CELJE, 2. JULIJA 1981 - ŠTEVILKA 26 - LETO XXXV - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Občani laške občine bomo letošnje praznovanje občinskega praznika pove- zali s proslavljanjem 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorjem in domačim izdajal- cem in 40. obletnice ustanovitve OF slo- venskega naroda. V tem jubilejnem letu lahko tako kot širom naše domovine, tudi občani laške občine zremo s ponosom in zado- voljstvom na prehojeno pot v teh 40. le- tih. V krvavi borbi za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma je aktivno sodelo- valo preko 2500 občanov, svoja življenja pa je na oltar domovine položilo preko 500 občanov laške občine. Na območju občine je bilo v tistih težkih časih nekaj pomembnih zgodovinskih dogodkov. Eden od teh je ustanovni sestanek odbo- ra OF za Štajersko na Kojzici nad Rim- skimi Toplicami. Prav zaradi tega do- godka bodo letošnje osrednje prireditve ob občinskem prazniku v Krajevni skup- nosti Rimske Toplice. V 36. letih povojne izgradnje pa je ob- čina Laško dosegla izredno velike rezul- tate, ki so dauas mdni ne vsakem kora- ku. Zgrajenih je bila cela vrsta proizvo- dnih objektov, šol, otroških vrtcev, zdravstvenih domov, stanovanj, cest, vo- dovodov in še bi lahko naštevali. Vse to je plod delovne prizadevnosti delovnih ljudi in občanov v občini. Ti rezultati kažejo tudi na to, da znamo gospodariti, kar pomeni, da smo lepe rezultate dose- gli tudi na področju razvoja samouprav- nih družbenoekonomskih odnosov. V zadnjem letu dmo kljub težkim po- gojem gospodarjenja prav tako dosegli dosti dobre^ rezultate v tekočem gospo- darjenju, na področju investicijskih vla- ganj v gospodarstvu, kakor tudi na po- dročju stanovanjske gradnje in gradnje komunalnih objektov. Vtem času so bile zaključene pomembne investicije v Pi- vovarni Laško, Boru Laško, Tim-u La- ško, v teku je izgradnja praktično nove tovarne za proizvodnjo kvalitetnih pa- pirjev v Papirnici Radeče in izgradnja proizvodnih objektov v Sopoti Radeče. Vse te investicije bodo gotovo v veliki meri pripomogle k doseganju še boljših rezultatov gospodarjenja v bodoče in s tem h krepitvi materialne osnove občine kot celote. Na področju stanovanjske iz- gradnje je tik pred zaključkom izgradnje večjega števila stanovanj v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah. Veliko je bilo v tem letu doseženega tudi na po- dročju hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti (rekonstrukcija in modernizacija regionalne ceste do Mišje- ga dola, rekonstrukcija cest Brodnice- -Paneče in Tevče-Slatina, asfaltiranje ceste Tevče-Vrh, izboljšana je vodooskr- ba v vseh treh krajevnih skupnostih, v precejšnjem številu še neelektrificiranih domačij je zasvetila električna žarnica itd.) Tudi v drugih krajevnih skupnostih so bile zaključene pomembne investicije v komunalne objekte. Bilo pa je to leto izdelave srednjeroč- nih planov razvoja v posamezni organi- zaciji združenega deia, krajevnih skup- nosti, oziroma občini kot celoti. Planski cilji, ki smo si jih zastavili, zahtevajo se- daj veliko prizadevnosti in složnosti vseh nas. da bomo te cilje tu.di dosegli. Dejstvo je, da planirana poraba (osebna, skupna, splošna in investicijska) glede na planirano'rast družbenega proizvoda ni previsoka, vendar pa je tudi dejstvo, da je 4,5% realna rast družbenega proi- zvoda precej visoka in da bo potrebno mnogo naporov, da bo ta rast dosežena. S prizadevanji za doseganje zastavljenih ciljev pa bomo tudi največ prispevali k ^ stabiliziranju gospodarskih gibanj in s tem tudi h krepitvi naše celotne družbe- ne skupnosti. Predsednik Skupščine občine Laško JOŽE RAJH NOVO ŽIVLJENJE POD DONAČKO GORO Zrebiček na sliki je simbol življenja pod Do- načko goro. Le nekaj te- dnov je star. Pri porodu mu je poginila manria. De- žurni živinozdravnik je v ta oddaljeni kraj žal prišel prepozno. Na domačiji kmeta Jožeta Gobca so žrebička hranili z mle- kom, na cucelj. Zmagalo je življenje. Podobno trmo imajo v sebi ljudje pod goro, ki se prebujajo iz zaostalosti in hočejo dokazati drugim, pred- vsem pa sebi, da je nera- zvitost ozdravljiva bole- zen preteklosti. Zrebičko- vo življenje pomeni tudi to, da imajo zdaj v krajev- ni skupnosti Donačka go- ra dva konja in pravijo, da jih bodo imeli še več. Več o življenju in delu v kra- jevni skupno'sti Donačka gora berite na strani 16 in 17. Foto: Drago Medved IZ OFFENBACHA NA RESEVNO Med delavci, ki so na zača- snem delu na tujem je tudi veliko občanov šentjurske občine. Tisti, ki živijo v Of- fenbachu in njegovi okolici in obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika bo- do skupaj s svojimi starši in učitelji prišli na počitnice v domovino in se 11. julija sre- čali na partizanski Resevni. To bo še posebej za naj- mlajše velik praznik, na ka- terega jih že v teh dneh skrbno pripravlja učiteljica Dragica Nunčič-Turkova. Za srčno srečanje na Resevni pa bodo poskrbeli tudi učenci šentjurske osnovne šole sku- paj s člani Zveze združenj borcev NOV. Za vse bo to velik dan. Učenci slovenske- ga pouka iz ZR Nemčije bo- do pred spomenik Cvetke Jerinove in Dušana Laha na Resevni položili cvetje in pripravili kulturni program sestavljen iz partizanskih pe- smi Karla iJestovnika-Ka- juha. M.PODJED DR. BOGOMIL HRAŠOVEC- DOCENT Dr. Bogomil Hrašovec, vo- dja dispanzerja za medicino dela, prometa in športa v te- meljni organizaciji Zdrav- stvenega centra Celje Centru medicine dela, je bil na seji sveta Medicinske fakultete v Ljubljani imenovan za do- centa medicine dela. Dr. Bogomil Hrašovec se že vrsto let ukvarja s proble- mi zdravstvenega varstva ljudi v delovnih okoljih kot tudi v širšem urbanem pro- storu. Čestitamo! MBP MOZIRJE: KONJI CEZ ZAPREKE v organizaciji konjeniške- ga kluba turističnega druš- tva Mozirje bo v nedeljo. 5. julua ob 14.00, v Mozirju re- publiško konjeniško prven- stvo v preskakovanju za- prek. Ob predstavitvi te po- membne prireditve za Mozir- m Gornjo Savinjsko doli- no so c-lani konjeniškega Kluba na posebni tiskovni konf(M-enci. v torek opoldne opozorili še na razvoj konje- nislva v dolini ter na prizade- vanja. da tudi ta dejavnost Pnspeva k hitrejšemu turi- ■^ticnemu razvoju v mdzirski občini. ■ ^^^ MB loaLET GASILSTVA V ŽALCU Od petka do nedelje so bile v Žalcu številne prireditve, ki jih je pripravilo Gasilsko društvo Žalec ob svoji 100 letnici. Zaključna slovesnost je bila na žalskem stadionu, kjer je v imenu pokrovitelja Občinske skupščine Žalec spregovoril predsednik Vili Petek. Zbor številnih gasilcev pa je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije prof. Branko Božič. Na posnetku vidimo od leve proti desni: predsednico predsedstva DVD Kruševac Gor- dano Mičič, za njo predsednika Občinske gasilske zveze Žalec Franca Jelena, predsednika GD Žalec Ivana Pražnikarja, predsednika GZS prof. Branka Božiča, predsednika 10 samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari Ivana Cetino, načelnika Občin- skega štaba za civilno zaščito Milana Urbancla, direktorja Juteksa (poleg skupščine Občine Žalec in Zavarovalne skupnosti Triglav - Območne skupnosti Celje eden izmed treh pokroviteljev ob 100 letnici gasilstva'v Žalcu) Staneta Rednaka in predsednika Občinske skupščine ter slavnostnega govornika na zaključni.slovesnosti Vilija Petka. Po zaključni slovesnosti je bilo tovariško srečanje ob novem gasilskem domu, kjer je za veselo razpolože- nje igral ansambel Veseli hmeljarji. Stoletnica žalskega gasilstva je za nami, nasvidenje na 200-letnici!" . T. VRABL - Foto: T. TAVČAR 7. julij praznujemo v žalski občini v spomin na veliko propagandno akcijo, ki je bila leta 1941 in pozivala ljudi v boj proti okupatorju. Letošnje praznovanje bo še slovesnejše, saj praznujemo tudi 40-letnico vstaje, v občini pa še 40-letnico oboroženega napada na rudnik Zabukovica. Revolucionarno delavsko gibanje, delo- vanje komunistične partije v Zabukovici, Libojah in Preboldu, ustanovitev prve Savinjske čete, prva fron- talna bitka na Štajerskem, ki je bila na Dobrovljah - vse to so mejniki naše zgodovine, ki hkrati pričajo o veliki vlogi, ki jo je imelo delavsko gibanje pod vod- stvom komunistične partije, hkrati pa izpričujejo na- prednost ljudi v spodnji Savinjski dolino. Potrebne so bile žrtve, da imamo to, kar smo si izborih pod Titovim vodstvom in tega nikdar ne bomo izpustili iz svojih rok. Gospodarski in družbenopolitični razvoj občine Ža- lec je bil v preteklem srednjeročnem obdobju zelo hiter Pred tem je bila naša občina ena izmed tistih, ki so spadale med manj razvite slovenske občine. Se leta 1970 je bil družbeni proizvod na prebivalca za trideset odstotkov manjši kot je znašalo slovensko povprečje. Leta 1974 smo sprejeli dolgoročni in srednjeročni pro- gram razvoja. Cilj je bil jasen: do leta 1985 mora naša občina doseči nadpovprečne kazalce v republiki Slo- 7. JULIJ - PRAZNIK OBČINE veniji. Za to pa je bila potrebna desetodstotna rast družbenega proizvoda. To smo v preteklem srednje- ročnem obdobju tudi dosegli, z izjemo leta 1980, in danes se občina Žalec že uvršča v sredino lestvice razvitosti slovenskih občin. V naslednjem srednjeroč- nem obdobju bo rast petodstotna. Prilagoditi smo se morah sedanjim razmeram gospodarjenja. Kljub temu pa s takšno rastjo družbenega proizvoda zagotavljamo nadaljnji razvoj. Druga značilnost občine v prejšnjem srednjeročnem obdobju je bila usmeritev na policentrični razvoj. Tu smo dosegli pomembne rezultate, saj smo vse krajevne skupnosti razvijali zelo enakomerno. Takšna usmeri- tev ostaja seveda tudi za v naprej, vendar ob malo nižji dinamiki, kot je bila prisotna v prejšnjem obdobju. S tem v zvezi je treba omeniti, da tudi za to obdobje načrtujemo enak način praznovanj občinskih praziA-^ kov kot je bil doslej - torej po posameznih krajevnih skupnostih. Tam, kjer bodo občani pokazali več aktiv- nosti, volje in pripravljenosti za delo, tam bo potekalo praznovanje občinskega praznika.. Seveda bo tudi razvoj krajevnih skupnosti odvisen od razvoja gospodarstva. V družbenem planu smo za- pisali, naj bi bila rast družbenega proizvoda petod- stotna, stopnja rasti zaposlenosti dva do dva in polod- stotna, stopnja rasti produktivnosti pa letno dva do tri odstotke. Delež produktivnosti v družbenem proi- zvodu naj bi bil tako do šestdesetodsto'ten. Veliko pozornost posvečamo ekonomskim odnosom s tujino. Izvoz naj bi letno naraščal po stopnji 10 odstotkov, uvoz pa le po stopnji pet odstotkov. Takšne rasti nam zagotavljajo naložbe, ki bi bile udeležene v družbenem proizvodu z osemnajst do dvajset odstotki. Zanemariti ne nameravamo tudi naložb v družbenem sektorju, ki naj bi rastle z dinamiko,.ki je opredeljena v programih interesnih skupnosti. Ta je seveda tudi manjša kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Ob koncu Želim vsem delovnim ljudem in občanom občine Žalec, v svojem imenu, v imenu skupščine občine, izvršnega sveta, OK SZDL, OK ZKS, občin- skega odbora ZB NOV, OK ZSMS in občinskih intere- snih skupnosti, še v naprej obilo uspehov in osebnega zadovoljstva. VILJEM PETEK predsednik SO ŽALEC V 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' OBMOČJE ZA NOV TELEFON 33.980 DIN Impulz v telefonskem prometu velja zdaj 85 par Na tretjem rednem zasedanju skup- ščine območne skupnosti za ptt pro- met, v sredo, 24. junija, ni šlo le za oceno uresničevanja srednjeročnega načrta v minulem obdobju, marveč med drugim tudi za sprejem planov razvoja ptt prometa za čas do 1985. leta. Plan v minulih letih ni bil v celoti dosežen. Število novih telefonskih priključkov se je povečalo za 7444, žal pa ni bil dograjen telekomunikacijski center na Golovcu v Celju in tudi cen- trali v Gornjem gradu ter Slovenskih Konjicah nista bili povečani. Centralo v Gornjem gradu so povečali šele ob koncu januarja letos. Zato pa so bile vključene, oziroma povečane nekatere centrale, ki niso bile predvidene, tako novi avtomatski telefonski centrali v Jurkloštru in Petrovčah, povečani pa sta bili tudi avtomatski telefonski cen- trali v Lučah in Solčavi. V tem času sta bili iz prometa izloče- ni še zadnji ročni telefonski centrali, in to v Topolšici in Jurkloštru. Znatno se je nadalje povečalo število javnih telefonskih govorilnic. Razen vložišč v Slovenskih Konji- cah in Moziiju so vse ostale centrale vključene v mednarodni avtomatski telefonski promet. Skupne naložbe so bile v petletnem obdobju minulega plana večje od pla- niranih za 47%. Tudi zaradi cen. Za- skrbljujoče pa je dejstvo, da se je zmanjšal delež združenih sredstev in da so se močno povečala posojila, ki so jih najemale ptt temeljne organizacije za uresničitev novih vlaganj. Ob kon- cu lanskega leta so znašala kar 310 milijonov dinarjev, medtem ko so na začetku prejšnjega petletnega obdobja bila 19 milijonov dinarjev. V obdobju 1985. leta bi naj skupne naložbe znašale 1,7 milijarde dinarjev. Okoli 17% tega zneska bo namenjenih za gospodarsko manj razvita območja. V razpravi je bil izpostavljen le pro- blem žalske občine in uresničitev pro- grama, ki ga je za področje ptt prometa zajel občinski samoprispevek. Kot vse kaže, bo v tem primeru nujno usklaje- vanje, še zlasti, ker so zahteve, oziroma potrebe večje od možnosti. Tudi gre za vprašanje kontejnerskih central name- sto dražjih v zidanih objektih in še za kaj. Skupščina je nadalje sprejela spora- zum o delovnem času ptt enot, ne na- zadnje tudi informacijo o novih cenah za ptt storitve. Nova cena za telefonski impulz je 85 par (doslej 70). Nova cena za impulz v in besedo v telegrafskem prometu je 70 par. Te cene veljajo od 19. junija, dejansko obračunane pa bo- do od 24. junija dalje. Za nov telefon- ski priključek bo treba poslej odšteti 33.980 dinarjev, od tega 12.480 dinarjev kot obvezen prispevek, ki velja za vso Slovenijo ter 21.500 dinarjev za razšir- jeno reprodukcijo. Nova cena za tele- fonski priključek pa velja od 1. januar- ja letos. Zanimiv je bil nadalje predlog celj- ske skupščine, da naj bi ceno za tele- fonski impulz povečali za 20%, oziro- ma za 17 par, in tako zbrana sredstva v vsej Sloveniji namenili za razširjeno reprodukcijo. Seveda je to le predlog, o katerem bo razpravljala in odločala skupščina republiške skupnosti za ptt promet. M.BOŽIC r ^ MOZIRJE: PRIZNANJA ZA NOVE DOPISNIKE Ob zaključku akcije »Tisoč delavcev - sode- lavcev« je občinski sindi- kahii svet Mozirje pripra- vil v gornjegrajski Smre- ki srečanje dopisnikov glasil v združenem delu. Ob tej priložnosti je ko- misija za obveščanje pri mozirskih sindikatih tudi podelila 24 spominskih značk. Srečanje dopisnikov to- varniških glasil je izzve- nelo tudi v delovni pogo- vor o bveščanju delovnih ljudi za odločanje kot o temeljni vrednoti naše sa- moupravne socialistične družbe. Prav k tej vre- dnoti, pravici in dolžnosti obveščati in biti obve- ščen v vseh procesih sa- moupravnega odločanja, je bila tudi usmerjena vsa akcija »Tisoč delavcev - sodelavcev.« Ne gre zgolj za pridobivanje novih do- pisnikov glasil, ampak za preobrazbo sistema obve- ščanja v združenem delu. STANE SMAJS POZIVI BREZ ODZIVA Na Kosovu so bile minuli teden v središču pozornosti seje občinskih konferenc ZK, na katerih so razprav- ljali o političnem položaju in varnosti, ponekod pa tu- di o volitvah novih predse- dnikov OO ZK z enoletnim mandatom. V nekaterih običnah si prizadevajo te volitve opraviti čimprej, zlasti tam, kjer so bile orga- nizirane sovražne demon- stracije. Računajo, da se bo- do z odhodom s položaja izognili odgovornosti. Na Kosovu povsod opo- zarjajo, da so za stanje od- govorni predvsem vodilni ljudje v občinah, pri čemer mislijo zlasti na partijska vodstva, ne pa tudi na pred- sednike občine oziroma or- gane oblasti. Nihče od doslej imenova- nih sekretarjev ali predsed- nikov C K ZK in samokritič- no ocenil svojega dela ali odstopil. O odgovornosti se govori v glavnem posplo- šeno. Položaj je podoben tudi v delovnih organizacijah, iz katerih se je udeležilo de- monstracij več delavcev. Tu gre predvsem za »^elek- trogospodarstvo* Kosovo, Amortizer in Ramizu Sadi- ku. V prvih dveh so že bili partijski sestanki. Najslab- še je v Ramizu Asdiku, ki ima 6000 delavcev, demon- striralo pa jih je nad tisoč, največ tesarjev. Doslej niso imeli še nobene akcijske konference. Vlada splošen molk, demonstrante pa pri- krivajo. Najbrž so upravičene pri- pombe, da »zgodovina ne pozna primera, da bi tisti, ki so prispevali k nekemu položaju, lahko bistveno vplivali na spremembo tega položaja*. Ali torej lahko od takih vodilnih ljudi pri- čakujemo aktivnost v seda- njem zapletenem politič- nem položaju? (POLITIKA) PRAZNIK OBČINE ŽALEC TUDI OTVORITVE TOVARN Prireditve se vrste že ves teden Prireditve v počastitev praznika občine Žalec so se pričele že v soboto, ko so v Grižah odprli v tamkajšnji osnovni šoli razstavo del akademskega slikarja Rudi- ja Spanzla, domačina iz Za- bukovice. V nedeljo dopol- dne je bila javna radijska od- daja v hotelu Prebold, re- kreacije željni pa so se udele- žili trim akcije kolesarjenja, ki je potekala v vseh krajih v občini. Dopoldne so v Žalcu proslavili tudi stoletnico do- mačega gasilskega društva, pri lovski koči lovske druži- ne Tabor pa je bilo lovsko strelsko tekmovanje za pre- hodni pokal občine Žalec. V ponedeljek, torek in sredo je bila množica športnih tek- movanj v Šempetru in Gri- žah, danes ob deveti, oziro- ma enajsti uri, pa bodo v Vrbju in Zgornji Crnovi v krajevni skupnosti Vinska gora položili temeljna ka- IVANČERIN Življenjska pot Ivana Cerina je bila težka in bo- gata hkrati, pot pogu- mnega in zavzetega revo- lucionarnega borca, no- silca partizanske spome- nice 1941 ter aktivnega družbenopolitičnega de- lavca v celotnem povoj- nem obdobju. Že zelo mlad je Ivan Ce- rin občutil vse krivice, ki jih je trpel delavski ra- zred v predaprilski Jugo- slaviji. Že v času, ko je bil še vajenec, se je srečeval z mnogimi ljudmi napre- dnih idej ter začel aktivno sodelovati v naprednem gibanju. Ko je bilo vse človeštvo in še posebej naši narodi, postavljeno pred veliko in težko preizkušnjo, je Ivan Cerin takoj sledil klicu narodnostno in ra- zredno najbolj osvešče- nih sil naših narodov in narodnosti in se takoj vključil v naš boj za osvo- boditev izpod tujega jar- ma za boljše življenje v pravičnejšem družbenem redu. Od vsega začetka je bil član odbora OFStepa- nja vas pri Ljubljani, po- sebej pa je bil zadolžen za zbiranje in transport orožja in opreme. V mese- cu juliju leta 1942 je sku- paj s tovariši odšel v par- tizane. Vse do konca voj- ne je »prepartizanil* sko- raj vso Slovenijo, oprav- ljal vrsto pomembnih in zahtevnih dolžnosti, so- deloval v neštetih bitkah, v katerih je bil trikrat ra- njen. V tistem času je OBRAZI opravil tudi pešadijsko oficirsko šolo in postal oficir slavne Jugoslovan- ske ljudske armade. Po osvoboditvi je Ivan Cerin ostal v JLA in kma- lu prišel na službovanje v vojno zdravilišče v Rim- skih Toplicah, kjer je opravljal delo upravnika vse do upokojitve. Seve- da pa z upokojitvijo ni prenehal z delom, ampak je še naprej aktivno sode- loval v izgradnji naše družbene skupnosti s po- membnimi funkcijami v družbenopolitičnih orga- nizacijah občine Laško. 24. junija je Ivan Čerin dopolnil 60 l^t življenja. Ob tej priliki so mu na skromni slovesnosti v ob- čini Laško tudi izročili vi- soko odlikovanje, Red re- publike s srebrnim ven- cem, s katerim ga je ob življenjskem jubileju od- likovalo predsedstvo SFRJ M. AGREŽ mna za gradnjo trgovskih objektov Savinjskega maga- zina. Ob osemnajsti uri bodo v Savinovem likovnem salo- nu odprli razstavo slikarja Leopolda Strnada. Jutri dopoldne bodo v in- dustrijski coni v Žalcu odpr- li nove obrate, v katerih bo NIVO iz Celja proizvajal gradbeni material. Popoldne pa bo otvoritev nove Sipove tovarne kmetijskih strojev. Zvečer bo na Polzeli razvitje prapora domačega hortikul- turnega društva. Jutri bo ri- biško tekmovanje za pokal Savinje, ob 13. uri se bo pri- čel pohod krajanov Griž po poteh NOB, ob 14. uri pa bo- do odkrili spominsko ploščo ob 40-letnici oboroženega napada na Rudnik Zabuko- vica. Osrednja proslava 40- letnice vstaje bo v letnem gledališču v Grižah. Zaključek prireditev v po- častitev sedmega julija, praz- SREČANJE BORCEV ZRVS ZAGREBA IN KOZJANSKEGA Osnovna organizacija ZRVS Kozje že več let tesno sodeluje z OO ZRVS Braco Nemet iz Zagreba. Na osnovi listine o pobratenju, ki je bi- la podpisana pred 4 leti, so- delujejo pri usposabljanju članov, spoznavanju zgodo- vine NOB in revolucije in pripravljajo medsebojna sre- čanja. Letos jih je skupna pot vo- dila po Dolenjski. Najprej so se seznanili z življenjem med NOB na Rogu in si ogledali Bazo 20. Pot jih je vodila v Žužemberk, kjer jim je pred- stavnik ZB podrobno opisal borbe s tujim in domačim sovražnikom med NOB. Po- ložili so venec k spomeniku na Cviblju, ki stoji v spomin na 1250 žrtev. Popoldan so si ogledali samostan Pleterje in izvedeli za sodelovanje me- nihov v NOB. Nato so šli na JavorovicOy vas v Gorjancih, kjer je 16. 3. 