PRIMORSKI DNEVNIK I I Poštnina platana v gotovini Abb postale 1 gruppo Proces za zaprtimi vrati proti borcem za neodvisnost Alžirije Francosko vojaško sodišče se boji da pride resnica o mučenju na dan ©ldrw«*« Manila Nočemo ustvarjati Okrepiti hočemo l »nje razprtije v PSDI, PRI in PSI v zvezi z zahtevano politiko levega centra 20. t. m. stavka uslužbencev PTT (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Vsaka od itall-^aOskih strank ima svoje notranje težave: pri nekaterih s° te težave vidne tudi s pro-sttm očesom, pri diugih pa s* previdno in skrbno skrivajo in dušijo, da bi vsaj Pred javnostjo ohranile videz ‘*dne politične enotnosti. Notranja razdvojenost pri nekate-italijanskih strankah je Prišla do večjega izraza zlasti v tem poslednjem času, v zve-s poslednjo vladno krizo, Predvsem pa je »izbruhnila* Pa dan z večjo silo po zasedanju glavnega odbora KD in P) e ni zaključni resoluciji, ko postalo očitno, da je za-Ptan pričakovati od KD neko Pogumno, odločno, predvsem Pa dosledno politiko levega c*ntra. , Odmev tega dejstva se kaže ako pri socialdemokratih m tpPublikancih, pa tudi pri so-'•alistih, hkrati pa daje nove-Fa upanja Malagodijevim liberalcem, tudi kljuD temu, je po sklepu glavnega od-Pora KD (ki je izključil vsakršno organsko vladno pove- kavo z desničarskimi stranka-Pti. ne da bi jih imenoval tu-Poimensko) zelo malo verzno, da bi liberalci mogli rjčunati s kakšnim ministr-?*im stolčkom v bližnji pri-P°dnosti, Res je sicer, da se P°hena politična stranka jav-,u ne smatra za desničarsko, mesto, ki ga njihovi po; a'anci zavzamejo v poslanski .Porniči, označuje že po tra- P*®Iji parlamentarnega življe-PJa tudi njihovo politično in ^cinlno usmerjenost. In libe-(skupno s monarhistično in fašističnim MSI) sedijo v parlamentu na desnici, PPslanci KD v sredini, social-. mokroti, republikanski, so-Pjalistifni in komunistični posnel pa na levici. V primeri s, >krajno desnico (MSI), spa-("lo sicet liberalci k zmerni 'lt*nici in so pripravljeni, da, *to potegujejo se za sodelovanje v vladah KD, da hi ® preprečili ukrepe, ki b1 .'egnili predstavljati preveli-JP nevarnost za dosedanji Prl* ,t(*8ij kapitalističnega raz- Malagodl se je torej zbal, 37. seja razorožitvene konference Francoski delegat Moch predlaga «srednjo pot» Ozadje propadlega vojaškega upora v Argentini pomeni, da je potrebno, da izmenjamo mišljenje, da okrepimo tiste sile, ki so za mir, ki so proti vojni, ki so proti temu, da bi se najsodobnejša rušilna sredstva uporabila za uničenje ljudskih življenj in vsega živega na zemlji.« Tito je poudaril, da neangažirane države lahko v tem pogledu mnogo store. «Mi moramo biti pripravljeni, da sprejmemo nase tudi določeni odium, da nas bodo zaradi tega napadali, saj nas že danes napadajo. Toda to nas ne sme pre. strašiti. Mi smo dolžni pred zgodovino, da z našo pravilno akcijo usmerimo rešifev mednarodnih vprašanj, kakor to človeštvo tudi pričakuje.« Končno je izrazil prepričanje, da bodo razgovori na Brionih konstruktiven, koristen pri-spevek in podpora tistim silam, ki streme za tem, da se svetu prihrani nova katastrofa. Predsednik Naser je odgovoril na zdravico in omenil važnost prejšnjih sestankov s predsednikom Titom, na katerih so bila poudarjena skupna načela v borbi za mir in pravica vsakega naroda na samoodločbo in deklarirani pogledi o razorožitvi in miroljubni silo na čast svojim gostom. Med kosilom sta Tito in Na. ser izmenjala zdravici. Tito je poudaril ugoden razvoj odnosov med Jugoslavijo in ZAR na vseh področjih in željo po nadaljnji njihovi poglobitvi, dejal je, prišla v stik z znano profesorico petja Elviro de Hidalgo, pri kateri je na začetku svoje kariere študirala petje tudi Maria Callas, Ljubinko je Meneghini spoznal povsem slučajno za letošnjo veliko noč, ko je povabil k sebi v svojo novo vilo v Sirmione profesorico Elviro de Hidalgo, ki je pripeljala ! seboj še štiri svoje gojenke, med katerimi je bila tudi Ljubinka Radosavljevič. Brž ko je zaslišal njen glas, se je ko 1 izvedenec in bivši mož Callasove, zanjo tako navdušil, da jo je vzel pod svoje nadzorstvo in ji takoj nudil vse svojt uslužnosti. Nekateri trdijo, da je to storil zaradi tega, ker gt njen glas tako močno spominja na Callasovo, s katero ji kljub ločitvi obdržal prijateljske odnose. Drugi pa so pre pridani, da se je zavzel za Ljubinko prav zaradi tega, kei je v njej zaslutil res izredne pevske kvalitete in možnosti razvoja. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da je sedaj mogoče videti Ljubinko, ki je tudi na pogled prikupno dekle, v Sirmionu vsak dan v družbi z gospodom Meneghinijem. Seveda ni treba poudarjati posebej, da je zadeva prišla na uho tudi Callasovi, ki se mudi v Parizu. Ko so ji sporočili, da bo njen bivši mož lahko v kratkem predstavil obiskovalcem opernih hiš novo zvezdo njenega formata, je baje samo skomizgnila z rameni. Je li mar to izraz njene prevzetnosti ali pa tudi bojazni, da se ta napoved uresniči...? | Kako malo poznamo zgodovino same Zemlje... | Zagonetna izumrla mesta po južnoameriških So pripadala morda starim Inkom? - So bila morda njih svetišča? - Nekateri celo menijo, da so pripadala prebivalcem te celine, ki so tu živeli pred 4000 leti Znanstveniki so že večkrat poudarili, da bo človek prej do podrobnosti spoznal planete kot samo našo Zemljo. Eno takih področij, ki je zelo slabo preiskano je gorovje Ande v Južni Ameriki. Na malone nedostopnih vrhovih tega pogorja, več tisoč metrov nad morjem, pa so ruševine pravih pravcatih mest, v katerih že dolga stoletja nihče ne živi. Mesta so, razen redkih izjem, povsem ne-preiskana in skrita v gostem pragozdu, ki jih tako rekoč ščiti pred nezaželenim očesom. Nekatera mesta ali utrdbe so bila sicer odkrita, toda le od zgoraj, z letal. Dve ali tri mesta so bila tudi dejansko odkrita, in sicer s pomočjo posameznikov tamkajšnjih pol- divjih plemen, ki so bili pri- iz doline hotel prodreti do me-1 tedaj verjetno še niso poznali pravljeni služiti kot vodiči. Toda to je od tamkajšnjih primitivnih plemen težko doseči, ker so ti ljudje zelo vraževerni Eno od mest je bilo že pred leti odkrito po zaslugi enega takih domačinov, ki ga je omamil šop dolarjev. Neki domačin je namreč ameriškemu raziskovalcu Heramu Bin-ghamu pokazal pot proti težko dostopnemu vršacu, na katerem leži mrtvo mesto Ma-ču-Piču, ki ga smatrajo eno najlepših arheoloških posebno, sti Peruja. Na skali, ki se vzpenja nad ogromnim prepadom, je veliko obzidje iz delanega kamna, ki predstavlja odlično o-brambo proti vsakomur, ki bi iiiiiliiiiliiumiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiHuiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimniiiititiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiniitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiimiimiHiiii Iz tržaških umetnostnih galerij Riccardo Tosti v obnovljeni galeriji «Rettori» Zaljubljen je v svoj stari slikoviti Trst in v idilo kraških vasi Galerija «rektorjev» je po prenovitvi izgubila svoj starinski nadih s kamenitimi ploščami v tlaku, s starinskimi vrči, pladnji, jedkanicami po enako starih policah in komodah. Vendar pa rada iznaša poleg najmodernejših likovnikov pred tržaške umetnostne ljubitelje tudi starejše (že preverjene) ustvarjalce. Med te zadnje spada nedvomno že dolga desetletja Riccardo Tosti, zaljubljen v svoj stari slikoviti Trst Starega trga, Sacchet-te, Starega mesta pod Sv. Justom, Milj in Pirana, naših kraških vasi od Trebč do Loga, se z nekolikšnim romantičnim domotožjem, v mnogočem, še folklornih lepotah stare pokrajine . Toda ne morda misliti, da gre za kako zgodovinsko-spominsko zadevo s potrebnim spoštovanjem, če že ne «pteteto» kot se spodobi Tosti je slikarski mojster, ki se more in mora ocenjevati z vsemi strogimi u-metnostno kritičnimi vidiki. 