Št. 56. V Gorici, v sredo dne 15. julija 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden r testih isdaajlh, in sioer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjntranje iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred. po poŠti pre-j ornima ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. "-60 pol lete........6 . 60 , , , ¦ ?o četrt leta ......... 3 , 40.. , , :.'.» ., Posamične Številke stanejo 10 vin.* \ ",-J~ Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulic 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč. 9. do 12. ure. Na naročila brez doponUne ttaroinlaa »eX»« »rirsBio. ._«,...• Oglasi In poalaalc« se racnnijo pO petit-vrBtah'" ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaks vrsta. Veclrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta, -r-Za 6T>Tiko in «sebln6 oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici si. 11. Naročnino In oglase Je plačati loeo Gorica. Dopisi h-; se pošiljajo le uredništva. »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr. K. Lavrii. Naročnina, reklamacije ia druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo k iiprarnlštvu. ______ »PBIMOBEC" izhaja neodvisno od »8ooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. K 63.000 dolga. «*W1 Zapravljeni so tudi vsi vplačani deleži zadružnikov, okroglo 30.000 K, tako da je danes zgube nad 100.000 K!! Ali pride še lepša ! Vemo, da so podpisali gg. Ivan Bajt, Jernej Kopač in Švitoslav Premrou posebno pogodbo, v kateri izjavljajo, da je »Centralna posojilnica* edina lastnica vsega blaga »Krojaške zadruge*; zadruga prepušča posojilnici prostore, osobje in tvrdko, da se vodi trgovina na videz za „Krojaiko zadrugo*, v resnici pa popolnoma za račun »Centralne posojilnice*, katera pa lahko poljubno ustavi vse poslovanje In lepo — obračunal Torej kupčija na edini riziko članov »K. z.*! Dejstvo je torej, da obstoji danes »Krojaška zadruga* le še na papirju in v knjigah dolžnikov »Centralne posojilnice*, ¦— da ni imetja niti bora, dolga pa le okoli 63,000 K! Dejstvo je, da so zgubljeni vsi vplačani deleži 30.000 K in da bodo morali člani le doplače/ati!! Tako daleč je segla klerikalna br-zobraz« nosi! — Zares, le klerikalci si smejo drzniti toliko, vsakdo drugi bi sedel žo davno v luknji! Klerikalci se čutijo gospodarji povsod, nič se ne boje ne pravice, ne zakonov in ne oblaslij, ki morajo čuvati nad zadrugami! Poglejmo,kaj pravijo zakonite določbe! g 63. pravit določa, da mora biti sklican redni letni občni zbor najkasneje do konca marca; § 22. zadr. zakona t dne 9. aprila 1873. pa nalaga načelstvu, da morajo predložiti račune za preteklo leto najdalje do konca junija; po § 23. in 24. ste n a-čelstvo in nadzorstvo odgovorna za Škodo, ki nastane vsled tega, ako se je kaj opustilo. — § 38. pravil pravi izrecno, da so udje načelstva osebno odgovorni za škodo, ki izvira iz tega, ako se ne dela po pravilih in po zakonu. — § 58. c. pravil pa nalaga enako odgovornost tudi nadzorstvu 1 In kaj je delalo načelstvo in nadzorstvo ? Pustilo je, da je »Centralna posojilnica* potegnila na-se vse upnike ter sama zarubila vse imetje zadruge, dovolilo je, da je »C, p.* kupila za 55.000 K vse blago, ki je bilo vredno do 120.000. Dolžnost načelstva in nadzorstva je bila, skrcati nemur orna občni zbor Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Steakleirlc«. — Pftsl. Podrafski. (Dalje) Glede Matijca so nastopile nove ovire. Veliki mojster jih sicer ni stavil resno, marveč le navidezno, simo da je dal vsakemu popustu večjo važnost. Radi tega je trdil, da kristj.anski vitez, ki se je bojeval z žmudct vred proti križarskemu redu, ima biti po pravici obsojen v smrt. Zaman so ponovili kraljevi sve-tovalei znovič vse, kar jim je bilo znano o Jurandu, 0 njegovi krivdi in vse grozne krivice, s katerimi so f° zgrešili Križarji proti tema dvema in proti vitezu iz Bogdanca. Veliki mojster jim je odgovoril po čudnem slučaju skoro iste besede, ki jih je izrekla ob svojem času kneginja Aleksandra Ziemovita staremu vitezu: *^» se smatrate za jagnjeta, nase pa opisujete za volkove. Med tem od onih štirih volkov, ki so se udeležili ugrabljen j a Jurandove hčerke, nobeden več ne živi, a Jagnjeta hodijo varno po svetu,« To jo hib sicer res, vendar gospod iz TaČev odvrne na to % vprašanjem: »Da ! Ali je pa morda bil kateri na izdajski način ubit? Ali oni, ki so poginili, niso padli z mečem v roki? Veliki mojster na to ni vedel ničesar odgovoriti; ker je pa zapazil, da se je kraljevo lice pomračilo in da so se mu jele lesketati oči, je rajši odstopil, ker ni hotel razsrditi mogočnega vladarja. Na to je bilo sklenjeno, da naj vsaka stranka dopošlje svoje jetnike. Od poljske strani so bili odločeni v ta namen Zidram iz Maškovic, vitez Povala in ž njim tudi Zbišek iz Bogdanca. j Zbišku jo skazal to uslugo knez Jamont. Potegnil: se je zanj pri kralju v ta namen, da bi se mladenič! poprej sešel s stricem in ga tem lože rešil, ako dospe tjekaj kot kraljev poslanec. Kralj ni odklonil prošnje mladega kneza, ki je bil radi svoje živahnosti in lepote ljubimec njegov in vsega dvora, ter pri tem zd-se ni prosil ničesar. Zbišek se mu je zahvalil za to iz dna duše, kajti sedaj je vedel, da reši Matijca iz križarskih rok. »Tebe marsikdo zavida,« mu je dejal, *da se nahajaš pri kralju, toda prav je to, ker ga navajaš le na dobra dela in ker gotovo nihče nima boljšega srca od tebe.« »Pri kralju je dobro,« mu odvrne mladi boj ar, »vsekako pa bi šel rajši na bojno polje proti Križarjem, in radi tega te zavidam, da si se ž njimi boril.-« Gez trenutek pa doda: »Včeraj je dospel torunski kom tur von Venden, danes zvečer pa pojdete k njemu na prenočišče z mojstrom in mojstrovim spremstvom.« »Ali potem v Marburg ?« »Potem pa v Marburg.« Tu se knez Jamont nasmeje. »To potovanje ne bo posebno dolgo, pač pa jako neugodno, ker Nemci n»io ničesar dosegli od kralja, pa tudi nad Vitoldom ne bodo imeli veselja. On je že zbral vse svoje moči ter gre s svojo litevsko vojsko na Žmudsko.« »Ako mu kralj pomaga, nastane iz tega velika vojna. Za to prosijo Boga vsi naši vitezi. Ko bi pa kralj iz usmiljenja nad krščansko krvjo ne pričel velike vojne, bo pomagal Vitoldu s hrano in denarjem, in vrhu tega mu pojde dokaj poljskih vitezov prostovoljno na pomoč.« »To je živa resnica!« odvrne Zbišek. »Nil, potem morda napovedo" Križarji radi tega kralju vojno V« »Ej ne!« odvrne knez. »Dokler je sedanji veliki mojster živ, ne bo vojne.« In prav jo imel. Zbišek je poznal velikega mojstra že poprej, še bolj pa ga je mogel spoznati sedaj na poti v Marburg, ko je z Zindramom iz Maškovic -in s Povalo iz Tačeva bil vedno pri njem. Na tem potovanju se je utrdil v prepričanju, da voliki mojster Konrad von Juningen ni zloben ali pokvarjen Človek. Primoran pa je bil pogostoma krivično postopati, ker je ves križarski red delal same krivice. Moral je varati in se hliniti, ker je celo čast velikega mojstra bila sedaj združena s prevaro in hiimbo, katero so smatrali le za politično znanje in gibčnost. Vsekako pa ni bil okrutnež, ker se je bal sodbe božje in kolikor je bilo v njegovi moči, je krotil lopovščine onih križarskih dostojnikov, ki so na vso moč koprneli po vojni s kraljem Jagiellom. Vsekako pa je bil slaboten človek. Križarji so se bili v teku stoletij tako privadili prežati na tujo lastnino In osvajati si tuje zemljišče, ter njemu prepustiti, da določa usodo .Krojaške zadruge". — Saj je verjetno, da bi občni zbor, videč lepo zalogo, sklenil vplačilo novih deležev in dal toliko jamstva, da bi se zadruga rešila 1! Zaiegadel javno pro-testujemo proti vsem označenim mahinacijam med ,C. p,* in „K. z.' ter delamo osebno odgovorne za vso Škodo načelnike in nadzornike ,K. *,", pa tudi one »C. P»" Brez privoljenja občnega zborabi senesmele nikdarzgoditi tako usodepolne premembe, ki so očitno podobne — slepariji! Ali čujmo dalje: § 101. pravil pravi: .Kakor hitro bi premoženje zadruge ne pokrivalo več njenih dolgov, je načel ni št v o samo odgovorno za to, da pri sodišča takoj predlaga, da se o tvori ko n kur z o zadružnem premoženju". § 84. zadr. zakona 9. aprila 1873. pa določa: .Ako bilanca pokaže, da je polovica na opravilu deleže vplačanega zneska izgubljena, naj načelstvo brez odloga skliče občni zbor ter mu naznani, kako društvo stoji. Kakor imetje več ne pokriva dolgov, mora načelstvo pod svojo odgovornostjo pri sodišču predložiti, da se nad društveno imovino odpre konkurz". Tako govori zakon, ki vendar se velja v Avstriji, a načelstvo ni sklicalo občnega zbora, ni naznanilo sodniji svojega stanja, marveč sporazumno s »C, p.