1944 padel sko- raj ves 4. bataljon Cankarje- ve brigade. Ob poslednji bor- bi je pripovedoval eden od preživelih borcev Cankarje- ve brigade. M. Z. nika občine Žalec, bo v ne- deljo. Ob deveti uri bo na- mreč svečana seja zborov skupščine občine Žalec v do- mu SLO, po seji pa si bodo delegati in gostje ogledali film o žalski občini, katerega avtor je Darko Klarič, glasbo zanj pa je napisal Jože Priv- šek. V športnem centru pa bo dan športa. JANEZ VEDENIK MOZIRJE: VOLITVE NALOGA VSEH! V središču pozornosti pete redne seje članov občinske konference SZDL Mozirje, v torek, 30. junija popoldne, so bile priprave na volitve v pri- hodnjem letu ter ocena ure- sničevanja kadrovske politi- ke in priprav na usmerjeno izobraževanje, torej vpraša- nja, ki zadevajo človeka kot delegata ali njegov položaj v združenem delu, oziroma pri izobraževanju. Seje se je udeležil tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL za celjsko regijo Jože Veber. Prve priprave na volitve v mozirski občini so že stekle, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so bili ustanovljeni koordi- nacijski odbori, ki usmerjajo celotno delo. Sicer pa so na konferenci slej ko prej opo- zorili na oceno o dosedanjem uveljavljanju delegatskega sistema, kajti le -analitična beseda bo lahko dober kaži- pot za uresničevanje novih nalog na tem področju. Ta ocena pa naj zajame prav vse delegacije in ne le tiste za zbore občinske skupščine. V to delo morajo biti vključene tudi vse interesne skupnosti. Povsem utemeljena je bila tudi zahteva, da so priprave na volitve naloge vseh druž- benih dejavnikov v okviru frontne Socialistične zveze, torej tudi društev in drugih. M. BOŽIC 35 LH OB DNEVU BORCA Preveč izrabljeno bi zvenelo in nepravično, če bi ob četrtem juliju. Dnevu borca, znova rekli hvala vam za vse, kar ste žrtvovali v času najtrše preizkušnje v zgo- dovini slovenskega naroda. Kajti, življenje pravega borca traja vse življenje in če ste se med NOB borili s puškami v rokah, potem to ni bila vsa borba. Kajti vaša borba je trajala tudi po osvoboditvi, še vedno traja in še vedno smo je željni in potrebni. Borci so še danes zelo aktivni. Pa bi bilo napak, če bi njihovo delo sodili le po tem, kako varujejo pomnike NOB, kako skrbe za obolele in onemogle sotovariše. Borci so sredi vseh dogajanj, njihovo delo je čutiti vsepovsod in njihova dela so lahko le za vzgled mlaj- šim rodovom. Nekoč neustavljiva odločnost, da je treba za vsako ceno v boj za svobodo, se je spremenila v trdno prepričanje, da nikakor ne gre popustiti niti za ped tistega, kar je bilo tako krvavo priborjeno. Borci so obsodili sovražne in šovinistične izpade na Kosovem, ki so naperjeni proti socialistični, samoupravni in neu- vrščeni Jugoslaviji, kakršno so izbojevali pod vod- stvom največjega borca med borci, Tita. Pravi borci so se vedno borili za lepši in pravičnejši svet in ti so ponosni na našo Jugoslavijo. Veliko so štorih za naš gospodarski in družbeni ra- zvoj. Njihovo zavzeto delo pričakujemo tudi v bodoče. Neki borec mi je nekoč dejal, da se čuti kar manjvre- dnega, kadar govorijo o borčevskih pomočeh, dodat- kih, zdravljenju... kot da o drugem ne more teči be- seda kot o teh rečeh, kadar omenjamo borce. Pa naj bo tudi četrti julij priložnost; ko si bomo vsi skupaj priz- nali, da smo se od njih veliko naučili in se še učimo. Tudi najmlajši rodovi, kijih vedno tako zavzeto poslu- šajo, kadarkoli nanese priložnost na obujanje tradicij NOB. JANEZ VEDENIK NA MENINI ZA DAN BORCA v soboto, 4. julija, bo Menina sprejela številne borce in planince iz Gornje Savinjske in Tuhinjske doline, ki bodo na skupnem srečanju počastili Dan borca. mB DOBRNA: SREČANJE BORK ŠTIRINAJSTE v počastitev dneva borca bo na sam praznični dan na Dobrni že tretje srečanje bork Štirinajste legendarne divi- zije. Program se bo pričel že dan prej, ko bo zvečer v zdraviliški dvorani koncert z nastopom domačih pevcev in recitatorjev. Na praznični dan pa se bodo ob devetih zbrale pred zdraviliščem. Od tod bodo odšle na Brdce, kjer bodo pri spomeniku počastile spomin padlih borcev. Takoj za tem bo tovariško srečanje z domačini. MB št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 IMIIIII* iiiiiiiHM ■iiiiBiii ŠMARJE PRI JELŠAH SKRB NAČRTNI GRADNJI Premajhen obseg urbanistične dokumentacije Tudi šmarska občina sodi med tiste na celjskem ob- močju, ki nima za vse krajev- ne skupnosti oziroma nase- lja urejene urbanistične do- kumentacije. Ce bi hoteli i:a- dostiti vsem potrebam, bi ra- bili 10.000 000 dinarjev, ven- dar so zagotovljena sredstva za to dejavnost za polovico manjša. Kljub temu nameravajo v šmarski občini v bodoče po- svetiti urejanju urbanistične dokumentacije vso pozor- nost. Ne nazadnje jih k temu ravnanju sili splošen družbe- ni razvoj in številne potrebe ' po novogradnjah tudi v manj razvitih območjih občine, pa njem zemljišč pa imajo teža- ve v Rogaški Slatini, Šmarju MANJ RAZVITI NA CELJSKEM OBMOČJU KMETIJSTVU DATI PRAVO VEUAVO Številne še neizkoriščene možnosti razvoja Nedavni posvet o premago- vanju nerazvitosti v občinah Šentjur, Šmarje, delno La- ško in Mozirje, ki je bil v osnovni šoli na Virštanju, je odprl mnoge vidike še neiz- koriščenih možnosti razvoja na teh območjih. Nekateri Posveta sta se udeležila tudi Aleksander Skok, član IS SRS in Vlado Simončič, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Najdalj-, šo razpravo na posvetu je imel Franjo Lubej o razvoj- nih vidikih kmetijstva in čeprav je trajala dobro uro, je bila po mnenju predse- dnika IS Velenje Franja Kljuna še prekratka. med njimi niti ne zahtevajo večjih naložb, ampak po za- htevnosti segajo bolj v za- vest in na področje vzpodbu- janja drugačne miselnosti. Ena osnovnih ugotovitev posveta, ki ga je vodil Janez Lenasi (sklicatelj posveta je bila Medobčinska gospodar- ska zbornica v sodelovanju s Svetom osmih občin), je bila ta, da bo moralo nerazvito območje pri svojem nadalj- njem načrtovanju razvoja bolj kot kdajkoli prej izhajati iz naravnih danosti, torej po- svečati več pozornosti kme- tijstvu in dohodku iz njega, saj so vsa nerazvita območja izrazito kmetijska. To so šmars,ka in šentjurska obči- na v celoti, tri krajevne skup- nosti laške občine in sicer Vrh nad Laškim, Jurklošter in Breze in krajevni skupno- sti Luče in Solčava v mozir- ski občini. To seveda nika- kor ne pomeni, da niso mož- ne druge oblike razvoja, ka- mor sodijo tudi dislocirani obrati tozdov iz razvitih ob- čin. Toda posvet je dal jasno ločnico: kmetijske občine morajo dajati kruh, tam, kjer pa je razvita industrija je tre- ba nadaljevati s preobrazbo gospodarstva. Jasno je, da nerazviti ne potrebujejo nobene milošči- ne od nikogar. Sami so spo- sobni ustvarjati in deliti vendar načrtno sodelovanje s širšo družbeno skupnostjo lahko le oplemeniti lastne napore za zmanjševanje ra- zlik z razvitimi. In če že govorimo o večji in tehtnejši vlogi kmetijstva predvsem z vidika tržne proizvodnje (vse za več hra- ne!), je treba spremeniti mar- sikaj. Najprej je treba vrniti zaupanje kmeta v nov ra- ;;-vojni sistem! Predvsem za- radi tega, ker je 75% obdelo- valnih površin v rokah za- sebnih kmetovalcev. Ker je kmet v dosedanjih načrtih mnogokrat potegnil kratko in ne verjame zlahka novim pobudam. Kmetijske površine so sla- bo izkoriščene. Mnoge trav- nike bo treba nadomestiti z njivami, na njih pa zasejati krmilne rastline, saj bomo le z lastno proizvodnjo krme lahko sledili zahtevam načr- tom živinoreje, ki bistveno zaostaja za proizvodnjo mle- ka. Povečati bo treba porabo umetnih gnojil, ter začeti se- jati kulture, ki doslej niso našle mesta na obdelovalnih površinah. To so predvsem aromati in zdravilne rastline, v večji meri kot doslej tudi jagodičevje. Posebno mesto naj bi našla tudi reja malih živali, od kuncev, činčil, piž- movk in drugih živali, saj je na trgu cena njihovega krzna dovolj vabljiva. Vsi našteti vidiki izhajajo tudi iz ugoto- vitve, da je na Kozjanskem 50% takšnih kmetij, ki imajo do 2 hektarja obdelovalne zemlje, kar je malo in še pri Od vseh kmetijskih povr- šin na celjskem območju je 35% teh površin na območ- ju nerazvitih občin. Na Koz- janskem je 50% kmetij, ki imajo do 2 ha zemlje, 32% pa je takih, ki imajo nad 5 ha zemlje. Močno bo treba okrepiti pospeševalno služ- bo, ki v sedanjem stanju ni sposobna opravljati vseh nalog. Po besedah predse- dnika MS SZDL Jožeta Ve- bra so pospeševalci usmer- jeni samo v mesno in mleč- no proizvodnjo, v druge de- javnosti pa ne. Dejal je tudi, da ne smemo pozabiti, da pospeševalna služba ni sa- mo strokovnega značaja, ampak v večini primerov opravlja predvsem aktivi- stično delo na vasi v smislu prosvetljevanja in izobraže- vanja kmetijskih proizva- jalcev. teh domačijah so moški v službah, žene, stari starši pa doma. Vse to pa omogoča prej omenjeno dejavnost. Davčna politika bi morala resnično postati element sti- mulacije za proizvodnjo, ne pa zavora. Bila so razmišlja- nja tudi v to smer, da bi tržni proizvajalci izkazovali na davčni upravi podatke, koli- ko živine so dali na trg in bi jim temu sorazmerno bil zni- žan davek in na ta način bi preprečevali tudi prodajo ži- vine preko Sotle. Večje po- zornosti bodo morale biti de- ležne gospodarske naložbe. S Kozjanskega se vozi dnev- no na delo v industrijska sre- dišča 47% delavcev. Gradnja obratov pri njih doma te mi- gracije ne bi preprečila, po- meni pa vendarle pomem- ben element pri dvigovanju Predsednik IS Velenje Franjo Kljun je v razpravi nekajkrat zagotovil, da bo Gorenje končno pričelo z gradnjo svojega obrata v Bistrici ob Sotli. Sredstva iz SLO bi morali namenjati tudi za nekatere višinske kmetije, da bi osta- li gospodarji doma in da ne bi kmetije opustele. V mozirski občini se že uveljavlja ovčjereja. Po- novno, da ne bo pomotel Se- daj jo gojijo na 25 kmetijah, v naslednjem obdobju bi ra- di dosegli številko 50 s po štiridesetimi ovcami v tropu. življenjske ravni posebno žensk, ki najdejo zaposlitev v domačem kraju. Najbolj moti nerazvite neuveljavljen domicilni princip uveljavljanja ustvar- jenega dohodka z vidika družbenega standarda. De- lavcu se ne vrača del ustvar- jenih sredstev iz temeljne or- ganizacije kjer dela v krajev- no skupnost, kjer živi in v bistvu uveljavlja večino svo- jih pravic. V rešitvi tega vprašanja nekateri vidijo re- šitev za hitrejši razvoj. Na posvetu se je porodila zamisel, da bi morali imeti regijsko skupnost za ceste. Šentjurčani so opozorili na nedokončan kozjanski cest- ni križ. V Zgornji Savinjski dolini je trenutno 450 turi- stičnih postelj, ki so neizko- riščene. Skratka, že obstaja vrsta nalog, ki terjajo takojš- nje rešitve, večina pa je ta- kih, ki terjajo dolgoročno in načrtno akcijo. Ravno zaradi tega, da ne bi zaradi kam- panjskega delovanja izgub- ljale na ostrini prave razvoj- ne konice. Nerazviti imajo vse mož- nosti in med njimi še mnogo neizkoriščenih, da premaga- jo dosedanja obeležja in uja- mejo korak s tistimi, ki ima- jo drugačen narodni doho- dek, ki pa tudi, kot je bilo na posvetu večkrat poudarjeno, ni edino merilo razvitosti ne- kega območja. DRAGO MEDVED tudi sicer mora planiranje na tem področju izraziteje preiti v krajevne skupnosti in de- lovne organizacije, ki so do- slej preslabo vključene v prostorsko planiranje. Urbanistični načrti so iz- delani za Rogatec, Rogaško Slatino, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistri- co ob Sotli, toda zazidalnih načrtov še nimajo v Bistrici ob Sotli, v Rogatcu in delno v Podčetrtku, s pridobiva- na j o li, Si in v Podčetrtku. Zato je sta- novanjska gradnja v teh na- seljih še vedno omejena. Na nedavni seji IS SOB Šmarje pri Jelšah so predla- gali, da bi izdelali urbanistič- ni red v vseh večjih vaških naseljih. Za kraje Rogatec, Bistrica ob Sotli in Podčetr- tek naj bi takoj- izdelali zazi- dalne načrte za zasebno in družbeno stanovanjsko gradnjo. Postopek za prido- bivanje zemljišč naj bi bil mnogo krajši, kot je doslej. V šmarski občini pa ne po- zabljajo tudi na številne vi- kende in vinske hrame. Za to vrsto gradenj ne obstoja no- bena urbanistična dokumen- tacija. Prosta prodaja kmetij- skih zemljišč povzroča veli- ko razdrobljenost. Zato bi morali v bkviru celotne obči- ne določiti področja za to- vrstno gradnjo, ne nazadnje tudi zaradi zaščite celovitosti obdelovalnih površin. Poseben problem pred- stavlja tudi nadzor nad grad- njami in izkoriščanjem zem- ljiških površin. V tej zvezi je namreč zaskrbljujoč poda- tek, da je šmarska občina edina v Sloveniji, ki nima. inšpekcijske službe za grad- beno, urbanistično, cestno, komunalno in vodnogospo- darsko dejavnost. Zato da- nes dejansko ni nobenega nadzora nad tovrstnimi deli, zato tudi nedovoljene grad- nje v občini še niso evidenti- rane,- nihče jih ne preganja, to pa so odlični pogoji za zmedo in nered. Zato tudi ni čudno, če bo v bodoče šmarska občina tej problematiki posvetila večjo pozornost kot doslej. Veliko vprašanje bodo seveda fi- nančna sredstva, saj vse prej naštete dejavnosti tudi sta- nejo, toda v primerjavi s ško- do, ki jo pogojuje anarhija na področju gospodarjenja z zemljišči, ki so nam na voljo, ne bi smela biti prevladujoča skrb nad trenutnimi stroški, ampak dolgoročno gledanj^ na koristi, ki jih mora prine' sti smotrno in razumno rav- nanje z zemljo. Posebno še v občini, ki je pretežno kmetij- ska in kjer si od zemlje in našega odnosa do nje obeta- mo jutri večji in stabilnejši kos kruha. D. MEDVED OB 7. JULIJU, PRAZNIKU OBČINE ŽALEC ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SKUPŠČINA OBČISE ŽALEC IZVRŠM SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC OBČINSKE SAMOUPRA VNE INTERESNE SKUPNOSTI POGLED V SVET S kovmotehno VELIKI OBRAČUNI V IRAKU Dve leti in pol po strmoglavljenju di- nastije Pahlavijev s »pavjega prestola^ preživlja Iran nemara najbolj odločilne, usodne dneve. Islamska revolucija, veli- kanski prevrat, ki so ga izpeljale mili- jonske množice pod vodstvom imama Homeinija, prevrat, v katerem so od- stranili na videz silno trdno monarhijo - je zdaj na razpotju. Ni jih malo opazo- valcev, ki menijo, da dežela brede v dr- žavljansko vojno. Ko je Homeini najprej iz izgnanstva v Iraku, še bolj pa iz izgnanstva v Franciji pozival Irance, naj odstranijo osovraže- no vladavino Reze Pahlavija in njegovih najboljših zaveznikov. Združenih držav je dal bolj vedeti, zoper kaj je, veliko nedoločnejši pa je bil zastran tega, kak- šen naj bi bil novi Iran, ki bo zrastel na ruševinah monarhije. Homeini ju so se pridružile množice, pa tudi številne ile- galne stranke in gibanja, ki so si prav tako želela odstranitev starega režima. V dobrih dveh letih, odkar je šah Reza moral zbežati iz Irana, je vodstvo iran- ske islamske revolucije postajalo čeda- lje bolj vase zaprto, vase zaverovano. Drugo za drugim so Homeini in njegovi odstranili, odrinili domala vse politične sile, ki so jim bile zaveznik v boju zoper šaha. To velja za meščanske grupacije, zbrane okoli bivšega premiera .Mehdija Bazargana in nekaterih drugih politi- kov, še bolj pa za levičarska gibanja in organizacije. Kot so pokazali zadnji te- dni, morajo oditi s političnega odra tudi nekdanji Homeinijevi najožji sodelavci. Najzgovornejši primer takega ravnanja je odstavitev predsednika republike Abolhasana Bani Sadra. Piše: JOŽE ŠIRCELJ Dogodki zadnjih dni, po izginotju Ba- ni Sadra so znani. Val vladnega terorja, množična streljanja resničnih ali do- mnevnih nasprotnikov islamskega vod- stva in nato val nasprotnega terorja - serija bombnih atentatov, od katerih je bil najhujši razdejanje sedeža vladajoče islamske republikanske stranke, 72 mrtvih v ruševinah, med njimi drugi mož v vodstvu nove države, voditelj stranke in voditelj sodstva, član tričlan- skega predsedniškega sveta, ajatola Be- hešti. Predvčerajšnjim je imam Homeini s prstom dovolj razločno pokazal na tiste, ki jih ima za krivce atentata. To da so mudžahedini in njihov voditelj, 33-letni Mašud Radžavi. Tega je šah dal obsoditi na smrt, zanj so leta 1970 posredovali tedanji francoski predsednik Pompidou, sedanji predsednik Mitterrand, šah je kazen znižal na dosmrtno ječo, Radžavi je prišel na prostost šele nekaj tednov pred padcem monarhije. Zdaj že leto dni živi v ilegali nekje v Teheranu. Mudža- hedini so najbolj nevarni sedanjemu vodstvu zato, ker so prav tako za islam, vendar za revolucionarno bistvo te vere, kakor ga pojmujejo. Za resnično družbe- no preobrazbo so. Za sodelovanje ljud- stva pri vodenju države in gospodar- stva. Za enakopravnost narodov v Iranu in enakopravnost veroizpovedi. Torej za vse tisto, česar Homeini in njegovi ne morejo ali ne marajo storiti. .Mudžahedini so po vsem videzu naj- močnejša opozicijska sila zato, ker so znali izoblikovati tako organizacijo kot vojaško krilo. Če je verjeti nekaterim podatkom, imajo pod orožjem 100.000 ljudi. Druga tarča uradno zapovedanega so- vraštva je bivši predsednik in bivši vr- hovni poveljnik Bani Sadr. Nekateri pravijo, da so on in njegovi taktično po- vezani z mudžahedini. Vse to torej do kraja zaostruje razmere v Iranu, vnaša vanje prvine državljan- ske vojne. Kakor da ne bi bilo dovolj že ene, pra- ve vojne, tiste z Irakom. Pa dolgoletnih obračunov z oboroženimi Kurdi, ki si žele avtonomije. Da je islamska revolucija v Iranu, ka- kršno si je zamislil Homeini, v krizi, je očitno: kakšen bo izhod iz krize, pa najbrž zdaj še ne more nihče napovedati. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ZAPLETENA ORGANIZACIJA Odslej medobčinska zdravstvena skupnost z novim imenom se je spremenila tudi oblika in vsebina zdravstvene skup- nosti, ki povezuje Občinske zdravstvene skupnosti na celjskem območju. S prvim julijem imamo Medobčinsko zdravstveno skupnost, 24. junija pa je bila zadnja seja skupščine Regionalne zdrav-, stvene skupnosti, na kateri so sprejeli pomembne doku- mente, kot so statut Medob- činske zdravstvene skupno- sti, poslovnik skupščine, predlog finančnega načrta, samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in o drugih pravicah, obvezno- stih in odgovornostih med posebno delovno skupnostjo in skupnostjo Medobčinske zdravstvene skupnosti, spre- jeli sklep o prenehanju stro- kovne službe Regionalne SAMOPRISPEVKI: DA ALI NE? Tudi to vprašanje je dosti- krat prisotno v razpravah ob uresničevanju aktualnih sta- bilizacijskih nalog. Prevla- duje mnenje, da v sedanjih gospodarskih razmerah ob še preveli-kih naložbah in splošni ter skupni porabi, novi ali podaljšani stari sa- moprispevki niso zaželeni. Končno je treba upoštevati tudi dejstvo, da se realni osebni dohodki še vedno znižujejo. Le-ti naj bi se v drugi polovici letošnjega leta vendarle ustavili. Bolj pro- blematična plat pri samopri- spevkih pa je tista, da se do- datno angažirajo bančna sredstva, saj ponavadi samo- prispevek ne zadostuje za ce- lotno finančno pokritje. UM zdravstvene skupnosti, po- daljšali mandat delegatom in imenovali za tajnika skupno- sti Alojza Ključevška, dose- danjega sekretarja Regional- ne zdravstvene skupnosti in vodjo strokovne službe. V Medobčinski zdravstve- ni skupnosti se delegati spo- razumevajo samo o tistih za- devah, za katere so se opre- delili v občinskih zdravstve- nih skupnostih, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Tako zlasti usklajujejo sporazum o temeljih planov za bolnišnično in speciali- stično dejavnost, na področ- ju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter informacijskega sistema, sprejemajo sporazume o te- meljih planov in plane me- dobčinske skupnosti, dolo- čajo pa tudi skupne razvojne usmeritve zdravstvenega varstva, vodijo in usklajujejo enotno politiko zdravstvene- ga varstva... skratka, vrsto nalog, pri katerih je potreb- no usklajevanje. Dokaj zapletena je nova organizacija strokovnih služb. Na medobčinskem ni- voju je sedaj strokovna služ- ba za informatiko in koordi- nacijo. Pri tem se je doseda- nji službi za avtomatsko ob- delavo podatkov pridružila še služba, ki je bila v okviru Zdravstvenega centra Celje. Na nivoju občine pa so se ustanovile strokovne službe za občinske zdravstvene skupnosti, o čemer so že sprejele samoupravne spora- zume vse občinske zdrav- stvene skupnosti. S preneha- [L« HJ ■ Prejšnji teden je bila v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili prizna- nja in nagrade samou- pravljalcem v tem letu. Priznanje je prejela tudi Mojca ^Jahtigal iz Žalca. Mojca je sekretarka svetov pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije v Žalcu. V druž- benopolitično delo se je vključila že v šoli, kasneje pa je bila članica komite- ja LMS v Slovenj Gradcu. REPUBLIŠKO PRIZNANJE MOJCI NAHTIGAL ZA SAMOUPRAVLJANJE Leta 1955 se je zaposlila v upravnih organih skup- ščine občine Žalec. Tam je bila večkrat članica in predsednica njenega sve- ta. Več let je bila sekretar- ka krajevnega odbora SZDL in članica uprav- nega odbora kulturno- prosvetnega društva, v le- \ih 1970 do 1974 pa je de- lala v sekciji občinske konference SZDL za kra- jevno samoupravo. Je taj- nica kluba samouprav- Ijalcev občine Žalec, čla- nica občinske volilne ko- misije, predsednica statu- tarno pravne komisije in članica komisije za spremljanja izvajanja za- kona o združenem delu skupščine občine, članica sveta OK SZDL za druž- benopolitični sistem in članica republiškega sve- ta ZSS za razvoj samo- upravljanja. Veliko je prispevala k izpopolnitvi in urejanju samoupravnih splošnih aktov zlasti v manjših te- meljnih organizacijah in delovnih skupnostih, kjer nimajo za to usposoblje- nih kadrov. Pri tem jim ne nudi le strokovne po- moči, temveč se vključu- je v obravnavo teh aktov na zborih delavcev in v samoupravnih organih. Mojca ima velike zasluge, da so v žalski občini uspe- li urediti samoupravni položaj delavcev v bifejih pri društvih upokojen- cev. Ukvarja se tudi s pravno pomočjo delav- cem, pri čemer uspešno uveljavlja zaščito njiho- vih iz dela izvirajočih pra- vic. Vsestransko pomoč in vzpodbude pa namenja tudi osnovni organizaciji zveze sindikatov delav- cev, zaposlenih pri zaseb- nih delodajalcih, ki je med najaktivnejšimi v Sloveniji in je vanjo včla- njenih sedemdeset od- stotkov teh delavcev. Čestitkam ob prejetem priznanju se pridružuje- mo tudi mil njem dosedanje strokovne službe je prenehalo tudi de- lovno razmerje delavcev, ki bodo odslej združevali delo tako v strokovnih službah saifioupravnih interesnih in- teresnih skupnostih kot tudi pri upravah za družbene pri- hodke. Poudariti je potreb- no, da je istočasno z reorga- nizacijo strokovne službe po zakonu izvršen tudi prenos odmere in izterjatve prispev- kov na upravo za družbene prihodke. V teh službah pa ni bilo mesta za vse delavce bivših strokovnih služb, ta- ko da nerazporejeni delavci združujejo delo pri strokovni službi medobčinske zdrav- stvene skupnosti za določen čas, v njem pa bodo skušali najti zanje delo v drugih or- ganizacijah. MILENA B. POKLIC ^smmmKi ^ N\KO , 5m j r^ m NBmm M HiTRO OM OP cm FOtfPOV \\ REGIJSKI POSVET O STABILIZACIJI šE ZAREZATIV NALOŽRE! » Vsak berač svojo malho hvali< Zagotavljanje tekoče in- dustrijske in kmetijske proizvodnje, pospešeni eko- nomski odnosi s tujino, raz- porejanje dohodka, zmanj- ševanje splošne in skupne porabe ter predvsem obse- ga naložb, obvladovanje cen, odpravljanje izgub ter zaposlovanje - to so bili glavni problemi in vsebina regijskega posveta o ak- tualnih nalogah gospodar- ske stabilizacije v letoš- njem letu. Ob navzočnosti člana predsedstva CK ZKS Lojze- ta Briškega in podpredse- dnika izvršnega sveta SR Slovenije Vladimirja Kle- menčiča, je posvet prejšnji teden v domu železarjev na Teharjih sklical Medobčin- ski svet ZKS Celje, vodil pa ga je njegov sekretar Janez Zahrastnik. Udeleženci: naj- odgovornejši politični, skup- ščinski in gospodarski ljudje iz vseh občin širšega celjske- ga območja. V glavnem je šlo za aktua- liziranje in politično zaostri- tev stabilizacijskih nalog, ve- rifikacijo nekaterih predvi- denih ukrepov slovenskega izvršnega sveta in zadnje in- formacije o gibanju gospo- darskih tokov v prvih petih mesecih letošnjega leta v na- ši republiki in po posamez- nih območjih občine. Le nekaj glavnih poudar- kov! V celjski občini podpirajo v glavnem predvidene ukre- pe slovenskega izvršnega sveta za oživitev gospodar- stva, predvsem za večjo izvozno učinkovitost in ome- jitev naložb, saj današnji go- spodarski trenutek ni čas za tarjanje o težavah vsakega posebej, ampak čas za zave- zujoče in učinkovite dogovo- re za temeljitejše in resnejše uresničevanje stabilizacij- skih nalog. Gibanja v gospo- darstvu niso takšna, da bi bi- li z njimi lahko zadovoljni. Pri tem so v razpravi posebej opozorili - celjski predstav- nik izraziteje, na kritične ra- zmere v kovinsko-predelo- valni industriji in na izredno občutljivo in selektivno omejevanje uvoza opreme, saj je, na primer celjsko iz- trošeno gospodarstvo glede opreme v industriji, še pose- bej ranljivo. Razprava iz šmarske obči- ne, torej iz manj razvitega območja celjske regije in Slovenije, je prav tako potr- dila glavne smeri zaostrene- ga ukrepanja slovenskega izvršnega sveta, zbornice in političnih sil za oživljanje go- spodarstva in, da vsaj v dru- gem polletju nadoknadimo izpadle gospodarske rezulta- te iz prvega. Prav tako so Šmarčani opozorili, da se pri tem tudi v smislu stabilizaci- je, ne bi smeli izogniti ure- sničevanju že sprejetih načel o skladnejšem razvijanju manj razvitih območij. Dru- gačne razsežnosti dobivajo na takšnih območjih tudi vprašanja zaposlovanja. Ko- nec koncev vodi še večji raz- korak med razvitimi in manj razvitimi tudi h gospodarski nestabilnosti, da posebej ne omenjamo škodljivih posle- dic za politično stabilnost. Razpravljalec iz velenjske občine se je zavzel za »več dela in manj "govorjenj a o oživljanju dela«. Pri tem je poudaril, da se še vedno ne znamo dogovarjati o smereh preusmerjanja gospodarstva v takšno, ki bi nam dajalo večji dohodek in predvsem v sedanjem času večje izvozne učinke, od katerih je vse slo- vensko gospodarstvo zaradi potrebnega uvoza še kako odvisno. NEVIDNE ZGREŠENE NALOŽBE! Ne tako dolgo nazaj smo lahko slišali predsednika Zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča, da je sedanja »investiciomanija« sad avtarktičnosti v gospo- darskem razvoju in prevelikih želja, ki jih podžigajo tehnokrati iz združenega dela skupno z družbenopoli- tičnimi dejavniki. Pa tudi daleč od resnice niso prepri- čanja, da so vzroki za »investiciomanijo« v politiki in dosti manj v ekonomiji. Toda, kako to, da skoraj ni investicij, na katere bi lahko s prstom pokazali, češ poglejte, to so tiste zgrešene... Najbrž bi se težko sprijaznili z ugotovitvijo, da ne bi vedeli, kateri objekti so z gospodarskega vidika popolnoma zgrešeni. Samo vprašanje je, če hočemo to vedeti! Vse kaže, da si mnogo ljudi prizadeva, da ne bi vedeli za zgrešene investicije. Se bolj pa se prizadevajo, da bi takšne objekte ohranili pri življenju z neekonornskimi merili oziroma tudi in predvsem s političnimi merili, ki tudi večajo inflacijo in gospodarsko nestabilnost. Najbrž je tudi zelo jasno, zakaj je treba mnoge zgrešene investicije kar naprej vleči iz vpde: zato, ker bi sicer tisti, ki so jih rodili, morali odgovarjati. Vsaj tako naj bi bilo. No, zelo preprosto: če pa ni zgrešenih investicij, tudi ni nobene odgovornosti! Na III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije ni- smo slišali malo zahtev, naj bi združeno delo zagospo- darilo s celotnim dohodkom in samo odločalo o razšir- jeni reprodukciji. Vsi se strinjamo s tem, vprašanje je, kak6 to izpeljati. Ce na primer združeno delo nima lastnih sredstev, se pač opira na tistega, ki jih ima in jih na kakršenkoli način že zagotavlja... Samo poglejmo sestavo virov sredstev za investicije, pa nam bo vse takoj jasno! Vsekakor je Zvezni izvršni svet odložil odlok o nad- zoru investicij, kajti kot vse kaže, se bodo s tem spopri- jele najprej republike in pokrajine. Tudi zadnji regijski posvet o aktualnih nalogah go- spodarske stabilizacije, ki ga je sklical Medobčinski svet ZK Celje, je napovedal »nastop« osrednje republi- ške komisije, ki bo ponovno prevetrila vsaj glavne investicije. Ampak kaj, ko razprave iz vsake občine posebej, skoraj brez izjeme, spet ostajajo v tistem smi- slu, da »vsak berač svojo malho hvali«! Vsekakor lahko sodimo, da bo tudi zadnja mobiliza- cijska razprava v celjski regi- ji za oživljanje gospodarskih tokov dala nekatere nove spodbude. Vseeno pa se člo- vek ne more znebiti vtisa, kako sila težko in boleče se je odpovedovati novim na- ložbam, ki so v vseh predho- dnih fazah že doživljale vse- mogoče občinske in regijske »žegne«, ali celo republiške- ga. Pa, kot kaže, bo še po- trebno zarezati vanje in v vsakršno porabo. In, če že drugače ne gre, naj o večjih po novem odloča posebna republiška revizijska komi- sija, čeprav vsak zase še na- prej potihoma razmišlja: mo- goče pa ne bomo zraven ozi- roma upajmo, da bo šla naša naložba skozi rešeto! Delati po novem s starimi mislimi - to zagotovo ne bo šlo. Le kdaj bomo v to verje- li...? Voda nam že teče v grlo! MITJA UMNIK RED DELA Z ZLATIM VENCEM ZA GLIN NAZARJE Okoli tisoččlanski kolektiv Gorenje-GLIN Nazarje je dan samoupravljalcev poča- stil s slavnostno sejo delav- skega sveta delovne organi- zacije, na kateri mu je član predsedstva SR Slovenije, Tone Bole, izročil Red dela z zlatim vencem kot priznanje za uspešno delo v preteklem obdobju. V tem je tudi priz- nanje za osemdesetletno tra- dicijo, ki so jo v kolektivu počastili lansko jesen tudi z otvoritvijo dveh novih proi- zvodnih obratov. Na slavnosti je osemnajst delavcev prejelo še odlikova-' nja, 117 članov kolektiva pa pismena priznanja. MB ZAKAJ TAKO? v celjski Novi vasi se nam je potožil starejši občan pred Vardarjevim kioskom za prodajo sadja in zelenjave, ki že nekaj časa spet zaprt sa- meva. V bližini delavci In- grada hitijo z zaključnimi de- li za novo Merxovo blagovni- co, zaradi katere lahko tudi sumimo, da je kiosk odslužil svoje... Moti in vznemirja ljudi ti- sto, kar se skriva za zaprtimi šipami kioska: gnijejo limo- ne in sadje, iz jajc pa se bo v tej poletni vročini menda tu- di kmalu razlegalo glasno čiv-čiv-čivkanje... Tisti, ki je kiosk zaprl, bi moral vsaj pospraviti za se- boj! U]V1 št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 NAGRADE INOVATORJEM V CELJU LASTNO ZNANJE NAJVEČ VREDNO Inovacijska dejavnost se iz leta v leto širi Pred šestimi leti so v celjski občmi prvič podelili nagrade in priznanja naj- boljšim inovatorjem v občinL V tem času je postala nagradna akcija Inova- tor Celje že tradicionalna prireditev v občini, ki daje v neki meri tudi pregled razvoja te dejavnosti v posameznih de- lovnih okoljih in v celi občini. V preteklem letu je tako bilo v Celju že 536 inovatorjev s 545 predlogi za inovacije, kar predstavlja 20% več kot leto prej. V nekaterih delovnih organi- zacijah inovatorstvo že presega 5% za- poslenih, kar pa že predstavlja mno- žično gibanje v teh organizacijah. Go- spodarska korist inovacij v letu 1980 presega 65 milijonov dinarjev. Inovacijska dejavnost je med najpo- membnejšimi dejavniki razvoja ne le v občini, temveč tudi v širši družbeno- politični skupnosti. Ob vse večjem po- manjkanju energije in surovin postaja znanje ter še posebej novo znanje in njegova uporaba in razširitev v praksi, rešitev in pot iz gospodarskih težav. Kljub tem spoznanjem bo v marsikate- rem delovnem okolju potrebno še bolj kQt doslej spodbujati inovacijsko de- javnost. Na letošnji razpis, je občinska razi- skovalna skupnost prejela iz dvanaj- stih organizacij združenega dela 43 predlogov s 56 inovacijami, ki jih je predložilo 66 inovatorjev. Komisija za izvedbo akcije, ki sta jo imenovala Ob- činska raziskovalna skupnost in Ob- činska konferenca SZDL, je na osnovi pravilnika In ocenah, ki so upoštevale gospodarsko korist in pomembnost, uporabnost, izvirnost in stopnjo in- ventivnosti inovacije, podelila pet- najst nagrad, diplom in priznanj. Sve- čana podelitev nagrad je bila prejšnji četrtek v Narodnem domu v Celju, kjer so ob skromni slovesnosti poča- stili dan samoupravljalcev in podelili priznanja tudi najbolj zaslužnim de- lavcem-samoupravljalcem v občini. nagrajenci inovator celje Inovatorji množične inventivne de- javnosti, ki so prejeli po 9000 dinarjev in plaketo: Branko Zupane in Uroš Peer, kvalificirana zlatarja iz Zlatarne Celje, za nov postopek pri izdelavi na- kita; Boris Marolt, dipLing. iz Železar- ne Store s sodelavci: Franc Bere, Franc Kovač, Zvone Markovič, Drago Zohar, Ivan Godicelj, Franc Mravljak, Marjan Mravljak, Franc Gajšek, Milan Mežnar, vsi iz železarne, za idejno in projektno rešitev »razširitev odpraše- valne naprave v jeklarni«; Bogomir Kirn, vodja operativnega razvoja iz TOZD Kemija v Aeru za inovacijo »sprememba programa nanosnega va- lja na premazn^m stroju; Katarina Lah, delavka iz Žične, za spremembo tehnološkega postopka pri stromem spenjanju vzmetnic; Stanko Sega, kvalificirani ključavničar iz Ingrada, za »premestitev opažne konstrukcije na viaduktu Save-Odre z enega vozne- ga pasu na drugega s pomočjo rolk. Nagrade pa 4500 din in priznanja so prejeli: Roman Zupane, vodja službe kontrole kakovosti iz TOZD Grafika Aero za inovacijo »sprememba monta- že pri tisku športnih in loto lističev, Tomislav Kučiš, delovodja na elektron- plavžu železarne Štore, za spremembo postopka pri odžveplanju grodlja; Jan- ko Skočir, vzdrževalec v TOZD Kera- mika v Opekarni Ljubečna za tri ino- vacije: centriranje ustnika brez snema- nja iz glave steklenice, preureditev strgal na finem mlinu, preureditev proge za transport; Franc Skarlovnik, Teodor Kranjc, Jože Gubenšek iz Emo, za »rekonstrukcijo plinskega go- rilca in uvedbo mešanega plina v žaril- ne peči; Jože Naraks, Jože Farčnik, Peter Uršič, Mirko Mežnar, Zvone To- fant iz Cinkarne, za tehnično rešitev čiščenja plinov v pražarni ferosulfat; Stane Vrbovšek, skladiščnik iz Libele, za nov sistem embaliranja tehtnic Ex- pres oz. Skalar; Franc Koštrun, vodja strojnega vzdrževanja iz Žične, za ino- vacijo »preureditev magazina za poda- janje prečnih palic na avtomatskem varilnem stroju«. Drago Bizjak, Ljubo Kompan, Milan Zupančič iz Aera, za uvedbo domačega škroba pri izdelavi Aero-copy papirja; Ivan Maček, delo- vodja iz železarne Store, za izdelavo posebne šablone pri centriranju valjč- kov kristalizatorja na konti napravi je- klarne; Mirko Vindler, vodja obrata Opekarna Ljubečna za tehnično izbolj- šavo »obzidava tunelskih vozičkov«. Iz vrst strokovnih in vodstvenih de- lavcev za dosežke pri razvijanju in uvajanju novosti v proizvodnjo in po- slovanje sta dobila nagrado 9000 dinar- jev in diplomo Drago Vračun iz Aera za konceptiranje, razvijanje in uvaja- nje nove proizvodnje ekspres srečk ju- goslovanske loterije in Ferdo Haler, direktor TOZD valjarna iz železarne Store za dejavnost pri pospeševanju inovacijske dejavnosti v železarni. Raziskovalci in razvojno-raziskoval- ni delavci so prejeli nagrado 9000 di- narjev in diplomo: Vinko Urbanšek, strojni tehnik iz TOZD Kotli iz Ema za konstrukcij"o in razvoj specialnih kot- lov na trda goriva; Marjan Ferlež, dipl. inž. kemije v razvojnem oddelku Aero za razvojnoraziskovalno nalogo »Razi- skave HOT MELT lepil za proizvodnjo samolepilnih materialov« in Mirko Doberšek, magister, dipl. inž. metalur- gije iz Zlatarne Celje, za svoje magistr- sko delo »Konstrukcija fernernega si- . stema Fe-C-Su«. V. V. E. Abrahamov jubilej še vedno velja za pomemb- no prekretnico v življenju moškega. Skoraj vsakega (ib njem popeljemo v dru- go polovico mladosti z iskrenimi željami. In s takšnimi željami te od včeraj naprej želimo po- spremiti tudi mi, tovariš Ivan: Ne samo zaradi Abra- hama, ampak zaradi tvoje dolgoletne pokončnosti in neposrednosti, ki jo ze- IVANKRAMER- PETDESETLETNIK lo na kratko ponazarja tu- di lastnost reči bobu bob. Ali so takšne lastnosti, ovite s poštenostjo, pre- danostjo in skromnostjo, izviri kovinarskih delav- skih tradicij? Odgovora ne poznamo, poznamo pa tebe. Kot Celjana od 1946. le- ta, ko ste se po mučnih šlezijskih letih internacije končno udomili na Šta- jerskem in si v letu hudih preizkušenj 1948, ubira- li prve korake ključavni- čarskega vajenca. Kot sin mlinarskega delavca in gospodinje si nekaj po- savske puntarske krvi prinesel tudi v Celje. Kot kovinarja, samoupravljal- skega in sindikalnega ak- tivista te je zavezala naša partija in, kot bi bilo vče- raj, se spon;injamo svoje- ga prvega razgovora s te- boj, z organizacijskim se- kretarjem občinskega ko- miteja ZK v Celju. V sindikatih si se profe- sionalno zaposlil 1968. le- ta, že kot absolvent Fa-" kultete za sociologijo, po- litične vede in novinar- stvo, z neposrednostjo si bil kmalu znan med sin- dikalisti po vsej Sloveniji - kar sindikalni Celjan Kramer so ti znali reči. Celje je bilo gostitelj 8. kongresa slovenskih sin- dikatov: to je bilo prizna- nje za sindikalno delo v tej občini - in tvoje, če- prav tega danes nočeš niti slišati... Kako, da diplo- miranec FSPN, predse- dnik Medobčinskega sve- ta ZSS Celje že od 1975. leta, še kar naprej zna reči bobu bob in se nisi izgu- bil v poplavi mnogokrat nerazumljivega aktivi- stičnega izrazoslovja? >'Ce bi še kdaj ponovil svoje življenje, ne bi veli- ko popravljal, ampak vem, da bi dosti več ener- gije vložil v to, da se ne bi ljudje med seboj tako od- tujili, se zaprli vsak v svoj družinski ali drugačen vr- tiček...« To si pribil na koncu bežnega pogovora. In spet si jasno povedal. Se na mnoga leta, tovariš Ivan! MITJA UMNIK DELEGATI V CELJSKI OBČINSKI SKUPSCINI ZAVARUJMO VODNE VIRE Ali imamo res toliko pravih bolnikov? v četrtek, 25. junija, so se zadnjič pred skupščinskimi počitnicami na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Med drugim so ocenili uveljavljanje samou- pravnih družbenoekonom- skih odnosov v stanovanj- skem gospodarstvu v letu 1980, obravnavali poročila o izvajanju komunalnega go- spodarstva in urejanja pro- stora v občini ter o nadalj- njem izboljšanju zdravstve- nega varstva v občini. Zbor združenega dela pa je samo- stojno ocenil še poročilo o izvajanju resolucije o druž- Taenoekonomskem razvoju občire v prvem tromesečju letos. Delegati so v razpravi pou- darili, da ne področju stano- vanjskega gospodarstva pre- počasi uresničujemo dogo- vor, po katerem bi ustvarili pogoje za pravočasno in or- ganizirano vključevanje pri- čakovalcev stanovanj v načr- tovanje izgradnje sosesk. Pripombe so bile tudi na ka- kovost gradnje in vzdrževa- nja, posebno pozornost pa so delegati namenili energetski preskrbi sosesk. V središču razprav o ko- munalnih dejavnostih je bilo zavarovanje vodnih virov v Medlogu, ki postajajo zaradi gradnje na meji med celjsko in žalsko občino vse bolj ogroženi. Ko je tekla beseda o zdrav- stvu, so ■ se ustavili pri sa- moupravni organiziranosti zdravstvenega centra, pri problemih v zobozdravstvu ter pri zdravstvenem varstvu borcev in ostarelih oseb. Po- novno, kot pred letom dni, so se srečali z zaskrbljujočo stopnjo bolniškega staleža in delovne invalidnosti, ki krepko presega republiško povprečje. Vsi trije zbori občinske skupščine so sprejeli tudi sklep o podelitvi petih Slan- drovih nagrad in priznanj sa- moupravljalcem. BR POTREBNA JE VSESTRANSKA BUDNOST Borci NOV so se zbrali na razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Celje 26. junija in prisluhnili informaciji o po- litično gospodarskem in varnostnem po- ložaju v naši državi, ki jo je podal predse- dnik občinske konference ZKS Celje, Edo Stepišnik. Sovražniki naše socialistične samou- pravne družbe ne mirujejo, ne doma in ne v inozemstvu. Tam uživajo podporo režimov, ki se nam sicer kažejo naklonje- ne. po drugi strani pa dopuščajo široko dejavnost, naperjeno proti naši državi. Dovoljujejo zbiranje disidentov, ostan- kov ustaške, domobranske, klerikalne in nacionalistične emigracije, ki blati in ne- resnično prikazuje stanje v naši državi, le skupine imajo v svojem načrtu blate- nje naših naporov za dosledno izvajanje nalog pri urejanju naših samoupravnih socialističnih odnosov: poslužujejo se pamfletov m številnih glasil, v katerih Objavljajo lažna poročila o položaju v na- ši državi, češ, da naši politični forumi izvajajo razne oblike pritiska na družbe- nopolitične organizacije in društva in tu- , di na posameznike, da smo v nepoprav- j l]ivo teškem gospodarskem položaju, da I ne dopuščamo verske svobode in še vrsto drugih neresnic. Napačno prikazu- jejo razplet dogodkov na Kosovu; naše bivše politike, ki so se pregrešili zoper naš samoupravni socialistični sistem, skušajo reaktivirati. V razpravi so potem številni razprav- Ijalci zahtevali, da uredimo razmere pri nas, da se potem, po odpravi raznih ne- pravilnosti, postavimo po robu vsem, ki spletkarijo na račun naše ekonomsko- socialne varnosti. Poostriti moramo bu- dnost in v kali zatreti vse oblike mlačno- sti v političnem in družbenem, zlasti pa v ekonomsko-socialnem delovanju. Pre- več smo popustljivi do napak in zlorab v gospodarstvu, kulturi in drugih panogah našega življenja in delovanja. Borci NOV smo prvi poklicani, da opo- mnimo mlačneže v svojih vrstah, da je treba delovati v vseh okoljih našega so- cialističnega sarooupravljanja. Pozorni moramo biti na prestopke mladih in zato mladino čim bolj vključevati v telesno- kulturno in športno dejjivnost, v taborni- ško organizacijo in v vse oblike delova- nja in uveljavljanja, ki so človeku, zlasti še mlademu, koristne. Podpirati je treba vse akcije ZSMS. ki imajo cilj pozitivno vzgojo mladih. R.U. V GOTOVLJAH ZASLUŽNIM PRIZNANJA v nedeljo so v KS Gotovlje končali enotedensko prazno- vanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo od 1978 leta dalje v spomin na 22. junij 1941, ko se je sedež okrožnega komiteja KP iz Joštovega mlina priselil v osnovno šolo Gotovlje. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer, ko je bila slavnostna seja* skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij, udeležila pa sta se je med drugim tudi predse- dnik SZDL Žalec Ivo Robič in predsednik IS občine Žalec Jože Jan. Osrednji govor je imel predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Gotovlje Stanko Vasle, ki je najprej orisal delo v srednjeročnem obdobju 1976-80, nato pa deial: »V preteklem letu smo skupaj z družbenppoiitičnimi orga- nizacijami izdelali analizo delovanja delegatskega sistema. Ugotovili smo, da so nekateri delegati odpovedali, posledica pa je, da naši plani niso bili usklajeni s plani SIS. Zato smo v preteklem letu tudi manj naredili kot smo načrtovali. Zato mislimo, da moramo v letu 1981 posvetiti _posebno skrb izbiri kandidatov za delegate v celotnem samoupravnem sistemu KS. Vplivati bomo morali tudi na kadrovsko komi- sijo pri občinski konferenci SZDL občine Žalec, da za izvršne organe ne bodo predlagani le kandidati iz večjih krajevnih skupnosti temveč iz vseh: Druge naloge, ki nas čakajo v naslednjem srednjeročnem obdobju pa so izgrad- nja otroškega vrtca, telovadnice in dograditev šole. Odprta je še cestna povezava Volk-Podvin-Plevno. kanalizacija na nekaterih odsekih, in asfaltiranje peš poti do Žalca. ■ Ob koncu seje so podelili priznanja KS Gotovlje, ki so jih prejeli: Drago Kumer, (na sliki) Moški pevski zbor, ZSMS Gotovlje Hilda Javornik, Rafko Gorenšek, Jurij Goršek. Anton Ribič, Marjan Jutršek, Martin Breznikar, Ladislav Gor, Franci Trobiš. Mojca Florjančič in Jožica Vasle. TŠC: SKROMNO, A IZ SRCA Pred nekaj več kot mese- cem dni, so v Celju .sn^ečano odprli novi del tehniške šole. Ni potrebno posebej poudar- jati. kolikšen pomen ima pravočasna dograditev šole, sedaj, na pragu novega šol- skega leta in z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Vsekakor je tauspeh vezan na delovn' prispevek Ingra- da kot neposrednega izv^al- ca gradbenih del in na druge delovne organizacije in posa- meznike, ki so vložili maksi- malen napor, da je bilo delo v roku opravljeno. Zato se je kolektiv tehniške šole odlo- čil, da podeli priznanje in značke delovnim organizaci- jam in posameznikom, kot skromno pozornost in zahva- lo za delo, ki so ga opravili. Priznanje in zlato značko tehničnega šolskega centra so poleg TOZD Gradbena operativa Celje iz Ingrada dobili še: Rajko Pukl. Jožica Valenčak, Manica Krempuš, in Aleš lic. Priznanje in sre- brno značko pa so dobili: Delovna, organizacija In- grad; TOZD Proizvodni obrati Celje iz Ingrada: TOZD Projektiva Razvojne- ga centra; Razvojni center Celje, Izobraževalna skup- nost Občine Celje in Monter Dravograd. Od posamezni- kov pa so dobili priznanja in značke: Janez Peterman. Ana Lipičnik, Janez Soštar. Marjan Bregar, Ljuban Sega, Karel Gornik, Valentin Mar- cius. Drago Pozvek, Ivo Muršec. Rudi Gajšek, Ven- česlav Zalezina, Franc Ko- klič in Janez Trotovšek. Značko in priznanje so dobi- le-tudi štiri razredne skupno- sti s te šole. Delavci s tehnične šole so se z značko in priznanjem zahvalili tudi ravnatelju Jo- žetu Geršaku za zavzeto in požrtvovalno delo pri izgrad- nji druge faze šole. VVE 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' BRIGADIRJI NA KOZJANSKEM KOT VELIKA DRUŽINA Pristni odnosi-jsodelovanje s krajani Na Kozjanskem je v poletnih mese- cih živahno. V te lepe, prijazne kraje prihajajo v juniju, juliju in avgustu bri- gadirji, ki so se odločili, da bodo s svojim delom prispevali delež k hitrej- šemu razvoju krajev, vasi in zaselkov. 2e vrsto let je tako. Prašne, blatne ce- ste spreminjajo svojo podobo, stare vodnjake zamenjujejo vodovodi, pe- trolejske leščerbe elektrika. Ob veče- rih se preko kozjanskih gričev in polj razliva pesem, ki ji radi pritegnejo tudi domačini. Navadili so se nanjo v teh letih in pogrešali bi jo, če bi zamrla. Toda brigadirji se vsako leto vračajo v naselji v Šentvidu pri Planini in v Bi- strico ob Sotli, od koder se dan za dnem vozijo na številna delovišča v šentjurski in šmarski občini. Vedo za obljubo, ki so jo pred leti dali njihovi vrstniki tovarišu Titu, ko se je mudil na Kozjanskem. Zato bodo prihajali, dokler ne bodo vsega postorili. Prepri- čani so, da je le še malo tistih, ki bi dvomili v upravičenost mladinskih de- lovnih akcij, katerih delež je pri razvo- ju naše domovine vreden prav toliko, kot izgrajevanje mladih v pravične borce naše samoupravne socialistične dežele. Najboljši dokaz za to so uresni- čeni plani akcij, zanimanje mladih za številne interesne dejavnosti, mladin- sko politično šolo in zaupanje širše družbene skupnosti do mladinskega prostovoljnega dela. Brigadirji se v mesecu dni med se- boj spoznajo, skujejo se nova znanstva in prijateljstva in ni parola, če rečemo, da je brigadirsko življenje kovačnica bratstva in enotnosti, da je šola samou- pravljanja in zakladnica bodočih ka- drov v šolah in tovarnah. Skupaj s prebivalci krajev, kjer bri- gadirji delajo, se zlijejo v eno samo veliko družino, v kateri vladajo pristni odnosi. O tem so pred dnevi pripovedovali tudi brigadirji I. izmene Zvezne mla- dinske delovne akcije Kozjansko 81, ki smo jih povabili pred mikrofon v naš studio. Nikola Vojaškovič, sicer zobozdrav- nik, se je pri 52 letih odločil, da ponov- no, četrtič po vrsti, obleče brigadirsko uniformo in še jo bo, je dejal. Kdor je prvič okusil čar življenja v brigadi, ne razmišlja o žuljih, o ranem vstajanju in težki samokolnici. To je zatrdila tudi Branka Curčin, ki se je med kopico interesnih dejavnosti odločila za delo v komisiji za informiranje. 