PODLISTEK. Cudežna resitev. Kje sto stari časi, stari in mračni 6asi gozdnih in morskih roparjev, pred katerimi so se v strahu tresle vasi in mebta? Stali ste nekdaj tako čvrsto, da je bil primoran človek res misliti: vi hočete vekovati. tToda čas hiti naprej in naprej ter ne gleda, koga pogazi. In ta čas pogazil je tudi vas, okrutni roparji, in kakor marsikatera druga stvar, spadate tudi v prošlost. Iz te prošlosti, dragi čitatelj, podam ti tukaj eno povest po istinitem dogodku. ,,MamaI meni 6udno in vsak dan bolj srce bije od vznemirjenja, vedno in vedno mislim na pot, mfrnim tudi, da že prihaja zadnji čas, izpolniti svojo obljubo višarski Matcri božji, kajti jesen se že približuje s svojimi deževnimi dnevi, in v takem času tudi veste, da ni prijetuo, potovati; menim, da me nikakor nt bodete ve5 zadi^ževali, kaj!?" Tako je govnnlo 201etno dekle svoji materi, ki je sedela pri mizi ter brala iz debele molitvene knji«e, tiskane z debelimi, nerodnimi črkami. ,,Veseli me, ljnba hčer, da hočeš na vsak način iti na božjo pot, to kaže, 'da si vredna naslednica svojih prednikov, ki so z veseljem radi romali na znamenita oožja pota; toda vedi: pot, kamor ti hočeš, je dolga in težavna, polna nevarnosti, ki pretijo vsak 6as potniku. Torej pojdi, poišči si dobro, zanesljivo spremljevalko, ki to bo spreraljala na potu, kakor nekdaj Rafael uiladcga Tobija." Tako je opominjala in ufiila mati svojo Mer, ki se je bila v tein casu odločila, da bode namignila svoji prijateljici ter jo prosila, naj ji bode spremljevalka. Slutila je, da ji ona ne bode odbila prošnje. Hitro se je odpravila do svoje prijateljice, katera jo prijazno sprojme, izraživši v lepih besedah svoje veselje nad njenim prihodom. nDraga prijaleljica, prav veseli me, da si me obiskala, gotovo te je kakšen nenavaden dogodek pripravil do tega, in zato te prosim, povej kar naravnost in brez ovinkov, s čim ti morem postreči?" «Saj zato sem prišla. Kakor ti bo gotovo še znano, sem se pred nekoliko časom, ko sem se nahajala v hudi stiski, zaobljubila višarski Materi božji, ako bode zadeva, v katero sem bila zapletena, zame povoljno rešona; potovati hočem na sv. Višarje, ter se tam na golih koienih zahvaliti Materi božji. Sedaj sera se namenila svojo obljubo izvršiti in prišla sem k tebi z uljudno proSnjo, da bi mi bila ti toliko naklonjena ter me spremljala na tej dolgi poti. Upam, da tej moji prošnji kot vedno zvesta prijateljica ne bodeš odrekla, tomveč jo blagohotno uslišala." ,,Kako bi se zamogla ustavljati tvoji prošnji," odgovori ganjena prijateljica; ^tvoja želja je zame zapoved in v srečo si štejem, ako ti zamorem kako ljubav storiii. To<ia kedaj misliš odriniti na pot, da se vem pripraviti?" Po kratkem posvetovanju ste sklenili, nič veo odlašati, ampak koj drugi dan odpotovati. Dobro pripravljeni, odrineta drugi dan zgoda] na pot. Imeli niste razun malenkostne običajne po[K)tnice in nekaj denarja, ni6 seboj, češ, manj ko ima človek potreb, lažjo izhaja v življenju, kar je v nekem oziru tudi res. Pot ju pelje skozi silno volik gozd, kateremu se ni nikakor mogoče izogniti. Noč se je že približovala, ko sto bili prilično že v srodiiii tega pre- velikega, gosto zuraščenega gozda, in zaCelo ju je že skrbeti radi prenofiišča; kajti na golih trdih tleh, med divjo zverino, si pač vsak lahko misli, da ni Bog v» kako prijetno ležišče, posebno še za rahločutni dekleti, kakoršni sle bili ti dve. Kar zapazito obe hkratu daleč gloLoKO v goz^ du nekakšno svetlobo, kakor nekakšen odsev velilce Iu6i, katere žarki so bili razsipani daleC t.ia po gosto zarastlem, starodavnem gozdu. To ju je navdalo z novim pogumom, in 5le ste pogumno naprej. Med tera prideta do velikega grada, iz katerega so je svetila luč. Tu pred gradom obstojite, ne vede, kaj jiraa je sedaj storiti: naprej jima nikakor ne kaže bloditi po gozdu. Toda v grad si pa tudi.nikakor ne upate, ne vedoft, najdete li prijatelje ali sovražnike. Plašila ju je tudi slutnja, da imajo tukaj bržčas roparji, ki so v zadnjem času vsled svoje predrznosti in silovitosti dale?' zasloveli, svoje skrito bivališčo. In priti takim ljudeni v roke, kdo bi se ne bal? Toda naši božjepotnici nistu več premišljevali, kaj bi storili, ampak pogumno ste šli proti grajskim vratom, zaupajoft na božjo pomoC, Ce bi jima pretila slučajno nevarnost, PrišedŠi skozi grajska vrata, katera so so rada odprla, ju sprejmo stari, kruljevi služabnik, ki ju odvede do poslarno, čmerikave žene, stanujoče v gornjem nadstropju, katero ste romarici na prvi pogled spoznali, da je gospoflinja ali vsaj oskrbovalka gradu. Drugega živega bitja v tistem času ni bilo v gradu, kar ju