- se je dovršil švlndl, s katerim je bilo prodano za 55.000 K blago, sodno cenjeno K 88.060, za katero je nekdo drugi že ponujal K 70.000 ter bi plačal tudi polno sodno cenitev, ako bi prišlo do resne kupčije. Za danes dovolj! Radovedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost tiste c. kr. oblasti, ki so dolžne varovati državljane pred — sleparijami! Več bomo govorili! Socijatei domkratje v Mm. Socijalni demokratje iz Trsta so priredili v nedeljo 5. t. m. v Komnu na Krasu shod, ki pa ni mogel biti nič posebnega, ker nismo dobili o njem nikakega sporočita, kar bi se bilo drugače gotovo zgodilo. Čitamo pa o tem shodu v BRudečem praporu*, ki se« veda daje razumeti, kako lep shod so priredili socijalni demokratje v Komnu. Poročevalec v ,R. pr." pravi, da je sodrug Kopač v jasnih besedah narisal položaj kmetov in delavcev, njih vedno naraščajočo bedo in revščino, da je razmotrival zmedenost naših političnih strank, ki prihajajo le ob volitvah med ljudstvo, m je izjavil, da ako si hoče kmet pomagati, si mora izvoliti svoje poslance. Pozval je tudi kmete, naj se združijo in sodelujejo v velikem bojn za osvoboditev. Za njim je govoril sodrug Linhart o zgodovinskem razvoju kmetijskega stanu, o položaju kmeta, o vla-dini politiki in o novih davkih. Povdarjamo, da priznavamo, da ima socijalna demokracija marsikaj zdravega v svojih načelih, povdarjamo, da smo bili in smo vedno uneti za delavsko gibanje in organizacijo, kakor tudi še posebej za organizacija kmetov, ali povdarjamo pa tudi, da smo proti načina nastopanja socijalnih demokratov na shodih, kjer govorijo kmetu in delavcu. Na takih shodih se slika vse črno, vse, kar ne stoji pod rudečim praporom, se slika delavstvu in kmetijstva sovražno, zabavlja se tje in sem — in koncem konca se pokaže, da edino le socijalna demokracija more rešiti kmeta in delavca. Vse drugo ni za nič, in tudi možje, ki so storili za narod že marsikaj, ki so se bojevali za njega pravice in trpeli preganjanja, so za nič, le za to, ker ne prisegajo brezpogojno na rudečo zastavo. Na to stran so socijalni demokratje velik*, veliki so v tem, da vzbujajo v kmetijstvu in delavstvu še večjo nezadovoljnost in odpor do dela ter mržnjo do drugih slojev, ne pomagajo pa nič. Ne-zadovol;nost vzbujati, to je kaj lahka reč, pomagati je pa druga. Nikak kmet ni zadovoljen z davki in vsak delavec bi imel rad večjo plačo; to stoji. Zato pa soc. demokratični govorniki tako radi govorijo o teh rečeh, dobro vedoč, da morajo žeti odobravanje, zlasti še, ker gromovito povdar-jajo, da se mora vte to preobrniti, da mora nastati vse drugače, da mora napočiti nova doba. Hm, to se čuje jako lepo, teorijo razlagati, je hvaležno delo, ali v praksi delati, to je pa zopet kaj drugega. In če pogledamo v Nabrežino, v Miren, v Idrijo itd., vidimo jako žalostne spomine praktičnega delovanja socijalne demokracije. Da, Idrija, delavska Idrija, glasno govori, da ni od socijalnih demokratov, kakoršni so naši »slovenski" demokratje, prav nič dobrega pričakovati. Kdor govori na shodih, d t hoče delavcu in kmetu dobro, kdor grmi na shodih in po listih proti »farjem", sam pa gre volit potem in pomaga tudi do zmage zastopniku najčrnejše reakcije, .farju", nasproti možu napredne stranke, ki je res že kaj storil za delavstvo, tisti ali ne ve, kaj govori in dela, aH pa z gotovimi nameni slepar i delavca in kmeta. Pojdite se solit, vi zveličarji kmeta in delavca, ki pak-tirate, kadar kaže komu izmed Vas, z največjimi sovražniki vsega napredka, s tistimi, ki tolažijo kmeta in delavca, da bo že brfje tam onstran groba.... Taki so naši socijalni demokratje v praksi, taki so tisti gromovniki za svobodo in napredek! Naša dežela je res potrebna preobrata v socijalnem, v narodnogospodarskem, v kulturnem, sploh v vsakem oziru. Tak preobrat pa se more izvršiti le po možeh, ki poznajo temeljito položaj in posebne težnje našega seljaka in delavca. Pri nas je treba streti moč Lahov, ki nas tišči in davi, treba je streti tisti sistem, ki protegira med nami le Laha, Slovenca pa prepušča njega lastni usodi, vsled česar gre pri nas nizdol zlasti v gospodarskem oziru, te moči je treba streti pred vsem, potem je mogoče pozitivno delo za našega kmeta in delavca ter sploh za vse. Narodno-napredna stranka je hotela začeti s takim velikim delom za goriškega Slovenca, ako bi bili izvoljeni njeni kandidatje v deželni zbor, tako pa le z malim zastopstvom, tega ne more, kes so jej vezane roke, nadejamo se pa, da naše ljudstvo prestane dobro preskušnjo, pred katero je stavljeno za dobo 6 suhih let pod gospodarstvom klerikalcev. Ako na to izvoli za poslance može iz svoje srede, kakor se je hotelo že sedaj, potem je upati na boljše^ časerakffnerpane bodo pomagali ne klerikalci ne soc. demokratje, marveč pojde vse naprej rakovo pot. Seveda bi bilo za socijalne demokrate to zopet ugodno polje, da bi hujskali in dražili, in morda z vspehom, da bi nastalo kaj takega, j kar bi ne bilo v skladu z javnim mirom in i redom, čemur bi sledilo le novo zatiranje in še hujše vladanje z bajonetom. Vzbujati nezadovoljnost, širiti jo, to je nevarno, in tim nevarnejše, ako se ne more pomagati in sploh ne misli na kako odpomoč. Socijalni demokratje naj le še gredo med ljudstvo, mi jim tega prav nič ne branimo, ali povedo naj tam, da so združeni z idrijskim poslancem, ki pomaga v kranjskem deželnem zboru dr. Šusteršiču delati obstruk-cijo, ki je kmetu v največji" kvar, ker ne more dobiti denarja od dež. odbora niti za najnujnejše gospodarske potrebe, in naj povedo, da sami med seboj niso edini, marveč da se ravsajo in kavsajo, da se je ustanovil sedaj v Idriji nov soc. demokratični list »Naprej" proti prepovedi vodstva v Trstu, povedo naj tudi, da so breznarodni, da so le privesek laški organizaciji, katere zastopniki pa so tako zagrizeni Lahi kakor znani neodrešenci, vse to naj povedo, potem jim že pokaže naš Kraševec, kar jim gre, rekoč: Sami med seboj se najprvo poravnajte, sami najprvo vedite, kaj delate, potem šele hodite druge učit! Dokler pa bo vladala taka zmedenost med našimi soc. demokrati, kakor sedaj, pa je za nje najbolje, da se poskrijejo ter ne hodijo na dan zved-nim zabavljanjem na druge. Tudi mi smo uneti za socijalna vprašanja in po naši moči bomo delali vedno naprej nesebično m prospeh kmetijstva in delavstva, aH mi hočemo imeti zavednega kmeta in delavca, zavednega v narodnem in socijalnem oziru, kajti le s takim je upati na boljše čase goriških Slovencev. Mi smo prijatelji kmeta in delavca, zategadel pa svarimo pred praznimi bombami, katere spuščajo med ljudstvo soc. demokratje, ker fraze in zabavljanje ne vedejo nikamor, marveč želimo dela in samozavesti ter vstrajnosti dotle, da pridemo pod okriljem programa narodno-napredne stranke do tiste veljave in tiste moči, ki nam gre, da se more potem začeti skupno nastopanje s pravim pozitivnim delom. V to svrho meri naše sedanje delovanje in to svrho moramo tudi doseči. Ako bodo hoteli takrat sodelovati so«:, demokratje po zdravem delu svojih načel, prav, akc ne, pa tudi prav; po sedanji poti pa morajo končno zavoziti popolnoma pod klanec, kamor jadrajo tudi naši klerikalci, ki imajo Boga in ljudi za norca. Volilci pač spregledajo, da bodo [videli jasno, in ta jasnost odpre novo pot naši mladi stranki na delo, na pozitivno delo ob skupnem sodelovanju vseh slojev našega naroda. Naj pride skoro ta doba, čim prej, tim bolje l DOPISI. Blhemberg, 11. jul. 1903. — Da je ljudstvo v Rihembergu res vneto za napredek, se je že večkrat pokazalo. Pokazalo se je to tudi pri vstanavljanju tuk. vinarskega in sadjarskega društva. To ni bilo samo zanimanje, ampak tudi žrtev se niso bali. Društvo je bilo jedno najmočnejših na Vipavskem. Čudno je, kako ni moglo dobiti primernih zemljišč za drevesnico in trtnico celi dve leti časa. Zvračalo se je to na vodstvo društva, in n.enda ne po krivici. Le nekaj mesecev je, kar je društvo dobilo novega predsednika. Toda koj se je začelo sa društvo novo življenje: Naenkrat je bil svet tukaj, začelo se je z delom in zdaj že mnogo tisoč drevesec s svojo rastjo priča o vrlosti in nevtrudnosti sedanjega odbora. Tako je; odbor mora biti duša vsakemu društvu! V resnici je treba priznati, da ne samo hitro, ampak tudi lepo delo je dovršilo društvo. Takih nasadov in tako vzorno vrejevanih se v naši dolini malo dobi. Le tako naprej. Dežela in vlada, ki naj se po svojih zve-dencih prepriča o takem koristnem delovanju in vspehu, pa mora potem dati primerne podpore. Napredek v kmetijstvu je pri nas prvi pogoj obstanka in življenja. Nadejamo se, da se začne zdaj tudi ener-gičneje za napravo toli željene kletarske zadruge. Zanašamo se pri vsem na pomoč našega vrlega potoval, učitelja za kmetijstvo gosp. A. Štreklja, kateri ne samo kot veščak, ampak tudi kot vzor pridnosti in ljubeznivosti zasluži vse zaupanje in spoštovanje našega kmetovalca. Vipavsko, 11. julija 1903. — V svojem listu ste dobro \«ovedali, g. urednik, da je treba veselic, ki naj jih naša društva prirejajo, da se budi narodna zavest in preprečuje pogumni klerikalni poplav iz naše črne bande. In dasi je prirejanje veselic in narodnih slavnosti v zvezi z žrtvami ter raznimi težkočarai, vendar vrše naša vrla društva v tem oziru z vspehom svojo doižnost. Tudi v Dobravljah se je vprizorila pretekli mesec lepa veselica, katera je izvabila nenavadno (Dalje v prilogi.) da Konrad ni mogel ukrotiti njihove pohlepnosti, marveč da jej je Časih celo sam podlegel. Vrhu tega je bil že jako oddaljen čas Winricha von Kniprode, čas železne discipline, radi katere je občudoval Križarje ves «vet. Že ob času poprejšnjega mojstra, prednika Konrada von Juningen — Konrada "VValenroda — je bil križarski red tako opojen s svojo močjo, da se ni zmenil več za nobeno pravo, marveč je le prelival kri in se s tem vzdržal na svoji višini. Sam veliki mojster je pazil strogo na pravo in pravico ter je, kolikor mu je bilo le mogoče, odtegoval železno križarsko