2e davno je prebrodila prva, povsem zgrešena ra- zmišljanja tistih, ki so ji skušali dopo- vedati, da dekle ne sodi na delovišča, temveč v kuhinjo. V njenem naročju se je stiskala majcena Danica Mišic iz Skopja. Komaj desetletno dekletce je, skupaj s še nekaterimi svojimi vrstni- ki, obleklo brigadirsko uniformo in se za mesec dni poslovilo od svoje mame. Resda je zdaj že močno pogreša, a čez leto, dve, tri in več se bo rada sporQ.i- njala svojega prvega daljšega slovesa od doma. Seveda so najmlajši ljubljen- ci brigadirjev in njihove drobne roke poprimejo za veliko lažja dela. A so tu, med njimi, prisotne in rastejo. Metod Ostanek iz Kranja je prav ta- ko kot ostali prepoln lepih vtisov. Spoznati nove prijatelje je vendar ču- dovito! Čudovito je bilo tudi spravljati seno v kozolec. K delu so jih pritegnili kmetje iz okolice. Vojko Kunaver in Dragan Obradovič, delata skupaj v po- brateni brigadi, ki žanje na delovišču in pri interesnih dejavnostih velike uspehe. Brigadirji prve izmene bodo 4. julija predali delovišča svojim vrstnikom, ki bodo, kot zdajšnji, brez dvoma prav tako presegali dnevne norme. MATEJA PODJED Brigadirji na obisku v Celju. Z leve proti desni: Branka Curčin, Metod Ostanek, Vojko Kunaver, Danica Mišic, Nikola Vojaškovič, Dragan Obrado- vič. priznanja ob dnevu cz Ob dnevu civilne zaščite je bila tudi v Žalcu slovesnost, na kateri so zaslužnim občanom, organizacijam in druš- tvom podelili priznanja in plakete civilne zaščite. Prizna- nje CZ so prejeli: Janez Zupane, Franc Naraks, Franc Flajs, Ivan Glušič, Andrej Zakonšek, Andrej Ločniškar, Danilo Podgornik, Bogdan Pečar, KS Andraž, KS Letuš, Vera Petkovič, SIP Šempeter, Friderik Ledinšek, Občin- ska gasilska zveza (Na sliki: priznanje zanjo sprejema njen predsednik Franc Jelen), GD Žalec Edvin Jordan, Tomo Studnička, Miran Krajšek; plakete pa so prejeli: Jože Jan, Vlado Gorišek, Franc Jelen in Bogomir Urbancl. T. TAVČAR priznanja v žalski občini V ponedeljek so na priložnostni slovesnosti v Preboldu podelili priznanja ob Dnevu samoupravljanja in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Srebrne znake ZSS so prejeli: Milan Dolar, Danica Grabrier, Alojz Puncer, Vili Vidali, Jože Knez, Jože Lebič, Milko Stebernak, Ivan Jezernik, Osnovna organizacija ZSS TOZD Osnovna šola Polzela in konferenca osnovnih organizacij ZSS OZD Ferralit Žalec. Priznanja samoupravljanja pa so prejeli: Vinko Janič, Srečko Pižorn, Oto Eberlinc, Tilka Emeršič, Jože Skapin, Venčeslav Stropnik. Rudi Veligovšek, Minka Virt in Franc Skrubej. Na sliki: Predsednik OSS Žalec Rafko Mlakar podeljuje priznanja samoupravljanja Otu Eberlincu. T. TAVČAR andražani praznovali V KS Andraž nad Polzelo praznujejo krajevni praznik 29. junija, v spomin na prvo večjo partizansko akcijo proti okupatorju leta 1941. Na slavnostni seji, ki je bila v nede- ljo, je o delu KS ter o načrtih govoril predsednik sveta KS Andraž Srečko Pižorn, ki je poudaril, da vsega kar so imeli v načrtu v tem letu, še niso realizirali. Dokončah pa so cestni odsek v zaselek Jajče, ki je dolg 1 km ter posta- vili sedem avtobusnih postajališč. V prihodnje jih čaka še veliko dela, največ pa na komunalnem področju. Na seji so podelih dve priznanji KS, ki sta jih prejela Franc Roj- nik ter Konrad Brunšek in bronasta priznanja OF. Prejeli so jih: Anka Spelek, Vili Cremožnik, Stanko Zabukovnik, Franc Drobež in Rafko Rebernik. Pripravili so tudi športna tekmovanja, v nedeljo pa bodo pripravili srečanje krajanov starih sedemdeset in več let. T. TAVČAR v laškem tečaj nege bolnika Odbor Rdečega križa in Civilne zaščite je v Laškem organiziral 18 urni tečaj za nego in oskrbo bolnika, ki se ga je udeležilo 11 žena. Tečaj je vodila medicinska sestra Zvonka Pfaifer, uvodne besede o pomenu tečaja pa je podal predstavnik Rdečega križa tov. Pušnik. Na tečaju so sodelovale kmečke žene iz oddaljenih zaselkov La- škega, ki so morale v tem letnem času, ko delo na polju priganja, žrtvovati dragocene ure, pa tudi delavkam ni bilo lahko, saj so kljub številnim opravilom prišle na tečaj dobre volje in sledile predavariju. Znanje, ki smo ga prido- bile, nam bo vedno koristilo, upajmo, da ne v vojni in drugih nesrečah, prav gotovo pa v vsakdanjem življenju za nego družinskih članov, za pomoč bolnim in ostarelim ljudem na podeželju in v mestu. Tečaj je potekal v prijetnem vzdušju in nam bo vsem ostal v lepem spominu. Posebna zahvala gre medicinski sestri Pfaiferjevi, ki se je trudila, da bi s tečaja odnesle čim več znanja. Se več, polagala nam je na srce, da bi v današnjem hitrem tempu življenja našle čas in na humar način pomagale s svojim znanjem ljudem, ki bodo naš« pomoči potrebni. FANI SVATIN^ občni zbor v grižah V soboto so se na rednem občnem zboru sestali član Partizana v Grižah. Poročilo o delu je podal predsednil Martin Goršek, ki je poudaril, da je Partizan nosilec športi v kraju in da so z delom zadovoljni. Rokometaši, ki so ol koncu tekmovanja v republiški ligi zasedli 4. mesto, nisi razočarali, prav tako ne tudi ostale selekcije, ki tekmujejo v ligah. Sprejeli so program dela, za novega predsednik pa so izvolili Branka Hriberška. Ob koncu so se javn zahvalili Heriju Krušniku, ki je deset let opravljal del blagajnika amatersko. T.1 LAŠKO: DELEGATSKA OCENA v tem tednu so se na razširjeni seji sestali delegati občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Laško in delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško, da bi še enkrat, pred zaseda- njem Vseh treh zborov Skupščine, obravnavali in spre- jeli stališča o predlogu družbenega plana občine Laško za obdobje 1981-85. Ocenili so, da je predlog dobro pripravljen za predložitev na zasedanju Skupščine. Na skupni seji so delegati obravnavali tudi osnutek programa novega samoprispevka v občini Laško za obdobje 1982-1986, saj je sedanji samoprispevek pri- nesel v občini Laško vse tiste rezultate, ki so bili zapisani na področju skupnih nalog. Na osnovi razmišljanj in razprav v občini Laško ocenjujejo, da bo' potrebno nadaljevati z začetim pro- gramom na področju vzgoje in izobraževanja, zato bo treba program novega samoprispevka nadaljevati kot skupni občinski program ob vsklajenih interesih in potrebah, ki so jih izrazile krajevne skupnosti. Dele- gati so ocenili, da je nujno takoj organizirano pristopiti k akciji za uspešno izvedbo javnih razprav, ki so se v nekaterih krajevnih skupnostih laške občine že-pri- čele, da bi bil do jeseni izoblikovan predlog programa novega samoprispevka, ki naj bi v občini Laško omo- gočil nadaljnji razvoj na področju vzgoje in izobraževa- nja ter napredek v krajevnih skupnostih. M.AGREŽ TUDI V ZDRA VSTVU NEMI DELEGATI Nadaljnje izboljšanje zdravstvenega varstva v Celju je bila osrednja točka torkove seje skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Celju. Že dosedanja razprava; ki je potekala tako v okviru občinske konference SZDL kot na zborih občinske skupščine je pokazala veliko zanimanje vseh za to pomembno družbeno po- dročje. Celjsko zdravstvo je v zadnjih letih doseglo po- membne uspehe med katere se uvrščata tudi zdrav- stveni postaji v Vojniku in v Storah ter ureditev zobnih ambulant v šolah, vendar bo potrebno narediti še pre- cej pri ustreznejši delitvi dela in uveljavljanju zdrav- stvenega varstva, kar bo mogoče le z ustrezno kadrov- sko zasedbo, prostorskimi pogoji in opremo. Rešiti je treba probleme na Dobrni in urediti delovne pogoje osnovne zdravstvene službe v Celju z adaptacijo pro- storov v zdravstvenem domu. Dela se bodo pričela še ta teden, zaključena pa bi naj bila do konca leta. Ob tem ostaja modernizacija bolnišnice glavna regijska naloga, ki bo zagotavljala temelje za nadaljni razvoj zdravstvenega varstva v Celju in regiji. Delegati občinske zdravstvene skupnosti so podprli nadaljno usmeritev zdravstvenega varstva v Celju brez pripomb in brez vprašanj, ^orda zato, ker so vse to že celovito obravnavali v družbenopolitičnih organizaci- jah in skupnostih? Sicer pa tudi k drugim točkam seje niso imeli pripomb. Tako so med drugim sprejeli pred- log samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe SOS v Celju, v okviru katerih so od 1. julija tudi strokovne službe občinske zdravstvene skupnosti. MILENA B. POKLIC CELJE ODDOLŽITEV! Priznanja samoupravljalcem Dan samoupravljalcev so svečano proslavili v četrtek popoldne tudi v Ceziju. Ob tej priložnosti je deset naj- zaslužnejših delavcev - sa- moupravljalcev dobilo ob- činsko priznanje »Priznanje samoupravi jalcu.« V uvodnem govoru je Franc Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta, poudaril pomen priz- nanj, ki ga podeljujejo delav- cem v delovnih organizaci- jah, družbenopolitičnih skupnostih m v drugih orga- nih in skupnostih, za izredne dosežke na področju razvija- nja socialističnih samou- pravnih odnosov, ki so po- sebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegat- skega sistema. Jože Marolt, predsednik občinske skupščine Celje, jim je v imenu vseh občanov in delovnih ljudi Celje, česti- tal in podelil priznanje na- slednjim delavcem: Jožetu Naraksu, vodji pražarn in ki- slin v Cinkarni, TOZD Meta- lurgija; Ervinu Belaku, delo- vodji v Emu, TOZD Radia- torji; Karolini Fajs, dessina- terki konstriiktorki v Metki; Francu Skrablu, delovodji pri Gip Gradiš Ljubljana, TOZD Gradbena enota Ce- lje; Alojzu Presekarju, sveto- valcu direktorja za splošne pravne zadeve pri PTT pro- metu Celje; Slavku Stopin- šku, svetovalcu za posebna vprašanja v Kovinotehni v Celju; Cvetu Kolencu, vodji Referata za preskrbo v SOZD Merx, Delovna skup- nost skupnih služb; Veri Cernič, višji referentki za de- vizno-režimske posle v Ljub- ljanski banki. Splošna banka Celje; Pavli Lebič, vzgojite- ljici iz vzgojno varstvenega zavoda Anice Cernejeve in Ivanu Einfaltu, predsedniku skupščine krajevne skupno- sti Nova vas. VVE UKROTILI BODO HUDOURNIK Pred kratkim je komisija za komunalna vprašanja obrav- navala projekt za sanacijo hudournika v Hruševcu. Kra- jevna skupnost Šentjur - center bo poskušala še g letošnjem letu - pred jesenjo ta hudournik ukrotiti, saj so jesenske poplave v zadnjih letih napravile precejšnjo škodo v sicer komunalno urejenem naselju Hruševec. Sedaj je potrebno le poiskati primernega ponudnika oziroma izvajalca, ki naj bi izvajal potrebna dela. Seveda pa v celoti hudournika ne bo možno rešiti. V okviru razpoložljivih sredstev se bo po- skušalo opraviti najbolj potrebna dela, to je ureditev odpr- tega jarka v dolžini 300 m. DRAGO SLAKAN VEČ KOT POLOVICO DENARJA ZA VRTEC NA PEŠNICI Ob lanskem referendumu za uvedbo krajevnega samopri- spevka v KS Šentjur - center so se krajani odločili, da bodo v petih letih namenili del sredstev tudi za nujno potrebni vrtec, ki naj bi bil zgrajen na Pešnici. Svet krajevne skupno- sti je na svoji zadnji seji v mesecu juniju sprejel sklep, da se v letošnjem letu za izgradnjo vrtca nameni 150 starih milijo- nov dinarjev. Del teh sredstev bo tudi KS dobila s kreditom, od Zavarovalne skupnosti Triglav. Takšna odločitev je to- liko bolj pomembna, saj so potrebe v samem Šentjurju izredno velike, saj je bilo za šolsko leto 1981-1982 odklonje- nih kar 70 prošenj za sprejem v organizirano varstvo. DRAGO SLAKAN št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika novi tednik - stran 7 NA OBISKU V DOMU GOLOVEC V CELJU ČETICA LJUBEZNIVIH OTROK Jeseni srebrni jubilej premalo opaženega doma Med stotimi Slovenci in Sloven- kami so približno trije prizadeti. Duševno, telesno ali oboje hkrati. Pa ne le med nami. Kakorkoli obračaš neizprosne statistične po- datke, povprečno toliko je prizade- tih povsod po svetu, naj bo med revnimi ali bogatimi, med mešča- ni ali kmeti. Število je višje, kot bi si upali verjeti, vendar ga nobeno, še tako dobronamerno prikrivanje ne more znižati. Prikrivamo pa ra- di, skoraj vsi po vrsti, še posebej takrat, če je otrok duševno priza- det. Manj hudo je, če je telesni in- valid, če je slep, gluh ali nem. V naši miselnosti je taka prizadetost nekaj, kar je zunaj naše odgovor- nosti, kar na družino ne meče nika- kršne sram9te, saj je tu »kri čista«. V primeru duševne prizadetosti pa stvari niso nikoli popolnoma jasne, nikoli se ne ve, če niso mor- da tudi starši tega otroka vsaj ma- lo prizadeti, nikoli se ne ve, če je taka vrsta bolezni podedovana in če se ne bo prenašala naprej. Tudi sumničimo zelo radi, radi smo ško- doželjni in boljši od drugih. In če- prav se nimamo za slabe, delamo s takšnim odnosom samo škodo. Predvsem otroku, seveda. Tako malo se piše o navedeni pro- blematiki, kot da bi se je tudi časni- ki izogibali. Resnica pa je le v tem, da je odrinjena na rob naše družbe- ne zavesti, zato redkokdaj najdemo pot do nje. Pa čeprav nam je pred nosom, kot DOM GOLOVEC, ka- mor smo se odpravili na obisk. Tež- ko je pri duši, ko zvemo, da se v petindvajsetih letih obstoja še ni pi- salo o njem, predvsem pa ne o varo- vancih - lažje duševno prizadetih otrocih z vzgojnimi in učnimi teža- vami. dom, ne internat Internat je hladna institucija, kjer vlada poseben režim, strog dnevni red in brezosebnost. Dom pa je to- plina, z domačim ognjiščem, toplim ozračjem, tovarištvom in ljubeznijo, ki se stke med gojenci ter vzgojite- lji. Marsikateri ptiček, bolan otrok, ki je moral zapustiti domače okolje ali pa ga sploh ni imel, najde v do- mu domačnostni občutek ali pa kar drugi dom. Tako topel, domač in za vsakega odprtih vrat je tudi dom na Golov- cu. V čudovitem parku, ki ga negu- jejo sami, smo našli gručo zvedavih otrok. Koliko različnih obrazov, na vsakem pa prebereš tisto, kar tre- nutno občuti. Enega je zanimal av- to, drugega fotoaparat, tretji te je prijel za roko in jo stisnil v znak veselja, da si prišel mednje. Hoteli so vedeti, kako nam je ime, od kod smo, kaj delamo. Bil je čas večerje in kaj hitro so se postrojili v vrsto. Zelo disciplinira- no so večerjali, z njimi tudi vzgojite- lji. Po večerji pa pride njihov naj- ljubši čas. Eni sedejo k televizorju, večina pa jih najraje smukne kar v postelje in potem z zvedavimi očmi pričakujejo, od kod se bo prikazal vzgojitelj. Le zakaj? Najstarejši vzgojitelj, ki je v domu zaposlen že trinajst let, HENRIK 2GEC, nam je o tem pripovedoval: "Otroci so po- trebni topline, prihajajo iz razbitih domov, so brez staršev, nekateri so v zaporu in ti naši ptički brez gnez- da komaj čakajo večera. To je čas zaupljivosti, radovednosti, ne- skončnih vprašanj in tudi molka. Takrat je vzgojitelj vse. Mora biti mati, oče, učitelj. To so najbolj pri- jetne ure, prepojene z zaupljivostjo in domačnostjo.« Vzgojitelju Zgeču je lahko z aupa- ti, saj za njega drži, da je rojen vzgo- jitelj m svoje delo neizmerno ljubi. Ljubi otroke, ki so potrebni dva- kratne ljubezni. To najbrž velja za vseh šest vzgojiteljev in vzgojiteljic z ravnateljico LIDIJO HRNClC TOMINŠEK na čelu. Sal"^ pr^^ da s, drugačnega dela v življenju niti ne predstavlja. Z duševno priz^i- det.mi otrok, dela že trinajst let. Ce- prav se srečuje tudi s težavami, pa druge lastnosti potegnejo daljši ko- nec. Ce ljubezen in toplino razdajaš. v To pa je naj- večje zadovoljstvo vseh, ki se s pri- zadetimi otroki ukvarjajo. Vzgojiteljica in logopedinja TAT- JANA BOŽICNIK, ki dela v domu že tretje leto, pravi, da brez živžava sploh n^ bi mogla živeti. In ko vidiš, kako je povezana z otroki, to tudi verjameš. bodočnost doma ni trdna Letos domuje v domu 63 otrok, v starosti od sedem do sedemnajst let. Zbrani so iz petnajstih občin. Imajo gojence tam od Križevcev, Gornje Radgone, Sevnice in seveda iz občin celjskega območja, izvzem- ši žalsko občino. Dom st ne bi smel krčiti, pa se. Nekaj so k temu pripo- mogle diferencirane oblike učenja v rednih šolah, kjer potem domska oskrba ni potrebna. Tudi starši, če jih otroci le imajo, obdrže otroke pri sebi, kajti oskrbni dan je drag in tudi domu se pozna stabilizacija. Varčujejo pri malenkostih, a kaj ko so to taka, da gredo na škodo otrok. Včasih so se kam popeljali z vla- kom, naredili kakšnem izlet, letos pa za to ni denarja. Dom financirajo tri samoupravne interesne skupno- sti: socialno skrbstvo, zdravstvena ter izobraževalna skupnost. V zad- njih treh letih se je število gojencev zmanjšalo za deset, prostora pa je za 75 otrok. Ce bo število upadalo, kaj potem? V interesnih skupnostih, pred- vsem pa v interesni skupno"sti so- cialnega skrbstva razmišljajo o novi varianti, ki pa je potrebna resnične- ga razmisleka. Dom na Golovcu za lažje duševno prizadete otroke bi ukinili in jih premestili v prizidek, ki bi ga v naslednjem srednjeroč- nem obdobju dogradili pri osnovni šoli Ivanke Uranjekove. V domske prostore na Golovcu pa bi namestili delavnice pod posebnimi pogoji za tisto mladino, ki konča šolanje, pa se nima kje zaposliti. Te delavnice v Celju že obstojajo, a so vse premaj- hne, zato ostaja zunaj veliko neza- poslenih otrok. V dobrobit temu predlogu moramo povedati, da je osemletni trud vzgojiteljev, ki dela- jo z duševno prizadetimi otroki (ze- lo drastično povedano) velikokrat zaman Trudijo se v šoli, skrbijo in vzgajajo jih v domu, ko pa izpolnijo osemnajst let, so na cesti. Res so od vsega šolanja in vzgoje nekaj odne- sli, a vse to delo bi se moralo nada- ljevati. In to v delavnicah pod po- sebnimi pogoji, kjer bi otroci oziro- ma odraščajdče osebe nadaljevale s svojimi umskimi sposobnostmi. Tako je dom na Golovcu pod vprašajem. Morda bo za delavnice funkcionalnejši, nikakor pa ne bo več dom za prizadete otroke, ki jim to okolje tako čudovito prija. osamljenost ni prijetna V zavesti ljudi je, da je dom na Golovcu za nenormalne otroke, zato rekokdaj zaide sem kakšna duša. Prišlo jih je razveseljevat nekaj kul- turnih skupin (na prste jih lahko naštejejo) in vse so bile prisrčno in s hvaležnostjo sprejete. Takoj so se navezali stiki med nastopajočimi in otroki. Ti so spraševali v nedogled, kajti mostove stkejo takoj s svojo neposrednostjo. In kdor je bil med njimi, še pride mednje. Vendar osveščanje ljudi poteka počasi, prepočasi. Dom na Golovcu, praznuje že vendar letos srebrni ju- bilej. To nekaj pomeni. Koliko ge- neracij otrok je prestopilo ta prag domačnosti in dosledne vzgoje? Koliko pa je takih, ki jih bodo starši po končanem šolanju dobili* kot urejene osebnosti? Morda bo Boris še nemiren, a ma- terine roke bodo zgladile ta nemir. Morda se bo Jožeku oglasila mama, ki jo tako srčno pričakuje. Morda bo Mira končno spletla $voj brezrokav- nik in bo sama sebi še bolj povšeči. In Sonja? Takoj se je šla preobut v svoje nove čeveljčke, da nam jih je pokazala. Pa Mirjana? S svojimi sedmimi leti in dvema spominčicama je zrla ob odhodu v nas in nemo spraševa- la - boste še kdaj prišli? Oči so bile svetleče kot diamant in bile so po- rok, da skrb zanje in še toliko dru- gih, nam ne sme biti nikoli deveta skrb. ZDENKA STOPAR Tatjana Božičnih, logopedinja, ki ne ve, kaj bi počela brez »njenih« ofrok Henrik Žgeč, vzgojitelj, ki je med mladimi tudi sam mlad CELJE PRELOŽILI SO Izobraževalna skupnost potrdila plan Na skupščini občinske izo- braževalne skupnosti, ki je bila prejšnji teden v Celju, so ugotovili, da so bile priprave za uvedbo usmerjenega izo- braževanja dovolj uspešne in da omogočajo s septembrom začetek prehoda na usmerje- no izobraževanje. Obenem so poudarili, da ne- katere, zelo pomembne nalo- ge, še niso bile opravljene, Skupščina je zadolžila komi- sijo za usmerjeno izobraže- vanje in izvršni odbor občin- ske izobraževalne skupnosti, da do seje skupščine v okto- bru pripravi in predloži v obravnavo med drugim predloge, ki se vežejo na vse- binsko in samoupravno or- ganiziranost srednjih šol v Celju ter domov učencev. Skupščina je posebej zadol- žila srednje šole, da s pred- stavitvijo posameznih usme- ritev in programov, zagotovi- jo tudi prehajanje zaposlenih učiteljev in njihovo socialno varnost. Na področju druž- benoekonomskih odnosov pa so ugotovili, da je potreb- no natančno analizirati polo- žaj učiteljev v novih pogojih svobodne menjave dela. Skupščina je nadalje pod- prla sklepe občinske konfe- rence ZK in medobčinskega sveta ZK o nadaljnjih nalo- gah pri zagotavljanju in uve- ljavljanju temeljnih idejnih in vsebinskih načel šolske reforme. Na seji so tudi potrdili srednjeročni plan občinske izobraževalne skupnosti in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokov- ne službe. VVE LAŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST MALO CVENKA Nesklepčen zbor uporabnikov Osrednja točka dnevnega reda na občinski izobraže- valni skupnosti v Laškem prejšnji petek, je bila razpra- va o osnutku samoupravne- ga sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti ob- čine. Na seji, kjer zaradi slabe udeležbe delegatov ni bil sklepčen zbor uporabnikov, so v zvezi z osnutkom skleni- li, da ga bodo v oktobru po- slali v javno razpravo v de- lovne organizacije in računa- jo, da bodo do konca leta, na temelju ugotovitev, mnenj in pripomb iz delovnih okolij, lahko sprejeli predloge. Glede sprejema finančne- ga načrta so se dogovorili, da bodo skušali čez poletje pri- dobiti pismena soglasja dele- gacij zbora uporabnikov. Se vedno pa ostaja odprto vpra- šanje financiranja dogradi- tev telovadnice pri OŠ Rade- če, ker ne bodo imeli dovolj sredstev za realizacijo tega plana. Prav tako ne bo do- volj sredstev za uvedbo celo- dnevne osnovne šole na OŠ Dušan Poženel v Laškem, si- cer pa ta investicija ni bila vključena v letošnji finančni načrt. Na seji so tudi potrdili sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti ob- čine za to srednjeročno ob- dobje. VVE HURA, POČITNICE! Naši nadobudniki so za letošnje šolsko leto zaključili svoje obveznosti. Nekatere sicer še čaka nekaj dodat- nega znoja ob knjigi, vendar to ne predstavlja za posa- meznike prevelikega bremena. Saj mladi, zlasti še naj- mlajši hitro preidejo iz enega razpoloženja v drugo. In jim nobeden ne more preprečiti, da ne bi v polni meri uživali počitnic, pa naj si bo to na domačem dvorišču ali kje ob morju, v gorah, pri sorodnikih in prijateljih, v kolonijah, s starši ali brez njih. Šolska vrata so se zaprla, spričevala so že varno spravljena v predale, misli pa so že nekaj časa vse drugje kot v šolskih klopeh. In sedaj dragi starši, dedki in babice, strici in tete in drugi sorodniki, glejte, da bodo naši najmlajši varno in s kar največ dobre volje preživeli ta počitniški čas. Povabite jih s sabo na dopust, odpeljite jih kam na deželo, da se naužijejo svežega zraka in napijejo doma- čega mleka. Peljite jih v gore, na izlete, v druge kraje, da bodo spoznali naš lep košček domovine. Stanovalci v blokih pa potrpite nekaj časa in se nikar ne prito- žujte, če vas bodo preveč glasne in razposajene otroške igre na igriščih, motile pri popoldanskem počitku. Po- mislite na svoje otroštvo, na svoje neugnane podvige v mladih letih, pa se boste najbrž kar strinjali s tem, da otroci vedno ostanejo otroci in da se razen okolja v katerem živijo, v njihovi igri ni nič spremenilo. Pa nikar otrokom ne grenite počitnic s knjigami, učenjem, z raznimi domačimi opravili v času, ko ste v službah in hitite po svojih obveznostih. Seveda, nekaj reda mora biti in ne bo nič narobe, če si vaš malček pripravi zajtrk sam, če na lastno pobudo pospravi sta- novanje, prebere knjigo ali celo skuha kosilo. Vseka- kor pa izkoristite ta čas, da boste čim več z otrokom. Skušajte nadoknaditi tiste stike, ki so se med letom zaradi vsakovrstnih obveznosti prekinili ali pa so bili preveč površni. Sicer pa tudi staršem nehote zleze pod kožo vsa ta igrivost, ki jo prinaša dopustniški čas. Zato ne bo teško uživati in se sprostiti v ta prekipevajoči val dobrega in zdravega razpoloženja, ki ga prinaša že samo poletje in ki ga lahko dopolnimo še s pestrimi izleti, obiski, pomenki in z različnimi oblikami družab- nega življenja. Ustavimo se za trenutek in prisluhnimo poletju, prisluhnimo otrokovim željam. VIOLETA V.EINSPIELER 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' AVGUST LAVRENČIČ RAZSTAVLJA V KARLOVCU Znano je, da so na jugo- slovanski likovni priredi- tvi v Karlovcu, ki je na- menjena bienalni pred- stavitvi najboljših dosež- kov v akvarelni tehniki, kriteriji, po katerih vabijo k sodelovanju ustvarjalce iz posameznih republik in prokrajin, izredno za- htevni. Prvič so se odloči- li za prezentacijo akvarela v klasičnem, tradicional- nem smislu, ki je znova ovrednotila to zvrst likov- nega izražanja in s tem spodbudila celo vrsto ustvarjalcev za to zahtev- no likovno tehniko. K sodelovanu na 2. bie- nalu so povabili 65 reno- miranih umetnikov, raz- stavlja pa jih z izbranimi na žiriji 75, od tega 20 iz Slovenije. Slikar Avgust Lavrenčič je predstavljen z eksponatoma, na kate- rih sta prikazana morska motiva v tistem prefinje- nem, specifično obarva- nem slikarskem načinu, kakršen je značilen za av- torjeve stvaritve v akva- relu in gvašu. Tak, samo Lavrenčiču lasten izraz, uvršča slikarja med moj- stre, ki v okviru izranih in razstavljenih 134 akvare- lov prezentirajo najboljše dosežke tovrstnega likov- nega snovanja pri nas. Bienalna razstava, ki je vredna ogleda vsakomur, ki se zanima za razvoj ju- goslovanskega akvarela, bo odprta v Karlovcu do 31. julija, v Zadru avgusta in septembra, v Kragu- jevcu pa oktobra in no- vembra. Razstavo sprem- lja pregleden katalog. M. M. POLETNI PnioMi V KLUBU IVAh CANKAR Klub Ivan Cank.