljarje. Svctinjice. — Rožni venei. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih ra trgih ODLIKOVAN fotografski ateliei? 1 na Travniku Štev, 11 v Gorici, podružnica na Acqnedottn It. 25 v Trsta, priporoča se ; slavnemu občinstvu t mestu In na deželi v blagohotno podporo. Oddd se v najem dve sobici s pohištvom, eventuelno s hrano. Najraje se da dvema dijakoma. Natančneje se izve v ulici za vojašnico štv. 5, II. nadst. isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse V raje avslro - ogersko monarhije v sodih ml 56 ilrov reti«e sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojove delavnice v Gorici. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. I).«je se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodib. >L*Vn Trgovin« x jodilnim Blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-Ie blago: Sladkor kava — ril mast — poper — sveča — olje - škrob — Ječmen kavino primeso — moko - flris drobne ta debele otrobe — turšico — rib - sol - moko za pitanje — kis — žveplo — cemant bakreni vitrijol itd. S« 8 Zalaga pristnega dalmatinskega žganja na debela ter pristne*« eriiesrn Tn belega vina. V^arol prašču\, pekovski mojster in slad.čičar v Gorici na Korau št. 3, PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za himiiince, torte i. t. d, Priporoča se slavnemu občinstvu za ritnojfobrojna naročila ter obljiiblj;1 soli