'Je mojster bujne barvitosti pristnega impresionizma, ki se lahko stavi ob stran najpomembnejših mojstrov te umetnostne smeri. A to ni morda kaka retrospektivna razstava kot bi se zdelo na prvi pogled — to so njepooa dela zadnjih let, polna svežine in neposrednosti. Tu so si simfonije vseh mogočih odtenkov oranžno-opekaste barve preko streh piranskega mesteca, kjer se raztapljajo v slabotne obrise vse oblike hiš v sončnem žetonu. Vsepovsod pa se živobarvna ploskev razkraja v jarko dramatično nasprotje živega sončnega elementa s senčnim spetom. Tu je polno razigrana življenjska radost plem-aira v nasičenih pestrih barvah, nametanih kar z lopatico na debelo na platno. Pa je vseeno, kje se ujamejo sončni prameni, na pisanem sredozemskem jadru, na slikovitih bokih čolnov ali «bragocovs v tržaški Sacchetti ali v Piranskem portiču, na pisanih stenah starinskih ulic Starega mesta ali Milj, v vegasti ulici in slikovitih stenah starih kraških hišic v Trebčah ali v Logu, kjer v senci tonovne razlike sko-ro utonejo v nekaki barvni indiferenci. Ponekje se to razbohoti, drugje pa senee sončno kraljestvo široko zavzamejo prav mogočne obsege kot n. pr. ogromno zasenčeno jadro v miljskem portiču ~li še silovitejša gmota barkovljanskega Krasa nad morjem, ki še bolj dramatično nakazuje dvojnost ako ne naravnost nasprotje med obema elementoma. Z. JELINČIČ NOVOSTI PRI FELTRINELLIJU Robert Payne, L OKO Dl TRO- IA. I fatti e le idee. Pisatelj, ki je poznavalec ruske literature, vnet častilec antičnih kultur, sijajen In bister pisec, avtor bio-1 no in prepričljivo objektivnostjo. grafije Maocetumga in tudi Alberta Schweitzerja, je v tej knjigi na zanimiv i.n privlačen način opisal življenje in delo Hein-richa Schliemamcva, znanega tr-govca-arheologa, ki je kot avto-d id akt odkril Trojo. Alister Kershavv, STORIA DELLA GHIGLIOTTINA. I fatti e le idee. — Svojevrstna knjiga, v kateri avtor tja do srednjega veka išče »prednike« groznega stroja smrti in vse opisuje na prijeten pripovedovaJen način, ki preide včasih celo v mil humor. Knjiga je istočasna nenavadna zgodovina francoske revolucije in pisatelj razlaga vzroke, zakaj se je med to revolucijo uporabljala prav giljotina. Sergio D’Angelo e Leo Pala-dini, LA SFIDA Dl KRUSCIOV. Problemi economici e politicl delTURSS dopo Stalin. Prefazio-ne dl Antonio Giolittl. Documen-ti e Discussioni. — L. 1953 je umiri Stalin. V letih po Stalinovi smrti se je v SZ mnogokaj spremenilo. Te spremembe so tesno povezane z imenom Hru-ščeva in ob njegovem Imenu se je tudi temeljito spremenilo gledanje ostalega sveta na SZ. Časnikarja D’Angelo In Paladini sta dobra poznavalca snovi, ki jo v knjigi obdelujeta. Knjiga je dobro dokumentirana ln vsa vprašanja so obravnavana z Jas- sta. Zdi se, da je to obzidje sistema sežiganja mrličev, bi služilo kot utrdba, s katere moralo obstajati nekje tudi so tedanji ljudje metali velike kamne na morebitne napadalce. «Pot, ki je vodila v mesto, je bila deloma porušena. Ce hoče človek danes prispeti v to mesto, med te ruševine, se mora vzpenjati po steni, kot bi se vzpenjal po najnepristopnejših planinskih poteh. Tod smo se morali vzpenjati skozi bogate gozdove, nato čez strme skoraj navpične čerj« — je pred leti zapisal ameriški raziskovalec Heram Bingham. Vsa ta misteriozna mesta južnoameriških And imajo svojo posebno, toda skupno značilnost. Težko je priti do njih, ker so grajena nad visokimi čermi, v malone nedostopnih krajih. Po težavni poli, kakršno je opisal, se je Američan Bingham znašel med čudovitimi zgradbami mesta Maču-Piču, Ure in ure dolgo je blodil po povsem praznih ulicah, ki so tlakovane z ogromnimi kamnitimi ploščami. Bingham je gledal, občudoval in fotografiral kiklopsko obzidje in utrdbe, ki so grajene po najpopolnejših pravilih stare vojaške vede. Ostale hiše ali bolje njih ruševine, pa se zgubljajo v gostem, divjem rastlinstvu. Ko se je Bingham znašel tu, je vladala popolna tišina, ki jo je motilo le šumenje močnega vodnega toka, ki je drl kakih 80Q metrov pod mestom v dolini. Ameriški raziskovalec se je znašel tudi sam s svojim vodičem med misterioznimi ruševinami mesta Maču-Piču. Čeprav je Bingham eden najboljših strokovnjakov za južnoameriško zgodovino, si ni znal razložiti, ali se nahaja v mestu, torej v normalnem mestu, ali pa v mestu — hramu. Morda celo v navadni stari vojaški utrdbi. Postavljal si je vprašanje, čemu so tolikšno mesto zgradili v tako nedostopnem Kraju. Hkrati pa je opažal, da so vse zgradbe, vse kar je bilo tu zidanega, postavljene po izredno napred. nih urbanističnih koncepcijah. Potemtakem ni šlo za vojaško utrdbo, ki bi v tem kraju bila tudi povsem odveč. Ali gre v tem primeru za mesto — hram, za nekakšen tempelj bogu Soncu z ustreznimi stranskimi zgradbami? Znanstvenik Bingham je razglabljal dalje in prišel do nadaljnjega zaključka: vprašal se je, kje je pokopališče tega mesta. Ker OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlična priložnost, da vsilite svoje poglede in uveljavite svojo zahtevo tudi tam, kjer bi vam sicer ne uspelo. Vesele vesti za srce. Spravili se boste. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Drznejše poslovne zadeve vam bodo danes bolje uspele kot sicer. Izkoristite priložnost, pri tem pa ohranite mirno kri in branite dosežene položaje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Gre za določene interese, kjer ste zapleteni proti- svoji volji. Pazite, da ne boste tujih napak plačali vi. Zadoščenje med svojci. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vse, kar vam bodo danes predlagali ali ponudili, je vredno upoštevanja. Odličen trenutek za rešitev zamotane- HOROSKOP ZA DANES__ Dobro razumevanje s kolegi glede uresničenja načrta, ki vam je zelo pri srcu. Nekoliko nevsakdanje poglede boste izrazili ljudem, s katerimi živite. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) UtrdiL boste svojo samostojnost, izboljšali finančni položaj, skratka, se osamosvojili. S tem boste mogli pomagati tudi tistim, ki se k vam zatekajo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Le s prepričljivostjo boste dosegli razumevanje med onimi, ki o vas odločajo. Ve- selo popoldne v novi družbi, ga čustvenega problema. Gla-1 ki postaja simpatična. vobol. I ŠKORPIJON (od 24. 10. do . LEV (od 23. 7. do 22. 8.) 22. II.) Nekoliko vznemirjena nato se lotite dela. družba, ki pa bo dala več kot ste od nje pričakovali. Strnila se bo v enotnost, ki je kot nalašč za uspeh vašega dela. STRELEC lod 23. >1. do 20. 12.) Ce pravočasno posežete v zadevo, jo boste mogli rešiti. Nekdo, ki sicer ni bil poklican, je spravil ves posel v nevarnost. Več pozornosti. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Z gmotne strani dan zanimiv. Nakupi možni, vendar ne preveč posrečeni. Preveč svojeglavi ste, da bi vas vsi razumeli. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nasvete, ki jih boste dobili od nekega prijatelja, izvajajte v celoti, ker bodo odlični. V špekulacijah pa ne rinite predaleč. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne lotevajte se nobenega zahtevnejšega dela, ker bi vam vse šlo po zlu. Drugič se raje temeljiteje pripravite in šele mestno pokopališče. Po daljšem iskanju je Bingham odkril v neposredni bližini mesta grobišče z 273 okostji; ki pa so pripadala le mladim dekletom. To torej ni bilo normalno pokopališče, pač pa bi se iz tega dalo sklepati, da je mesto služilo kot nekakšno svetišče, v katerem je bil tudi zavod za vzgojo ((služabnic« boga Sonca. V tempelj, ki ga je imenoval »Tempelj treh oken« prihajajo sončni žarki iz treh različnih smeri, nekako iz smeri treh najbližnjih vrhov gora, ki jih tamkajšnji prebivalci še vedno slavijo kot nekakšna božanstva. Zdi se, da je oboževanje boga Sonca bilo prvotna vera avtohtonega ljudstva teh krajev v času, ko so ta mesta bila še obljudena. Ko pa je Bingham svoje proučevanje nadaljeval, je ugotovil, da je 273 deklet, katerih okostja je odkril, pripadalo plemenu Inkas in da so zbežale v mesto-tempelj med invazijo Spancev v njih deželo v XVI. stoletju. Vse to bi morda držalo, toda Bingham ni mogel razvoz-ljati vprašanja, kdo je to mesto zgradil na tem kraju, zakaj ga je zgradil in zakaj so ga njegovi prebivalci zapustili. Nekoliko neverjetno se zdi da bi prebivalci tega mesta — kot tudi drugih podobnih mest — svoje mrtve odnesli s seboj pri umiku. Morda pa