-r v Celju bo odprt tudi v poletnih me- secih, vendar v klubskih pro- storih posebnih srečanj ali predavanj ne bo. Od septem- bra dalje pa se bodo, kot je bilo od jeseni do spomladi, znova zvrstili pogovori ob okrogli mizi, p^^edavanja, glasbeni večeri in srečanja z znanimi gosti iz kulturnega področja. MP CELJE - HUDINJA RISANJE PO ASFALTU Prvo mesto ekipi osnovne šole »Fran Roš« ■Ker ste me vprašali, kako ocenjujem srečanje mladih risarjev na Hudinjl, moram izreči polno priznanje ne sa- mo pobudnikom ter organi- zatorjem, temveč tudi mla- dim risarjem in njihovim mentorjem. Le tako naprej, bi lahko rekel na kratko,« je tretje srečanje tričlanskih ekip mladih risarjev z vseh osnovnih šol v Celju in okoli- ci, na Hudinji pri Celju, oz- načil predsednik strokovne komisije, akademski kipar Vasilije Cetkovič. Ustvarjalno orodje in pri- bor za tokratno srečanje so bile barvne krede in oglje, podlaga pa asfalt. Letos se je za to tradicionalno risanje po asfaltu prijavilo dvanajst osnovnih šol. Tekmovanje postaja tradi- cionalno in vzbuja zelo velik interes med mladimi ustvar- jalci, med njihovimi priza- devnimi mentorji, likovnimi pedagogi, prav tako. med znanimi celjskimi umetniki, ki sodelujejo kot svetovalci in ocenjevalci in seveda ne nazadnje med krajani, ki množično spremljajo vsako- letno ustvarjanje čudovitih risb. Mentorji s svojimi mladi- mi umetniki so imeli na vo- ljo tri področja, ki jih je sme- la slika predstavljati, in sicer bratstvo in enotnost, Jeto in- validov ter varovanje okolja. Zanimivo in pohvalno, da je nastalo največ risb na temo bratstva in enotnosti. Strokovna komisija, ki je imela težko delo pri ocenje- vanju, je prvo mesto priznala ekipi osnovne šole Frana Ro- ša, drugo osnovni šoli Bra- tov Dobrotinškov v Vojniku in tretje osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji. Preho- dni pokal je v preteklem letu varovala osnovna šola Frana Kranjca na Polulah. Vse šole so prejele prizna- nja za sodelovanje, prve tri pa diplome in lepa umetni- ška darila, ki sta jih darovala slikarja Ljubica in Tomislav Kočica iz Rogaške Slatine. Vsak od tekmovalcev je pre- jel tudi praktično darilce. Uresničitev tega vzgojno- umetniškega zelo primerne- ga srečanja so omogočili: Maks Flis (plastika), Milan Kuder in Jožica Maček (sito- tisk) in osnovna šola Hudi- nja (cvetje). Pokroviteljstvo nad srečanjem mladih risar- jev je imela občinska izobra- ževalna skupnost. Organiza- cija in izvedba pa sta bili del rednega programa kulturne- ga društva Franc Kač na Hu- dinji. Skupne želje vseh, ki so se minuli četrtek, 25. junija po- poldne, zbrali na Hudinji, so bile, da naj bi naslednje leto sodelovalo še več šol, še več njihovih ekip mladih risar- jev. FORMA VIVA NA OŠ FRAN ROŠ v ponedeljek se je pričela na Osnovni šoli Frana Roša v Celju forma viva v lesu, na kateri sodelujejo učenci osnov- nih šol iz Celja, predvsem pa pionirji OS Frana Roša. Obli- kovali bodo les, s katerim bodo popestrili svoje šolsko oko- lje, del svojih izdelkov pa bodo podarili tudi kolektivoma LIK Savinja in Tehnomercatorju tozd Prodaja. Mladi ustvarjalci bodo delali pod vodstvom akademskega kiparja Franca Purga in akademskega slikarja De Glerie. Sodelovali pa bodo člani fotokrožka in člani novinarskega krožka, ki bodo pripravili posebno izdajo šolskega glasila, mladi fil- marji iz Prve osnovne šola pa bodo posneli film. Zaključna prireditev bo v petek, 3. julija, ko bodo podelili tudi mednarodne nagrade in priznanja mladim ustvarjal- cem. zAMRmosn tz ronuuiNsiaEGft MUZEJAVCEUU NOV IZGLED PROSTOROV V PRITLIČJU STARE GROFIJE IN PRIPRA VE RAZSTA V ZA STOLETNICO MUZEJA Prostori južnega trakta v pritličju Stare grofije, ki so nazadnje služili Studijski knjižnici in upravi muzeja, so bili radi različnih uporabnih namenov tekom stole- tij večkrat predelani. Zato je razumljivo, da je bilo treba ob pripravah vsakega posameznega prostora za stalne muzejske razstave marsikaj nepristnega odstra- niti. 2e načrt pok. prof. dipl. ing. arh. Toneta Bitenca je predvideval možnosti, da se bodo ob delu odkrile av- tentične posameznosti, zato je upošteval vključitev vsake najmanjše spomeniške vrednote z prikaza histo- riata zanimive fevdalne hiše v Celju. Ob samem delu, ki ga vodi dipl. ing. arh. Marjan Ocvirk, opravljajo pa ga za ta posel sposobni delavci Remonta, so bile doslej ohranjene vse »najdbe« - od ometov, kurišč, obokov, linearnih barvnih znakov, nekdanje ledenice v kleti in še drugo. Ob tem so bili očiščeni in zaščiteni originalni profilirani leseni stropi, ki ustvarjajo v nekaterih pro- storih posebno razpoloženje. Tako" je zdaj pripravlje- nih za postavitev stalnih muzejskih razstav 7 obnovlje- nih prostorGv. V njih si bodo obiskovalci muzeja že ob stoletnici muzeja, to je 1. maja 1982 lahko ogledali izbrane eksponate iz etnološke zbirke s poudarkom na značilnostih celjskega področja, tudi 4judske umetnpsti. Posebna soba je namenjena izvenevropski zbirki Alme Karlinove, ki je bila doslej javnosti že predstavljena na dveh občasnih razstavah. Predmeti iz te zbirke se že usposabljajo v muzejskem laborato- riju ... V edinem obokanem prostoru bodo prikazani najdragocenejši primeri iz numizmatične zbirke... Svoje mesto je odmerjeno stari savinjski keramiki, to je nekdanji industrijski proizvodnji v Nemškem dolu, Kasazah, Gotovljah, Sepljah in Grižah. Zastopani pa bodo tudi izbrani izdelki povojne keramične industrije v Libojah. Razstavljenih bo seveda največ oblikoval- sko razkošnih Schiitzovih predmetov, ki so zlasti ob koncu preteklega stoletja osvajali svetovno tržišče. Izredno razveseljivo je, da je Keramična industrija v Libojah odstopila svojo staro zbirko muzeju za razstav- ljanje in da poklanjajo tudi privatniki predmete iz svojih zbirk. S tem namreč doprinašajo svoj delež k verodostojnejši predstavitvi te naše, nadvse sloveče industrijske proizvodnje v muzeju, ki je edini kompe- tenten za tak prikaz... Poleg tega bo prikazan tudi historiat Celja - s fotodokumenti in predmeti, ki so vezani na različne dejavnosti in uporabnosti v mestu. Kot vse kaže bodo muzejske razstavne ureditve ure- sničene na sodoben načini Važen pa ni samo izgled prostorov v pritličju Stare grofije in razstav v njih, pač pa je pomemben tudi videz severne fasade te stavbe, katera je potrebna te- meljite obnove. Pritlični severni hodnik z obnovljenim opečnatim tlakom je že urejen, prebeljeni so križni oboki, stene, okna, vrata in loki med toskanskimi ste- bri. Zdaj pa čaka na ureditev še preostali del severne in vsa zapadna fasada vzhodnega trakta. Po izvršitvi teh del pa bo Stara grofija ob stoletnem prazniku muzeja znova zablestela v vsej svoji lepoti zunanjega oblikova- nja in skladnosti notranjščine, ki se bo prikazala v arhitekturi, dragocenih muzealijah. Celjskem stropu in v načinu prezentacije vseh vrednot. MILENA MOSKON FOLKLORISTIŽTP F. PREŠEREN GOSTOVALI NA FINSKEM Folklorna skupina 2TP France Prešeren Celje je od 4. do 11. junija z velikim uspehom nastopala v Vitassarellu in v Helsinkih na Finskem. Nastop celjskih folkloristov so zelo dobro ocenili tudi kritiki, o čemer so v besedi in sliki poro- čali v svojih listih. Plesalci v pisanih nošah so prikazali temperament in ek- sotiko z vzhoda, je zapisal eden tamkajšnjih časopisov. Program, ki ga je prikazala folklorna skupina iz Slovenije, je bil vrhunski, so še dodali. Bil je kvaliteten in stilno čist. S svojim gostovanjem v tej severni deželi so zadovoljni tudi plesalci in plesalke 2TP France Prešeren, saj so sodelo- vali na srečanju, kjer je nastopilo 40 skupin s 1700 plesalci. Fotografija, ki jo objavljamo, je bila foto-poročilo v enem izmed finskih časopisov. M. PODJED ZGODOVINSKI ARHIV V MOZIRJU KO SE ČAS USTAVI... Zanimivosti iz daljne Kitajske Med zanimivostmi, ki bodo brez dvoma iz leta v leto bolj dragocene, so tudi premnogi dokumenti in listine, ki jih je pred leti pričel zbirati Aleksan- der Videčnik iz Mozirja. V majhni, z lesom obiti mansardni sobici kulturnega doma v Mozirju, na- staja prava pravcata muzejska zbirka, ki so si jo mnogi ogledali tudi na raz- stavi v okviru kulturnega tedna. Toda omare, police in kuverte na podstrešju skrivajo premnoge mične zgodbe iz davnine, ki jim zdaj čas, po zaslugi zvestega zbiralca, ne bo več mogel do živega. Kako je pravzaprav začela nastajati ta nadvse zanimiva in dragocena zgo- dovinska zbirka starih dokumentov? Aleksander Videčnik pravi, da je bilo to tedaj, ko so v občini začeli razmišlja- ti o boljši turistični ponudbi, kamor pa bi vsekakor sodila tudi kulturna po- nudba. Tako je nastal prvi turistični vodič po dolini, ki je že neKako naka- zal nekatere^zgodovinske znamenito- sti zelene doline. Kulturna skupnost je pokazala veliko zanimanje za ohranja- nje kulturnih in zgodovinskih tradicij. Pod krovom kulturnega doma je tako začel nastajati majhen zgodovinski ar- hiv, na katerega pa so lahko danes, po treh letih, Mozirjani upravičeno pono- V sni. V mozirski občini je nekdaj živelo veliko takih ljudi, ki so prispevali k bogati kulturni dediščini občine. Mar- sikaj bi bilo šlo v pozabo, če danes ne bi bilo tega zanimivega zgodovinskega arhiva v Mozirju. Naj odgrnemo samo nekaj drobcev iz preteklosti... Ob bogati fototeki krajev so v arhivu zelo zanimivi doku- menti iz Kitajske. Kako so pristali v Mozirju? Bilo je naključno, kot je nak- ljučnih še veliko drugih odkritij. V Mozirju je živela žena nekdanjega veleposlanika avstro-ogrske monarhi- je v Sanghaju. Po tragični smrti svoje- ga moža je sama skrbno hranila vsa njegova pisma in dokumentacijo iz te- daj tako malo znane tuje dežele. Vele- poslanika Hassa je namreč, naj se sliši še tako neverjetno, požrl morski pes. Vso moževo skrbno zbrano zapuščino je prevzela nesrečna vdova, ki je umrla leta 1942 v Mozirju. V prahu na pod- strešju so ostali zanimivi dokumenti, ki so dandanes prav gotovo širšega po- mena. Med drugim se je ohranil tudi rokopis veleposlanika, ki je napisal ze- lo obsežno in še vedno cenjeno delo o zgodovini kitajskega dinarja in vre- dnostnih papirjev. Ohranile so se tudi številne slike iz tedanjega življenja na Kitajskem. Riževemu papirju niso bili kos ne molji ne prah in so ostali nedo- taknjeni. Med vso to kopico s kitajski- mi znaki porisanega papirja je zelo za- Kitajski potni list veleposlanika Hassa, ki ga je v Šanghaju pri kopa- nju požrl morski pes. nimiv potni list (na sliki), ki je velik približno^ kot list formata A 1. Ožigo- san je s štampiljko v velikosti 10 cm. Na potni list je nesrečni pokojnik saiH pripisal, da je dokument veljaven za potovanje od Tiencina do Pekinga. V Mozirskem malem zgodovinskem ar- hivu hranijo tudi izrezek iz tedanjega časnika, ki je poročal o tragični smrti komaj 43-letnega veleposlanika. Čas hiti naprej, pomembni dogodki pa se zaustavljajo v mapah in omarali arhiva, ki ga z vso ljubiteljsko ljubez- nijo in strastjo vodi in ureja Aleksan der Videčnik. MATEJA PODJEE 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 PRIZADEVNA HORTIKULTURA V LAŠKEM Laško je industrijsko, za- radi tamkajšnjega zdravili- šča pa tudi turistično mesto, kamor prihajajo mnogi do- mači in tuji gostje. Lašča- nom zatorej ni vseeno, kak- šen je zunanji izgled mesta. Glavno vlogo v prizadeva- njih za prijaznejši izgled La- škega in varstvo okolja ima, poleg turističnega, tudi hor- tikulturno društvo v La- škem. Posebno sedaj, ko se je pričela turistična sezona in ko je pred vrati občinski praznik 2. julij in, seveda, tradicionalna julijska prire- ditev Pivo in cvetje. Tone Vodušek je predse- dnik hortikulturnega druš- tva v Laškem. O društveni aktivnosti je povedal; »Druš- tvo šteje danes 452 članov, kar je razmeroma veliko, na žalost pa je v naših vrstah premalo mladih privržencev hortikulturnega gibanja. Ocenjujem, da je naše delo dobro, saj so bile številne le- tošnje akcije, strokovne ek- skurzije in predavanja, do- bro obiskana. Lepo že sode- lujemo s šolo, še premalo pa s sosednjimi društvi, na pri, mer s celjskim, ter s tistimi dejavniki v občini, ki so ali pa bi morali biti zainteresira- ni za naše področje. Pri tem nam je za zgled lanska akcija Hortikultura 80 v Celju. Se- daj so vsi naši napori, skupaj s turističnim društvom, usmerjeni v ureditev mesta, da bo Laško v dneh prazno- vanja občinskega praznika čimbolj urejeno in prijazno.« M. A. 1881-1981 ALI STO LET GASILSTVA V ŽALCU HRABRO DO 200-LETNICE Zvezni priznanji za Karla Juga in Antona Grosa Ob koncu prejšnjega te- dna (od 26. do 28. junija 1981) so bile v Žalcu števil- ne prireditve, ki jih je Ga- silsko društvo Žalec pripra- vilo ob svoji 100-letnici (1881-1981). V petek je bila zanimiva in dobro izpeljana taktična vaja s prikazom re- ševanja iz višjih nadstropij stolpnic, kjer je sodelovalo osem gasilskih društev, predstavniki Občinskega štaba za civilno zaščito, re- ševalna vozila, zdravniki in še mnogi drugi. V soboto dopoldne je bilo na stadionu tekmovanje, kjer je nastopilo več kot tri- deset desetin iz domala vse Slovenije. Najboljši so bili predstavniki Tovar.ne noga- vic Polzela. Zvečer je bila dobro pripravljena akademi- ja v atriju žalske osnovne šo- le (izjemno lep prostor, ki je žal za širše potrebe premalo izkoriščen!), ki so jo pripra- vili člani žalske Svobode. V nedeljo zjutraj so najprej pred Gasilskim domom ra- zvili pionirski prapor, nato pa je bila slavnostna seja ob 100-letnici žalskega gasil- stva. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Ivan Pražnikar, zbor pa so poz- dravili tudi številni pred- stavniki navzočih gasilskih društev. Sledil je podpis o pobratenju med gasilskim društvom iz Kruševca in Žal- ca, kar sta opravila predse- dnika Gordana Mičič in Ivan Pražnikar. Izročenih je bilo več priznanj za delovanje na gasilskem področju ter zah- valnih plaket za sodelovanje pri pripravi 100-letnice. Zvezni priznanji, kateri je podelil predsednik RGZ Slo- venije prof. Branko Božič, sta prejela Anton Gros in Ka- rel Jug. Po slavnostni seji je bila po žalskih ulicah parada, v kateri je sodelovalo blizu 1000 gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in gasilska vo- zila. Gostje so bili na slav- nostni tribuni v centru Žalca pred Samopostrežno trgovi- no Savinjskega magazina. Zaključek je bil opravljen na stadionu, kjer so spregovo- rili Ivan Pražnikar, predse- dnik Skupščine občine Ža- lec Vili Petek in predsednik Republiške gasilske zveze prof. Branko Božič. Prilož- nostno recitacijo je povedala Jožica Ocvirk. Pokrovitelji proslave ob 100-letnici gasil- stva v Žalcu so bili Skupšči- na občine Žalec, delovna or- ganizacija Juteks in Zavaro- valna skupnost Triglav - Ob- močna skupnost Celje. Žalskim gasilcem veljajo iskrene čestitke ob 100-letni- ci in želja - POGUMNO DO 200-LETNICE! TONE VRABL Rihard Kopušar, referent za delo z mladino pri Občinski gasilski zvezi Žalec, je razvil prionirski prapor, ga izročil predstavniku pionirjev in mladine v Gasilskem društvu Žalec Andreju Strahovniku. Na pionirski gasilski prapor so po razvitju pripeli več spominskih trakov in žebljičkov, ki so jih darovali delovne organizacije, gasilska društva in zasebniki. Foto: T. TA VČAR KAKO PIŠEMO URADOVALNI IN POSLOVALNI ČAS? »Vozovnica ne velja ob delavnikih razen sobote med 5.00 in 7.00 uro in med 13.00 in 15.00 uro. - Uradne ure za stranke: ponedeljek, torek, sreda, četr- tek od 7 do 16.30 ure in petek od 7 do 13 ure.« - Se to res ne da povedati bolj pregledno in pravilno? Seveda se da in je tudi priporočljivo, saj je podatek o uradovalnem in poslovalnem času eno prvih sporočil, s katerim se srečujejo stranke in po njem presojajo tudi jezikovno raven urada, pisarne, trgovine... Taka sporočila morajo biti kratka in jasna, pa vendar v skladu s pravopisnimi načeli. Za napise je uveljav- ljena posebna tehnika skrajšav. Namesto »Odprto imamo vsak dan od 6. do 22. ure« pišemo na primer kar •Odprto vsak dan od 6 do 22". Ce številki dodamo besedo »ura«, pišemo številko s piko, ker gre za vr- stilni števnik, in beremo »od šeste do dvaindajsete ure«, sicer pišemo brez pik m beremo »od šestih do dvaindvajsetih«. Sporočilo lahko napravimo še preglednejše, če ga napišemo v dveh ali več vrstah: ZA STKANKE ponedeljek in petek: 8-12 sreda: 7-12 in 15-16,30 Tako ne potrebujemo glagola (Odprto imamo. Od- prto je ...), pri navajanju dni se izognemo predlogom (ob ponedeljkih ...), izpustimo morebitno končno dvo- pičje (Za stranke:), odpade prvi predlog pri urah (Od- prto od osmih...), ker smo tudi sicer vajeni pisati samo pomišljaj (1800-1849). beremo pa oba predloga (od osmih do dvanajstih). Poslana zgleda sta torej napačna predvsem zaradi manjkajočih pik. prvi pa je povrh tega popolnoma nejasen, saj trdi, da vozovnica velja samo ob sobotah . od petih do sedmih in od trinajstih do petnajstih. KRIŠTOF NAPOVEDUJE JASNO TV SLIKO Do sedaj se laški občani ni- so mogli hvaliti z ostro sliko « na njihovih malih ekranih. Skopa programska izbira in slab televizijski sprejem sta povzročala kar precej hude krvi in negodovanja. Sedaj pa se bo televizijska slika Laščanom razjasnila, saj v občini napovedujejo skorajšnje izboljšanje z usposobitvijo novega TV pretvornika na Krištofu v Laškem. Otvoritev bo v dneh praznovanja 2. julija, praznika občine Laško. Se- veda bo nekaj časa teklo po- skusno oddajanje pretvorni- ka, ko bodo strokovnjaki re- gulirali oddajanje snopov, tako da bo mogoče sprejem programa tudi v oddaljenih in skritih predelih občine. Z novim TV oddajnikom se predvideva kvaliteten sprejem 1. in II. programa slovenske TV mreže, za osta- le programe pa bo v krajevni skupnosti treba organizirano pristopiti k združevanju sredstev za "potrebne apara- ture. TV pretvornik Laško II - Krištof bo usposobljen za sprejem prvega in drugega programa ljubljanske RTV na UHF področju. Občani bodo lahko nasli 1. program na 2b. kanalu, 2. program pa na 39. kanalu. Morajo pa si nabaviti širokopasovno TV anteno za sprejem s pretvor- nika Laško II - Krištof za UHF področje od 21. do 69. kanala. Na kvaliteten spre- jem programa Radia Celje pa bodo morali v občini Laško, predvsem v gornjem delu občine, še malce počakati. M. A. OKROŽNI KOMITE KPS CELJE !N USTANOVITEV POKRAJINSKEGA ODBORA OF ZA ŠTAJERSKO Okrožni komite (OK) Celje je pred vojno obse- gal celotno področje od Sotle do Savinjskih Alp in od Zasavskega hribov- ja do Pohorja. Na tem po- dročju so bile partijske organizacije v Celju, So štanju, Velenju, Zabuko- vici, Preboldu, Ponikvi, Šentjurju in v Rogaški Slatini. Skupaj je bilo v vseh partijskih celicah Piše: 11 JOŽE VURCER okrog 150 komunistov. Sekretar zadnjega pre- dvojnega OK Celje je bil Franjo Vrunč, člani pa Franc Lapajne, Jože Le- tonja, Julka Cilenšek, Ru- di Koren in Olga Vrabič. SKOJ je vodil OK SKOJ, sekretar je bil Dušan Finžgar, člani pa. Vera Šlander, Janko Vrabič in Mirko Verčkovnik. Parti- ja je imela močan vpliv v organizacijah Društva kmečkih fantov in deklet (DKFID), v delavskem kulturnem društvu Vza- jemnost, kot nosilka na- rodnoobrambnega boja proti fašistični nevarnosti je usmerjala delo Odbora za obrambo severne meje in vplivala še na delo dru- gih nacionalno usmerje- nih organizacij. V delav- skem gibanju pa se je sklepala čedalje tesnejša povezava komunistov in strokovne zveze. (JSZ) Rast in vpliv partije na celjsko-savinjskem ob- močju sta pokazali tudi uspešno izvedeni ileg^alni konferenci KPS v Šmi- glovi zidanici in v Jošto- vem mlinu ter več okrož- nih partijskih in skojev- skih konferenc. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je partija pozvala svoje člane v boj proti napadalcu. Mnogi komunisti so stopili med prostovoljce. Po zasedbi pa so komunisti začeli z zbiranjem vojnega mate riala in pripravami za ■ oboroženi boj. Konec aprila 1941 je bil v Gra- mozni jami pod Petrič- kom ob Savinji blizu Ce- lja sestanek Vojnega ko- miteja OK Celje, ki ga je vodil vodja Vojnega ko- miteja Peter Stante. Ude- ležili so se ga še Tone Grčar, Milan Boršič, Ivan Plaskan za Savinjsko do- lino, nekdo iz Zabukovi- ce ter morda še kdo. Do- govarjali so se o organiza- , ciji boja proti okupatorju in o zbiranju orožja. Zaradi obširnosti ob- močja OK KPS Celje je konec aprila prišlo do de- litve območja. Nastali so samostojni OK Savinjska dolina, Saleško-Mislinj- ski OK in OK Celje. Od aprila do oktobra 1941 je na območju OK Celje de- lovalo približno 50 do 60 članov partije in 30 SKOJ-evcev, Mestni ko- mite Celje, partijske celi- ce po posameznih po- dročjih mesta ter v Roga- ški Slatini, Šentjurju in Ponikvi. Do konca leta 1941 se je trikrat menjal sestav članov OK Celje zaradi odhoda v partizane Slavko Šlander - Sekre- tar pokrajinskega komi- teja za Štajersko, organi- zator osvobodilnega boja ali padca v roke gestapu. Prvi OK Celje so sestav- ljali sekretar Franjo Vrunč ter člani Peter Stante, Tone Grčar, Milan Boršič. Po odhodu Vrun- ča in Stanteta v Celjsko partizansko četo je postal sekretar OK Celje Tone Grčar-Johan, člani pa Franci Sorčan, Svetozar Coporda, Mirko Gore- njak. Tone Šmerc in Miro Širca. Ko se je moral novembra 1941 pred gestapovskim preganjanjem iz mesta umakniti Tone Grčar, je postal sekretar OK Celje Mirko Gorenjak, člana pa Franci Sorčan in Sveto- zar Coporda. OK SKOJ Celje je v začetku okupa- cije vodil Dušan Finžgar- Fidži, člani pa so bili Mar- jan Brinovec, Miro Sirca in Milan Kožuh. Ko je Finžgar odšel v ptujsko okrožje, ga je nasledil To- ne Kos, nato pa Tone Šmerc. Avgusta-septem- bra 1941 pa je bil sekretar Marjan Brinovec, člani pa Miran Širca, Milan Kožuh ter Ivan Okorn. Pokrajinski odbor Pro- tiimperialistične - Osvo- bodilne fronte za Štajer- sko je ustanovljen 22. ma- ja 1941 na Kojzici nad Šmarjeto pri Rimskih To- plicah, pod neko večjo skalo na prostem. Po predhodnih sestankih so se ustanovnega sestanka udeležili predstavniki KPS in krščanskih socia- listov. Pokrajinski komi- te KPS za Štajersko so za- stopali sekretar Slavko Šlander, vodja Vojnega komiteja Miloš Zidanšek in član Leo Novak, OK KPS Maribor Angel Be- sednjak, OK KPS Celje pa Tone Grčar. Krščan- ske socialiste so pred- stavljali Jože Jurač in Me- tod Hočevar iz Celja, Vin- ko Ustar iz Zagorja ob Sa- vi, Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora ter. domačina Lojze Lešnik iz Hude jame pri Laškem in Lojze Diacci iz Sevc. Leo Novak je poročal o zuna- njepolitičnem položaju in stanju v okupirani Slove- niji, Miloš Zidanšek pa o organizaciji OF in njenih nalogah. Na koncu so po- stavili pokrajinski komite za Štajersko. Ustanovni sestanek Pokrajinskega odbora za Štajersko je dal za vrsto podobnih sestan- kov na terenu. Za širjenje organizacije na celjskem področju je bil zadolžen sekretar OK KPS Celje Tone Grčar. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' OBČINA LAŠKO V NOVEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU vsako leto povečati izvoz za 8,5% Ko v občini Laško v teh dneh na najrazHčnejše na- čine dajejo poudarek na doseženem družbenoeko- nomskem, družbenem, samoupravnem razvoju občine v zadnjem letu, ko z različnimi manifestacija- mi proslavljajo svoj ob- činski praznik 2. julij, kot spomin na enkratni po- dvig partizanov, ki so v času NOB na ta dan na- padli rudnik v Rečici, se ozirajo tudi naprej, na svoj bodoči razvoj. Vsi tri- je zbori skupščine občine so v tem tednu sprejeli nov srednjeročni družbe- ni plan, s tem kritično pre- gl^ali dosedanji razvoj, predvsem pa začrtali bo- doči razvoj, sprejeli usme- ritve, naloge in glavne ci- lje za naslednjih pet let. Osnova za sprejete usmeritve so bili že skle- njeni in podpisani samou- pravni sporazumi in dogo- vori o temeljih planov, predvsem pa dogovor o temeljih družbenega pla- na občine za obdobje 1981-1985, s katerim so podpisniki prevzeli kon- kretne obveznosti in nalo- ge. Sprejem tega planske- ga dokumenta je še toliko bolj pomemben zato, ker so pri njegovem nastaja- nju in sprejemanju sode- lovali vsi nosilci planira- nja - delavci v organizaci- jah združenega dela, de- lavci in občani v krajev- nih skupnostih ter izvajal- ci in uporabniki v samou- pravnih interesnih skup- nostih. Družbeni plan je bil sprejet tudi v obdobju, ko je treba v zaostrenih gospodarskih razmerah posebej oceniti razvoj in ga naravnati v odpravlja- nje ugotovljenih po- manjkljivosti in v zago- tavljanje ustalitve gospo- darskega in družbenega razvoja. Občani in delovni ljudje občine Laško se ob svo- jem prazniku zavedajo teh nalog in odgovornosti, za- to so se v planu zavezali, da bodo dosegali nove pri- dobitve ob spoštovanju stabilizacijskih usmeri- tev, saj je le to zagotovilo, da bodo izboljšali življenj- ske in delovne pogoje ter socialno varnost občanov in delavcev v združenem delu. Med glavne cilje srednjeročnega obdobja pa je treba šteti vsekakor zagotavljanje odločilnega položaja združenega dela v razpolaganju z dohod- kom, s celotnimi sredstvi družbene reprodukcije, v nadaljnji rasti produktiv- nosti dela, v izboljšanju in zaščiti okolja, v katerem občani delajo in žive, v po- speševanju razvoja manj razvitih krajevnih skup- nosti, v krepitvi obramb- nega in družbeno samoza- ščitnega delovanja, v do- seganju višje tehnično-te- hnološke ravni gospodar- stva. Za zagotovitev pre- dvidenega razvoja pa so v plan vnesene tudi tiste na- loge in obveznosti, ki bo- do takšen razvoj omogo- čale. Pri tem je treba izpo- staviti predvsem vsa tista prizadevanja, ki vodijo k stabilizaciji, ki odpravlja- jo slabosti v ekonomskem in družbenem razvoju, ki uravnovešajo celotni družbeni razvoj in se vklapljajo v prizadevanja celotne jugoslovanske družbe za boljši jutri. v mednarodno delitev dela Izpostavljena so zato prizadevanja, da se je tre- ba hitreje kot doslej vklju- čevati v mednarodno deli- tev dela s pospeševanjem izvoza, z zmanjševanjem uvoza in le-tega omejiti na najmanjšo možno mero ter iskati nadomestila za uvožene surovine z doma- čimi. Izbira opreme iz uvoza bo izpostavljena posebnim kriterijem, da se s tem onemogoči uvoz opreme, ki jo proizvajajo domači proizvajalci ali pa takšne, ki je že zastarela. V investicijski politiki se mora gospodarstvo po- stopno, vendar odločno preusmeriti na povečanje deleža proizvodnje ali sto- ritev, ki je razvojno-tehno- loško intenzivna, značilna po veliki udeležbi viso- kokvalificiranega ustvar- jalnega dela in avtomati- zaciji proizvodnih proce- sov ter je osnova za mo- dernizacijo in tehnološki razvoj celotnega združe- nega dela. hitrejši razvoj kmetijstva Kot pomemben ele- ment stabilizacije je v družbenem planu predvi- den tudi hitrejši razvoj kmetijstva in s tem pove- čevanje proizvodnje hrane. Ob upoštevanju že ome- njenih in vrste drugih fak- torjev, ki so opredeljeni v srednjeročnem planu ob- čine, se ne računa na tako hiter razvoj, kot je bil do- sežen v preteklosti. Stop- nja rasti družbenega proi- zvoda je opredeljena s 4,5% letno, ki jo bo možno doseči le z velikimi napori in z doslednim uresniče- vanjem drugih nalog, ki takšen razvoj pogojujejo. Nekoliko hitrejša stopnja je predvidena v industriji, ki ustvarja velik del druž- benega proizvoda. Ob se- lektivni investicijski poli- tiki bo dosežena predvi- dena stopnja rasti družbe- nega proizvoda ob pove- čevanju produktivnosti dela za 3% in ob poveče- vanju zaposlenih za 1,5% na leto. Ob vseh prizadevanjih, ki so predvidene za na- slednje srednjeročno ob- dobje, ne bo možno v ce- loti kriti potreb po uvozu z izvozom blaga. Plan pre- dvideva, da bi morali do konca leta 1985 doseči 80% pokrivanje uvoza z izvozom, to pa pomeni vsako leto povečati izvoz za 8,5%, uvažati pa vsako leto le za 2% več. Kljub vsem prizadeva- njem bo občina Laško do konca leta 1985 še vedno zaostajala za razvojem Slovenije, saj bo ustvarila na prebivalca le 65% druž- benega proizvoda v pri- merjavi s predvidenim družbenim proizvodom na prebivalca v SR Slove- niji. V delitvi družbenega proizvoda bodo največji delež (41%) zavzemali osebni dohodki in drugi osebni prejemki, za inve- sticije je namenjeno 23,5%, za skupno in sploš- no porabo 12,1%, za od- plačilo anuitet 14,5% in za prelivanja 9%. Gospodarska infra- struktura in družbene de- javnosti se bodo razvijale do takšne mere, da ne bo- do zaviralno delovale na gospodarski razvoj, to pa pomeni, da bo zagotovljen usklajen razvoj. Sredstva za zadovoljevanje skup- nih in splošnih potreb bo- do rasla počasneje od rasti dohodka, saj bo potrebno za predvidene gospodar- ske naložbe nameniti bi- stveno več lastnih sred- stev kot doslej. Programi razvoja druž- benih dejavnosti so zato v planu omejeni in usklaje- ni, zagotovljene pa so tudi vse potrebne osnovne sto- ritve, ki so prilagojene ra- zvoju, delno pa se zaradi spremenjenih in na novo nastalih potreb tudi raz- širjajo, vendar v obsegu dogovorjenih možnosti. Predvidene naložbe so skrčene na minimum in se delno prenašajo iz pre- teklega srednjeročnega obdobja ali pa jih bo po- trebno realizirati zaradi širših družbenih potreb ali težkih delovnih pogo- jev. Nekatere od teh so območnega pomena, v glavnem pa so namenjene reševanju problemov na območju občine v osnov- nem izobraževanju, zdrav- stvu in otroškem varstvu. ŠMARTNO OB DRETI KJE SO KRATKI STIKI? Razmišljanja o delu delegacij, zborov občanov Ni šlo za oceno značilnega primera, marveč za sliko in stanje, ki se več ali manj po- navlja v ■ vseh krajevnih skupnostih v mozirski obči- ni". Beseda je t^kla o razvoju krajevne samouprave s po- sebnim poudarkom na delu delegacij. In vendar je ta raz- prava dobila svoj domicil v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, ki se sicer ponaša z veliko razgibanostjo v delu krajevnih družbenopolitič- nih organizacij in društev. Med slednjimi prednjačijo strelci in športniki. Sicer pa, kaj naj zapišemo o delu ga- silskega društva drugo kot to, da dela dobro. Njegova širina se kaže tudi v podat- ku, da ni družine, ki bi ne ^HARMONIKARJA POZOR! v Laškem pravijo, da je že vse pripravljeno za bli- žajoči se praznik oziroma prireditev Pivo in cvetje. Nekje pa se je le moralo zatakniti. Za povorko po laških ulicah 19. junija še nimajo harmonikarja, takšnega, ki obvlada »frajtonerico«, brez nje pa je vsaka prireditev takšne vrste sila osiroma- šena. Zato so menili, da bi »klic v sili« v našem te- dniku morda pomagal, da bi se oglasil muzikant, ki harmonikarske veščine dobro obvlada. Oglasi naj se v Turističnem društvu Laško ali v skupnih služ- bah SIS, kjer ga bodo sprejeli odprtih rok in src. imela vsaj enega člana v tej organizaciji! Zanimivo, drugačna pa je splošna ocena, ki zadeva de- legacije. Se posebej tiste za interesne skupnosti, med- tem, ko se delegacija za zbor krajevnih skupnosti občin- ske skupščine dobro uve- ljavlja. Ta ugotovitev velja za vse krajevne skupnosti v mozirski občini. Ugotovitev, ki so jo povedali na sestanku članov osnovne organizacije Zveze komunistov v Smart- nem ob Dreti, da delegacije nimajo svoje baze, zasluži te- meljitejšo oceno in ukrepe. Delegacije živijo več ali manj svoje življenje, nimajo opore in .pomoči v krajevnih druž- benopolitičnih organizaci- jah, čestokrat tudi v organih krajevne skupnosti ne. Sicer pa delegacije pri svojem de- lu močno pogrešajo tudi čla- ne skupščin in izvršilnih or- ganov samoupravnih intere- snih skupnosti. Ni jih, ki bi jim v pripravah na zasedanje skupščine te ali one intere- sne skupnosti predstavili de- lo, probleme, rešitve nalog in podobno. Tu je kratek stik, ki bi ga ne smelo biti. Problematična je tudi tako imenovana povratna infor- macija. Po navadi prihaja prepozno, takrat, ko že nima več svoje vrednosti in to na naslednjih sejah delegacij, ko že tečejo priprave na no- vo delo. Tudi to je problem, ki bi ga ne smeli zanemariti. Zanimiv je bil predlog, ki si- cer nima osnove v našem de- legatskem sistemu in ga na- vajamo kot primer za razmiš- ljanje, da bi naj bili sveti skupščin krajevnih skupno- sti tudi delegacije za skup- ščine interesnih skupnosti ter za zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine. Ce bi uveljavili ta predlog, bi močno skrčili bazo delegat- skega odločanja. Toda, v ne- čem ta predlog veridarle od- pira pot za boljše delo dele- gacij, namreč, da bi se morali zlasti sveti skupščin krajev- nih skupnosti, kot stičišče za reševanje vseh vprašanj, bolj zavzeti za delo delegacij. Ce kje, bi naj imele delegacije svojo oporo in pomoč za delo zlasti v svetih skupščin kra- jevnih skupnosti in seveda v vseh krajevnih družbenopo- litičnih organizacijah! Tu tiči eden od začetkov za boljše delo in močnejše uveljavlja- nje delegaciji In nadalje, nekaj pripomb je bilo tudi na račun suho- parnih dnevnih redov zase- danj skupščin interesnih skupnosti. Nadalje so meni- li, da bi morali biti predlogi za rešitev določenih vpra- šanj posredovani v več va- riantah z obrazložitvijo, kaj prinaša ena in kaj druga pot za rešitev vprašanja. Ker va- riantnih predlogov ni, imajo delegati večkrat občutek, da nimajo o čem odločati. V Smartnem ob Dreti tudi niso edini v jjiozirski občini, ki opozarjajo na škodo, ki se je napravila z opuščanjem pogostejših zborov krajanov. Zbori krajanov so vselej in povsod uspeli tedaj, ko so bi- li na dnevnih redih aktualni problemi, tisti, ki zadevajo krajane, ki so zanje življenj- skega pomena. Sicer pa, takšni naj bi bili vselej dnev- ni redi sestankov in razgovo- rov s krajani! Le takšni! M.B02IC 6. JULIJ - PRAZNIK KS SAVINJA V CELJU v Krajevni skupnosti Savinja v Celju bodo le- tos prvič počastili krajev- ni praznik in to v spomin na 6. julij 1941. leta, ko je bil prav na tem območju, v hiši ob Ljubljanski ce- sti, ustanovni sestanek mestnega odbora OF. V počastitev tega dne so že v torek v sejni sobi krajevne skupnosti odpr- li spominsko razstavo, ki jo je uredil Muzej revolu- cije. Ta dan je bilo tudi šahovsko tekmovanje med ekipami krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacij. Včeraj je bilo strelsko tekmovanje, da- nes ob 18. uri pa bo slav- nostna seja članov pred- sedstva krajevne mladin- ske organizacije, na kate- ri bodo okoli sedemdeset mladih sprejeli v Sociali- stično zvezo. Jutri v petek, bo ob 18. uri slavnostna seja skup- ščine krajevne skupnosti in krajevnih družbenopo- litičnih organizacij, na ka- teri bodo med drugim po- delili petnajst krajevnih priznanj. Seveda pa bo minila tudi ob oceni dela krajevne skupnosti in ne nazadnje v obujanju spo- minov na julijske dni 1941. leta. V soboto, 4. julija, pa bodo ob devetih dopol- dne na zelenici ob Ljub- ljanski cesti odkrili plo- ščo v spomin na šesti julij 1941. leta. M. B02IC V.._ y KS ALJAŽEV HRIB NEPOZABNO Prisrčno srečanje starejših občanov Krajevna organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti Aljažev hrib je s pomočjo sveta krajevne skupnosti in SZDL pripravi- la v petek 26. junija popol- dne zelo prijetno družabno srečanje starejših občanov te krajevne skupnosti. Priredi- tev je bila namenjena vsem krajanom, starim 70 in več let. Skoraj vsi so prišli, bilo jih je 90. Na odru do zadnjega kotič- ka polne dvorane kulturnega doma v Zagradu se je zvrsti- la cela vrsta nastopajočih, ki so jih gostje večkrat za zares kulturni užitek nagradili s ploskanjem: Skupina učenk in učencev osnovne šole I. Celjske čete pod vodstvom Jelke Sotlar je ob spremljavi harmonike izvajala recital partizanskih pesmi. Mladi pianist Robi Pernat je zaigral Adelino. Pevski zbor Svobo- de Zagrad je pod vodstvom Emila Lenarčiča s spletom borbenih, delavskih in naro- dnih pesmi izvedel pravcati koncert. Nato je za razvedri- lo in dobro razpoloženje po- skrbel veseli teater KS Alja- žev hrib, zlasti s partizan- skim skečem Pero na straži in obiskom Krjavlja, ki je razpredal svoje znane zg.od- be. Močno se je trudil tudi harmonikar Franček Kme- tec, za katerim je skoraj vsa- ko pesem povzela kar cela dvorana. Mnogi gostje so s plesom pokazali, da še znajo biti gibčni. Krjavlju je poma- gala in program povezovala mladinka Tina Rajh, pri strežbi pa se je prav tako tu- di izkazala mladinka. Cilj je bil dosežen: Za nekaj ur združiti vse starejše Krajane te krajevne skupnosti ob skupnem kulturnem užitku. S prisrčno, domačo bese- do je Milena Vršnik Stiftar obudila spomin na našo slav- no preteklost in tovariša Ti- ta, predvsem pa so navzoži toplo pozdravili njene bese- de o človeških vezeh med ljudmi v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti Alja- žev hrib nimamo prostora za kulturne prireditve in dru- žabna srečanja ter delo druž- benopolitičnih organizacij. Tudi o tem je tekla beseda in o tovariškem razumevanju krajanov iz krajevne skup- nosti Zagrad, ki so za to dru- žabno srečanje dali na razpo- lago svoj kulturni dom. »Sestanek« je uspel. Kljub slabemu vremenu. V vsa- . kem naselju se je ustavil Izletnikov avtobus, ko so se ljudje napotili v Zagrad. Z avtobusom so se na svoje do- move ih v svojo krajevno skupnost vrnili ljudje dobre volje, tudi zato, ker je njiho- va krajevna skupnost velika družina. Sedaj so že v teku pripra- ve, da se bodo krajani spet srečali na istem kraju okto- bra za svoj krajevni praznik- J02E ZAGORICNIK 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 JAVNA RADIJSKA ODDAJA V PREBOLDU v hotelu prebold je bilo tudi tokrat prijetno Upamo si trditi, da ni- komur. ki je v nedeljo do- poldne prišel v hotel Pre- bold na javno radijsko od- dajo, ki smo jo pripravili pod pokroviteljstvom Hmezadove delovne orga- nizacije Gostinstvo-turi- zem, ni bilo žal nedeljske- ga dopoldneva. To je tudi razumljivo - saj so se Pre- boldčanom predstavili številni gostje, ki so lahko zadovoljili še tako pestre okuse. Ce so si nekateri zatiskali ušesa, ko so igra- li svoje skladbe člani ročk skupine Filter iz Prebol- da, jim je prav gotovo od- leglo, ko so zaigrali in za- peli člani narodnozabav- nega ansambla Griški kvintet. Kdor ni niti za ročk niti za narodnoza- bavno glasbo, je z vese- ljem prisluhnil pevcu Ivu Mojzerju, ki so ga sprem- ljali Vokali, večina pa je z velikim navdušenjem za- ploskala tudi odličnim pevcem, zbranim v zboru z Imeno Golding, ki ga vodi Jože Škorjanc. Fant- je so zares izvrstni pevci, pa čeprav vadijo v pre- boldski telovadnici komaj kakšne tri mesece. Naj- bolj simpatični pa so bili prav gotovo Mali Vokali, o katerih v eni izmed na- slednjih- številk priprav- ljamo poseben zapis. Skratka - urica in pol je v hotelu Prebold kar prehi- tro minila. Sicer pa je tre- ba zapisati še to, da smo oddajo namenili prazniku občine Žalec ter dvajset- letnici Hmezada. Zdaj pa nekaj kratkih z nedeljske prireditve. Največjo tremo je imela direktorica hotela Pre- bold JOŽICA VITANC. Pred pričetkom je že sko- raj prosila, naj z njo ne opravimo razgovora. Ker pa je Jožica pogumna, je vendarle zbrala dovolj moči in pred mikrofonom dobro predstavila pestro ponudbo hotela Prebold. O praznovanju občin- skega praznika je sprego- voril tudi predsednik izvršnega sveta SO Žalec JOŽE JAN. V nedeljo je bilo v občini kar precej prireditev, ki se jih je mo- ral udeležiti. Pri,hitel je v hotel Prebold, odgovoril na vprašanja, ki mu jih je zastavljal novinar JANEZ VEDENIK in odhitel na proslavo 100-letnice gasil- skega društva v Žalcu. * * * Narodnozabavni an- sambel GRlSKl KVIN- TET se nikakor ne more sprijazniti, da je že junij. Tudi na nedeljski javni ra- dijski oddaji niso mogli mimo popularne skladbe SPOMIN NA MAJ. Kaj hočemo - Avseniki tudi že dvajset let igrajo Golico. * * * Pomočnik glavnega di- rektorja SOZD HMEZAD ing. VINKO KOLENC je za letos napovedal bogato hmeljsko letino. Tudi to je povedal, da bodo cene ugodne in po tem, kdo se je v dvorani veselo nasme- jal, smo lahko ugotovili, da je bilo med obiskovalci tudi nekaj hmeljarjev. Pevec IVO MOJZER je bil najbolj oblegan gost in menda že dolgo časa ni razdelil toliko svojih slik kot v hotelu Prebold. Kot zanimivost naj zapišemo, da popularni Ivek računa za celo noč prepevanja tri tisoč dinarjev. To je prav- zaprav čudno malo, saj ve- mo, da je doma iz Maribo- ra. V Mariboru pa so estra- dni umetniki bolj za- htevni. * * * V nedeljo dopoldne so se izkazali tudi NATA- KARJI HOTELA PRE- BOLD. Gostje so bili tudi tokrat dobro postreženi. * * ^ Najbolj posrečeni so bili in tudi največji aplavz so poželi MLADI VOALI. Skupino sestavljajo učen- ci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov prebold- ske osnovne šole. Kdo jim je vzor, seveda ni skriv- nost in vprašanje ,je, kaj bo, ko bodo MLADI VO- KALI odrasli. Ce bodo tu- di čez leta VOKALI tako dobro igrali kot danes, po- tem nas za njihovo usodo ne skrbi. * * Pravo presenečenje so pripravili tudi pevci zbora ■ z imenom GOLDING. Še- le tri mesece so skupaj, pa že pojejo tako dobro, da so lahko marsikomu za vzor! Se zanimivost: sedaj vadijo pesem VESTER- DAY. Stiriglasno! * * * Direktor delovne orga- nizacije GOSTINSTVO- TURIZEM MILOŠ FRANKOVIC je bil prijet- no presenečen tudi zaradi tega, ker je bil hotel nabi- to poln, kljub kolesarski trim akciji, gasilskim praznovanjem in lepemu vremenu. * * * Ročk skupina Filter je zaigrala tudi pesem, ki go- vori o vojni. Nekdo je pri- pomnil, da je vojna še ve- dno m^fij prijetna stvar kot ta pesem, mlajši rod pa je, razumljivo, ploskal, kot se spodobi. Samo eden izmed mlajših obi- skovalcev je pripomnil, da bi bilo prav, ko bi malo manj posnemali BLACK SABATH. Kljub temu pa je treba priznati, da je sku- pina FILTER dobra sku- pina. * * * Nagrade za oddajo sta prispevala Juteks in Hotel Prebold. Prvo nagrado je prejel obiskovalec iz Go- tovelj, ki je povedal naj- daljši stavek o dobrotah, ki jih nudi hotel Prebold. * * * V ekipi Novega tednika in Radia Celje smo bili urednik Branko STA- MEJClC, tehnik Dušan PETEK, propagandist Bojan BATISTIC, tajnica uredništva Tatjana ČU- DEN in novinar ter napo- vedovalec JANEZ VEDENIK Vinko Kolenc Jože Jan Jožica Vitanc Miloš Frankovič Ivo Mojzer Ročk skuuina Filter Narodnozabavni ansambel Griški kvintet Moški pevski zbor Golding Mladi vokali Hotel Prebold je bil tudi tokrat nabito uoln 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' V pripravah za oborožen hoj proti nemškemu okupatorju so se 22. junija 1941. leta sestali - v Arciinu, v vrtni utici gostilne »Pri Olčekovih« in le nekaj dni kasneje v Vojniku za pokopališkim zidom oh potoku Hudinje - napredni kinetski sinovi in delavci iz škofjevaškega in vojniškega območja. Peter Stante-Skala, tedaj že določen skupno s Franjem Vrunčem - Buzdo za ustanovitev prve oborožene partizanske skupine v celjski okolici, je podal na arciinskem sestanku prisotnim navodila za delovanje, ki je v naslednjih tednih in mesecih vključilo desetine zavednih ljudi v narodnoosvobodilni hoj. Organizirano delavstvo ni mirovalo. Že v nekaj mesecih po razpustu •Svobod« so jih po vsej Sloveniji nadomestile DPD »Vzajemnost«, a mnogokje je prišlo do ustanovitve novih dru- štev. Tako tudi v Skofji vasi, kjer so ustanovili »Vzajemnost« poleti 1937, leta. V njenem od- boru najdemo mnoga imena, katera se potem zvrstijo pred nami ob sez- nanjanju dogodkov v naj- hujših časih, ki smo jih doživeli jugoslovanski narodi. Tako zvemo, da je bil predsednik prvega od- bo^ Franc Steklič, dela- vec in delavski zaupnik v Cinkarni, poznejši parti- zan Luka, padel je kot se- kretar OK KPS za Celje - okolica 10. marca 1945. Podpredsednik je bil Jo- že Zagožen, delavec, pre- minul v Auschvitzu v je- seni leta 1942. Za tajnika so izvolili Milana Kožuha, kmetskega sina. V ja- nuarju 1942. je bil areti- ran in odveden v koncen- tracijsko taborišče. Od tu je pobegnil leta 1944, se priključil revirskim parti- zanom in je bil spomladi 1945. leta pomočnik ko- misarja 1. bat. 3. brigade VDV. Blagajniške posle so poverili Borisu Beke- šu, delavcu, med vojno od 1941 od 1945 je bil v nemških zaporih. Med odborniki so bili med drugimi še Rudi Dečman, čevljar, Ivan Okorn, dela- vec, Franjo Flis, delavec, vsi trije so bili ustreljeni v juliju 1942 v skupini osta- lih žrtev iz tega področja. Odbornik je bil tudi Tone Krušič, partizan in vojni invalid. Društvo je imelo preko 90 članov in lastno knjiž- nico. Prirejali so študij- ske sestanke in obravna- vali snov iz dovoljene marksistične literature. Nekateri člani so prinaša- li in na skrivaj posredova- li tudi prepovedano ko- munistično čtivo. Spoz- navali so se z dogodki v Španiji in še posebej o vojni nevarnosti zaradi čedalje agresivnejše poli- tike Hitlerjeve Nemčije. vplivi partijskih kadrov Med člane DKFID in »Vzajemnost« je od 1938. leta dalje prihajal Janko Skvarča, poznejši naro- dni heroj, poznan pod PIŠE ^ FRANJO FIJAVŽ J imenom Modras in jih pridobival za somišljeni- ke KPS. Skvarča, po po- klicu ključavničarski po- močnik in vključen v par- tijsko delovanje v Celju, je imel namreč delovni dogovor s tovarno volne- nih odej za občasno po- pravilo strojev. Izredno pomembno vlogo je na tem območju opravil Sta- ne Žagar. Zaradi sodelo- vanja s komunisti je izgu- bil učiteljsko službo na Gorenjskem in se je zato preselil s petimi otroci in ženo na Ljubečno k svoji- ma sestrama. Zaposlil se je kot pomožni tajnik v občinskem uradu v Skof- ji vasi in je od spomladi 1940. leta do prvih vojnih dni skupno z otroci neu- morno deloval v širni okolici. Iz obdobja zadnjih me- secev pred vojno je regi- striranih nekaj značilnih sestankov, ki so se jih udeležili predstavniki de- lavske in kmečke mladi- ne. Najpomembnejši je bil sestanek februarja 1941 v gostilni »Amerika« v Gaberju, ko so se pred- stavniki DKFID in »Vza- jemnosti« iz Škofje vasi in širše okolice obravna- vali skupno in enotno de- lovanje pri osveščanju in pridobivanju mladine. Preživeli navajajo, da so na sestanku govorili o pe- rečih vprašanjih tedanje- ta časa Stane Žagar, Vera lander in še drugi, že te- daj poznani komunisti. Ce k navedenemu vključimo poznano delo- vanje Toneta Grčarja, že od poletja 1940 dalje se- kretarja celjskega partij- skega komiteja in takrat- nega sekretarja SKOJ Dušana Finžgarja, oba sta delovala tako na vojni- ško-fkofjevaškem kot na vsem področju današnje občine Celje vključno z delom šentjurske in laške občine, potem lahko pre- sodimo, da so bile vklju- čene številne silnice tako pri utrjevanju delavsko revolucionarne kakor tu- di narodno obrambne za- vesti v smislu na konfe- rencah KP Slovenije sprejetih načel in sklepov (Šmiglova zidanica, april 1938 in Joštov mlin, de- cember 1939). odločili so se za boj Predvojni napori na- predne mladine in števil- nih pripadnikov organi- zacij DKFID in »Vzaje- mnosti«, ki so jih povezo- vali pripadniki KPS, niso ostali brez uspehov. Ko je vdrl sovražnik v našo dr- žavo, so bili med pi-vimi, ki so se vključili v naro- dno osvobodilni boj. 22 junij 1941 - dan, ko so se sestali predani tova- riši iz škofjevaškega in vojniškega območja in obljubili partizanu Petru Stantetu-Skali zvestobo v sodelovanju z osvobodil- no fronto in pripravljeni na oboroženi boj - naj za vselej predstavlja spo- minski dan in zahvalo vsem tistim, ki zmage ni- so dočakali. Spomnimo se herojev Staneta Žagar- Janka Skvarče, Slavka Slandra, Miloša Zidanška nadalje organizatorjev narodnoosvobodilnega boja Toneta Grčarja, Du- šana Finžgarja, Vere Šlander in vseh naših, nikdar pozabljenih žrtev iz škofjevaškega in vojni- škega območja, ki so, za- zrti v svobodo, bili ustre- ljeni v Starem piskru in v mariborskih zaporih, padli v borbi na širnem slovenskem in jugoslo- vanskem ozemlju ali za vselej onemeli v strašnih koncentracijskih tabori- ščih. Istočasno naj bo 22. ju- nij spomin na junaško ge- neracijo, ki je sodelovala v narodnoosvobodilni borbi, jo preživela in pri- čela r.a ruševinah stare, graditi novo, socialistično družbo. Franci Kožuh Janko Vrečko Ivan Jošt Ivan Okorn V nasprotju (in to v zelo ostrem nasprotju) z njimi pa so bili vsi dri4gi videti izredno nezainteresirani za kakršnokoli politično dejavnost. To je bila meja in ob koncu slehernega pogovora, ki sem ga opravil, se je ponudila kot njegova največja značilnost. Ob koncu sem malone že vnaprej ve- del, kaj bo kdo rekel in kako, kajti ljudje iz vodstvenih krogov so bruhali svojo strupeno retoriko, drugi pa so se menili za daleč bolj praktične reči - od novega avtomobila do počitnic, zaslužka in podobnega. Toda tisti, ki se gredo voditelje, so praviloma čedalje bolj napadalni in sovražno divji, o tem ni dvoma, saj sem jih dovolj dolgo in natančno poslušal. Komu sicer govorijo in kdo vse jih posluša, je težko reči, prepričan pa sem, da jih ni veliko, ki bi jih poslušali tako zvesto in pazljivo, kot sem jih jaz... čeprav kajpak z dru- gačnim namenom. A to je bila najboljša možnost, da zvem tisto, kar me je zanimalo. In če jim je bilo v veselje, da so lahko nekomu, ki je prišel iz Jugoslavije, tako vneto pripo- vedovali, je bilo moje zadovoljstvo še toliko večje, da sem jih imel priložnost slišati. Brez njihovih pripovedi te zgodbe ne bi mogel napisati. MOČ DENARJA Vsaka izdaja ima svoje korenine in razloge, svojo pred- zgodovino, v kateri je treba iskati ozadje, ki je pogojevalo ali v nekaterih primerih celo terjalo izdajo. Slovensko industrijsko in finančno plemstvo kajpak ni bilo nobena izjema. Slovensko politično emigracijo lahko docela razumemo samo, če poiščemo razloge, zakaj seje, še v domovini, sploh tako usodno vezala na zavojevalca, naj- prej rimskega in nato berlinskega. Zelo grobo in poenostavljeno rečeno, je bil krivec denar. Slovenski kapital se je politično in zemljepisno sicer delil na liberalnega in klerikalnega, domačega in tujega, civilnega in cerkvenega, toda stara resnica še vedno drži, da na denarju ne piše, kakšne vere je njegov lastnik. Slovenska buržoazija je pač ravnala po temeljni zakoni- tosti 'dfužbe svojega časa: redila se je in niti za trenutek ni mislila na to, kdo ji pri tem sme ali ne sme pomagati, marveč samo, kdo ji lahko in kdo ne. Ali, če si sposodim besede klerikalnega industrialca Karla Čeča: »Nismo se zavedali, da bi morali narodno moralo postaviti nad osebni dobiček.