roko, ki ni tlačila samo kmetov in meščanov, marveč tudi duhovstvo in plemstvo, ki je imelo svoje zem-l ljišče v križarskih deželah. Radi tega se je mogel v okolici Marburga marsikateri kmet in meščan pohvaliti ne le z izobiljem, marveč celo z bogastvom. Toda v oddaljenih krajih so svojeglavni kom tur j i poteptali vsako pravico, odjemali podložnim celo poslednji novec, izžemali solze in pogostoma celo kri tako, da se je glasil po vseh širokih pokrajinah samo odmev nevolje in tuge. In ako je izobilje križarskega reda zahtevalo, da se nekoliko odjenja, kakor časih na Žmudskem, se lakomni in okrutni komturji za to niso dosti zmenili. Za to si je mislil Konrad von Juningen, da je nekak kočij až, katerega ne ubogajo samopašni konji, zato je spustil vajeti iz rok in izročil voz njegovi usodi. Pogostoma so se polaščevale njegove duše zle predslutnje in pogostoma so mu prihajale v spomin proroške »Prestrojil sem jih v koristne čebele in utrdil sem jih na pragu krščanskih dežel, toda oni so vstali zoper mene, ker oni ne skrbe za dušo ter ne pomilujejo teles onega naroda, ki se je iz blodnje spreobrnil k rhnsko-katolislri veri in k meni. In napravili so iz njega sužnja, a ne uče" ga božjih zapovedij in odjemaje mu svete zakramente, ga obsojujejo še v večje peklenske muke, nego so te, ki bi ga zadele, ako bi bil ostal v paganstvu. Ali vojskujejo se zgolj iz pohlepnosti. Za to pa pride čas, ko jim bodo polomljeni zobje, ko jim bo odsekana desna roka, ko jim desna noga postane hroma, da spoznajo svoje grehe.c Veliki mojster je vedel, da so te grožnje, ki jih je izrekel tajnosten glas zoper Križarje v razodenju sv. Brigite, bile opravičene. Vedel je, da se dolgo ne more vzdržati hiša, postavljena na tuji zemlji, na krivici in hlimbi, na izdajstvu in verolomstvu. Bal se je, da se podere pod jednim vdarcem močne poljske roke, podkopavana v teku tolikih let s solzami in krvjo. Začutil je že naprej, da mora zavoziti v propast voz, v katerega so vpreženi nepokorni konji, za to si je prizadeval odnesti kolikor le mogoče dan kazni in soabe. Radi tega se je navzlic svoji slabosti krepko vpiral svojim drznim in okrutnim svetovalcem ter nikakor ni dopustil, da bi bilo prišlo 6•¦¦ vojne s Poljsko. Zaman so mu očitali bojazljivost L< nesposobnost, zaman so obmejni komturji storili vse, samo da bi prišlo do vojne. On se je temu vprl že v poslednjem trenutku, ko je imel ogenj že izbruhniti in je potem zahvaljeval Boga v Marburgu, da se mu je posrečilo pridržati meč, ki je bil že vzdignjen nad glavo križarskega reda. Vedel pa je, da do vojne mora priti. Toda prepričanje, da križarski red ne sloni na božji pravici, marveč na krivici in laži in da mora radi tega propasti, ga je napravilo najnesrečnejšega človeka na svetu. On bi bil dal takoj svoje življenje in svojo kri, ako bi mogel to predrugačiti, ako bi pridobit čas, kreniti na pravo pot, toda čutil je, da je bilo že prepozno! Kreniti na pravo pot — to bi pomenilo: vrniti pravim lastnikom vso ugrabljeno zemljo, a ž njo vred mnogo tako bogatih mest, kakor je bilo mesto Gdansk. In še ne dovolj tega. To bi pomenilo odreči se Žmud-ske, odreči se napadov na Litvo, vtakniti meč v nožnico ter končno popolnoma oditi iz krajin, v katerili že niso imeli več koga spreobračati na pravo vero ter nastaniti se zopet v Palestini ali na nekaterem grškem otoku in ondi braniti sveti križ zoper prave Saracene. Toda to je bilo nemogoče, kajti to bi bilo slično obsodbi, s katero bi bil križarski red ugonobi jen. Kdo bi se naj strinjal s tem ? Kateri veliki mojster bi mogel zahtevati kaj takega ? Konrad von Juningen sicer ni bil okmtnež, vsekako pa bi on prvi dal zapreti v temnico onega, ki bi svetoval kaj podobnega, kot človeka brez razuma in pameti. Moralo je iti dalje in dalje, do onega dne, ko sam Bog naredi temu konec. Veliki mojster je torej šel, toda žalosten in otožen v dnu svoje duše. Glavo in brado je imel že precej osivelo in njegove nekdaj jasne oči so mu bile vedno na pol zakrite s trepalnicami. Zbišek nikdar ni videl na njegovem licu smeha. Lice, velikega mojstra ni bilo niti grozno, nit! mračno, marveč se je zrcalila na njem neka tajna bolest. Pod oklepom, s križem na prsih, sredi katerega je čepel majhen črn orel pod belim plaščem, na katerem je bilo takisto vedeti znamenje svetega križa, je bil podoben sliki veličanstva in tuge. Konrad je bil svoje dni veseljak ; ljubil je šale in zabavo, tudi sedaj se ni ogibal gostij, gledališč in turnirjev, ter jih celo sam prirejal, vsekako pa so sam ni mogel razvedriti niti med vitezi, ki so trumoma prihajali v Marburg, niti v radostnem trušču, pri odmevu tromb, pri žvenketu orožja, niti pri polnih vrčih; da. niti takrat, ko je vse okrog njega razodevalo največjo moč in največje bogastvo, ko so cesarski in kraljevi poslanci ponosno klicali, da je križarski red prav tako Priloga „8oč8" it. 5B. z dne 15. julija 1903. veliko občinstva na vkup. Iz same Ajdovščine je bilo do 300 oseb. Ta trg (Ajdovščina), v katerem so do nedavno upali nekateri narodni nasprotniki, da se čim prej razširi italijanski in nemški vpliv, je danes po svojih vrlih rodoljubih postal pravo ognjišče probu-jenosti in naprednosti, kateri Sirijo po oko-Tci ogenj navdušenosti. Tudi je pokazala Ajdovščina pri letošnji veliki slavnosti svojo veliko moč dela irf energije. Čast jej! Dobravci so bili lepe udeležbe veseli, a tudi udeležniki so se lahko zadovoljili z veT selico. — Igra .Bucek v strahu" se je dobro igrala. Mešana in možka zbora, ki sta večkrat nastopila, sta nepričakovano lepe peknanu^ +-Zarnifc Ana, Živec Franja. Dve sta pesmi. Kakor zboroma tako tudi pevovodji "g. učitelju Mrrnolji gre vsa čast in hvala za trud in delo! Za red se je pa pri veselici premalo skrbelo. Pri plesu so med fanti večkrat nastala navskrižja, ki, tudi če niso imela »goSkih* posledic, ipak kvarijo moralen in gmoten vspeh slavnosti. Neumorno in najbolj se je trudil za red in mir predsednik g, Mrmolja, kateri je vedno skrbel, da ni prišlo do zlega med nekaterimi vinjenimi mladeniči. Toda zlasti na deželi je treba več in zanesljivih rediteljev; kajti naši .katoliški* prijatelji porabijo vsako tudi najmanjšo smet, da potem črnijo in škodoželjno opravljajo vse vprek in vsakega. Seveda so dobili i tu snovi, da sedaj bolj skrivno, sedaj bolj javno govore in se zgražajo nad .grozovitostimi" ter zavijajo nedolžne oči proti nebu. In ako se ponesreči ali pripeti kaj kakemu uradniku ali učitelju, so ti tukaj polni svete skrbi zanj. da ga z obilimi .priporočili* izroče ,pre-modremu* dež. š. svetu v dobrohotnost,. Zares, založbe in ovajanje je prešlo gotovini ljudem v kri in meso. Kam bi prišli, ko bi hoteli mi ponesrečenja in neprijetnosti, ki se zgode pri romanjih, žegnanjihitd., zlorabljati in fruktificirati za se! Toda ne strašimo se: na delo za napredek in osvobojo našega zaostalega datinje: fiinter Silva, BoStjančič Irma, Bučar Marija, Gvahte Olga, Hmclak Ida, Jandl Franja (z odliko), Kljun Štefanija, Kovačič Alma (z odliko), Lapornik Ana, Lavrenčič Ljudmila, Lavrenčič Terezija (z odliko), Orehek Ljuboslava, P a v 1 i č e k Berta (z odliko), Prinčič Ana, Samotorčan Helena, Strel Ottlija, Sušelj Katarina, de Toni Ana, Vardjan Amalija (z odliko), V o do pivec 'Mp^TWItbtIHtZer- Ljudrnlfef^ S slovenskim učnim jezikom: Bizjak • Ester, Ličen Ljudmila, Perin Marija, Skert Josipina, Stare Marija, Švagelj Ana, Šusteršlč Julija, Trampuš Lucija,^ Vrezec Avrelija, bili zavrnjeni Za..„ce]o._Ieto",__.dve_,pa jz^enega predmeta za dva meseca. Za privatistinje (devet) pa je pričel izpit 14. t. m. Kdaj bo Gorica preskrbi jenu s vodo ? — V soboto se je vršilo slovesno umeščenje goriškega župana dr. Venutija. Slovesnost je bila taka, kakor po navadi. Vlado je zastopal dvorni svetnik grof Attems, ki je čestital županu na zopetni potrditvi, nadalje pa omenil gospodarske potrebe goriškega mesta, v prvi vrsti potrebo vode, potem uravnave cest in kanalizacije. Župan se je seveda tudi moral dotakniti to)i perečega vodovodnega vprašanja, katero je stalo že lepe novce ali kljubu temu Se ni o vodovodu ne duha ne sluha. Župan je rekei, da predno poteče letošnje leto, bo mogel mestni svet storiti že definitiven sklep v tem pogledu. Mi tega kratkomalo ne verjamemo, ker vidimo, kako se je delalo doslej, primemo pa ob svojem času g. župana za besedo. Laški značaj Gorice. — Pri slavnostnem umeščenju župana v soboto so povdarjali tudi laški značaj mesta, kateri treba varovati. Pred vsern laški značaj, to so povdarjali, potem gospodarska vprašanja. Stara reč, ki je pa Gorici žo neizmerno škodila in bo Se, Laški značaj mesta varujejo s tem, d* dobrega naroda. V narod zaupajmo in zanj l prebirajo jezik avtohtonnega slovenskega pre- delujmo 1 Denifie in run novice. Poroka. — PoroCil se je g. Peter Jane, asistent pri južni železnici v Divači, z g.