je bilo to mesto sploh brez pokopališča in so vsakega svojega mrtveca odvrgli v reko, ki teče 800 metrov pod mestom. Tudi predmeti domače uporabe, vaze, okraski in drugo tovrstno arheološko blago, kar ga je Bingham v tem mestu odkril, niso odkrili starosti tega mesta, Rekli smo, da Maču-Piču ni edino tako mesto v Andah. Niti ne tako daleč od Maču-Piču zasledimo ruševine mesta Huayna-Piču. Tudi to mesto je izumrlo, njegove ruševine so porasle z rastlinstvom in prav tako kot Maču-Piču Huayna-Piču krije svoje tajnosti. Z razliko od prejšnjih dveh naselj pa so znanstveniki odkrili grobišče ali pokopališče mesta Cochasqui, ki kot orlovo gnezdo čepi na 3000 metrov visoki čeri. Tu so odkopali 400 človeških lobanj, ki so bile zakopane v temelje ne. ke zgradbe. Pravijo, 'da so to lobanje 400 mladih Inkov, ki so jih žrtvovali, da bi od mesta odgnali zle duhove... Kar se tiče starosti teh mest, je vrsta domnev. Gre morda za vojaške utrdbe ob robovih And. Lahko pa so ta mesta tudi kolonije starega plemena Inkas, to se pravi, da so bila grajena pred 1800—2000 leti. Po mnenju nekaterih drugih zgodovinarjev pa naj bi bila ta mesta stara 4 ali celo 8.000 let. Kot vidimo so to bolj domneve kot znanstvena razlaga. Dejstvo je, da v višinah več tisoč metrov v južnoameriških Andah zasledimo stara mesta ali njih ruševine, za katere ne vemo niti, kdo jih je gradil, niti čemu so služile. Morda se bo kdo vendarle našel, ki bo temu posvetil več časa in več sredstev. R. P. talske razstave m Razstava osnovne šole v Ul. sv. Frančiška Razstava osnovne šole v Ul Domadoni '' i m. v- v .. Hazstava osnovne šole v Skednju m j Razstava osnovne šole na Katinari it n illo in tol 0012! in Torek, 14. Junija 19ttO Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Drobiž od vse- povsod... im Zena im dom; 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Ciganski orkester »The Troubadors«; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Pregled dnevnega tiska; 17.20: Pesem in ples; 18.00; Tone Penke: Strupi, m am il a i n nasla-dtla — «Hašiš»; 18.10: Šostakovič: Prva simfonija v F-du.ru; 19.: Ivan Theueirschuh: Skromnost v vzgoji«; 19.20: Skladbe Palesitrine, Bacha in Haendla; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Ray Martinom, SJJdfie Calver-tom in Catarimo Villalbo; 21.00: Saša Martelanc: «The Harry Lime Theme«; 22.00: Edvard Traven: »Trije Dumasi«; 22.15: Skladbe za klarinet; 22.45: Broadwayski odmevi; 23.30; Do polnoči v ritmu v melodiji. Trst 12.10: ((Tretja stran«; 14.15: Eno uro v diskoteki; 15.20: Tretji pokrajinski zborovski natečaj, jn prvi natečaj zbo-rovskiih skladb A. Illersberg. 20.10; »Aktualnosti«. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Kmetijski nasveti: «Preprečimo črvivost sadila«; 13.45: Odlomki iz oper; 14.30: ((Mladi mladim na počitnicah«; 14.50: Gershvvinove melodije; 15.20: Siptarske narodne pesmi; 15.40: Prenos RL; 16.00: Orkestri Kempfert, Impallome-ni in Ros; 16.30: «Tretja stran«; 16.45: Plošče; 17.25: Lahka glas ba; 17.30: Glasbeni mozaik; 17.50: «Drugi o nas«; 18.00: Prenos RL; 19.00: Trio Los Pa-ragilayos; 19.30: Prenos RL; 22.15: Eddie Bert in njegov orkester; 22.35: Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00: Orkester p. v, F. Chadcsfield; 11.15: Radijski prenos prihoda argentinskega predsednika Frondiiziija; 12.10: Pojo Bonfiglioli, Negrorei, Mon-tanari; 13.30; Operno gledališče; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: Oddaja za mladino: ((Potovanje vzdolž Rena«; 17.40: Zanimivosti od vsepov- sod; 18.00: Preži je Umberta Sabe; 1830: Cd laendlerja do valčka; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 2! (’0: Trodejanka G, Marotte in B. Randoneja: «Bello di papa« 22.50: Dogodki doma in po -vetu; 23.05: Ant Tatum pri k ’virju; 23.20: Orkester Carla Esposita. II. program 9.00: Jutranje vesti: 10 00: »Gospod izpred tolikih let« z Ninom Besozzijem; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 11.30: Pojb Caravamo, Liani, Lualdi itd.; 13.45: «Sev«mica» — moda; 14.45: Panorama pesmi; 16.20: Poj* Abbate, Guidi, La-tiilJa itd.; 17.00: Pregled opernega gledališča; 17.30: »li but-tafuori«; 18.35: Flešite z nami; 20.30; »Hranilnik« z M. Bon-giornom; 22.00: VIII. festival napolitanske pesmi. III. program 17.00: Milhaudove in Prokofjeve baletne skladbe; 18.00: Srednjeveško zgodovinopisje; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Glasbeni program; 19.15: Zadnja leta Virginie VVoolf; 20.00: Vsakovečeroi koncert: Toretli, Haendel, Brahms; 21.30: Lirika Garcie Lorce; 22.00: Skladbe Roberta Schumanna; 22.50: Za radio prevedena dela; 23.40: F. Mendelssohn: «Trio štev. 1». Slovenija 8.05: R. Schumann: Humore ska; 8.30: Od popevke do po pevke; 8.55: Za šolarje — Do bri pomočniki; 9.25: Iz del Ma tije Bravničarja; 10.10; Izberi te melodijo tedna; 11.00: Igr; godba JLA; 11.20: Naši solisti 12.00: Napolitanske pesmi 12.15: Ing, Jenčič: Namakanj v sadovnjakih; 12.25: Harfistk Jelica Pertot; 12.45: Poljske na rodne; 13.30: Lahka glasba 13.50: Trio Slavka Avsenik« 14.05: Za šolarje — Cudežn zdravilo; 14.35: Tenorist Jai Peerce; 15.40: Listi iz domač književnosti; 16.00: Izbrali srn za vas; 17.20: L. van Beethe ven: Koncert za klavir in oi kester; 18.00: Martin Greif: a Zoreli smo v mlade komuni ste; 18.20: V glasbeni sobi I van Beethovna; 18.45: O met narodnih vprašanjih; 20.00: Pr je zbor madrigalistov iz Ci lovca: 20.30: Christian Bock -Herbert Reinecker: Naš očk se mora oženiti; 21.24: Jarnk Gregorc: Melodije srca; 214! 21.45: Telemann: Koncert z violino in orkester; 22.15: P Latinski Ameriki; 22.30: N ples vabi Lester Lanin; 23.1( Nočni komorni koncert.’ Ital. televiiga 13.30; TV-šoia: Znanstvena i pažanja, Zemljepis in drža« Danska vzgoja; 17.00: TV j mladino: «TV«šport» in «prl porščak«; 18.30: TV-dnevnll 18.45: Razgovor z občinstvom 19.00,- Simfonični koncert; 20 3( TV-dnevnik; 21.00: «H nove bere« (večer posvečen Ceh( VU); 22.30: VIII. festival m polet ansqe pesmi. Jug. televizfff Popoldne premcu sporeda tal. TV; Beograd — 20.30: Pn nos festivala lahke glasbe. hftlMURSKi DNEVNIK I — V nedeljo v Križu sindikalni praznik V nedeljo bo v ljudskem domu v Sv. Križu sindikalni praznik, ki ga priredi Nova delavska zbornica - CGIL. Praznik se prične ob 15. u-ri, na njem bodo sodelovali godba in pevski zbori. Govorila bosta Arturo Calabria in Franc Gombač. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kapitan Crabb brzine. Ni dvoma, da je kri- , žarka na običajni turbinski VPRAŠANJE; Vse evropsko p0g0n. Zato pa ima posebno časopisje, posebno angleško, oblikovan trup. Prav podvod- se zopet na dolgo in široko razpisuje o znani zadevi kapitana Crabba • moža Žabarja. Kakor znano si je hotel kapitan Crabb ogledali spodnji trup križarke «Ordžoniki-zes, ob priliki obiska Hrušie-va in Bulganina v angleški luki Portmouth. — Ali bi mi hoteli odgovoriti, kakšna pogonska sila vodi to ladjo? Saj ogledovanje Crabba je bilo gotovo namenjeno motorjem? ODGOVOR; Križarka »Or-džonikize« je priplula aprila 195*6. leta v angleško pristanišče Portsmouth z izredno veliko brzino, mnogo hitreje kot so jo sposobne razvijati križarke istega tipa katere koli druge vojne mornarice na svetu. Razumljivo je veliko zanimanje angleške aJmirali-tete, ki je na vsak način hotela izvedeti za skrivnost te iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiilliilliHiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiniiiiiiiiniiiimiiiiiiiinnilliiinitliiimiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiniiniitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiun Lepa nedeljska mladine PD ( in zakričal: «Obramba me H. Zahtevam, da se odvetnik ^atarasso obtoži že pred tem 8°diščem!» ^Sodišče naj ve: že tri leta ljudje zaprti, že tri leta tih žali, z njimi ravnajo kot * morilci in ko pride dan sod-116 ra^rave, se zahteva naj p vrši za zaprtimi vrati! Kdo t0-pretirava? Francoska vo)-ska ne bo trpela zaradi stvi-*’> ki jo bomo obrazložili! Ne ?jelajmo si utvar! Tisto, kar rečeno tukaj, bo zvedel ves !vet. Za vse prevzamemo »]-Sovornost. Vse se ve in vse se b° zvedelo!