« Tisto, kar poznamo pod neprijetno besedo vojno dobič- karstvo in nemara manj neprijetno, a zato prav zato nič manj resnično - pohlep po dobičku, je vodilo slovenske denarne mogočnike, da so se brez posebnega pomisleka politično in ekonomsko povezali s fašisti in z nacisti. Na denarju, ki se je stekal na njihove bančne račune, res ni pisalo, kako je prislužen. In to je veljalo tudi za Cerkev. Petnajst največjih cerkvenih veleposestev je imelo leta 1941 okroglo 37.000 ha obdelovalne zemlje in gozdov v Sloveniji - in tu ni vštetih približno petsto samostanov ter župnišč, ki so imela v svoji posesti še na tisoče ha zemlje. Ih pri tem je Cerkev dobila vsako leto iz državnega proračuna orjaške zneske! Cerkvene zemlje se ni dotaknila nobena zemljiška reforma, še celo nasprotno, vrednost njenih po- sestev se je vsako leto večala. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, najmogočnejša slovenska bančna ustanova, je leta 1939 dal Nemcem 67 odstotkov vseh tega leta dodeljenih kreditov, leto dni ka- sneje 45 odstotkov in leta 1941, v letu nemškega napada na Jugoslavijo, dobrih 66 odstotkov vseh kreditov. Aprila 1941, na pragu vojne, so dobili nemški podjetniki 42.350.000 dinarjev kredita, slovenski pa samo 21.050.000 dinarjev. Ko so prišli v Ljubljano Italijani, so vodilni poslovni možje Kreditnega zaroda za trgovino in industrijo v svoje veliko zadovoljstvo ugotovili, da je z njimi mogoče sklepati posle brez posebnih težav. Na voljo je zapisnik s seje eksekutive zavoda, ki je bila 6. avgusta 1941 v Ljubljani, torej še razmeroma zgodaj, na začetku okupacije: »...Gospod ravnatelj Trosti poroča nato o situaciji banke, zlasti o preorientaciji glede poslov, ter pripominja, da se je poslovanje začelo razvijati tudi že z italijanskimi tvrdkami. Združenje fašistov, ki obstaja v Ljubljani in ima jako velik promet v naši provinci, je postalo naš komitent in se nam obeta v tem pogledu še razširjenje poslov. Ako bode temu združenju poslovanje z našo banko še nadalje konveniralo, bo bržkone odpadla namera, ki jo ima Banca nazionale di lavoro v pogledu ustanovitve podružnice. Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje ter se pripo- roča ravnateljstvu, da po možnosti še poglobi trgovske in finančne posle s fašističnim združenjem in da gre z ugo- dnimi pogoji organizaciji na roko, ker se s tem tudi pre- preči Ustanovitev konkurence.« Zapisnik so podpisah predsednik Andrej Šarabon, pod- predsednik Kari Ceč in ravnatelj banke Avgust Trosti. Italijanski banki ni bilo treba ustanavljati podružnice v Ljubljani, kajti Kreditni zavod za trgovino in industrijo je opravljal za italijansko fašistično stranko in fašistično mla- dinsko organizacijo vse posle, kar jih je bilo treba - in še, več. ! Med drugim so podpisali skoraj osemnajst milijonov lir italijanskih državnih zakladnih bonov, ki jih je italijanska vlada uporabljala za oboroževanje svoje vojske. Račune fašističnih oblastnikov so obrestovali kar štiriodstotno, če- prav bi jih smeh le enoodstotno. Delali pa bi Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo krivico, če ne bi omenili tudi nekaterih drugih slovenskih bank, ki so prav tako sodelovale z zasedbehimi oblastmi. Združena gospodarska banka je podpisala 5 milijonov lir zakladnih bonov za potrebe italijanske vojske. Zadružna zveza pa za milijon lir. Zadružna gospodarska banka je s podružnico Banco d 'Italia imela 53 milijonov lir prometa, 2 Banco di Roma pa več kot 92 milijonov lir. Podjetja Za- družne gospodarske banke so poleg tega z vsemi svojimi številnimi podjetji proizvajala za potrebe zasedbenih enot in belogardistične vojaške enote. Ljubljanska kreditna banka ni zaostajala: podpisala je 3.250.000 lir zakladnih bonov, imela 885 milijonov lir pro- meta z italijanskimi bankami ter opravljala blagajniške posle za fašistično delavsko organizacijo Dopolavoro. št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 13 CELJE DARILO 27. JUNIJU Nova objekta Na gričku in Golovcu Dva pomembna objekta za dan samoupravljalca, ob- jekta, ki sama sicer ne bosta neposredno ustvarjala do- hodek, bosta pa vplivala na boljše razpoloženje vseh, ki ju bodo koristili, se sprošča- li in nabirali novih moči za še boljše delo. To sta re- kreacijski center Na gričku in drugi objekt na Golovcu, v katerem so trije plavalni bazeni, 10-stezno avtomat- sko kegljišče, okrepčevalni- ca, savne, trim kabinet in drugi prostori. Dva objekta, ki sta zrasla po zaslugi združevanja sred- stev organizacij združenega dela, prostovoljnega dela in zbiranja materiala. Prav zato je bila njuna otvoritev, v pe- tek, 26. junija, najlepše dari- lo za 27. junij, dan samou- pravljalca. Za oba je bilo tre- ba zagotoviti okoli 135 mili- jonov dinarjev. Samo v akci- ji za zgraditev novega objek- ta na Golovcu je sodelovalo 286 kolektivov. Dolg je sez- nam tudi tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri grad- nji objekta Na gričku. Tu so se izkazali zlasti mladi, pri- padniki celjske garnizije JLA in drugi. na gričku 10. julija Slovesnost Na gričku je bi- la bolj namenjena zaključku gradbenih del, sicer pa je predsednik skupščine tele- snokulturne skupnosti, Aleš Ilc, v govoru poudaril, da bo objekt z restavracijo odprt 10. julija. Ne glede na to, Gri- ček že zdaj privablja veliko število mladih in drugih. Delo, ki ga je začel Nace Krumpak in ga usmerjal pre- ko posebnega odbora, je zdaj tik pred zaključkom. V akciji so sodelovali mnogi kolekti- vi in posamezniki. Govornik se je tokrat posebej zahvalil Razvojnemu centru, Janku Hartmanu, Mirku Kolniku, Avgustu Jagriču, Mirku Krajncu, Zdenku Golavšku in drugim. Center Na gričku še ni do- grajen. Čaka še zunanja ure- ditev, prav tako postavitev nekaterih drugih objektov. Za postrežbo v restavracijt bo skrbel kolektiv Srednje šole za gostinstvo in turizem, vodja te skupine pa bo Bra- ne Srše. novo na golovcu Pred petimi leti prireditve- na dvorana, zdaj že nov ob- jekt na Golovcu. Tu nastaja velik rekreacijski in športni center, tudi središče gospo- darskih in drugih razstav, najrazličnejših družabnih, kulturnih in drugih priredi- tev, manifestacij. Tu se razvi- ja novo srce Celja. Novi objekt je odprl pred- sednik skupščine interesne skupnosti za izgradnjo ob- jektov posebnega pomena Ivan Kramer, ki je opozoril, da je nova pridobitev večna- menska. V njej so trije pla- valni bazeni, dve savni, trim kabinet, garderobe, ambu- lanta Itd., zatem dvorana z desetsteznim kegljiščem ter centralna okrepčevalnica. V pritličju je kegljišče z garderobnimi prostori za 42 oseb, umivalnica, Sanitarije ter tribuna za okoli,400 ljudi. V kopališkem delu je v pritličju moška in ženska garderoba za 180 ljudi, nada- lje dve skupinski garderobi po 30 oseb za dečke in dekli- ce. Tu so še prhe, prostor za sušenje las, sanitarije. V sa- vinskem delu sta dve savni za sedem do štirinajst oseb. sanitarije, ambulanta, garde^ robe, trim kabinet, prostor za navadno in podvodno ma- sažo, prostor za oddih in to- plovodno kopanje ter zuna- nji prostor za hladno, zračno in vodno kopel. V podbazen- skem prostoru so čistilne na- prave za vodo. V nadstropju so trije baze- ni. Dostop do njih je iz gar- derob v pritličju po stopni- šču preko higienskega baze- na. Na zahodni strani je tera- sa za sončenje in dostop -na zunanja igrišča. Tribuna ima 360 sedežev in 100 stojišč. *V okrepčevalnici je prosto- ra za okoli sto gostov. Glavni projektant je bil dipl. inž. Jože Kopitar, samo izgradnjo pa je vodila TOZD Inženiring Razvojnega cen- tra z dipl. inž. Mirkom Krajn- cem na čelu. Gradnja objek- ta je bila v rokah domačega Ingrada, ki je skupaj z 22. kooperanti uspešno opravil pomembno nalogo. velika solidarnost Tako kot center Na grič- ku, je tudi novi objekt na Golovcu razultat velike so- lidarnosti delovnih ljudi celjske občine. Pomembna so bila tudi posojila Jugo- banke, zavarovalne skupno- sti Triglav in Slovenijales. V akciji za izgradnjo no- vega objekta na Golovcu je sodelovalo 286 kolektivov, lahko pa bi jih še več, če bi se vsi odzvali vabilu. Zamu- jeno bodo lahko popravili. Objekt je zdaj tu. Z njim pa se porajajo nove skrbi - kako zagotoviti sredstva za njego- vo normalno delo, saj je na dlani, da z vstopnino za ko- panje in druge usluge ne bo moc kriti stroškov za obrato- vanje. Zgled, kako rešiti pro- bleme, je dala interesna skupnost za izgradnjo objek- tov posebnega pomena, ki se je že odločila za sofinancira- nje obratovanja in za kritje viška stroškov, ki bodo na- stajali pri vzdrževanju objek- ta. Za tak korak naj bi se od- ločile še druge interesne skupnosti. Velika solidar- nost, ki je vodila akcijo do- slej, naj ne zamre zlasti zdaj, ko je objekt tu in ki bo prav tako, kot v času gradnje, po- treboval širšo družbeno po- moč. Otvoritev novega objekta na Golovcu sta lepo dopolni- la godba na pihala in mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren. V velikem bazenu pa so se v nekaterih discipli- nah pomerili mladi plavalci iz Celja in Velenja. delo ni končano Tudi na Golovcu delo še ni končano. Zunanja ureditev bo najprej na vrsti, v per- spektivi je tudi drugačna za- gotovitev pare ali tople vode, kar naj bi obratovanje samo pocenilo. Potem sb tu še zu- nanja igrišča in še kaj. M.BOZIC GOLOVEC: VSE O BAZENIH v novem objektu na Golov- cu .so trije bazeni. Bazen za plavalce meri 25 x 21 m, glo- bina vode je 1.80 metra. Ba- zen za neplavalce je velik 17x8 metrov, voda pa je glo- boka 80 cm. Otroški bazen je' okrogel s premerom 5 me- trov, voda v njem pa je globo- ka 20 cm. Temperatura vode v baze- nih je okoli 28 stopinj Celzija. Bazeni bodo odprti vsak dan, tudi ob nedeljah, od 14. do 20. ure. In vstopnina za kopanje? Za odrasle 40 din, za otroke 30 din, za otroke v spremstvu staršev 20 din, prav toliko ve- lja za otroke v organizirani šolski skupini. Kadar se bodo prišli kopat otroci iz vrtcev, torej organizirano, bodo pla- čali po 10 dinarjev. Prodajajo tudi letne karte, ki veljajo 1.000 dianrjev za odrasle ter 700 din za otroke., CELJE ZA GOLTE NIČ Za močnejšo uveljavitev Dobrne Bilo je zgolj naključje, da je izvršni svet celjske ob- činske skupščine na isti seji razpravljal o dveh vpraša- njih s turističnega področ- ja, o zdravilišču na Dobrni ter o centru na Golteh. O obeh zaradi denarja, zaradi sredstev, ki jih primanjkuje tako enemu kot drugemu. Akcija za združevanje sredstev za nadaljnjo izgrad- njo rekreacijskega in turi- stičnega središča pod Me- dvedjakom ima že nekajlet- no zgodovino. Lotil se je je tudi prejšnji upravljalec. Izletnik in pogorel. Zdaj na združevanje sredstev v regij- skem merilu za Golte opo- zarja upravljalec iz Velenja. Svoja prizadevanja je usme- ril v štiri občine. Vtem ko sta velenjska in mozirska prista- li na deleža, se je zataknilo v Celju in Žalcu. Prizadevanja izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine, da bi predvidene tri in pol milijone dinarjev zbral v organizacijah združenega dela, niso uspela. Le redki, preredki so bili kolektivi, ki so pristali na deleže, večina pa je odgovorila, da teh iz- datkov v letošnjem letu niso planirali in da enostavno ni- majo sredstev, da bi lahko sodelovali v tej skupni akci- ji. In ker tudi v občinski bla- gajni ni denarja za te name- ne, je izvršni svet ugotovil, da letos ni mogoče zagotoviti sredstev za nadaljnjo izgrad- njo RTC Golte. Ta sredstva ni nihče planiral, zakonsko omejevanje splošne porabe pa tudi onemogoča, da bi de- nar zagotovili z rebalansom proračuna. Ne glede na le- tošnji izpad, si bo izvršni svet prizadeval, da bo ta de- nar zagotovil v prihodnjem letu. Iz Celja torej za Golte, vsaj v letošnjem letu, nič. Vpraša- nje je, kako bodo zadevo re- šili v žalski občini." Ne glede na to kaže, da letos ne bo mogoče na Golteh začeti pre- dvidenih del. Denarja ni. Ti- stega, ki so ga zbrali Velenj- čani in Mozirjani, pa je pre- malo za program, kakršnega so hoteli uresničili. Tako se problem Golt po- daljšuje še za eno leto, pro- blem, ki je boleč, tembolj, ker ugotavljamo, da je to re- kreacijsko središče potrebno delovnim ljudem in obča- nom celjskega območja. Izvršni svet je razpravljal tudi o položaju v kolektivu zdravilišča na Dobrni, ki je lansko poslovno leto zaklju- čil s precejšnjo izgubo. V te- ku so prizadevanja ne samo za pokritje izgube,, marveč tudi za rešitev drugih vpra- šanj, da bi se Dobrna kot zdravilišče in kraj še bolj uveljavila na domačem in tu- jem tržišču. Prav tako so na vidiku ne- kateri organizacijski premi- ki, tudi ustanavljanje neka- terih dejavnosti, da bi lahko zadovoljivo rešili kadrovska vprašanja, predvsem zapo- slitev vseh. Skratka, veliko novih ob- veznosti, ki zadevajo tudi partnerje pri sofinanciranju novega hotela, predvsem pa Ingrad, Kompas in Razvojni center. M. BOZIC Že na dan otvoritve novega objekta na Golovcu velik živ-žav v bazenih. To pa je srednji bazen za neplavalce S L O VENSKE KONJICE REZERVE ZA HUDE URE Deževje povzročilo 11 milijonov škode v konjiški občini je preko- merno deževje 10. junija povzročilo precejšnjo gospo- darsko škodo na komunal- nih objektih in kmetijskih površinah v krajevnih skup- nostih Vitanje, Zreče in Sko- marje. Narasle vode so odne- sle mostove, poškodovale občinske ceste, zlasti cesto Zreče-Loška gora, poškodo- vale oporne zidove, gozdne ceste... Škode je bilo za 11 milijonov dinarjev, kar pred- stavlja 0,38 odstotkov druž- benega proizvoda, skupno s škodo zaradi zimskih pozeb na vinogradih pa celo 1,6 od- stotka. Zato so delegati vseh treh zborov na zadnji seji ob- činske skupščine odločili, da bodo za odpravo škode po deževju namenili 450.000 di- narjev iz sredstev rezerv iz proračuna občine. Sredstva rezerv mora sa- moupravna komunalna in cestna interesna skupnost občine nameniti za sanacijo škode na mostovih in najbolj kritičnih odsekih občinskih cest. Delegati so ji tudi pred- lagali, da vsa sredstva, ki so namenjena za vzdrževanje občinskih cest v letu 1981 na območju Vitanja in Zreč, na- kaže vnaprej in da zagotovi sredstva za sanacijo ceste Zreče-Loška gora. Gozdne- mu gospodarstvu Celje, te- meljni organizaciji koope- rantov Slovenske Konjice, pa so predlagali, da omogoči kmetom, ki jim je voda po- škodovala mostove, dodatno sečnjo lesa. Delegati so spre- jeli tudi predloge za popravi- lo ceste Vitanje-Spodnji Do- lič, poškodovanih objektov na reki Hudinji in vodnih ob- jektov na reki Dravinji. Sicer pa so na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila v pone- deljek, namenili največ po- zornosti delu sodišč - tako temeljnemu sodišču v Celju in enoti v Slovenskih Konji- cah kot tudi temeljnemu jav- nemu tožilstu in sodišču združenega dela v Celju. Med ugotovitvami konjiške enote temeljnega sodišča, ki letos praznuje že dvajset let dela, za kar so mu na seji skupščine izrekli tudi vse priznanje, je bila tudi slabo delo poravnalnega sveta v konjiški občini. Z njim ne morejo biti zadovoljni, saj je število rešenih zadev iz leta v leto manjše. Lani mu je sodi- šče odstopilo enajst zaseb- nih sporov, ta pa je rešil le dva. Ob obravnavi dela sodišč so delegati podprli predlog družbenega sveta, da bi naj sodišča posredovala infor- macije pogosteje kot enkrat letno, saj bi tako omogočala usmerjanje preventivnega dela. MLENA B. POKLIC PRAZNOVANJE DNEVA BORCA NA BRUNKU V spomin na decembrske dni leta 1944, 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40-lctnico ustanovitve OF organizira krajevna organizacija ZZB NOV Radeče v okviru praznovanja 2. julija, praznika ob- čine Laško, osrednjo proslavo Dneva borca na Brunku. Ta proslava, ki bo letos na Dan borca ob 11. uri, je ie tradicio- nalna in ena najbolj množičnih, ter slovesnih srečanj ob- čanov laške občine. Decembra leta 1944 je 15. brigada prešla žično mejo med takratno Nemčijo in Italijo pri vasi Osredek nad St. Janžem na Dolenjskem. Komandant brigade tovariš Sorli je predvi- del napad na Radeče ali Sevnico, zato se je brigada napotila v vas Vrhovo, Log in Prapretno. Položaje so zasedli vodilni borci iz Vrhovega: Tone Zimšek-Jeftič in brata Ivan in Franci Jekoš. Se istega dne zvečer pa je Marjan Urankar ujel komandirja radeške žandarmerije Kocha in njegovega po- močnika Salija, ki sta se nahajala v Vrhovem v hiši Terezije Kožar, ki je bila takrat v izseljeništvu. Ob tako uspešni akciji se je brigada vračala čez Vrhovške gore na Brunk, kjer so pri Skoporčevih, kjer so bili borci lepo sprejeti. Toda kaj kmalu je vas doživela strahotno morijo in požig vasi po zaslugi nemškega plačanca Salija. Tako je 20. decembra 1944 na Brunku zapustil krvavo sled gestapovec Erich Scheit in njemu podobni, ki so pomorili Franca, Marijo in sina Franca Skoporca ter Friderika Plazarja ter Ano Stmad. .Vseh teh žrtev ne moremo in ne smemo pozabiti, prav tako vseh ostalih, ki so dali svoja življenja za današnji dan. JOŽE SUMRAK objtrht (restavracijah Na gričku na dan otvoritve 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' JUGOSLOVANSKO- ALBANSKO EKONOMSKO SODELOVANJE Smeri ekonomske izmenjave med dvema sosed- ijima državama so več ali manj obojestranskega inte- esa. V zadnjih 15 letih je Jugoslavija vlagala velike lapore v normalizacijo in razvoj skupnih odnosov med Beogradom in Tirano. V tem sklopu je bilo potenci- ano tudi ekonomsko sodelovanje. Vedno smo si priza- ievali najti skupne interese za obe gospodarstvi, tako ia je v zadnjih letih prišlo do občutnega povečanja :rgovinske izmenjave. Jugoslovansko gospodarstvo je DO marcu 1977 dajalo pri izvozu svojih izdelkov po- sebne olajšave. Prav tako smo izvažali na zahtevo al- aanskega gospodarstva tudi takšne proizvode, ki jih ni sami uvažamo. V izvozu Albanije na naše tržišče je dominiral krom, električna energija, nekateri tekstilni izdelki, včasih pa :udi sadje in povrtmna. Čeprav se albanski krom draži iz leta v leto, pa njegova kvaliteta pada, kar ustvarja težave predvsem jugoslovanskim predelovalcem. Kljub temu pa je trgovinska izmenjava v letu 1980 dosegla vrednost 115 milijonov dolarjev, v naslednjih petih letih pa bi morala doseči vrednost preko 700 milijonov dolarjev. Albanija je relativno velik kupec proizvodov naše kovinskopredelovalne in elektroindustrije, posebno črno-belih televizorjev, katere uvažajo po delih in jih sestavljajo doma. Vse analize, prav tako tudi razgovori Metoda Rotarja 1978. leta v Tirani kažejo na velik obojestranski interes za povečanje medsebojne izme- njave. Težava je v tem, da Albanija ne izvaža proizvo- dov, za katere je zainteresirano jugoslovansko gospo- darstvo, predvsem nafto in boljšo kvaliteto kroma. Istočasno pa Albanija odbija vsako ponudbo blaga na kredit, ki je deficitarno v Albaniji. To pa niso edine oblike sodelovanja med državama. Albanija ima po bilateralnem sporazumu iz leta 1969 pravico na neomejeno ptevilo tranzitnih vozil, česar druge države nimajo. V turističnem sporazumu je Al- banija dolgo vztrajala, da kot turisti prihajajo v Alba- nijo izključno samo pripadniki albanske narodnosti. Ker takega sporazuma nismo sprejeli, lahko v agencij- skem aranžmaju pride v Albanijo okrog tri tisoč jugo- slovanskih turistov. Ta sporazum pa ne predvideva prihod albanskih turistov, ker tega v Tirani ne odo- vlijo. Na koncu velja omeniti še eno obliko izmenjave, ki ni povratna. Zvezni izvršni svet je na svoji seji 14. aprila 1977 odločil, da se kompenzirajo vse negativne postavke avionske linije, ki jo ima JAT na relaciji Beograd-Tirana-Beograd. (TANJUG) šupah" in barakah, zanesljivo opra- viči sleherno naložbo, ki vodi v izboljšanje proizvo- dnih in delovnih pogojev. NEODVISNOST OD UVOZA - ŠE ENA PREDNOST Ena od prednosti proizvo- dne usmeritve ESOT je njegova usmerjenost tudi v izvoz, ob hkratni zagoto- vitvi, da vsa proizvodnja poteka brez vsakršnega uvoza, kar je razlog več za opravičenost očitkov, ki jih je kolektiv namenjal razumljivo trdi poti do po- trebnih investicijskih sredstev. Partner, ki je TIM-u, oziroma ESOT-u zaupal licenco, omogoča izvoz v kateri koli del sve- ta, kar sicer ni slučaj pri vseh licenčnih pogodbah. Izvoza bi bilo že dosedaj več, vendar v takšnih proizvodnih okoliščinah ni bilo mogoče misliti na to. Otvoritev nove proizvo- dne hale TOZD ->ESOT« je za ves kolektiv organi- zacije združenega dela TIM - Laško velik praz- nik, tako velik, da brez dvoma povečuje po- membnerst in veljavo sve- čanosti občinskega praz- nika. To toliko bolj, ker se je revolucionarni dogo- dek, ki je osnova za praz- novanje 2. julija, odvijal prav na istem mestu, kjer stoji nov proizvodni ob- jekt. Začetna bitka za srečnejšo in bogatejšo pri- hodnost poganja novo že- tev v letu, ko proslavlja- mo 40. obletnico vstaje. št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 INGRAD, TOZD GO LAŠKO PONOSNI SO NA RADEŠKI MOST Ingradova temeljna or- ganizacija združenega de- la v Laškem je bila kot gradbena operativa usta- novljena v juniju leta 1975. Danes je osnovna dejavnost TOZD Gradbe- na operativa Laško' izvaja- nje vseh vrst visokih gra- denj, nizkih gradenj kot so gradnja, rekonstrukcije in popravila cest, ulic, trgov, železniških in cest- nih mostov, nadvozov, po- dvozov, bazenov, zunanje- ga vodovoda in kanaliza- cije ter gršdbena dela pri gradnji elektroenerget- skih prenosov, PTT zvez, naftovodov, plinovodov, proizvodnja gramoza in peska, prodaja odpadnega materiala na drobno, in še mnogo je stranskih dejav- nosti, ki jih opravljajo de- lavci Ingradove gradbene operative v Laškem. In, če bi sodili le po Laškem, ki je v tem času eno samo gradbišče, bi lahko rekli, da imajo delavci dovolj dela ter da ga zlepa ne bo zmanjkalo. Lani je TOZD GO La- ško izvajala dela po pro- izvodnem programu, in si- cer stanovanjske, indu- strijske in družbene ob- jekte ter gradnjo mostov s cestnimi