čno Alojzijo Kertovo iz Trsta. Vojaški koncert v Hotel Sttdbahn. — V soboto ob 8. zveCer bo v Hčtelu Sftfl-bahn vojaški koncert. Vrt bo elektriški raz-svitlien. Vstopnina 40 vinarjev. — Vabimo rojake na ta koncert, da pomoremo na noge temu velikemu podjetju v domačih rokah. Uspevanje tega podjetja bodi narodu našemu v čast in ponos! Ne le v ponižnih kotičkih, tudi na odličnih mestih bodimo — na svojem! Na e. kr. učiteljišču v Gorici so dostale letos izpit zrelosti s slovenskim in nemški m učnim jezikom te-le kandi- bivalstva na celi črti, dopuščajo pa Nemcem, da delajo, kar hočejo, ter smejo celo v mestu imeli svoje velenemške veselice. Poslužujejo se tudi radi nemškega jezika, in na našem magistratu pišejo nemške pristavke na slovenskih vlogah, došlih od zunaj, tam ni ,ita-lianita" v nevarnosti, ako pa čujejo slovensko besedo, so pa vs: iz sebe. To je smešno pa jako značilno, ker kaže, da hočejo s takim varovanjem laškega znaCaja mesta hoditi še dalje poti pogube! Zaslepljeni so, ne vidijo, da s protežiranjem Nemcev redijo na svojih prsih gada, kateri jih ob svojem času piči.... Mi hodimo svoja pota naprej in gledamo mirno v bodočnost. Pride še čas, ko bodo nas še — iskali..,. V seji mestnega sveta goriškega v ponedeljek zvečer, je. tožil svet. Marzini o prahu in blatu, katerega imamo toliko v Gorici, rekoč, da so že Francozi tačas, ko so gospodoval: tu, raditega imenovali Gorico Crouttople. Rekel je, da je zadnji čas, da se kaj stori v tem pogledu ter je predlagal, naj se prostor od Kurnerjeve lekarne do Fumisove hiše po krije s ploščami, kakor se je o tem že govorilo. Predlog je bil sprejet, svet. Marzini ga je spremljal s pomenljivimi besedami, da se že 12 let govoriči to in ono, ali storilo pa se ni še nič! Faidutti je hotel, da bi mestni svet izrekel izjavo za ohranjenje papeža,"' '6' katerega bolezni je govoril, toda njegov glas hi našel povoljivega odmeva. Naznanilo se je tudi, da je neka dunajska tvrdka ponudila magistratu, da preskrbi Gorico z vodo iz Mrzleka za troške K 1,425.000, al[ čas za premislek je določila le do konca julija. Hoteli so roka do 30. sept., ali tvrdka je ostala pri svoji ponudbi. Tehnični odsek in inženir Bresadola se imajo izreči o tem do 24. t. m. Pod Kostanjevico že delajo pridno za predor, ki pojde skozi hrib tako, da pride proga na sedanji živinski trg. Izkopali so že precej na globoko, tako da prihajajo skoro že v hrib, kar kaže tudi napis: tunel. Ob cesti proti pokopališču podirajo v črti, ki pelje skozi tunel, še skoro novo hišo št. 32, Delo hodi gledat vedno dosti radovednega občinstva, zlasti ob nedeljah, Cujemo, da je odilo mnogo laskih delavcev, katere je sprejela tvrdka Sard-Le-nassi za dela iz Gorice do Kanala, ker so preslabo plačani. Dajali so jim po 70 kr. na dan. Delavci pa s tem nezadovoljni so jo popihali drugam. Električna razsvetljava v Gorici.— V noči od sobote na nedeljo so kmalu po polunoči poskusili novo električno razsvetljavo, Luč je bila prižgana kar na mah ter je pokazala približno, kaka bo Gorica ob električni razsvetljavi. Poskus se je posrečil deloma prav dobro, nekatere luči pa niso gorele. Zato delajo poprave. Razsvetljava je res lepa, Travnik bo razsvetljen po mali premembi krasno, tudi druge ulice, kakor Gosposka, Raštel itd, Ali razsvetljava je prevedena le po glavnih ulicah, po stranskih je ni, niti ulica Casorma ni bila razsvetljena. Električna luč se uvede za stalno baje s koncem tekočega meseca. Drugi poskus bo v noči 16. t. m. Besetkronskl bankovci. — Listi prinašajo voa», da hoče avstroogerska banka vzeti iz prometa vse desetkronske bankovce, in sicer zaradi tega, ker je čudovito dosti takih bankovcev ; arejenih, zlasti v Italiji jih cirkulira obik. Novi desetkronski bankovci izidejo prihodnje leto. Na znanje nčlteljatvu. — Zdrav, komisija v Gradežu je privolila na vlogo dež. učit. društva, da plačajo udje tega uJt. društva le polovico vseh taks in pristojbin, katero plačujejo oni, kise zdravijo v tamošnjih kopeljih. — Ako gre torej kateri izmed udov dež. učit. društva v kopelj v Gradež, vzame naj seboj izkaznico tega društva (karto-vstopnico), s katero dokaže, da je ud društva ter da je deležen te izdatne olajšave. .) V Rlcmanjin so imeli 9. t. m. zopet dva pogreba brez duhovnika. Molil je na grobeh vaški župan. Pokopali so dva mladeniča 18 in 19 let. Pogrebov se je udeležilo nad 1000 oseb. Godba je svirala žalostinke. Učiteljska podružnica za goriško okolico je imela, tako se nam piše iz učit. krogov, kmalu po vstanovitvi t. j. 9. t. m. prvo svoje zborovanje. Vidi se, da naše učiteljstvo je začelo živahneje delovati in se zanimati za vsa važneja vprašanja, Učiteljstvo se zaveda, da ima združeno veliko moč in da se nima-vršeč svoje dolžnosti-nikogar bati in pred nikor, nr kloniti. Prešli so skoro časi, ko se je treslu pred tem ali onim stanom, pred to ali ono šolsko ali drugo oblastjo, katera je radi učiteljstva tu in ne narobe. Zavednega, samostojno »mislečega učiteljstva ne gledajo radi gotovi krogi. Toda pravi učitelj, ki na se gleda, ne bo tlaCanil, zlasti pa ne klerikalnim ribičem. Lepo točko prevzel in lepo razpravljal je pri zborovanju tovariš z Ajdovskega, Unela se je zelo živahna debata, kar je zna* menje, da je vrlo dobro poročevalec zadel... Kaj takega in enakega naj bi se pogosto m a razpravljalo, da se naše učiteljstvo popolnoma osamosvoji in otrese vseh predsodkov ter pribori boljši gmotni in pravni položaj, da more potem čim več in lože posvetiti svoje moči zapostavljenemu narodu, iz katerega je izfilo. ,Kveza slovenskih pevskih tlrnšte?*, — Slavnim pevskim društvom, ki so do slej >>voj pristop k .Zvozi slovenskih pevskih društev* prijavila osnovalnemu odboru v Ljubljani. Podpisani osnovalni odbor no usoja, slavnemu društvu naznanjati, da se vrli ustanovna skupščina .Zveze slovenskih pevskih druStev* v nedeljo, dne 19, julija 1903. v Ljubljani ob V, 10. uri dopo-ludne v dvorani .Glasbene Matice* (Vegove ulice 5.) II. nadstropje. Glavni namen skupščine je volitev upravnega odbora, da »Zveza* začne svoje delovanje« Uljudno prosimo, da v smislu pravil zanesljivo pošljete enega pooblaščenega zastopnika Vašega društva, ki bo na skupščini zastopal Vaše društvo in v njegovem imenu izražal nazore, želje in nasvete o delovanju .Zveze", V to svrho naj se slavno društvo prej na podlagi pravil posvetuje. Če jih hoče na skupščino več priti, so dobro došli; a ker je vsa stvar interna brez vsake slavnosti,. zadošča poedinec, ki pa naj bo o pravilih .Zveze* in o željah slavnega društva poučen. Društvo lahko zastopa vsak član slavnega društva in ni neobhodno potrebno, da bi prišel sam predsednik, pevo-vodja ali kak odbornik. Naznanjamo Vam nadalje, da so doslej k .Zvezi" pristopila sledeča slovenska društva, ki jih navajamo, kakor so se priglasila: 1. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. 2. Pevski zbor bratovščine močan, kako- druga kraljestva, se on ni motil, marveč | mislil zgolj na one zlokobne besede v razodenju svete Brigite: »Zatorej napoči čas, ko jim bodo polomljeni| zobje, ko jim bo odsekana desna roka, ko jim desna noga postane hroma, da spoznajo svoje grehe.« XL Potovali so po suhem mimo Helmže k Gradziadu, kjer so prenočili, kajti veliki mojster je imel ondi rešiti zadevo zaradi ribolova med križarskim mestnim starosto in plemstvom po okolici* ki je imelo svoja posestva ob Visli. Odtod pa so odpluli na križarskih ladijah po reki Nogati v Marburg. Zindram iz Maškovic, Povala iz Tačeva in Zbišek so se nahajali neprestano pri velikem mojstru, kateri je U* jako radoveden, kak vtis napravi, zlasti na Zin-drama, križarska moč, ko jo bo videl od blizu. Velikemu mojstru je bilo mnogo na tem, ker Zindram iz MaSkovie ni bil le hraber vitez, strašen v dvoboju, marveč tudi nenavadno izkušen bojevnik. V vsej deželi ni nihče znal voditi tako pametno vojske nego on, ali ravnati z bitko, ali zgraditi kako trdnjavo ali napraviti most čez široko reko, z jedno besedo: nikomur niso bile tako znane bojne znanosti, kakor njemu. Veliki mojster je vedel, da je pri kraljevem posvetovanju mnogo veljala njegova beseda ter si je mislil, da jjotuvo za dlje časa odnese vojno, ako ga ižnenadi z veličino križarske moči in z leskom križarskega bogastva. Pred vsem drugim pa je sam pogled na Marburg mogel napolniti s strahom srce vsakega Poljaka, kajti s to trdnjavo se ni mogla kosati nobena druga trdnjava na svetu.*) Vitezi so zagledali že od daleč •) Marburg jo popolnoma razdrt Friderik II., pruski kralj, po propadu poljske Ijudovlade. močne utrdbe in stolpe, ki so se odbijali na obnebju.j Dan je bil povsem jason, zato se je vse dobro videlo, in ko so ladije dospele bliže, se je zalesketal še moč-j neje cerkveni stolp pri visokem gradu, kakor tudi j visoko obzidje, sloneče drugo na drugem. Obzidje je bilo narejeno večinoma iz opeke ter prevlečeno s siv-kasto belim ometom, katerega so znali pripravljati samo križarski zidarji. —- Velikost tega obzidja je nadkriljevala vse, kar so poljski vitezi doslej videli. Zdelo se ti je, da ondi rastejo stavbe na stavbah, tvorec tako nekako goro, katere teme je bil stari grad, vznožje pa Prednja trdnjava. V tem orjaškem gnezdu oboroženih redovnikov je tičala taka moč in sila, da se je lice velikega mojstra nekoliko zjasnilo, ko ga je zagledal. «Ex luto Marienburg«, (iz blata je Marburg), reče, obrnivši se k Zindramu, »toda tega blata ne razdere Človeška moč.« Zindram mu ne odgovori, marveč samo molče ogleauje utrdbe in ogromno obzidje, opremljeno z visokim nasipom. Konrad von Juningen dod& čez nekaj časa: »Kaj porečete o tej trdnjavi vi, gospod, ki veste, kaj so trdnjave?« »Meni se zdi, da je ta trdnjava nepremagljiva,* odvrne nekako zamišljeno poljski vitez, toda... »Toda kaj! Kaj morete grajati na njej?