« Tako je govoril °dvetnik Malarasso in podob-so govorili tudi ostali bra-J^elji, od katerih je eden de-“1, da v Alžiru ni mogoče Vai«ti pravice. Zato je zahte. V‘d, naj se vrši proces v Fran- ci.il. Nato so prišli na vrsto ob-°ženci. Vsi so zavrnili zahte-v°' naj bo proces za zaprtimi v’aU. Christian Buoan .e v*kliknil: *Jaz sem avak prof. Maurlca '■dina, toda ne bom vztrajal "a svojem primeru. Nočem 'Pekulirati z mrtvim Prt> Borjem. Zaprta vrata bi po- menila, da priznavate svojo slabost. Moj svak je bil izre-Len človek, ki je rajši umrl pod mučenjem, kot pa da bi karkoli priznal.« Alžirec Akaše je odločno vzkliknil predsedniku v obraz: «Ne maram biti francoski i--7.av'Jan. Mi smo Alžirci! Nimate pravice, da nas sodite. Nas edini sodnik je alžirsko ljudstvo. Mi smo vaši ujetniki, »n-da msnio nikaki uporniki. Sodelujemo v vojni alžirskega ljudstva. Mi nimamo strahu! Sest dni šest noci so me mu. čili v kleti vile »Susini«. bo šel v SZ WASHINUTON, 13. — Oče pilota ameriškega letala «U-2», ki je bilo sestreljeno v SZ, Oliver Povvers, je včeraj prispel v Washington. Danes je dvignil potni list, in izjavil, da bo odpotoval v SZ, kjer bo videl svojega sina. Izjavil je tudi, da je prejel zagotovilo, da bo lahico videl svojega sina Sovjetska ambasada je kasneje sporočila, da je izdala Oliverju Povversu vizo za potovanje v Moskvo. Proces v Barceloni BARCELONA, 13. - Pred vojaškim sodiščem sta se danes morala zagovarjati dr. Jorge Pujol, voditelj katoliške miadine in Francisco Pizon, ki so ju aretirali v Barceloni, po manifestaciji v nekem gledališču. Občinstvo je namreč ob prisotnosti ministrov pričelo peti katalonsko himno, ki je prepovedana in ki je bila razširjena s tajnim letakom. Oba sta obdolžena »sramotenja državnega poglavarja« in je javni tožilec zanju zahte-vai sedem let zapora, obramba pa največ šest mesecev. Sodba še ni znana. Do manifestacij v Barceloni je prišlo ob Francovem obisku, ki je skušal pridobiti •tamkajšnje prebivalstvo, ki se je vedno upiralo njegovemu fašističnemu režimu. Odpor se je zaostril v zadnjem času, ko je Franco pričel izvajati »trde« gospodarsko politiko, ki resno škoduje industriji in zaradi katere se je brezposelnost in slab življenjski položaj prebivalstva še zaostril. 250-članska družina PARIZ, 13. — V vasi We-maers-Cappel se je včeraj sestala družina, ki ima nič manj kot 250 članov in ki se je srečala na pokopališču, na katerem je pokppan .ustanovitelj te družine Benoid Reumeaux, ki je umrl 1872. leta in ki je imel 7 otrok. Družinski člani so se zbrali z vseh strani |Francije. itiiiiittiiiiiiiiit>iiiiimniitiimiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii,iitiiitiiiiiinii Fotografirana «pošast» v jezeru Loch Ness Univerzi Cambridge in 0xford pripravljata odpravo, ki naj odkrije «pošast» LONDON, 13. — Univerzi iz Oxforda in Cambridgeja sta ustanovili ekspedicijo, ki naj prouči skrivnost «pošasti iz jezera Loch Ness«. «Pošast» je zopet postala aktualna, ko sta jo slikala dva fotografa. Pri prvem filmu gre za nekaj sekund posnetkov 16 mm filmske kamere, ki jih je posnel letalski inženir Tim Din-sdale, ki pravi, da film prikazuje «pošast», kako se je oddaljila in potopila. Drugo sliko pa je posnel gasilec Peter 0'Connor. Ko so inž. Dinsdaleja vprašali, če je mnenja, da gre na filmu za pošast, je odgovoril; »Ni dvoma«. Pojasnil je, da odgovarja opisom kakega ducata očividcev, ki so vse u-gledne osebe. Na vprašanje, če ne bi moglo iti za zamenjavo s kakim čolnom, majhno podmornico ali čim drugim, je dejal; »Ne, videl sem živo telo. Menim, da je telo dolgo 12 do 15 metrov in da gre za velikega plazilca, možno za razvito formo ple-siosaura«. Dinsdale trdi, da bi lahko bile v jezeru dve ali tri pošasti in pravi: »Vsaka pošast verjetno živi preko 200 let«. Angleška televizija je danes predvajala film, v katerem se prikazuje, kako naj bi slovita pošast iz Loch Nessa plavala v škotskem jezeru. Film traja 40 sekund: vidi se neki nedoločeni predmet, kako iz zače!- r.ega nepremičnega stanja začne počasi plavati najprej protj desni, nato proti levi; končno pospeši plavanje in doseže hi. trost kakih 10 milj na uro, ko potone, pustivši za seboj beio penasto sled. - « » — — Mednarodna žirija Beneške Biennale BENETKE, 10. — Komisar Biennale sen. Ponti je imenoval mednarodno razsodišče, ki ga letos prvič sestavlja sedem članov: dva Italijana in pet tujcev. Imenovanje se je izvršilo ob sugestijah predsedstva Biennale, ki je upoštevalo nasvete komisarjev posameznih držav. Do te spremembe je prišlo iz želje, izražene že prej, naj bi komi sarji ne bili obremenjeni z raznimi funkcijami. Žlirijo sestavljajo: prof. Giu-lio Carlo Argan, redni profesor zgodovine moderne umet nosti na rimski univerzi; prof Giuseppe Marchiori, umetnostni kritik; prof. Vincent Agui-lera Cemi, umetnostni kritik: prof. Werner Hartmann, u-metnostni kritik; prof. 7,dzi-slaw Kepinski, ravnatelj pinakoteke nacionalnega muzeja v Poznanju; prof. Jean Leymarie, docent umetnostne zgodovine na univerzah v Ženevi in Lausanni; sir Herbert Read, predsednik Zavoda za sodobno umetnost v Londonu IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllll Hlllllllllllf ,lllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllltlllllll,i,llllllllllllll,lllllllllllllf llllllllllllllllllllllllllll, Jugoslovani zavzeli insuii n. in m. žiriji in o drugih vprašanjih, vičaiski degolisti posebno pi-Govor bo padel ravno v čas, | smo. Konferenca je namreč NOVI DELHI, 13. — Prva jugoslovanska ekspedicija na Himalaji Je zavzela dva doslej še nezavzeta vrha Trisulj H. in Trisulj III. Po informacijah iz Novega Delhija so se člani jugoslovanske ekspedicije 5. junija povzpeli na Trisulj II visok 6.139 m, 5. junija pa na Trisulj III. 6.170 m. Vsi člani ekspedicije in šerpasi so zdravi in v dobri kondiciji. # * # Himalaja pomeni v jeziku domačinov «kraj snega« in se razteza med visoko planoto Tibet in Hindustanom. Na zahodu meji na reko Hindus, na vzhodu pa na reko Brah-maputra. Dolžina gorovja zna-ša 2500 km, širina pa od 180 do 300 km. Okrog 45 vrhov presega višino 7000 m. Najvišji vrh je Everest, ki doseže 8882 m in ki ga je prva osvojila angleška alpinistična odprava, pri čemer sta stopila na teme Novozelandec Hillary in šerpas Tiensing. Drugi vi- soki vrhovi so Nanga Parbat (8126 m), ki so ga osvojili Nemci, Makalu (8311 n)), Kin-kinyunga (8580 m), Dhaulagi-ri (8168 m). Tudi Trisulj I presega višino 7000 m in je visok 7135 m. Italijanski alpinisti pod vodstvom profesorja Desia pa so osvojili vrh K 2. S temi gorami se je spopadlo mnogo alpinistov vseh narodnosti in mnogo odprav je propadlo. Številni alpinisti so plačali svojo drznost tudi z življenjem. Ruski balet nastopi na TV Včeraj je prispel v Rim na letališče Ciampi-no iz Pariza z reaktorjem »Alitalia« ruski balet, ki ga vodi koreogra-finja Irina Grijebina. Ruski balet sestoji iz dvajsetorice plesalcev, pevcev in glasbenikov in bo nastopil med televizijsko oddajo «il Novel-liere«, ki bo posvečena ruskemu pisatelju Če- hovu. Elektronski računski stroj za srednja podjetja V elektronskem centru «Banco di Roma« bodo danes prvič razstavili elektronski računski sistem, ki je namenjen srednjim podjetjem in ki se naziva IBM-1401. Gre za elektronsko napravo, ki dela izključno s tranzistorji in ki omogoča srednjim podjetjem zadostno število obdelanih podatkov. Naprava dela a-li s perforiranimi kartoni ah pa z magnetofonskimi trakovi. Sestoji iz osrednje naprave, ki proučuje podatke, naprave za vložitev vprašanj in tiskarskega stroja, ki tiska 36 tisoč vrstic po 132 znakov na uro. Po svetu so do sedaj zahtevali štiri tisoč takih strojev, med njimi 74 v Italiji. Sovjetska razstava v Etiopiji Sovjetska zveza je or-ganizirala v Etiopiji razstavo industrijskih izdelkov nameščeno na 25 tisoč kvadratnih metrov prostora, Adis Abebo je ob tej priložnosti obiskalo 60 sovjetskih strokovnjakov in gospodarstvenikov, med katerimi tudi sovjetski minister za zunanjo trgovino Mihail Lesecko. V prvem tednu so že zaključili za 2 milijona rubljev kupčij. Škof potrjuje, da so