je zelo veselilo. Starka je romarioi sprva nekako čudno pogiodala, potem pa je bila Se dokaj prijazna z njima ter ju peljala v posebno sobo,_B zagotovilom, da bode koj prinesla kaj gorlce vecerje. Ko starka odide, šele sedaj so začnete ženski bolj- razgle- dovati, kje ste pravzaprav in slutnja, da ste nemara v. roparskem gnjezdu, se jima je ponovila, in s strahom ste pričakovah prihodnjega trenotka. Med takim premišljevanjem jima starka prinese večerje, kisle juhe z mesom, kakor je bilo videti, in dekleti, ker ste blli že lačni, ste se je razveselili, ter si niste dali veliko ponujati. Večerja jima je izborno dišala. Toda o — groza! Komaj ste zafteli jesti, kar ena privlofte z žlieo iz juhe malo otroško roko s še celimi prsti. Kakor od strele zadeti in kakor kamenit kip ste dekieti obsedeli, žlici ste jima popadali sami iz rok, potem pa groznu pretresljivo zaupili. Vstali ste ter skočili protl vratom, misloč uiti, toda vrata so bila zapfdinjena z močnim zapahom, in sedaj ni dvoma veo, da ste vjeti v roparskem brlogu. Res, niste so varali, njuua slutnja bila je sedaj opravičena, in ni&te si mogU pomagati. Omeniti moramo seda], da je bil doti&ni grad res lastnina roparjev, ki jih je bilo v tistem ftasu, ko se vrši naša povest, samo štiriindvajset po številu. Ropali so po vsoh bližnjih in po daljnih vaseh, in niti mesta niso bila več varna pred njimi. Zastonj so jih orožniki zasledovali, zakaj roparji so bili sprotni ter se znali vsaki nevarnosti o pravom ftasu ogniti v svoj dobro utrjeni grad sredi gozda. Tiste dni ui bilo roparjev doma, bili so nokje na ropu, toda tisto noč, ko ste bili omonjeni roniariol v gozdu, so se vračali s svojega ropania. PriSedSi v grad, jim starka vse lepo uredi in postreže, in ua v- prašanje, 6e je kaj novega, jim začne na dolgo in Široko razkladati, da ste dve ženi, ki potujete, kakor ste pravili, nekam na božjo pot, tukaj v gradu. ,,Ali ste pa tudi na varnem kraju, da nam ne zbežite! ?" vpraša poveljnik roparjev nadalje starko, ako ju nisi dobro zavarovala, razbijem ti bučo, predno solnce posije, kakor gotovo sem tvoj sin, poglavar roparjev!" rNikar se ;ie boj, moj sin." povzame starka, ,,ko sem jima postregla z ve^erjo, sem ju zaklenila v tisto sobo, v katori smo pred par dnevi tisto mlado gospodično, navzlic njeni veliki prošnji in njenim obilnim solzam — umorili ..." nDobro! Sedaj pa bitim gledat, kaj delate ptičici v kletki; ravno mi je treba, ker se mi ne ljubi spati, nekaj za zabavo. Hm, kakor nalašč . . ."  Ko prido ropar s svojim spremstvom do sobe, v kateri ste bili romarici, odklene vrata, skozi katera je videl dve ženski osebi nenavadne lepote, klefteči ob ix>stolji v kotu, zatopljeni v gorečo molitev, ki se Se za prihod roparja zmenili nisle, ampak, kakor da bl se nič okoli uju ne godilo, nadaljevali ste svojo molitov, vedoč, da rnoUtev pravičnega predere oblake, ter #re pred sedež raiiosti božje, in da Bog pomaga iz vsnke sile in vsakomur, kdor se s trdnim, neomahljivim zaupunjem o pravem easu obrne do NjeKa. fcJele, ko okrutnež zarentači nad njima, se zganete ter plabo poglodate krog sebe. Sedaj ja ropar zasliSuje, In ko z^e za njuno ime in naroen potovanja. hoče ju odvesti v neko klet pod gradom, prihodnje jutro pa ju misli umoriti ter se polastiti njunega imetja, katero ste imeli s seboj. pZa Boga, prosive Vas," začneta sedaj žefiski prositi, ,,imejte usmiljenje z naraa, saj premoženje, ls.Br tero imava s seboj, Vam itak radovoljno prepustiv*, samo da si življoiije ohranive!" Toda brczbožni ropar , se le posmehttje miH prošnji, in ko mu dekleti, ki ste sprevideli, da s profi*- njo ni6 ne dosežete, začnete groziti z božjo pravidH*- stjo, ki za vsako hudobijo ostro kaznuje grešnika,. plane razkačen razbojnik nad nju z golim mečem, i« umoril bi ju bil, da ga nista zadržala njegova tova- riša. Ko se pa ropar nekoliko umiri, ukaže hrcr. vs»- milosti odvesti romarici v omenjeno klet, zapotovivSI ju poprej, da ju dmgi dan čakajo hude muke in konS- no smrt. Ko dekleti stopite v klet in ko se njune ofii nekoliko privadijo temi, ostrmite, videč grozno refil pred soboj. Tu mlaka krvi, tam zopet strjena kri, si- cer pa ni bilo v celi kleti toliko lepega prostora, ka- mor bi položili svoji trudni glavi ter se nekoliko od- počili od prebitega strahu. Kdor jo bil že v velikem strahu, ko 3i ni bil življenja varon, ta pač ve, kak» strah človeka utmdi ter mu pobere poslednje moK, katere bi baS v istem trenotku najbolj potreboval. Ja- sen je bil sodaj dokaz kot beli dan, da so tukajj n«K srečne ljudi, ki jih je nemila nsoda zanesla y ta »e- sreflni kraj, brez usmiljenja morill.  (K*neo prihodn}«.)