« »Toda vsaka trdnjava more spremeniti svoje gospodarje.« Velikemu mojstru se naježijo obrvi. »Kako si vi mislite to?« »Jaz si mislim, da so sodbe in pota božja skrita človeškim očem.« In znovič jame zamišljen ogledovati obzidje. Zbišek, kateremu je Povala prevel njegov odgovor, pa ga pogleda z največjim začudenjem. V tem hipu se mu je predočila velika podobnost med Zindramom in žmudskim poveljnikom Skirvoillom. Oba sta se odlikovala z jako debelimi glavami, ki sta bili kakor zabiti med krepka ramena, ter sta imela nekoliko izbočene noge. Veliki mojster, ne hotš, da bi poljski vitez Imel poslednjo besedo, nadaljuje: »Pravijo, da je naš Marburg šestkrat večji nego vaš Vavel.« »Ondi na skali ni toliko prostora, kakor tukaj na ravani,« odvrne gospod iz Maškovic, »toda srce je pri nas na Vavelu večje.« Konrad ga začuden pogleda. »Jaz vas ne razumem.« »Kaj je srce v mestu drugega, ako ne cerkev? A naša stolna cerkev je trikrat večja od vaše.« Po teh besedah je pokazal na v resnici neveliko grajsko cerkev, na kateri se je lesketal v prebisteriju kip Device Marije. Velikemu mojstru zopet ni bilo ljubo, da se je razgovor obrnil na to stran, zato je dejal: »Vi, gospod, odgovarjate jako hitro, pa tudi jako čudno.« Med tem so dospeli do mesta. Izvrstna križarska straža je že vse priredila za prihod velikega mojstra, kajti razun brodarjev razun nekoliko bratov in so ga pričakovali tudi mestni trobci, ki so navadno trobili pred velikim mojstrom. Na drugi strani broda so stali pripravljeni konji • katere so zasedli ter odjezdili skozi čevljarska vrata poleg vrabčeve utrdbe v Prednjo trdnjavo. Pri vhodu je pozdravil velikega mojstra veliki komtur Wilhelm von Helfenstein, ki pa je nosil le še nekoliko mescev ta naslov, kajti njegove posle je opravljal že dlje časa Runo Lichtenstein; dalje ve- sv. Cirila in Melodija pri sv. Jakobu v Trstu. 3. Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec* v Ljubljani. 4. Pevsko društvo .Kolo* v Trstu. 5. Bralno in pevsko društvo .Maribor« v Mariboru. 6. Pevski zbor .Narodne Čitalnice* v Gorici. 7. Prvo slovensko pevsko društvo ,Lira* v Kamniku. 8. Pevsko društvo .Ljubljana« v Ljubljani. 9. Pevsko društvo »Zvon* v Šnartnem pri Litiji. 10. Pevski zbor »Narodne Čitalnice* v Kranju. 11. Slovansko pevsko društvo v Trstu. 12. Pevski zbor .Glasbene Matice* v Ljubljani. 13. Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem. Dnevni red ustanovne skupščine: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Posvetovanje o delovanju Zveze slovenskih pevskih društev. 3. Volitev upravnega odbora. 4. Raznoterosti. Z iskrenim slovenskim pevAim pozdravom osnovalni odbor. .Knjižni«, m mladina« na Štajerske«. — .Posojilno društvo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah* naroča knjige, in posebno .Knjižnico za mladino", šolam svojega okraja. Neko šolsko vodstvo je vrnilo knjige in napisalo tako pismo: St. 82. Blagorodni gosp. N. Gabršček v Gorici! Šolsko vodstvo pošlje tndi drugi zvezek nazaj, ker ne dohaja niti popolnoma za odraščeno šolsko mladino še cel6 ni za odraščeno; v imenu kr. š. sveta. Spodpisani pa želi, da bi nas nebi več se stakšmi knjižicami nadlegovoli, kar smo se ni naročili, in to tudi pravi načel. kr. š. sveta. NB. Stroške ima tiskovina N. Gabršček sama na sobi. v Gorici. ŠOLSKO VODSTVO pri............ t SI. g 15. VI. 903. ScbuUetag............. podpis. To pismo samo je jasen dakaz, kako žalostne razmere morajo vladati na tisti šoli. Voditelj, ki napiše tako pismo, pač ni sposoben za u C e n c a tretjega razreda slovenske ljudske šole! Umevno torej, da nima prav nikakega smisla za kaj višjega. Uboga Štajerska, ako ima kaj mnogo takih šolskih voditeljev 1 Iz Vrtojbe nam pišejo: .Pri nas še vedno odkladajo občinske volitve, dasi je minulo čez postavno dobo že leto in 5 mesecev. Vzrok temu je, kakor se sliši, da ne morejo rešiti računov. Radi tega se podaljšujejo volitve novega starešinstva. Pred kratkim pa je bila dospela v Gorico .menažc-rija", v kateri so kazali pse, ki so jrb spretni v računstvu. Škoda, da niso naprosili gospodarja, da bi bil poslal enega izmed tistih omikanih-psov v Vrtojbo, da bi bil rešil zamotane račune, in tako bi prišli vsaj enkrat do volitev!" .Postojnski s&lonskl orkester* uljudno vabi h koncertu, kateri priredi v nedeljo dne 19. julija 1903. na vrtu gospoda Beleta na Uncu. Na vsporedu je 11 točk. Ker je Cisti dohodek namenjen revnim pogrelcenr« Malo-otoškim, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert teden pozneje, dne 26. julija 1903. .Prostovoljno gasilno društvo t Tolminu" priredi veliki javni ples dne 26. julija 1903. na prostem. Pri plesu bode svi-ralo 16 mož vojaške godbe 47. pešp. iz Gorice. Začetek točno ob 3. uri pop. Med plesom bodo različne proste zabave kakor: a) streljišče. Določena sta dva dobitka: prvi glavni dobitek v vrednosti 10 kron, drogi dobiček v vrednosti 5 kron; b) srečkanje 100 različnih jako krasnih dobitkov, prvi glavni dobitek v vrednosti 20 kron; c) iz-var.iedna Sala, kojo vprizorijo fantje gasilci; č) najfinejih likerjev in peciva; d) šaljiva pošta. Srečke se bodo prodajale po 10 vinarjev .Veselicni prostor bode razsvetljen z Acetvlenom. Zvečer bode vrhtega kratkočasil slavno p, n. občinstvo pooblaščen in priznan pirotehnik g. Ferdinand Makuc iz Gorice z različnimi umetnimi ognji. Na veseličnem prostoru bode točil g. Ivan Gabrščik-Podšolar sveže pivo in vino v podkrepijenje gostov. Vstopnina na veselicni prostor 10 vin. za osebo. Vsak komad plesa-čez dan po 20 v. Zvečer vstopnina k plesu 2 K. Za slučaj slabega vremena je prepustila društvu gospa Terezina Devetak svojo veliko dvorano na razpolago. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pevsko društvo .Kolo* v Trsta vabi na koncert, katerega priredi ob priliki obletnice razvitja društvene zastave v nedeljo, dne 19. julija 1903. na vrtu slov. šole pri Sv. Jakobu. Na razporedu je 13 točk. Začetek ob 5. uri pop. Pevsko In bralno društvo »Kraški Vrh*1 v Avberu priredi veselico x jako zanimivim vsporedora ter plesom dne 26. julija. Vspored se prijavi pravočasno. Zahvala. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Cerknem je darovala za siromašne šolske otroke 50 K za nakup šolskih potrebščin. V imenu obdarovane šolske mladine se slavnemu načelstvu toplo zahvaljujeva. Cerkno, 8. 7. 1903. Jos. Rakovšček. Franc Gantar, pred. kr. šol. sveta. .Tennls"-tekmovalni boj v Rogatcn-Slatlni. — Priprave za V. .Tennis* tekmovalni boj, kateri se vrši 8. "m 9. avgusta 1.1. na popolnoma prenovljenem .Tennis* prostoru, so v teku. V programu so: enotna igra za gospode, enotna igra za dame, dvoj-nata igra za gospode, dvojnata igra za dame in gospode. Oglase k tem športnim igram, katere so leto za letom živahneje in upati je, da bodo letos posebno interesantne, sprejema vodstvo zdravilnega zavoda Rogatca-Slatine do 3. ure pop. 8. avgusta i. 1. Za vsako igro je vložek K 2. Za omenjene štiri tekmovalne igre določenih je 6 krasnih, po- vsem primernih dobitkov, kateri gotovo vspod-bnde športno občinstvo, da se v čem večjem številu udeleži tega tekmovalnega boja. Odpustki za aeraljarlni in hlfiarlnl, potem znižba glavne vsote obči pridobarini in dačnemu merilu za podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, za leto 1903. Na temelju člena IV. vštevši XI. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. se določajo zgoraj navedeni davčni odpustki in-znižba za leto 1903. sledeče : 1. Odpustek na zemljarini s 15% in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzemal 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12'/»% državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na neera-rične doklade, katere se torej odmerijo in poterjajo od cele državne pristojbine brez odpusta. 2. Znižba glavne vsote pridobarine od 25%, izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3. Davčno merilo za podjetbe, imenovane v § 100. odstavek 1- in 5. navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minulega leta z 10% čistega dohodka. — C. kr. finančno ravnateljstvo. P. n. gg. čitatelje opozarjamo na oglas tvrdke Antona Črnigoja v Gorici. SLa rodbinsko mizo se je povsod iz-borno obnesla Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, kdor hcče piti dobro kavo in vendarle ščeditt, zahtevaj le pristno Kathreiner-jevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava; na to naj častite gospodinje še pazijo posebno. Če tudi izdado nekaj malega več, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Kathreinerjeva kava. Pij vsakdan k vinu, mleku, konjaku, sadnim sokom, rogaško vodo »Tempel-vrelca" in uvidiš, da imaš zraven užitka, katerega ti nudi prijetno rezka okrepčujoča pijača tudi korist njenega edino dietična učinka, ki se kaže tudi v dobrem teku, lahkem prebavljanju in rednem odvajanju. Papež bolan. Papeža pokopljejo v Lateranu, kakor je to določil še pred boleznijo. Njegovo krsto postavijo na desno groba papeža Inocenca III. Papeževo podobo so že napravili na krsto. Proti izvolitvi Rampolle papežem je pripravljena v prvi vrsti nastopiti Avstrija. Že praški kardinal Schonborn je imel pooblastilo, da v slučaju volitve papeža nastopi proti Rampolli. Da je umrl začasni državni tajnik Vol-pini tako naglo, tega je baje kriv Rampolla, ki