streljali nalašč Skof Ambrose Reeves iz Johannesburga, ki je sedaj v Veliki Britaniji, je izjavil, da je policija nalašč streljala proti množici črncev, ko so bežali. Skof je napisal spomenico, v kateri trdi, da je imelo policijsko ravnanje »kazenski značaj« in da ni šlo za »samoobrambo«. Rusi demobilizirajo Minister za zunanje zadeve SZ je povabil skupino zapadnih novinarjev na ogled sovjetskega vojaškega taborišča, da se bodo lahko sami prepričali, da SZ v resnici znižuje svoje oborožene sile. Predstavnik ministrstva je izjavil, da bo ogled čez nekaj dni, taborišča pa še niso določili. Stara mati iz Barija Včeraj je proslavljala «stara mati iz Barija« Antonietta Massarelh svoj sto drugi rojstni dan v krogu številnih sinov, hčera, vnukov in pravnukov. Stara mati bere, šiva, in se živahno razgovarja. Ima odličen spomin. Razstava pokvarjene gradbene opreme Sindikat poljskih grad benih delavcev je v Varšavi priredil origi nalno razstavo pokvar jene gradbene oprein. in gradbenega orodja žag brez zob, kopalnih kadi s pokvarjenim e majlom, ključavnic brez peres itd. Sindikati pra-vijo, da je industrija gradbenega materiala kriva, da je proizvod nja gradbene industrije za 12 odst. nižja, kot bi morala biti. Razstava je naletela pri organih oblasti na razumevanje saj je njeno koristnost in pomembnost podčrtal podpredsednik sveta Tokarski, ki si je razstavo ogledal. Prve nogometne tekme za pokal francosko ■ italijanskega prijateljstva Osem zmag italijanskih enajstoric pet porazov in trije neodločeni izidi Prve tekme povratnega kola bodo prihodnjo nedeljo S končanim italijanskim pivenstvom, nogometaši še niso dobili dovoljenja za razhod in namesto na počitnice, bodo o-stali še nekaj časa v senci svojih klubov. Razna nogometna društva namreč sodelujejo na mednarodnih turnirjih, ki so zrastli po prvenstvu kot gobe po dežju. V nedeljo je bilo prvo tek- ------------------------ movanja za pokal francosko-italijanskega prijateljstva. Nekaj tekem so igrali na italijanskih igriščih, druge pa na francoskih. Prva nedelja je bila ugoana za italijanske ekipe, ki so zabeležile 8 zmag in tri neodločene rezultate, medtem ko jih je pet doživelo poraz. Novi Italijanski prvak Ju-ventus je moral v Reims, kjer ga je čakal trd oreh. Domačini so celo dvakrat presenetili goste, ki pa se niso predali in se jim je posrečilo s Charlesom zmanjšati razliko. Igralci Reimsa niso hoteli popusti, tl in so prisilili vratarja gostov, da je še dvakrat klonil. S tem pa igra še ni bila končana, ker je Juventus po za- slugi Sivorjia, Lojodieeja n Colomba prisilila domačine na delitev točk. Lep uspeh, še posebno, ker je igrala na tujem igrišču, je dosegla tuidi Bologna, ki si je šla po dve točki k Nimesu. Bolonjski igralci so si za. gotovili zmago predvsem zaradi bolj praktične igre in prodornosti njihovih igralcev, ki so večkrat zadeli v cilj. Tudi Milan je prisilil moštvo Tou-lose na poraz, predvsem po zaslugi odličnega Altafinija, ki je sam dosegel tri gole. Med pozitivne rezultate za Italijo moramo omeniti zmago Fiorentine nad Racingom, Lazia nad Sedanom, Atalante i nad Lensom, Mantove nad Montepellierjem in predvsem Marzotta nad moštvom Red' liiiutiiimiiiiimiimiiiiiiiMiiiiiimHiiiiiiiiniiuniiiiiiimiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiMtiiiHiiiii Mednarodni telovadni dvoboj v Beogradu Zelo tesna zmaga Italije nad jugoslovansko ekipo Med posamezniki je bil najboljši Miro Cerar Protest gledalcev zaradi pristranskega sojenja italijanskih sodnikov BEOGRAD, 13. — Italijanskim telovadcem se je posrečilo zmagati nad močno jugoslovansko reprezentanco. Ta je sicer pičla, a vendar je zmaga zadovoljila italijanske telovadne kroge še posebno, ker je ta druga po vrsti. Kot je znano, so Italijani premagali v dneh 28. in 29. maja tudi švicarske telovadce. ----------------- Italijani so vodili že po prvem dnevu tekmovanja, ko so bile na sporedu obvezne vaje. Po drugem dnevu se je dvoboj končal 266.20 : 265.95 v korist Italije. Med Jugoslovani je bil najboljši Miro Cerar, ki si je zagotovi] prvo mesto. Ta odlični telovadec se je plasiral ng pr. vo mesto v konju z ročaji, kjer je dosegel 9.80 točke in na brad. Iji (9.70), medtem ko je delil prvo mesto v preskoku konja z Menichelli jem. Obema so prisodili 9.55 točke. Na krogih je bil brez dvoma najboljši Franco Menichelli, 'ki je dobil za svojo vajo 9.80 tokče. # * * Večina gledalcev in športni lcritiki sodijo, da Je zmaga italijanske reprezentance, ki se je sicer predstavila kot solidna in homogena ekipa dobrih telovadcev, rezultat pristranskega sojenja italijanskih sodnikov Guglieimettija in Lucchet. tija, katerima očitajo, da sta prestrogo ocenjevala Jugoslovanske tekmovalce, posebno Cakleca in favorizirala svoje. V nedeljo se je n. pr. po vaji Cakleca n« bradlji ozračje na stadionu Tašmajdan tako zaostrilo, da je italijanska reprezentanca zaradi protestov občinstva proti sojenju italijanskih sodnikov, hotela odstopiti od nadaljnjega tekmovanja, Sele intervencija predsednika Partizana Radovanoviča, ki je apeliral na gledalce, naj se umirijo se je lahko dvoboj nadaljeval in tudi v miru končal. » • • Lestvica posameznikov pa je sledeča: 1. Miro Cerar (Jugoslavija) 117,65 točke; 2. Franco Menichelli (Italija) 113,93 ; 3. Giovanni Carminucci (Italija 113.50; 4 Arrigo Carnoli (Italija) 112.80; 5. Pasquale Carminucci (Italija) 111.45; 6. Angelo Vicardt (Italija) 111.45. 7. Alojz Petrovič (Jugoslavija) 110.90. 8. Milenko Lekič (Jugoslavija), Gianfranco Marzola in Orlando Polmonari (oba Italija, na) 109.60 itd. Evropsko košarkarsko prvenstvo ženskih ekip Naslov Sovjetski zvezi Bolgarija na drugem mestu SOFIJA, 13. — Bolgarija je V nedeljo prepustila žezlo evropskega prvaka košarkaricam Sovjetske zveze. Sovjetske i-gralke so si priborile zmago šele v podaljšku igre z Bolgarijo, ker se je igra po regularnem času končala neodločeno 45:45. V podaljšku so Bolgarke *a. koj prešle v vodstvo, toda Rusinje so sprožile ofenzivo, Ki jim je prinesla zmago z 52:50. V jutranjih urah je bila tekma za četrto mesto med Poljsko in Jugoslavijo. Po zelo borbeni in do konca negotovi igri, je zmaga pripadla Poljakinjam, katerim se je posrečilo najprej izenačiti na 44:44 in nato še zmagati s 47:45. Tako je Poljska zasedla četrto, Jugoslavija pa peto mesto. Jugoslovanka Kalušičeva je kot najboljša strelka osvojila po. kal lista »Otečestveni front*. Kalušičeva je med prvenstvom dosegla 100 košev. Druga je s 93 Bolgarka Boriseva. Rezultati zadnjega dne so sledeči: Pollska — Jugoslavija 47:45 (24:28) Sovjetska zveza — Bolgarija 52:50 (13:22, 43:45) Končni lestvici: 1. SZ 5 5 0 319 207 1 0 2. Bolgarija 5 4 1 288 244 9 3. CSR 5 3 2 319 246 8 4. Poljska 3 2 3 217 291 7 5! Jugoslavija 5 1 4 231 292 6 6. Romunija 5 0 5 221 315 5 TOLAŽILNA SKUPINA 7. Italija 3 3 0 163 134 6 8 Holandska 3 2 1 143 140 3 9. Madžarska 3 1 2 146 145 4 10. Belgija 3 0 3 122 155 3 stara iz Pariza, (ki je toliko pomembnejša, ker so si jo igralci iz Valdagna priborili na igrišču gostov in celo s tremi goli razlike, kar jasno napoveduje, da so bili neomejeni go. spodarji položaja. Končno je še Spal odpravil brez posebnih težkoč Le Havre. Na tujem igrišču se je izkazala tudi Udinese, ki je prisilila Limoges na delitev točk. Nasprotno pa Torino, ki je igral pred lastnim občinstvom, ni mogel priti v borbi z moštvom iz Nancyja do zmage in je bil prisiljen končati srečanje z neodločenim rezultatom. Rouen pa je pripravil za Francijo edino presenečenje dneva. Prišel je v Italijo, kjer je na igrišču v Comu igral proti Leccu. Takoj se je videlo, da so igralci Lecca utrujeni in da ne bodo kos močnejšim in boljšim nasprotnikom, katerim so morali prepustiti zmago. Tudi Como, ki je šel na gostovanje v Metz, je klonil in ista usoda je doletela enajsterice Barija v borbi z Valenciennesom, Brescie v Troyersu in Reggiane v Gre-noblu. Stanje je za sedaj povoljno za Italijo in šele v povratnem kolu se bo videlo, če se bo posrečilo italijanskim moštvom obdržati prednost, ki so si jo priborili preteklo nedeljo. Jadralna regata za pokal «T. Nordio» v Tržaškem