je imel ž njim hud nastop. Kardinal Oreglia, najstarejši kardinal, se je nastanil v Vatikanu ter prevzel pa-pežke posle. Listi opisujejo Oreglio kot resnega, trdega in avtoritativnega moža. Ž umirajočim papežem Levom XIII. nista bila nikdar posebna prijatelja. Oreglia je dekan kardinalskega kolegija, pa je demonstrativno izostal opetovano od raznih cerkvenih slo-vesnostij in posvetovanj, pri katerih bi bil moral biti navzoč. Oreglia je rekel o papežu: Ko smo ga izvolili, smo mislili izbrati svetega očeta ne pa večnega papeža. — Dobri poznavalci vatikanskih razmer trdijo, da je sploh nemogoče reči, kdo izmed kardinalov bi imel največ upanja na papežev prestol. V soboto zvečer se je obrnilo papežu na bolje. Dr, Lapponi je reke!, da sedaj šele se sme prvikrat trditi o malem pa resnične! i zboljšanju. Ako^ Izostane tekačina v pljučni mreni ter naraste delavnost srca, se sme upati celo na ozdravljenje. V nedeljo je hotel papež vstati. Le težko so ga pripravili do tega, da je ostal v postelji. Stanje je nespremenjeno zboljšano. Buljetin od ponedeljka pravi, da ni več neposredne nevarnosti. Olajšanje v splošnem stanju traje dalje. V noči ni bilo ni-kake spremembe. Mogoče je celo, da papež ozdravi na pljučih, ali neverjetno je, da bi se mu povrnila moč srca, katero je izgubil v tej bolezni. V ponedeljek so kon&latirali zdravniki, da se papež nahaja v zaspanosti ter da je manj svež na duhu. Noge so papežu do kolen otekle. Zelo je slab ter se ne more več vzravnati v postelji. Utegne pa živeti še par dnij. — Sicer pa si poročila, ki prihajajo v javnost, tuintam ugovarjajo, kar pač kaže, da so ali pretirana ali pa naravnost izmiujena. Reči se da z gotovostjo le to, da je papež na smrt bolan; da se pa se drži, je vzrok ta, ker ima vedno zdravnika pri sebi in ker je ves čas svojega življenja živel pametno in solidno. Baje tudi ni res, da trpi papež le na označeni bolezni; baje ima raka, k, c se pa javnosti prikriva. Papež umira! Tako zveni iz . rajšnjih brzojavk. Izginile so vse nade, da bi še okreval, vse je docela prepričano, t' mora v najkrajiem času nastopiti smrt. Buljelini pravijo jasno, da je stanje trijuo * težko, V resnici pa je stanje najbrže še tc-žavneje nego pišejo buljetmi, katere se smatra za preoptimistične. Med kandidati za papežev prestol se imenujejo največ: Gotti, Oreglia, Vannutelli in Ferrari. V obližju papeža vlada potrtost, nd kardinali mislijo tudi že na to, kdo da bo naslednik. Ta skrb nekatere še bolj pretresa nego papeževo stanje, kajti med sedanjimi kardinali ni nobenega, ki bi se posebno odlikoval od drugih, zato utegne tudi konk** iia-trajati jako dolgo, predno se zjedinijo, koga izvolijo za papeža. Noč od ponedeljka na torek je bila jako huda. Papež je padel večkrat v nezavest. Življenje ugaša polagoma. liki sodnik, Runov sorodnik, Konrad Lichtenstein; veliki kapitan Kumpenheim in veliki blagajnik Burg-hard von Wobecke, in končno mali komtur, ki je nadzoroval mestne delavce. Razun teh bratov je bilo ondi še nekoliko drugih, posvečenih, ki so vodili cerkvene zadeve v Prusiji, potlačevali druge samostane kakor tudi svetske duhovnike, ker so jih silili k najtežjemu delu. Pri njih je bilo tudi mnogo svetnih vitezov, to je takih, ki niso smeli opravljati kanoničnih dolžnosti j. Njihove močne in, krepke postave (slabih Križarji niso hoteli sprejemati) njihova ramena, dolge brade in strogi pogledi so jih delali podobnejše nemškim roparskim vitezom-razbojaikom nego redovnikom. Iz očij jim je zrla neizmerna oholost. Oni niso ljubili Konrada radi tega, ker se je bal vojne z Jagiellom; pogostoma so mu na sejah v kapituli očitali bojazljivost, risali ga na zid!.in navajali norce, da so se mu smejali v oči. Vsekako pa so sedaj pokorno sklonili pred njim svoje glave, zlasti radi tega, ker so videli, da prihaja spremljan od tujih vitezov, in zdajci so priskočili, da so mu prijeli konja za uzdo in streme. Veliki mojster, stopivši s konja, se takoj obrne h Helfenstefcm in ga vpraša: »Ali so došle kake novice od Vernera von Tetlingen?« Verner von Tetlingen, kot veliki maršal in prvi poveljnik križarskih čet, se je nahajal sedaj na vojni proti Žmudcem in proti Vitoidu. »Važnih novic ni,f odvrne Helfenstein, pač pa so nam povzročene škode. Divji narod je požgal naše naselbine pod Ragneto in nekatere vasi poleg drugih naših mest.« »Nadejam se, da velika bitka zlomi njihovo zlobo in trdovratnost,« odvrne veliki mojster. Po teh besedah dvigne oči kvišku, in ustnice se mu jamejo gibati v molitvi, katero je molil za vspeh križarske vojne. Na to pokaže z roko poljske viteze ter reče: »To so poslanci poljskega kralja: vitez iz TaČeva, vitez iz Bogdanca in vitez iz Maškova, ki so dospeli k nam zastran zamene jetnikov. Naj jih grajski komtur sprejme, jih pogosti ter jim pokaže sobane, kakor se spodobi.« Po teh besedah jamejo križarski vitezi radovedno \ ogledovati poslance, zlasti Povalo iz Taceva, če&a/ ime kot slavnega viteza je bilo že nekaterim znano. Oni pa, ki niso še čuii o njem na burgundskem, češkem in krakovskem dvoru, so se čudili njegovi orjaški postavi; njegov bojni konj je bil tako nenavadno velik,! da se je zdel izkušenim Križarjem, ki so v mladih lotih obiskali sveto zemljo in Egipt, sličen velblodom in slonom. Nekateri so poznali tudi Zbiška, ki se je boril v svojem času na turnirju v Marburgu, in ti so ga dovolj prijazno pozdravili, spominjajo de, da je on jako močan in da mu je brat velikdga mojstra, Ulrik von Juningen, jako naklonjen. Najmanjšo pozornost, je obračal na-se oni vitez, ki je imel v bližnM bodočnosti zadati križarskemu redu najhujši udarec, to je Zin-dram iz Maškovic, ker se jim je zdel radi svoje male rasti nekako sličen pritlikovcu, ko je stopil s konja. Njegove predolge roke m vzbočeno nog3 so vzbujale na licu mladih bratov smeh. Jeden izmed njih, znan šaljivec, je pristopil k njemu ter mu hotel nekaj reči, toda pogledavši mu v oči, je izgubil pogum ter odšel molče. Med tem je grajski komtur sprejel in odpeljal goste. Najpoprej so dospeli na veliko dvorišče, na katerem se je nahajala, razun šole in sedlarske delavnice, še kapelica sv. Nikolaja; na to pa so prekoračili most pri kapelici ter so prišli v Prednjo trdnjavo Komtur jih jo vodil nekaj Časa med močnim obzidjem, zavarovanim z manjšimi stolpi. Zindrara iz Maškovin je ogledoval vse najpozornejše, a sprevodnik, ne čakajo vprašanja, mu je kazal kaj rad nove stavbe, kakor bi mu bilo največ mari za to. da si gostje vse temeljito ogledajo. »Ta velika stavba, ki jo, vaša milost, vidite pred seboj na levi roki, to so naši hlevi. Mi smo sicer revni menihi, a ljudje vendar pripovedujejo, da pa drugod vitezi nimajo takega stanovanja, kakor pri nas konji.« »Ljudje vas ne obrekujejo radi uboštva,« odvrne Povala, »toda ondi mora biti še nekaj več, nego hlevi, kajti ta stavba je visoka, in konj vendar ne vodite po stopnjicah.« »Nad hlevi, ki so spodaj in v katerih se nahaja 400 konj,« odvrne grajski komtur, »so kašče, v katerih je nakopičeno hrane za 10 iet. Mi sicer nočemo biti oblegovani, vendar ako le pride do oblege, z gladom nas ne ukrote\« Po teh besedah krene na desno, jih odpelje znovič čez most pri utrdbi sv. Lovrenca ter jih pripelje na veliko dvorišče, ležeče sredi Prednje trdnjave. »Znajte, vaša milost,t reče Nemec, »da je vse to, kar vidite proti jugu, dasi je po božji milosti nepremagljivo, zgolj »Vorburg« (Prednji grad) ter po svoji utrdbi ne more tekmovati ni s Srednjo trdnjavo, v katero vas sedaj popeljem, kaj še le z Visoko?« Dvigljiv most je delil. Srednjo trdnjavo od dvorišča, zato so si mogli naši vitezi takoj pri grajskih vratih, ki so bila na nekoliko vzvišenem mestu, ogledati ves ta orjaški četverokotnik, ki se je imenoval Prednja trdnjava. Poslopje je stalo tu poleg poslopja, tako, da se je zdelo Zindramu, da vidi pred seboj celo mesto. Bila so ondi ogromna skladišča drv, zrav- Razgled po svetu. Demlslja Rezekova sprejeta, — Ce- sare je sprejel demisijo CeSkega ministra dr. Resekc. Pismo na njega pravi med drugim: Ugodivši Vaši prošnji za izstop si pridržujem nadaljno porabo, izrekam Vam za neumorno požrtvovalnost in zvesto patrijotiCno službo najpopolnejšo zahvalo. Cehi listi pravijo,, da s tem je pretrgana sleherna zvez med Čehi in vlado in da Čehom ne ostaja drugo nego najljutejsi boj vladi. V političnih krogih se govori, da se ne imenujejo ved minister za Češko, marveč j» j pridrži vlada proste roke. Š tem se hofte' izogniti tudi zahtevi Nemcev,"da še Imenuje" tudi za nje Se poseben minister. Skupni finančni minister pL Kaliav, upravitelj Bosne in Hercegovine, je umri. O Kallavu in njegovem upravljanju okupiranih dežel se je govorilo v zadnjih časih opeto-vano, in sicer ne preveč laskavo, Udovi je izrekel sožalje cesar, ministri itd. ? LJubljani so imeli te dni v go stoli ruske visokošolce in gimnazijce iz Kijeva, ki so se na potovanju na jug vstavili tudi v Ljubljani. Na kolodvoru jih je pozdravil dr. Jer.fc-. v ruskem jeziku, v mestni dvorani župan Hribar, v Švica H ji so imeli banket. Voditelj njihov se je zahvaljeval na lepem sprejemu, rekoč, da Rusi že dobro poznajo Slovence. Bekali so tudi, da Slovenci govorijo ruščino najlepše. Kii državni nemški ljudski goli n Trstu /ulici Fontana je bilo ob zaključku Šolskega leta 1158 učencev. Mej temi je bilo: 304 Nemci, 491 Italijanov, 347 Slovencev, 7 Hrvatov, 1 Srb, 3 Čehi, t Poljaka, % Ma-djara in 1 Arabec, Slovenski tečaj je obiskovalo 261 otrok. SSlSko izvestje te šole izkazuje torej. 