zalivu Zaslužena in prepričljiva zmaga francoske posadke Debarge-Baudoin Odlični Fafangel iz Kopra na drugem, Italijan Straulinopa na tretjem mestu Jadralna regata za pokal «T. Nordio* se je zaključila v nedeljo z jasno zmago francoske jadrnice «Candide» s posadko Debarge - Baudoin. Francoza sta si v petih dneh tekmovanja zagotovila štiri zmage in samo v predzadnjem dnevu sta morala prepustiti prvo mesto, na katero sta je že navadila, italijanskemu prvaku Straulinu. Na 'drugem mestu moramo omeniti odličnega jugoslovan IZIDI Rouen-*Lecco 3:1 •Mantova-Montepellier 2:1 ♦Fiorentina-Racing Parigi 2:1 Marzotto-*Red Star 3:0 Milan-Tolosa 6:3 •Atalanta^Lens 1:0 *Troyes-Brescia 4:1 Udinese-*Limoges 1:1 Juventus-*Reims 4:4 ‘Valenciennes-Bari 4:2 *Lazio-Sedan 3:1 •Spal-Le Havre 3:1 ‘Grenoble-Reggiana 5:2 ‘Metz-Como 3:1 *Torino-Nancy 0:0 Bo!ogna-*Nimes 4:3 ŠPORTNE STAVE TOTOCALCIO Reims-Juventus X Nimes-Bologna 2 Fiorentina-Racing 1 Milan-Tolosa 1 Atalanta-Lens 1 Spal-Le Havre 1 Valenciennes-Bari 1 Limoges-Udinese X Lazio-Sedan 1 Torino-Nancy X Lecco-Rouen 2 Grenoble-Reggiana 1 Metz-Como 1 Red Star-Marzotto 2 OZO-Montpellier 1 Kvote: 13 — 1.314.000 lir, 12 — 42.600 lir. TOTIP Dais Heroville Chemo Furgeen Nebulio Arizona Oro del Reno Henribote Timida Veggiano Antipasto Zavia X X 1 X 1 2 1 2 2 1 1 X Kvote: 12 — 1.755.217 lir, 11 — 30.055, 10 — 2.951 lir. NOGOMET Italija C-Maroko 3:1 CASABLANCA, 13. — Italijanska nogometna reprezentanca C lige je v mednarodni tekmi premagala maroško državno reprezentanco s 3:1. Prvi polčas se je končal z 2:1. Gole so dosegli Cervetto (2) in Galloni za Italijo ter Bra. himd za Maroko. Italijani "o bili ves čas v vodstvu in so prevladovali na igrišču. skega jadralca Fafangela, ki je prijetno presenetil in je v skupnem plasmaju, 'kljub ostri mednarodni jn domači konku renči, zasedel nadvse odlično in zavidljivo drugo mesto. Priznati pa moramo, da je Fa-fange] zmožen še večjih uspehov in če se mu v tretjem dnevu ne bi zlomil ročaj krmila, bi si tudi on zagotovil prvo mesto, ki si ga je povsem zaslužil. Le v zadnjem dnevu je nekoliko razočaral, ker je zaostal pri startu in čeprav se je pognal na lov za prvimi, ni mogel dohiteti vseh in se je moral zadovoljiti z devetim mestom. Namesto njega pa je prišel v ospredje Tončevič Vesno, ki se je plasiral takoj za Debargeom in Straulinom. O Straulinu, ki se na jadru ponaša z zlato zvezdo, to je z znakom svetovnega prvaka, bi jahko pisali celo poglavje V prvih dneh je razočaral in kot smo izvedeli, se je pritoževal nad jadrom ameriške vrste, ki ga je rabil za prva dva dni regate. Jadro mu ver jetno ni odgovarjalo in ital! janski prvak je precej zaostal. V tretjem dnevu pa je potegnil na dan drugo jadro 'n uspeh je bil viden. Bolj kot Debarge, katerega skoraj nikoli ni resno ogrožal, je bil njegov najhujši tekmec Fafan-gel. In borba se je zaključila z uspehom Koprčana. Sicer trdijo, da Straulino ni hotel zaigrati vseh svojih kart, ki jih hrami za olimpiado. Vedeti 'e namreč treba, da so bili med udeleženci regate nekateri o-limpijski kandidati (vsi trije Jugoslovani). Prav zaradi tega naj bi bil Straulino previdnejši. Možno pa je, da to ne bo držalo in da se bliža tudi za tega «morskega volka* zaton. Kje je resnica bomo kmalu videli na predolimpijskem tekmovanju in tudi na sami olimpiadi. Brez dvoma so bile jugoslovanske posadke presenečenje za vse na tej regati. Poleg Fafangela sta se izkazala tudi Tončevič z Vesno, ki je v nedeljo zasedel tretje mesto in Ninčevič z Vumirjem, ki pa je za svoje zmožnosti vseeno preveč zaostal. Sicer se bodo Jugoslovani lahko izkazali v regati, ki se bo danes začela v Kopru. Ta bo veljala tudi za državno prvenstvo jadrnic vrste »Star*. Rezultati nedeljskega zadnjega dne regate so sledeči: 1. »Candide«, Debarge (Pariz) 15 točk; 2. »Merope 111», Straulino (SVT) 14; 3. »Vesna«, Tončevič (Dal. flota) 13; 4. »Vumirn, Ninčevič (Dal. flota) 12; 5. »Arlu IV», Porro (Lec-co) 11; 6. »Rododendron, Rode (Ver-bano) 10; 7. »Mirach 111», Fago (La Speziia) 9; 8. »Nababbon, Danelon (Trst) 8; 9. »Cha Cha 111», Fafangel (Slov. flota) 7 itd. Končna lestvica po petih dneh tekmovanja: 1. »Candide«, Albert Debarge (Pariz) 73 točk; 2. »Cha Ch» 111», Mario Falange] (Slov. flota) 60; 3. »Merope 111», Agostino Straulino (SVT) 56; 4. »Rododendron, Nico Rode (Verbano) 52; 5. »Arlu IV», Nanni Porro (Lecco) 51; 6. »Vumir«, Stanko Ninčevič (Dal. flota) 50; 7. »Vesna«, Tončevič (Dal. flota) 45; 8. »Ali Babi VI«, Hans Bry. ner (Lugano) 45; 9. »Nababbo 111», Ottaviano Danelon (Trst) 35; 10. »Maja«, Bruno Dequal (Trst) 33 točk. TENIS V MILANU Jugoslovanu Jovanoviču trofeja «Bonfiglio» MILAN, 13. — Jugoslovan Jovanovič si je z zmago nad Francozom Bressoujem priboril v mednarodnem teniškem turnirju za juniorje trofejo Končana dirka «Po Hrvatski in Sloveniji» Bajt z rumeno maj Rog prvi v ekipni splošni Ljubljančan Bajc prvi tudi v lestvici za gorsko nagrado LJUBLJANA, 13. — V najtežji etapi kolesarske dirke po »Hrvatski in Sloveniji* so slovenski kolesarji pripravili prijetno presenečenje. Odredov kolesar Bajc je na ovinkih strme ceste proti vrhu Vršiča pokazal, da je najboljši gorski vozač in je še pred vrhom praktično odvzel Dunajčanu Post-lu rumeno majico. To mesto si je Bajc obdržal do cilja v Ljubljani, s čimer si je zagotovil 'končno zmago. Med ekipami pa je zmagalo moštvo ljubljanskega Roga. Na start v Novi Gorici se je prijavilo 34 kolesarjev. Vedeli so, da jih čaka 109 km dolga proga do vrha Vršiča, zato so do Trente vozili strnjeno. Na prvih vzpetinah se je od glavnine odtrgal Žirovnik, ki si je do prvega ovinka nabral že minuto naskoka. Bajcu je bila Zirovnikova o. fenziva v spodbudo. Tudi on je zapustil glavnino in se je pognal na lov za bežečim. Nekako med tretjo in četrto serpentino je Žirovnika dohitel in ga je tudi pustil za seboj. Eonfiglio*. Jovanovič je premaga] nasprotnika s 6:4, 7:5. ................................................. Jugoslovanska nogometna prvenstva Nedelja brez presenetljivih izidov Lestvici sta ostali nespremenjeni Če ne bo v zadnjem kolu presenetljivega obrata, bo c-stal vrh lestvice jugoslovanskega nogometnega prvenstva f. zvezne lige nespremenjen, to je s Crveno zvezdo v vodstvu in Dinamom na drugem mestu. Obe vodilni moštvi sta si znali v nedeljo priboriti zmago, s čimer sta si obdržali priborjeni položaj. Brez dvoma se lahko šteje poraz Hajduka na domačem igrišču, ki mu ga je zadala Vojvodina, med presenetljive rezultate dneva. Drugih presenečenj tako ni bilo, razen če omenimo sobotno zmago Beograda nad Partizanom, ki pa skoraj ni presenetila nikogar. V ostalih tekmah rezultati odgovarjajo prognozi in so tudi verna slika stanja na igrišču. Rezultati predzadnjega kola so bili sledeči: Sarajevo - Budučnost 3:1 (2:0) Crv. zvezda - Radnički 5:4 (2:2) Rijeka - Sloboda 1:0 (1:0) Velež - Dinamo 2:3 (1:2) Partizan Beograd 2:3 (2:1) Hajduk - Vojvodina 0:1 (0:1) II. ZVEZNA LIGA Tudi v tem prvenstvu je ko- LESTVICA Crv. zvezda 21 14 3 Dinamo 21 13 4 Vojvodina Partizan Hajduk Sarajevo Beograd Rijeka Velež Radnički Budučnost Sloboda 21 10 6 21 11 4 21 9 6 21 21 21 21 21 21 21 4 42:24 31 4 43:19 30 5 35:19 26 6 47:27 26 6 44:26 24 8 30:36 22 8 25:28 19 7 4 10 29:47 18 5 7 9 25:26 17 5 6 10 27:34 16 4 4 13 14:37 12 3 5 13 14:41 11 9 4 6 7 Po nedeljski regati Je bilo na sedežu lAdriaco YC» nagrajevanje udeležencev. Na sliki: predsednik kluba prirediteljev izroča Fafangelu drugo nagrado nec precej dolgočasen in borbe so izgubile na veljavi predvsem, ker so najboljša a tudi najslabša mesta že zasedena. Nobeno presenečenje ne bi moglo preobrniti stanja v lestvici in prav zaradi tega ni mogoče zahtevati od morda že utrujenih igralcev, da bi se borili za točke, ki bi jim nič več ne koristile. S tem pa ni rečeno, da so povsod popustljivo igrali. V Ljubljani je v nedeljo gostoval zmagovalec v tej ligi Split. Gledalci so pričakovali, da bo borba ostra, toda kaj kmalu se je izkazalo, da iz te meke ne bo kruha. Čeprav je bil Odred v veliki premoči, je pa vendarle dopustil, da so mu gostje odnesli obe točki. In to za pičlo razliko enega gola. Začetek igre je bil prijeten, toda kaj kmalu se je sprevrgel v zaspano igro, ki je dol. gečasila gledalce, tako, da so še pred kancem zapuščali igrišče. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Odred - Split 0:1 (0:1) Trešnjevka - Borac 3:1 (2:0) Lokomotiva - Šibenik 2:1 (1:1) Igman - Elektrostroj 3:0 p. f. Varteks Zagreb 2:1 (1:1) Proleter - Železničar 2:1 (0:0) NOGOMET ODESA, 13. — Moštvo Odese je v prijateljski tekmi premagalo Inter 5:1 (1:0). OPATIJSKE DIRKE Ekipi Zahodne Nemčije cVelika nagrada Jadrana» OPATIJA, 13. — Preko 60 tisoč gledalcev si je v nedeljo ogledalo motociklistične in avtomobilske dirke za »Veliko nagrado Jadrana*. Prvo mesto je zasedla ekipa Zahodne Nemčije s 13 točkami, za njo pa sta se plasirali Italija z 18 in Madžarska s 33. Jugoslavija je že po sobotnih dirkah odstopila. Nedeljske dirke so se začele s tekmovanjem prikolic. Zmagal je Francoz Roggiardo, ki je vozil s povprečno hitro-vjo 114.750 km na uro. Drugi je bil Zahodni Nemec Rohsi-ple, tretji pa Jugoslovan Snaj-der. Ostali rezultati so sledeči: 350 ccm: 1. Pasel (ZN) 44,38, povprečna hitrost 120.950 kmh, 2. Finlay (Avstralija) 44,39, 3. West (Avstralija) 44,43. 250 ccm: 1. Mussiol (VN) 34,23, povprečna hitrost 125,550 kmh, najboljši krog m rekord proge 128.850 kmh, 2. Tassina-ri (It.) 34,57, 3. Grassetti (It.) 36.45, 6. Pin-tar (J) 37,13. Avtomobili Junior: 1. Liebel (ZN) 45,35, povprečna hitrost 117,650 kmh, 2. Melhus (VN) 46,35, 3. Beltiol (It.) 48,12. Motorji 500 ccm: 1. Glesser (ZN) 56,59, povprečna hitrost 126,359 kmh, 2. West (Avstralija) 57,22, 3. Kuruzs (Madž.) 58.34. Avtomobili Šport: 1 Fraser (Rodezija) 131,40, 2. Božič (J) 128.150. Bajc je bil nevzdržen, saj je vozil na strmi cesti celo s hitrostjo 20 km na uro. Žirovnik je zaradi napora nekoliko popustil in je moral svoje mesto prepustiti Levačiču, ki je v izrednem finišu privozil drugi na cilj. Na vrhu Vršiča je bilo jasno, da si je Bajc pridobil rumeno majico in to za 1’4”. Izid prve nedeljske poletape Nova Gorica - Vršič je bil sledeč: 1. Bajc (Odred I) 3.31’ in 20”, Valčič (Hrv.) 3.35’33”, Levačič (Hrv.) 3.35’44”, Žirov. nik (Rog) 3.36’21”, Gregorina (Hrv.) 3.36’35”, Post (Avstrija) 3.36’48”, Bergant (Odred) 3.36’ 55”. Sledijo Vukojevič (S), Mueller (Graz), Šebenik, (Rog) itd. V splošni lestvici posameznikov je Bajc prevzel prvo mesto pred Postlom, Žirovnikom, Valčičem itd. Lestvica za gorsko nagrado pa je sledeča: Bajc (O) 22 točk, Valčič (H) 21, Vukoječ (S) 14, Weber (Stuttgart) 13, Levačič (H) 11, Žirovnik (Rog) 9. Sledijo: Gregorina 6, Posti 6, Šebenik 6, Mueller 6, Boltežar 5, Bergant 4, Simon (Dunaj) 4 in Novak 3. Ekipni plasma pa je bil sledeči: 1. Rog (Žirovnik Šebenik, Novak) 62.21 ’37”, 2. Hrvatska I (Levačič, Valčič, Gregorina) 62.21’48”, 3. Srbija (čubrič, Vukojevič, Milenkovič) 62.35’24”, 4. Odred I, Graz, Dunaj, Hrvat-Lska II, Odred II. * * * Druga poletapa Kranjska go-a - Ljubljana (78 km) ni pri-esla nobenih bistvenih spre-emb v lestvicah. Bajčevo pr-o mesto pa je bilo v nevarno-ti zarad-i okvare na kolesu, ki a je doletela, ko so kolesarji avozili z asfaltne na peščeno cesto. Toda s pomočjo spretnega mehanika je Bajc našel možnost, da mu okvara ni za- ■itiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinni,,,,,,,!!,!!,,!,,,,,,,,,,,,,,, Tenis za Davisov pokal Italijadiile 3:2 Pietrangeli klonil pred Ayalo - Sirola je z zmago nad Rodriguezom povedel Italijo v vodstvo TURIN, 13. — Italijanski teniški reprezentanci se je posrečilo zmagati nad čilskim moštvom, s čimer si je zagotovila pravico do nadaljnjega nastopa v izločilnih tekmah evropske cone za Davisov pokal. Končni rezultat srečanja Italija- Cile je 3:2. • Italijanski teniški igralec št. 1 Pietrangeli je moral v nedeljo kloniti proti odličnemu Ayali. Sicer je Italijan zaigral odlično in je že vodij z 2:0. Kazalo je, da bo Ayala postal lahek plen Pietrangelija, toda kaj kmalu se je pokazalo, da sploh še ni začel igrati po svoji stari navadi. V za. četku je bil zelo počasen in ni uganil niti ene žoge. Kasneje pa, ko se je popravil, je pokazal česa je zmožen in je Italijana brez posebnih težkoč spravil na kolena. V prvi igri je Pietrangeli prišel le do 4, 'kjer je tudi obstal. V drugem setu je bil Ayala še boljši in je z dolgimi in monotonimi predložki ter z nepričakovanimi udarci zmedel Italijana, ki mu je moral prepustiti igro s 6:1. V tretjem setu ni bilo za Italijana nič bolje in ko je spoznal, da zanj ni rešitve, je popolnoma popustil. Po 15 minutah igre, kakor je trajal tretji set, si je Ayala pridobil zmago m s tem ponovno izenači] stanje za Cile na 2:2. Usoda italijanskega moštva je bila torej odvisna od Siro. le, ki je nastopil proti neruti-niranemu Rodriguezu. Že po prvih udarcih se je izkazalo, da je Italijan boljši. S svojo igro je večkrat spravil nasprotnika v zagato in ga je v prvem setu prisilil na poraz s 6:0. V drugem setu se je Rodrl. guez precej popravil, še posebno, ker je Sirola igral bolj ležerno. Italijan se je hotel odpočiti, a čilski igralec je to izrabil in malo je manjkalo, da ni prisilil nasprotnika na kolena. Sirola se je še pravočasno opomogel in je zaključil igro s 7:5 v svojo korist. Tretja igra skoraj nima zgodovine, ker je bila zmaga zagotovljena Italijanom. Sirola je namreč tudi to zmagovito končal in s tem je dokončno povedel Italijo v vodstvo. Italijani bodo v naslednjem kolu nastopili proti Veliki Britaniji. Rezultati zadnjega dne srečanja Italija-Cile so sledeči: Ayala-Pietrangeli o:4, 6:1, 6:1 Sirola-Rodriguez 6:0, 7:5, 6:3 grenila zadnjega dela dirke i« da mu j-e preprečila dokončne zmage v Ljubljani. Avstrijec Posti si je ves čas prizadeval, da bi nadomestil zamujeno % odvzel Bajcu naskok. Toda v Bajcu je našel -kolesarja, ki je znal odgovarjati na vse napade in je bil vedno budno na straži. Malo pred ciljem je zbežal član hrvatske ekipe Brajan, a njegov beg ni zaskrbel nikogar, ker tudi nikogar na vrhu ni mogel ogrožati. Zaradi tega ni bilo težko Brajanu pri; voziti prvi na cilj v Ljubljani in okusiti čast etapne zmage. Kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji se je torej zaključila z zmagoslavjem slovenskih kolesarjev. Bajc je zmagal med posamezniki, R°Ž iz Ljubljane pa med ekipami. PLAVANJE Vrsta novih svetovnih in evropskih rekordov LEIPZIG, 13. — Med plavalnim trobojem Holandska - Velika Britanija - Nemčija je Ho-landka Marianne Heemskerk dosegla na 390 m metuljčka nov svetovni rekord s časom 2’34”4. Prejšnji rekord je pripadal Američanki Collinsovi * časom 2’37”. Ria Van Velsen (Hol.) pa je izboljšala svetovni rekord v plavanju na 100 m hrbtno s časom 1’11”, kar Je za 4 desetinke boljši od prej5* njega, ki je pripadal Američanki Carin Conejevi. Poleg svetovnih so Holand-ke dosegle tudi nekaj ?v-ropskih rekordov: Catharina Dobber je izboljšala lastnega na 200 m prsno z 2’36”2 (prejšnji 2’37”5), Lamborgova na 200 m prosto z 2’21’5 (prejšnji: Schimmei — Holandska " 2’22”1). Končno je Holandska postavila nov evropski rekord tudi v štafeti 4x100 m s časom 4’47”3. Dva nova rekorda Fritza Dennerleina HAMBURG, 13. — Med dragim dnevom mednarodnega plavalnega mitinga je Italija? Dennerlein izboljšal dva ila11* janska rekorda na 200 m pr°" sto in na 200 m metuljčka. Za prvo progo je rabil 2’07 J (prejšnji rekord 2’08”1), za drugo pa 2'09”2. LAHKA ATLETIKA Nov Berrutijev rekord v teku na 200 m: 20”7 VARŠAVA, 13. — V drugem dnevu lahkoatletskega mitinga za .Memorial Kusocinsky' je IM” lijn.n Berruti zmagal v teku n* 2U0 m s časom novega ital-rekorda 20”7. Za Italijanom sta pritekla na Cilj Rusa Af-čipčjuk in Ozolin s časom 21 o oziroma 21’9. * # • LJUBLJANA, 13. — V soboto in v nedeljo je bilo v raznih mestih Jugoslavije ekipn0 atletsko prvenstvo za moške in ženske. Na številnih tekmah ni manjkalo odličnih rezultatov. Vseh ni mogoče omeniti, vendar moramo navesti uspeh Stanovnika v teku na 400 m. ki je dosegel s časom 49 0 nov slovenski rekord, dalje odličen čas Gluka na 100 m 10"6 in izenačen državni rekord Stamejčičeve v teku na 80 m čez zapreke 10”9. ZA IZPAD IZ B LIGE Simmenthal Monza-Venezia 2:0 (0:0) BOLOGNA, 13. — . tekmi, ki j* potrebna za določitev mokra, ki bo moral izpasti iz B lige, je enajsterica Simmenthal iz Monze pr?" magala v nedeljo Venezio z *-w- V dodatni MATEVŽ HACE \ KOMISARJEVI ZAPISKI >g _______ L--J 9 Prva knjiga § Ukazi z vseh GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO «Ha, zaigral je vse gumbe,* so odgovorili drugi in se smejali. Odpel sem rjavi opasač, na katerem sem imel veliko pištolo, in mu ga dal, da si je pripel hlače; sam sem si pa z vrvico privezal pištolo. Ko je pa zvečer neka ženska opazila, da imam vrv namesto pasu, mi je takoj prinesla pas od svojega pokojnega moža. . »Ne spodobi se, da bi nosil naš komisar pištolo na vrvica,* je dejala. Karl Lavrič mi je omenil, da bi bilo dobro, če bi se spoznal z družino tovarnarja Rusa, ki da je bila sokolska in napredna in ki jo obiskujejo tudi nekateri drugi aktivisti. Odvrnil sem, mu, da bi ne bilo lepo, če bi zahajal v hiše tovarnarjev; če pa bomo Rusove kdaj potrebovala glede desk, imamo itak NOO; sicer pa je bila družina tiste čase vsa za Fronto in jo tudi podpirala. Nekateri aktivisti pa so me opozorili, da bi Rusovi radi imeli prvo besedo v rajonu. Ko smo kasneje Rusa poklicali zaradi desk, ki naj bi nam jih dal, se je nekaj časa branil, nato se je pa vdal, ko je videl, da nd drugače. Idealno bi bilo, da bi se bataljon držal samo vojaško-ope-rativnih stvari. Vendar smo se zaradi teh stvari od časa do časa sprli. Ko je Zidanškov batalljon imel svoj stalni sedež na Pete-linjeku (1250 metrov visoko), ki veže Loški potok in Loško dolino, Je imel obširno področje in je spadal v sestav krimskega odreda; a ta je bil takrat v Mačkovcu. Včasih sta obi- skala NOO komandant Smeli in komisar Florjan (Cveto Močnik) iz Ljubljane. Hotela sta me poučevati, včasih pa sta hotela storiti kaj tudi na svojo roko mimo NOO. Tako sta hotela sama odrediti, koliko mleka mora dajati vsaka vas, češ da odboru ni vsega verjeti. Menila sta, da se ne mudi z izvajanjem agrarne reforme ali pa da bi jo izvedel štab bataljona. Seveda sem na vso moč ugovarjal; povedal sem, da dokler bom odgovoren za politično delo na rajonu, ne bo NOO samo na papirju. Štab bataljona je hotel od časa do časa rekviri-rati živino pri kmetih. Opozoril sem jih, da je to naloga narodnoosvobodilnega odbora in referenta za prehrano. Sicer me pa to še ne bd tako jezilo, če se ne bi začele vtikati v delo NOO tudi razne četne komande, ki so si lastile oblast na terenu. Take komandirje in četne komisarje sem poklical na NOO in jih vpričo Karla Lavriča in predsednika NOO Franca Koširja oštel. Komandirji čet, ki so bili domačini, so me ubogali in poslušali, medtem ko četni komisarji niso bili po sebno dovzetni za opomine, šele zatem, ko sem po četnih celicah obširno govoril o programu OF, o vlogi vojske, o vlo gi NOO, so postali bolj dostopni. Nekega dne (20. junija) je prišel na NOO sekretar no trarijskega okrožja Franc Plos. Na kratko mi je dejal; «Brez mojega osebnega dovoljenja ne sme NOO ničesar ukrepati.* Pogledal me je s svojimi sivimi očmi in nadaljeval: «Moram vedeti za situacijo, čimveč. In dvakrat tedensko mi boš po roča-1. Ce mene ne bo, boš pa poročal tovarišu Fricu.* Pretegnil si je pas s pištolo ter odšel iz sobe. Popoldne istega dne pa sem prejel dopis iz bataljonskega štaba, ki je prav oblastno naročil, kaj naj NOO in jaz storiva. Spet zvečer je prišel obširen dopis iz tako imenovane Notranjske terenske pisarne od Franceta Popita-Jokla, v katerem mi je naročal, naj bom čim bolj ekspeditiven, iniciativen in samostojen v izvajanju frontnega programa in naj pravočasno opozorim četne in bataljonske komande, naj se preveč ne vtikajo v moje delo in v delo NOO. Isti večer sem dobil tudi dopis iz ribniško-laščanskega okrožnega komiteja, zakaj se vtikam v delo sodraškega rajona in kako mi bodo že hudiča pokazali, ko bom njim podrejen, a kar se bo kmalu zgodilo. Ni bilo prijetno, da sem imel toliko šefov. Večkrat sem po svoje naredil. Seveda ne bi bilo pošteno, da bi vse napake prevalil na druge, sam pa, da bi bdi čist kot angel. Večkrat, ko sem zagledal četo partizanov, kako pase lenobo in leži blizu rajona v senci, sem borce takoj poslal kmetom, ki niso imeli delavne sile ne za košnjo in za seno. V bataljonu so bili pa hudi, da je treskalo in grmelo. 23. junija 1942. Franc špelčdn, predsednik agrarne komisije, je vedno bolj pritiskal na narodnoosvobodilne odbore, naj se že enkrat prične z razdeljevanjem zemlje, ki leži na območju Lazca, Podpreske in Drage. Obljubljal sem mu, da bomo takoj začeli z delom, čim bomo dobili natančnejša navodila od okrožja, ker mi je bil Franc Plos, sekretar Notranjskega okrožnega narodnoosvobodilnega odbora naročil, da je treba za vsa večja dela vprašati na okrožje in se z njimi posvetovati. Sekretar poverjeništva za Notranjsko ali kakor smo mu že rekli, inštruktor Jokl-Franc Popit, mi je sporočil, da mi bodo poslali v Loški potok v pomoč nekaj »dobrih govornikov*. Istega dne mi Je sekretar ribniško-laščanskega okrožnega komiteja Fnnc-Nace Voljč sporočil, naj takoj začnemo z agrarno reformo; predvsem naj razdelimo travnike, pašnike in njive kočevskih grofov. Sporočil mi je tudi, da bo v kratkem seja ribniško-laščanskega narodnoosvobodilnega odbora in da bom poročal o izvajanju agrarne reforme, o odnosih med bataljonom in NOO in o splošnem političnem položaju v Loškem potoku. Obenem mi je sporočal, da sem imenovan za člana ribniško-laščanskega komiteja KP, ter da nismo ne jaz, ne odbori v Loškem potoku vezani na Notranjsko okrožje, temveč na ribniško-laščansko okrožje. V pismu mi je tudi naštel vrsto gospodarskih in političnih nalog... Zelo sem bil vesel in zadovoljen, da je moj starešina Fric-Nace Voljč, ker sem ga dobro poznal, saj je bil že v letu 1941 sekretar rajonskega komiteja za del Loške doline in za del Bloške planote. Fric, kakor smo ga klicali, je bil po poklicu šofer. Drugače pa kot star komunist zelo izobražen in human čiovek z veliko srčno kulturo. Pred vojno je sedel nekaj let v Srert ski Mitroviči, kjer se je še bolj izobrazil. Take sem še bo) cenil. Fnc se je precej spoznal na kmečka vprašanja in s do podrobnosti zanimal za vse, kar se je dogajalo v Lošket potoku. Nekaj dni pred tem pa mi je sporočil komisar Zidanšk« vega bataljona Florjan, da bo bataljon razdeljeval zemljo. * naj se nikar preveč ne ženem. Na odboru sem Florjanu P‘ kazal dopis, ki mi ga je poslal Fric, in mu tudi povedal želj’ ter zahtevo agrarne komisije pri narodnoosvobodilnem odt* ru Loški potok, ki je želela, naj bi se drugi ne vtikali v njen posle. S Florjanom sva se le sporazumela, do kod segajo Pr stojnosti bataljona in kod se začnejo in končajo pristojnost narodnoosvobodilnega odbora. Zedinila sva se tudi, da bom' razna sporna vprašanja reševali skupno in da on, Flor j ar ne bo več dopustil, da bi posamezni četni komandirji in k< misarji delali mimo narodnoosvobodilnega odbora. Florja' je tudi omenil, da ima veliko dela: pet čet, borbe na sektorji Zgornja Pivka, napadi na Prezld, Bloke, Cerknico in še » čušperk je poslal dve četi. Zaupaj mi je, da štab bataljon ni kriv, če je tu in tam kršil pristojnosti narodnoosvobod) nega odbora, ker domačini partizani, ki jih ima v bataljoni vedno bolj pritiskajo, da bi bila agrarna komisija pri bftts ljonu, ne pa pri NOO, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da b zemljo krivično razdelili. Franc špelčin, ki je sedel v sobi, se je razhudil: »Tovari Florjan, nikar jim ne verjemi. Poznam jih, vse! Saj si ti s3*1 imel precej dela in truda, preden si jih spravil iz bele gard v bataljon. Povem ti, da je tudi v Loškem potoku dovolj Pr memih moških, ki bodo znali opraviti agrarno reformo. N< ja, pa komisar Matevž nam bo tudi pomagal, čeprav razni« v Loškem potoku še ne pozna prav dobro.* Florjan je zamahnil z roko in dejal: «No, pa storite zemljo, kakor veste, jaz imam tako dosti dela v bataljonu. Pred odhodom se je obrnil še k meni. «Slišal sem, da bo organiziral Partijo po četah mojega bataljona. Pa’ čimpre pridi!* (Nadaljevanje sledi)