347 Slovencev! Za koliko bi pa narastlo to .v •<;' ako bi bili izkazani za Slovence vsi, no Slovenci?! A to je še le ena šolat .so- druge nemške šole H Kje so množice *'eiiLkih otrok, ki obiskujejo komunalne dškeffudske šole?! In slednjič ne smemo lozabiti blizu pol tisočaka slovenskih otrok, J obiskujejo šolo družbe sv. Cirila in Melodija pri sv. Jakobu I Ali merodajni Činiteiji še nimajo dovolj iokaza o potrebi slovenske šole v mestu Trstu! ,E>1.* iiosp. Zavadlava, deželnega šolskega nadzornika v Dalmaciji, je napadel nekdo te dni v Spljelu na morskem obrežju, ko se je :' h*» s tamkajšnjim gimnazijskim ravna- ¦*';»»m. Napadalec je udari! g. Zavsdlava, po- ./p^je zbežal. Neničurska prcdrzuost t LJubljani. — Nemcem raste greben v Ljubljani. V soboto po noCi so napadli in pobili na Ua v .Zvezdi" pred kazino dva slovenska visokošolca. Eden je na glavi, drugi na roki ranjen. Neka ženska je pri tem kričala, da naj ju pobijejo ter jej enega^celo vjitrebuh sunila. Do. tega pa je prišlo tako-le: Omenjena slov. visokošolca sta šla po Dunajski cesti proti pošti, kar pridrdra tik trotoarja za njima neki nemčur. Ta dva sta velela, naj vozi po sredi, ali nemčur ju je začel zmerjati z ,windische Lausbuben". Visokošolca sta pozvala stražnika, da mu pove ime. Na to sta šla dalje. Ko sta se vračala, pa so ju na-padlf ~rv&H»&V-~,.^r—.-... . ..„,_ Čuje se tudi še o drugih napadih Slovencev od strani Nemcev. Vrhunec nemeurske nesramnosti, — Pod tem naslovom priobčuje celjska »Domovina* . notico, v kateri poživlja tudi liste, da seznanijo čitatelje z neko «vetko-znem-škutarskih gredic. I Nedavno temu je šla v Celju rakom žvižgat neka tvrdka — last tistega glasovi -tega Poilantza, ki se je vsikdar odlikoval z ovaduštvom na škodo slovenskih tvrdk. — Tako daleč je segala predrznost tega človeka, da je sroj čas plačeval celjske barabe, da so hodili po slovenskih špecerijskih trgovinah v Celju zahtevat žganja v ta namen, da jih je potem mogel ovajati na finančni oblasti. Ta Polianelz je bi! tudi eden aranžerjev znanih celjskih napadov na češke goste in zlasti na slovenskega učitelja Gostinčarja, Sedaj pa potuje ta Pollanetz kakor zastopnik večin tržaških tvrdk s špecerijskim blagom po naših slovenskih tleh in je celo tako drzen, da si upa k znanim odločno narodnim trgovcem! »Domovina* poživlja trgovce, naj od potovalcev tržaških tvrdk pred vsem zahtevajo legitimacije, da bodo vedeli, s kom imajo posla 5 Hrvatska. — V Zagorju se ponavljajo nemiri dan na dan. V Bednji je bil 10. t. m. krvav izgred. Ob 4. uri popol. zbralo se je pred cerkvijo kakih 300 ljudi. Pripeljali so s seboj Madjarone, ki naj bi bili prisegli, da ne bodo vrč glasovali z vlado. Ker niso imeli križa, so hoteli iti ponj v cerkev, a med leni je prišlo pet orožnikov, ki so pozvali narod, naj se razide, češ, da nihče ne pojde po križ. Kmetje niso tega verjeli in so pritisnili proti cerkv:. Na to so orožniki vstreliii. Trije kmetje so bili težko ranjeni — eden izmed teh je že umrl — osem pa je lahko ranjenih. Dne 12. t. m. je bil v Ivancu, v Bedenici in v Jerovcu pravi ustanek. V Kelemenu v varaždinskcm okraju, so kmetje kupili dve hrvatski zastavi, kateri naj bi bil posvetil neki tuji duhovnik, ker je domači župnik Madjaron. Na ti zastavi bi morali priseči Madjaront, a vojaštvo prepreči to. V Belcu pri Zlatarn so kmetje naskočili hišo varaždinskega posestnika Aleksandra Plachtcja in jo popolnoma demoiiralt. Iz Kelemena se poroča, da je vojaštvo streljalo na narod. Koltko je mrtvih in ranjenih, se še ne ve. Iz Bednje se javlja, da so bili tam ranjeni Ivan Bosak iz Saša št. 10, Jurij Capek iz Vel. Gorenjce in Avgust Hramič iz Bednje. Ustreljen je bil Štefan Sedlarič. Lahko ranjenih je 15 oseb. Nazadovanje angleškega naroda. — Zadnje dni je bilo v angleški gospodski zbornici razprava o fizičnih razmerah angleškega naroda. Ta razprava je imela presenetljiv uspeh. Pokazala je namreC, da je angleški narod začel degenerirati. Riponski škof je dokazal, da mora pri sedanjih razmerah v 18 letih ponehati naraščanje naroda. "DEneS'je" že 1,100.000 otrok manj, kakor bi jih moralo biti v normalnih razmerah. Samo v Londonu je 26000 manj, kakor bi jih moralo biti. Vojvoda Devpnshire je ta dokaz še podrprl z vsakovrstnimi drugimi podatki. Zanimivo je, da to krčenje števila otrok ni posledica kakega v rodbinah navadnega sistema kakor na Francoskem, nego fizične degeneracije naroda, največ vsled alkoholizma. O sTotovnoznanem tenorista Slovencu Navalu (Pogačniku) priobčil je v zadnji ,Musik-Woche« znani kritik prof, Martin Krause jako laskavo oceno. Naval je bil namreč vabljen sodelovati pri takozvanih cesarskih igrah (KaisorspicL) v VViesbadenu. Nastopil je v Boiedleu-jevi operi »Bela žena*. Krause piše: V .boli ženi* je bilo slušalcu na radost spoznati resničnega umetniškega pevca tenorista Navala. Nobena beseda hvale ni previsoka za njegovo pevsko delo kot George Crovvn. Tako popolnega ravnanja z mezza-voce še nismo culi od Wachtlovih časov sem. Nikjer ne kazi razvada tremolira-nja vtisa, ki ga napravlja čarobni način njegovega pevanja. To so glasi, ki polnijo uho z blagoglasjem, ki laskajo čutom in poslušalcu vtisnejo prepričanje, da mora umetnost v petju vendar le biti dar z nebes..,, Telefonska Breza na Gorenjskem. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdelalo načrt, po katerem bi se ob progi državne železnice najvažnejši kraji pritegnili v interurbanski telefonski promet in bi se telefonske naprave vpeljale v poštnih uradih v Trbižu, Beli peči, Mojstrani, na Jesenicah, v Javorniku, Lescah, Radovljici, Podnarlu, Kranju in Ljubljani. Pri morebitni vpeljati v v Tržiču, Skofji Loki in na Bledu bi bilo treba napraviti stranske zveze. Troški za vnanjo napravo bi znašali okrog 114.000 K in bi imele k tem troškom prispevati prizadete občine 30% prispevek v znesku 33.000 kron. V Dekanih so izvolili županom g. Iv. Pavlica, posestnika v črnemkalu. S tem je menda postavljen konec homalijam v obširni dekanski občini. Kasne vesti. — Trg Mavte na Koroškem v Ziljski dolini je pogorel, Mavte štejejo 700 prebivalcev. Škoda velika. — V Gradcu sta se vstreliii precej premožni sestri Ana in Karolina Weislein, stari okoli 40 let, radi neozdravljtve želodčne bolezni. — Ruska carska dvojica bo potovala v Kini meseca oktobra. Zidržck potovanju so bili dogodki na Balkanu. — V Kopošvaru so aretirali 21-letnega kmetskega fanta Štefana Totay ker je izkopaval mrliče ter Vezal ž njih meso/ — Andr. Vandervlast iz Pasana je star 38 let pa je oče tO otrok. Te dni je dobil zopet dvojčke. Dosti blagoslova 1 — Med delavci v plavžih v Vitkovicu pri Moravski Ostrori je nastal štrajk. V štrajku je nad 1300 delavcev. — V Trstu se je hotel .usmrtiti 24-letni Ivan S., ker mu ljubica, s katero -ima 8 mesecev staro nezaronsko dete, ni hotela ugoditi zahtevi, da naj njemu izrjpCi dete. Izpil je iz stekleiiičice zveplene kisline. Poklicali so zdravnika, ki mu je dal prvp pomoč, potem so ga prenesli v bolnišnico,- Wilhelmov obliž. Ta obliž, ki se izdeluje tekjjučno le v lekarni Frana Wilhelma c, kr. dvornega ralejitolja v Hcmikircheft, Spodnje Avstrfob se rabi z dobrim vspehom v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž, Posebno koristen pa je pri starih nevnetljivih bolečinah, kakor pri kurjih Aoeslb, rolenlel itd Doticnn bolno mesto se otfs'i, potem se obliž namnlo mi kos toftln ali usnja In so nnnje položi. Gena witku 80 vin. 12 zavitkov 7 kron, 6 ducelov 80 krou. M znsk pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkurben (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, vrSl se poIDJatev direktno. Odlikovana mizarska in strugarska delavnica. (društvenik »Mizarske zadruge«) v Gorici, Tržaška ulica St. 18. Priporoča svoje mizarske lidelke vseh slogov, in za vsaki stan. Izdeluje tudi vsa* kovrslne atrogiirsko ledelke toCno po naročilu. Vsa naroČila preBkrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Podpisani priporoča slavnemu obČinBtvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvtn. V zalogi ima kavo vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranja, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski CSognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Mctodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemenlSk! ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« nunih na kupe, tako velikih kakor hiše, ter cela skladišča kamenitih krogelj, zloženih v piramide; dalje pokopališča, bolnišnica in vkladališča. Na strani poleg umetnega, ribnika, ležečega na sredi, je stalo krepko zidovje »templa«, to je velikega vkladališča z jestvi- ami za najemnike in služabnike. Pod južnim nasipom o bili hlevi za vitežke in velikega mojstra izbrane -conje. Dalje so bili šotori za orožjenosce in za najete ojake, na nasprotni strani četverokotnika pa stanovanja za razne križarske mojstre in uradnike, potem kladišča, kašče, pekarne, velika orožnica, ječe in itara puškama; vsako poslopje je bilo tako čvrsto in zavarovano, da se je v vsakem biio moči braniti! kakor v trdnjavi. Vse to je bilo obkoljeno z visokim zidom in dobro utrjeno, za obzidjem je bil jarek, za jarkom venec ogromnih palisad, za njimi na zapadu pa je tekel žolti Nogat, med tem ko se je na severu in vzhodu lesketala voda velikega ribnika, na jugu pa sta štrlela kvišku Srednja in Visoka trdnjava. Z jedno besedo: strašno gnezdo, v katerem je tičalo neizprosna moč in v kateri sta se bili združili dve takrat največji znani moči: moč duhovnika in m°6 meča. Kdor se je uprl jedni moči, tega je zdrobila druga. Kdor je vzdignil proti njim roko, proti «.emu je nastal krič po vseh krščanskih deželah, češ, da jo je dvigni proti križ«. Vrhu tega so mu tudi vitezi od vseh stranij prihajali na pomoč. To gnezdo je bilo vedno prenapol-neno raznih rokodelcev in oboroženih Ijudij; v njem je vrelo neprestano kakor v čebelnjaku. Pred stavbami, po hodnikih, na dvoriščih, povsod je bil hrup m trušč, kakor na sejmu. Odmev je raznašal udarce kladiv, ropot mlinov, razgotanje konj, žvenket orožja, glasove tromb in bobnov, klico in povelja. Na dvoriščih si slišal vse jezike sveta; tuši srečal vojake vseh narodov; videl si angleške loko-strelce, ki nikdar niso zgrešili cilja, kateri so na sto korakov pogodili goloba in katerih pušice so prebijale bojne oklepe take lahko, kot kako navadno sukno, ter grozne švicarske pešce, ki so se borili z dvoreznimi meči, ter nenavadno močne, toda nenasitne Dance; viteze francoske, pripravljene enako k smehu kakor k prepiru, kratkobesedno toda ponosno špansko plemstvo, sijajne italijanske viteze, ki so bili najgib-čnejši borilci, oblečeni v svilo in žamet v miru, v boju pa so imeli na sebi beneške, milanske in florentinske oklepe, viteze burgundske, frigijske in končno Nemce iz vseh nemških dežel. Med njimi pa so se vili »beli plašču kot njih vrhovni gospodarji. »Hiša polna zlata,« to je posebna sobana pri Visoki trdnjavi polega stanovanja velikega mojstra, polna denarja in dragocenih kovin, je dovoljevala križarskemu redu primerno sprejemati gosto, kakor tudi trume najetih vojakov, katere so pošiljali od tod v boj, ali v razna mesta na razpolago svojim kom-turjem in starostam. Tako je bilo tu s silo meča in z duhovsko močjo združeno neizmerno bogastvo, ob enem pa tudi železna disciplina, kakoršne ni bilo v drugih mestih, ki pa se je vzdržala v samem Mar« burgu. Semkaj so dohajali tudi sami vladarji, da se borijo s pagani in da dobe denarja, ter najslavnejši vitezi, da se nauče bojne umetnosti, kajti na celem svetu se nihče ni znal bojevati tako, kakor so se bojevali Križarji. Ko je nekoč ta red dospel v ta kraj, ni imel razun najbližnje okolice in nekoliko gradičev, ki mu jih je daroval Iahkomišljen poljski kralj, niti podi zemlje, sedaj pa je vladal nad velikim prostranstvom, večjim nego marsikatera kraljevina, polnim krasnih mest in nepremagljivih gradov. Vladal in nadzoroval je svoje imetje nalik pajku, ki prede mrežo, od katere drži vse niti v svoji oblasti. Odtod, s te Visoko trdnjave, od velikega mojstra in »belih plaščev« so raznašali glasniki povelja na vse strani: lenskemu plemstvu, mestnim svetovalcem in starostam, kapitanom najetih vojsk: kar je tu izmislila križarska misel in volja, to je takoj izvršilo na stotine in tisoče železnih pestij. Semkaj se je stekal denar od vseh stranij, semkaj je dohajal ves davek in dohodki, semkaj ves živež in hrana; odtod so se končno stegale grabežljive roke po vseh sosednjih deželah in narodih. Številni pruski, litovsko narečje govoreči narodi so bili že zbrisani s površja zemlje. Litva je že davno čutila na sebi železno križarsko nogo, ki jej je tlačila prsi tako grozno, da jej je pri vsakem vzdihljaju kri pritekla iz srca, in Poljska, dasi je zmagala v grozni vojni pod Plovcem, je vendar izgubila sa časa vladanja kralja Laketka vse svoje pokrajine na levem obrežju Visie, skupno z Gdanskim, Tezevom, CJnievom in Svečjem. Vitežki red inflantski je stegal svoje roke po ruski zemlji in oba ta reda sta prodirala kot prvi veliki val nemškega morja ter zalivala čimdalje širje in širje slovansko zemljo. Toda solnce križarsko - nemške pohlepnosti je nakrat zatemnelo. Litva je sprejela krst iz poljskih rok in prestol krakovski je dobil ob enem z roko prekrasne kraljice Jagiello. S tem križarski red kajpada ni zgubil niti jedne pedi jemlje, niti jednega fradu, toda čutil je, da je proti njegovi moči vstala ruga moč, vrhu tega pa je red zgubil vzrok ostati še na dalje v Frusiji. Ko je biia Litva krščena, bi se imel red vrniti v Palestino, da ondi čuva popotnike, obiskujoče svete deželo. Toda vrniti se... to bi pomenilo : odreči se bogastva, oblasti, moči, gospb& stva, mest, dežel in celih kraljestev. In sedaj se je začel križarski red zvijati od strahu in besnote, pras tako, kakor se zvija divji mrjasec, kadar ga .prebode sulica. (Bolje pride). \cummmMM rnmrmtmrmmmmm „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. > je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: in se obrestujejo po 4'/,%. 10.000 kron dalje z Stalne vloge od ' odpovedjo 1 leta po 5%. Rentai davek plačuje posojilnica sama. ______m na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s 7,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 57,%. Slani« 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z deleži K= 129.026. — Hranilne vlo$e 1,479.00670. —Posojil a 1,443.03010 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Pfaff-ovi šivalni stroji gfm- •¦ najboljl. -ajaj To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 90-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffavlm. FfaffHi itahi sinji L&Lp0 "*" *"*ie "*" Pfaffmi iinlii stnji s.rsK? * *"•*""" " Pfaffavi ihtalsi tirali so posebno pripravni za umetno vezenje ridllBfl Slf Silil allfjf (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. __________________tatovi iinlii sinji sSft ".otr" "*• ¦—* Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova Šivalne stroje. falopa IMovih šivalnih in dragih strojev t Gorici via lunicipio štev. l * SAUNIG & DEKLEVA. PapMvljalales Mvslalh strojev, drekeles Nauk« ulic» 14. Sf. 342. Dražbeni oklic. Podpisano županstvo odda dne 20. t. m. v obe. pisarnici zidanje nove obe. hiše (obe. dom.) na ponudbeni dražbi od 11.—12. ure (dopold.) Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane ponudbe opremljene z 10% varščino na tuk. županstvo. Načrti in pogoji se lahko ogledajo v tuk. pisarnici. Županstvo v Št. Andrežu, 2. junija 1903. Župan: Andr. Lutman. Kmetijska podružnica v Št. Vidu nad Vipavo vljudno vabi p. n. gg. trgovce s sadjem, naj pridejo nakupit njih potrebščino marelic v Št. Vid, Ložice in Podrago. Blaga je dosti in lepega na razpolago. Na morabitna vprašanja odgovarja in daje vsakorina pojasnila A. Žvanut, naCelnik kmetijske podružnice. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Rsftelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapsvalftče linberSkega It drcbaega blaga iar tkaalo, preja to altlj. POTREBŠČINE za pisarnici, kadilec in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSe in invljatje. STetlnjlee. — Rožni venci. — Masne ' ujlžlce. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zeieajave.travfiin detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35—8 Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in imizikaličnih predmetov, katerega posipa zastonj in poštnine proste Hanns Konrad, tvornica ur in eksporlna hiša ¦•al «. 249. — (Češko). Rimske toplice v Tržiču j Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico Y Gorici ulica Vetturini št. 3. (Monfalcona) = in blatne kopeli = priporočane po najboljših zdrav^kih proti bolečinam v bedrih, revmati-mu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. l^arol prašek, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koron Št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. m Anton Pečenko VrtnaTUicsrS --- GORICA -Vir Giardincr 8 priporoča pristna bela In d>-?ia vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnioi na vse kraje avstro • ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoroa, dem« satani«. I*««fra,§sa aailaaa, Tr^oVjko-obrtna re^istroVarja zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranil«« «l«g« obrestuje po *%%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sani". PosaJII« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnik obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10 letno odplačevanje ZaaYu*alfcl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Fo zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. 1902: D«f«il: a) podpisani.........K 943.200-— b) vplačani.........» 305.874-50 Da«« aatojlla..........> 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad......> 2M.139-23 Vlaga................» 912.745-35 11^-11 Mizarska zadruga J|f| v Sorici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo W veliko zalogo Ugotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prer-eli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Tratu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Deli je lični ter dibri istient. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. »SiftVIM" vzajemno zavarovalna banka v Prag-1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odikodnine in kapitalije: 75,000000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaakosl slovansko