priključki. De- lavci so gradili objekte v Laškem, Radečah, Zagor- ju, Storah in v Celju ter zaključili gradnjo stano- vanjskih blokov v Rade- čah, zgradili prizidek osnovne šole v Laškem, silose v Pivovarni Laško, stolpnico na štorski Lipi ter zaključili dela v hotelu Evropa v Celju. V proizvodnem srednje- ročnem obdobju so celo presegli planirano proi- zvodnjo, s tem pa dosegli vidne rezultate pri gradnji objektov, kar ni le rezultat dobrega komercialnega dela, ampak tudi proizvo- dna oziroma delovna uspešnost vseh zaposle- nih delavcev. V letu 1979 so v TOZD GO Laško pričeli z izgrad- njo mostov po novi tehno- logiji potiskanja. Objekt, na katerega so delavci naj- bolj ponosni je ravno no- vi most v Radečah, ki je bil odprt lansko jesen. Ra- deški most je tudi lep pri- mer, kako se s proizvodni- mi delavci in s strokov- nim kadrom delovne or- ganizacije Ingrad Celje, lahko uresničijo zahtevni predlogi tovrstnih projek- tov tudi v praksi. Po teh- nologiji drsnega sistema gradnje mostov so v la- škem tozdu pričeli prvi v Jugoslaviji, in tudi doka- zali, da lahko z lastnim strokovnim kadrom uspešno razvijajo nove si- steme in tako dosegajo enake uspehe kot drugod v Zahodni Evropi. Pri Ingradu, TOZD gradbena operativa La- ško, so še povedali, da bo- do stanovanjski bloki v Debru pripravljeni za vse- litev v mesecu juliju. Ve- sela vest za vse tiste obča- ne, ki težko čakajo na ključ novega stanovanja. Most v Radečah: ponos laških Ingradovih delavcev ; PETNAJST LET DELOVNE ORGANIZACIJE »kora«-radeče Letos poteka petnajst let. odkar je bilo v Rade- čah ustanovljeno podjetje za proizvodnjo otroške konfekcije. Nastalo je kot posledica dveh pomemb- nih družbenih premikov. Prvič zato, ker je ob težnji za rast življenjske ravni iskalo zaposlitev vse več žensk - drugič pa zato, ker se ravno z rastjo živ- ljenjske ravni bistveno spremeni odnos do otro- ških oblačil, ko se funk- cionalnosti pridruži tudi moda in večji delež do- brega okusa. »KORA« Radeče se je specializirala za otroke in mlade od 2. do 16. let sta- rosti ter hitro osvojila tr- žišče v Sloveniji, na Hrva- škem, v Srbiji ter deloma tudi v Bosni ter Makedo- niji. Z dvakratno menja- vo proizvodne kolekcije pomlad-poletje in jesen- zima, je kolektiv v kurzu modnih sprememb, za kar skrbi lastni kreacijski oddelek. Poleg 175 redno zapo- slenih, daje kolektiv do- polnilni zaslužek za izboljšanje družinskih proračunov 60 ženskam, ki usluge za • tovarno opravljajo za šivalnim strojem. Vsa proizvodnja in de- javnost »KORE« se odvi- ja pod strehami stavb, ki so nekoč služile drugim namenom. To najbrž res ni najbolj sodobno, ven- dar zidovje jim ne obre- menjuje dohodka in vsa amortizacija se nanaša na strojno opremo. Toda to dejstvo je le majhen del tistega, kar jim z dobrim delom in posluhom za tr- žišče omogoča, da so ves ta čas poslovali brez iz- gub, kar je v oblačilni in tekstilni stroki precejšnja redkost. Kakor že štejejo za maj- hen kolektiv, se tudi oni v smislu stabilizacijskih ci- ljev trudijo priti med izvoznike. Z znano belgij- sko tvrdko bodo v krat- kem zaključili dogovor za dolgoročno sodelovanje in skupen nastop na trži- šču v Belgiji in drugod. Izrazito ženski kolektiv - moške tu štejejo na prste - ne zaostaja pri ra- zvijanju samoupravnih odnosov in družbenih ak- tivnosti. Tako delavke in delavci radeške »KORE« z uspe- hom, marljivostjo in do- bro premišljeno poslovno usmerjenostjo proslavlja- jo petnajst let svojega de- la, s svojim ne ravno za- nemarljivem prispevkom pa doprinašajo h krepitvi družbeno-eiconomskih odnosov in njihovemu napredku v občini, ki z oživljanjem junaškega dogodka med revolucijo slavi praznik vseh obča- DELAVKE IN DELAVCI »KORE« V RADEČAH SE Z DELOVNIMI USPEHI IN ISKRENIMI ŽELJAMI PRIDRUŽUJEJO PRAZNIČNEMU RAZPOLOŽENJU OB 2. JULIJU, PRAZNIKU OBČINE LAŠKO! PREDILNICA LAŠKO VSE ZA DOBRO OBVEŠČENOST DEUlVCEV Novi razvojni program Predilnica Laško, ena od temeljnih organizacij Dekorativne Ljubljana je v zadnjih letih doživela svojevr-ten razvoj. Od leta 1975, ko so v tem kolektivu zabeležili čisto izgubo, ki se je trdo- vratno nadaljevala še v letih 1976 in 1977 do preusmeritve proizvodnje v letu 1978 in 1979, ko se je tedanja Volna Laško združila z DO Dekora- tivna Ljubljana. S preusmeritvijo in specializacijo proizvodnje je postala Dekorativna poslovno tako aktivna, da je bila sposobna, poleg kreditnih obvez še ustvarjati potrebno akumulacijo za razširjeno re- produkcijo. Lani je bil v laški Predilnici plan proizvodnje presežen količinsko za 6,3 odstotke, plan proi- zvodnje s storitvami pa za 14,8 odstotka. Tudi celotni dohodek temeljne organizacije so prese- gli za 17,2 odstotka, dohodek za 25 in čisti doho- dek za 33 odstotkov. Ob teh rezultatih pa so maso za osebne dohodke izkoristili le 97 od- stotno. Tudi na skladih je ostalo blizu 40 odstot- kov več sredstev kot so planirali. Po težkih letih naporov in odpovedovanja so danes delavci zadovoljni, saj prejemajo osebne dohodke, ki so v naši republiki na vrhu v tek- stilni oziroma volnarski grupaciji. Zadovoljni so zaradi lepih pogojev dela, družbenim standar- dom ki jim ponuja vsakodnevne tople in okusne obroke malice v lastni kuhinji, prejemajo regres za letni dopust, letujejo v počitniškem domu v Umagu, rešena imajo stanovanjska vprašanja. Delovni kolektiv laške Predilnice se danes za- veda, da s specializacijo in s preusmeritvijo proi- zvodnje še m dosegel končnega cilja, zato je bil izdelan razvojni program, ki so ga sprejeli de- avci v okviru samoupravnih organov in v sode- lovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v i^redilnici. Bistvo novega razvojnega programa je zamenjava sedanje, zastarane tehnologije s sodobno v še ožji specializaciji pri 60-odstotnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje in ob zmanjšanju števila zaposlenih, seveda na račun naravne fluktuacije zaposlenih delavcev. Ob koncu je treba še povedati, da so delavci v TOZD Predilnica Laško vedno na tekočem z dogajanji. Dobro so obveščeni z dnevnimi infor- macijami, ki so že triletna praksa. Takšen način dnevnega informiranja se lepo obrestuje, saj vemo, da je dobra obveščenost delavca pogoj za njegovo dobro delo in zaupanje. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV LJUBLJANA INVALIDOM ODPIRA VRATA V DRUŽBO Za 25 let dela Red zaslug za narod Uveljavitev rehabilitacije in odpira- nje vrat v družbo je geslo, ki ponazarja delo in uspehe Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, geslo, ki so rnu v Zavodu vedno sledili. Letos, v medna- rodnem letu invalidov, ki ga narekuje misel o popolnem sodelovanju in ena- kosti invalidov, so za uresničitev in po- globitev te ideje prejeli državno odli- kovanje. Predsedstvo SFRJ jim je ob 25-letnici dela podelilo Red zasli^g za narod s srebrnimi žarki. To je za 440- članski kolektiv najvišje priznanje ju- goslovanske socialistične družbene skupnosti dejavnosti, ki je skupna vsem štirim temeljnim organizacijam v zavodu - torej rehabilitaciji telesno prizadetih ljudi. OB MEDNARODNEM LETU INVALIDOV Delavci Zavoda za rehabilitacijo inva- lidov se ne le s svojim rednim delom, ki je v celoti posvečeno invalidom, ampak tudi z drugimi aktivnostmi vključujejo v Mednarodno leto invalidov. Odločili so se za izdajo publikacije o njihovem zavo- du in informativnega prospekta za bolni- ke in obiskovalce, za razstavo na temo »Položaj invalida v družbi« in »Zavodov dan«, s katerima žele širši javnosti pred- staviti tako svoje delo kot predvsem no- vosti na področju rehabilitacije. V okviru gesla »Polno sodelovanje in enakopravnost« so se odločili skupaj z koordinacijskim odborom invalidskih društev za pripravo strokovnega gradiva o posameznih kategorijah invalidnosti, s katerim žele na poljuden način prikazati možnosti vseh za ustvarjalno življenje. Ne moremo tudi prezreti njihovega dele- ža pri vsakoletnem srečanju slovenskih fizioterapevtov in delovnih terapevtov, pa mednarodnega košarkaškega turnirja na vozičkih, pa sodelovanja pri nabavi minibusov za prevoz občanov na invalid- skih vozičkih in pomoči pri razvoju ustreznega jugoslovanskega vozila. Letos bo začela v okviru Zavoda za rehabilitacijo delati zobna ambulanta za občane in invalidskih vožičkih iz zavoda in mesta Ljubljane, na predlog vodilne- ga češkega centra za rehabilitacijo v Kla- drubechu pri Pragi pa bo letos tudi izme- njava 15 paraplegikov in 5 strokovnja- kov. Z vsem tem žele storiti v letu invalidov še več, kot so si začrtali v svoje obsežne delovne programe, namenjene ustvarja- nju pogojev za vračanje telesno prizade- tih ljudi v njihovo prvotno delovno in življenjsko okolje. Z njimi izpolnjujejo svojo strokovno poslanstvo, družbena vloga pa bo našla svoje mesto le skupaj z razvojem družbene zavesti o enakoprav- nosti tudi tistih naših vrstnikom, ki jim je nesreča ali bolezen pustila trajne po- sledice. Se vedno je preveč arhitekton- skih, predvsem pa miselnih pregrad, s katerimi se srečujemo. Marsikateri huje telesno poškodovan na invalidskem vo- zičku je v naši družbi zaposlen na odgo- vornem delovnem mestu in živi normal- no družinsko življenje, žal pa so še bolj številni primeri, ko razmeroma majhna okvara ali prizadetost odločilno zmanjša delovno sposobnost in zahteva spre- membo življenjskega okolja. Tu pa lah- ko ogromno stori družba, ki načrtno skrbi za svoje člane z omejenimi sposob- nostmi. Naša družba mora biti taka. celovita rehabilitacija Samoupravna organiziranost Zavoda za rehabilitacijo invalidov ni sama sebi namen. Z njo dosegajo status vrhunske ustanove na področju rehabilitacije tele- sno prizadetih. Programi medicinske in psihosocialne rehabilitacije, ki jo izvaja- jo strokovnjaki TOZD Inštituta za reha- bilitacijo in fizikalno medicino so lahko uspešni Ip s kvalitetnimi ortopedskimi pripomočki, izdelanimi v TOZD Soči-or- topediji, pri tem pa sta prvi pogoj dobra nega in skrb zdravstvenega osebja v TOZD Bolnišnici, in zopet vidimo, da skoraj ni pacienta, ki bi bil brez invalid- skega vozička ali bergel, to pa so pripo- močki, ki jih za potrebe vse Jugoslavije pa tudi za izvoz izdeluje TOZD Soča- oprema. Ravno s povezovanjem vseh oblik in faz rehabilitacije - od medicinske, psiho- loške, socialne do poklicne in s vključe- vanjem proizvodov protetike in orto^ike na enem mestu, so dosegli velik ugled v širšem prostoru. 2e vrsto let timi stro- kovnjakov celovito obravnavajo tako re- koč vsakega bolnika, vsakega težje po- škodovanega. Seveda so zaradi tega uspehi rehabilitacije boljši in hitrejši. Naloge, napisane v ustanovitveni listi- ni iz leta 1954, so še vedno aktualne. Spremenili pa so se način in metoda de- la, pa tudi številčni pokazovalci delovne uspešnosti so dosegli svoj maksimum. 1600 hospitalno obravnavanih bolnikov in invalidov na leto, več kot 3000 ambu- lantno zdravljenih, 1500 izdelanih protez in opornih aparatov, 4500 ortopedskih čevljev, 6000 invalidskih vozičkov, 2500 bergel, 300 elektronskih stimulatorjev - vse to so podatki, ki govorijo o zgornji meji prostorskih in kadrovskih zmoglji- vosti. Ob tem pa je bilo zadnja leta tudi veliko narejenega za izboljšanje bivalnih prostorov za bolnike, pa tudi delovnih pogojev za delavce. Pri tem ne gre pozabiti, da je imel Za- vod za rehabilitacijo invalidov prvotno 80 bolniških postelj in da je v istem po- slopju število postelj naraslo na 200. No- vim prostorom hidroterapije,,elektrote- rapije, novemu objektu za psihosocialno rehabilitacijo bosta v naslednjih letih sledila nujno potreben aplikacijski cen- ter in nov bolnišnični objekt. živa raziskovalna dejavnost Na izkušnjah, na doseženem, so v Za- vodu že vse od začetka razvijali razisko- valno dejavnost in jo plodno vključevali v nadaljne delo. Na področju rehabilita- cije invalidov so naredili petdeset razi- skav, v katerih je poleg raziskovalcev Zavoda sodelovalo več kot sto strokov- njakov iz številnih visokošolskih in znanstvenih organizacij. Metoda funkcionalne električne sti- mulacije živcev in mišic odmrlih delov telesa in razvoj ustreznih elektronskih pripomočkov sodi med najpomembnej- še dosežke raziskav. Po tej metodi in elektronskih pripomočkih, ki so jih sami razvili in jih sami izdelujejo ter so razšir- jeni po vsej Evropi in tudi svetu, je Za- vod pridobil mednaroden ugled in zato danes v svetu govorijo o »ljubljanski šoli na področju rehabilitacije nevroloških bolnikov«. Za raziskovalne dosežke pri razvoju metode funkcionalne električne stimulacije in elektronskih pripomoč- kov so raziskovalci Zavoda in nekaterih drugih znanstveno-pedagoških organi- zacij prejeli že dve nagradi Sklada Bori- sa Kidriča, pa tudi posebno nagrado tega sklada za inovacije. V zadnjih desetih letih pa prihaja vse bolj do izraza vloga Zavoda pri izobraže- vanju kadrov za rehabilitacijo invalidov, tako pri oblikovanju in izvajanju študij- skih načrtov na višjih in visokih šolah kot tudi znotraj Zavoda, ki je pomembna učna baza za večino kadrov s področja fizikalne medicine in rehabilitacije. PRENAŠANJE ZNANJA IN TEHNOLOGIJE Ne le doma, tudi po svetu se širi znanje in tehnologija, ki ju je dosegel Zavod. V zadnjih letih so bili s svojimi medicinski- mi in tehničnimi strokovnjaki vključeni v razvoj medicinske rehabilitacije in te- hnične ortopedije v državah v razvoju, zlasti v Vijetnamu, Alžiru in Kuvajtu. Kot doslej nameravajo tudi v tem sred- njeročnem obdobju skrbeti za ustrezno usposabljanje kadrov iz teh dežel, zato so tudi izdelali v sklopu svojih dejavno- sti posebne programe za prenos znanja in tehnologije v dežele v razvoju. Prav tako nameravajo s pomočjo lastnih in strokovnjakov iz vse Jugoslavije pripra- viti konkretne programe, s katerimi bo možno v okviru mednarodne tehnične pomoči ponuditi in tudi zagotoviti vse za ustanovitev in delo centrov za rehabilita- cijo invalidov, posebej pa bodo stimuli- rali kadre s področja rehabilitacije in te- hnične ortopedije, ki se bodo odločili za delo v deželah v razvoju kot svetovalci oziroma nosilci programov rehabilitacije invalidov in tehnične ortopedije. « Invalidski vozički lajšajo in omogočajo pot v življenje. Temeljna organizacija Soča izdeluje tudi funkcionalne postelje. Metoda funkcionalne električne stimu- lacije živcev in mišic in razvoj ustrez- nih elektronskih pripomočkov uvršča Zavod za rehabilitacijo invalidov iz Ljubljane v sam svetovni vrh, števil- nim invalidom pa omogoča normalno delo in življenje. št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 ZLATA POROKA KOTNIKOVIH ŠE ENKRAT ŠRANGA Vzgojila sta 13 otrok, ki ju pogosto obiskujejo Zakoncema Mariji in Francu Kotnik iz Pongraca, ki sta v soboto praznovala 50 let skupnega življenja, so krajani Pongraca in Zabu- kovice postavili po starem običaju pravo drvarsko šrango in tako tudi oni pri- spevali svoj delež k prijet- nem razpoloženju ob tem redkem jubileju. Marija in Franc Kotnik sta rojena v Rakovcu na Pohor- ju, kjer sta se leta 1931 tudi poročila. V Pongrac ali bolje rečeno pod Gozdnik sta se preselila l.eta 1951, ko je bil Franc Kotnik tja premeščen na novo službeno dolžnost. Številna družina se je kmalu vživela v novo okolje in po- stala priljubljena tako med krajani kot med drvarji, ki so znali ceniti gospodinjino hrano. Življenje Franca Kotnika je bilo vsesTiozi povezano z lesom. Se kot 13-letnega fan- tiča so ga starši morali dati za pastirja, kamor ga je mati hodila pogosto obiskovat in tolažit Toda Franc je hitro pokazal svojo delavnost in takratni grof ga je dal učit za tesarja. Ko je na njegovi'žagi primanjkovalo delovne sile, je tja poslal mladega tesarja, ki je moral po enem dnevu sam voditi žago, kjer je tudi ostal vse do leta 1944, ko je odšel v partizane. Po vojni je Franc Kotnik ponovno našel zaposlitev na isti žagi, ki je bila takrat v upravljanju goz- dnega gospodarstva. Leta 1951 pa so žago zaradi zasta- relosti zaprli in Franc Kotnik je odšel na novo dolžnost v Pongrac, kjer je vodil skupi- no drvarjev, ki so sekali les na pobočju Gozdnika, Mrzli- ce in okoliških hribov. Marija Kotnik je bila stara komaj 18 let, ko se je poroči- la. Svoje življenje pa je po- svetila družini in gospo- dinjstvu, saj je rodila 13 otrok, ki danes žive v Žalcu in okolici. Družina Kotnikovih je bila med sabo vedno močno po- vezana in vseh 13 otrok še danes pogosto obiskuje star- še. Lansko leto so končali tu- di gradnjo nove hiše, ki so jo zgradili, da bi se starša na stara leta počutila čimbolj udobno. Ce govorimo o Mariji in Francu Kotnik, potem mora- mo omeniti tudi njuno pove- zanost z lovsko kočo na Goz- dniku. Odkar je ta koča po- stavljena, to je celih 29 let, sta jo oskrbovala in marsika- teri lovec, drvar in izletnik je našel zatočišče pod njeno streho. F. P. KMEČKI TURIZEM V PROSPEKTU prospekt pa je v Ljubljani. .. »Prisrčno vabljeni na slo- venske kmetije vsi, ki želite preživeti svoj dopust v miru, med prijaznimi ljudmi«. Ta- ko se glasi vabilo na koncu uvodnega sestavka v brošuri z naslovom »POČITNICE NA KMETIJI«, ki jo je ko- nec prejšnjega meseca v so- delovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, zadruž- nimi organizacijami ter kme- tijami izdala Zadružna zveza Slovenije, natisnilo pa CZP Kmečki glas. Brošura - bolje prospekt, ki je s tega področja prvo ta- ko obsežno delo in je napi- san v slovenščini in srbohr- vaščini, je namenjen vsem ti- stim, ki svoj dopust oziroma druge dela proste dni želijo preživeti na svežem zraku, v miru, ob dobri domači hrani in med simpatičnimi gostite- lji. Na eni izmed slovenskih kmetij torej. Od takrat, ko so pospeše- valci pri kmetijskih zadru- gah širom po Sloveniji priče- li kmetom pripovedovati o kmečkem turizmu kot viru dodatnega zaslužka, je mini- lo že precej let. Kot vse kaže, pa napori za odstranjevanje začetnih težav pri uveljavlja- nju te veje turizma, ki bogati turistično ponudbo Sloveni- je, za kmetije (predvsem vi- šinske in od večjih središč bolj oddaljene) in predstav- lja dodatni zaslužek, le niso bili zaman. Iz opisanega pro- spekta lahko namreč razbe- remo, da je bilo lani v Slove- niji 173 kmetij, na katerih sprejemajo tudi goste. Te so v prospektu razdeljene v osem področij. Tako ima Ko- roška 13, Gornje-Savinjska dolina 29, Gorenjska 54, Škofjeloško hribovje 16, Pri- morska 6, Osrednja Sloveni- ja 12, Štajerska 30 in Prek- murje 2 kmetiji s prenočitve- nimi zmogljivostmi in 11 za izletniški turizem. In koliko je teh kmetij na širšem celjskem območju? Razmeroma veliko. Podatki kažejo, da se je za kmečki turizem v širši okolici Celja odločilo kar 44 gospodarjev in da ti lahko naenkrat sprej- mejo v 210-ih eno, dvo in tro- posteljnih sobah 359 oddiha željnih gostov. Ce pa k temu prištejemo še 32 večpostelj nih sob in, če je v njih v pov- prečju 5 postelj, je na kmeti- jah tega območja prostora še za znatno več ljudi. Prospekt je torej tu. Zal pa moramo za vse tiste, kLso se odločili letošnje počitnice (tudi zaradi visokih cen ob morju) preživeti na eni od 173 kmetij in bi si prospekt radi ogledali, povedati, da ga bodo morali poiskati pri Za- družni zvezi Slovenije v Ljubljani, saj ga še nimata niti Kompas niti celjsko Tu- ristično društvo. MATJA2 GALJOT DENAR ZA BORCE V OČEH STATISTIKE Po najnovejših podatkih je v Jugoslaviji okrog mili- jon in 55 tisoč članov Zveze združenj borcev, od kate- rih je okrog 234 tisoč žensk. Od tega jih je preko 176 tisoč zaposlenih, v pokoju pa preko 448 tisoč. Osebno invalidnino prejema preko 124 tisoč udeležencev NOB in tako imenovane benificirane pokojnine preko 443 tisoč. Za zaščito borcev je federacija v letošnjem letu iz- dvojila več kot 20 milijard 604 milijonov dinarjev. To pomeni drugo največjo postavko za Jugoslovansko ljudsko armado. Pri tem mislimo na zagotavljanje osnovnih pravic borcev in vojnih invalidov, ki jim to pravico daje ustava. Poleg te je zagotovljena tudi do- polnilna pomoč, ki jo zagotavljajo republike, pokrajini, občine in tudi delovne organizacije. V sklopu teh invalidnin prejema okrog 2800 borcev še poseben dodatek za tujo nego in pomoč, ki je razvr- ščen v tri kategorije: ortopedski dodatek prejema 18.219 invalidov, družinsko invalidnino preko 100 tisoč borcev, termalno zdravljenje pa koristi okrog 42.600 borcev na leto. Nosilci »Partizanske spomenice 1941« pa dobijo še poseben znesek, ki znaša za letos nekaj več kot osem tisoč din. Enak znesek dobijo španski borci, 1.500 din regresa za letni oddih pa dobi okrog 320 narodnih herojev. Enak znesek dobivajo tudi no- silci Karadjordjeve zvezde z meči, katerih je 53, kot tudi preko 320 članov družin teh veteranov iz prve svetovne vojne. (TANJUG) Ej kakšno presenečenje! Možakar se je umaknil tako naglo, da je izgubil ravnotežje in z glavo naprej pristal v SVOJI sob], a ne na tleh. marveč sredi umivalne mize, ki je stala na majavi trinožni mizi. Hip zatem je bil možak z urnivalnikom ni še z enim stolom povrhu na tleh. Voda je tekla skozi tri sobe. Moj sosed je danim okoliščinam ustrezno nakremžil obraz, se slekel in zlezel pod mrežo zoper komarje. Srce se mu je ohladilo. Počakala sem, do- kler m začel smrčati, potem pa sem se tudi sama podala k zasluzenemu počitku. Od takrat naprej sem spala z boda- lom v desnici. Ko sem šla naslednje jutro mimo Kitajca, ki je pri neki '^'^'^aleč od veže stal na straži, sem mu rekla, ne da bi poudarila besede: "V vaše dobro bi vas prosila, da bi mi dah samo mirne soseae. bpim z zastrupljenim bodalom v roki. Če bi kdo prisej ponoči v mojo sobo - naj bo že iz kakršnega koli razloga - utegne občutiti ostrino bodala. Za naju oba bi bilo to neprijetno. Dobro jutro!« Odslej so se nožni prsti pokazali samo še na hodniku. b;jžn;e kavarne, ki mi je vsako jutro prinašal knt i. V? ^^ pravil kava, meje poslej gledak, P^lu "žeiezna devica«, kije ni nič drugega kot bodalo. J^skušala sem vzbujati videz, da ima s svojo strašno do- mnevo prav. Ce s posebnim uspehom, je seveda vprašanje. V ZNAMENITI ANTIPOLO na^r povedala o Manih - na Filipini sem namreč živela tn tedne - a snovi je preveč. Povedala bi samo še nekaj o svojem romanju na Antipolo, kjer je najz- namenitejša božja pot na Vzhodu, in kjer so baje vse proš- nje uslišane. Tam imajo nad glavnim oltarjem iz lesa izre- zan kip Matere božje iz sedemnajstega stoletja. Kip so baje iz Španije poslali v Acapulco v Mehiki. Mati božja je trikrat prejadrala Tihi ocean, da bi varovala ladjo, zato ju tudi pravijo »Nuestra Sehora de Buen Viaje y de Paz.« Je zavet- nica popotnikov, in kaj ni bila prav tisto, kar sem najbolj potrebovala ? Nekaj časa sem omahovala, ali naj vzamem s sabo bodalo ali ne. Kaj je krščansko iti na božjo pot z morilskim orož- jem? Ali se je pametno podati sam in brez orožja na šest kilometrov dolgo pot. Nazadnje sem s strupom prepojeno bodalo položila s svoj potovalni kovček, se oborožila z mečem vere in se po široki Azcarraški ulici napotila proti postaji, kjer je moj prihod zbudil potrebno pozornost. Pet potnikov je čakalo na postajnega uradnika, ki je ves obu- pan iskal ključ od zaboja, v katerem je imel spravljen vozne listke. Preden jih je lahko začel prodajati, je moral z metli- ščem razbiti zaboj. Ko sem dobila listek, sem se usedla v edini osebni voz; ki je bil priključen tovornemu vlaku, in čakala. Počasi so prišli v voz še drugi, med njima starejša Filipinka z zvonasto nabranimi rokavi in v sarongu, okoli katerega je imela ovit kos poškrobljenega blaga. Moški so bili oblečeni v hlače, srajco in svilene copate. Nazadnje se je v vozu prikazal sprevodnik, ki nam je svečano odvezel vozne listke, potem pa je predpotopni kavni mlinček po- časi potegnil. Vožnja v daljni Atipolo se splača, ker se mednjo razgrne pred popotnikovimi očmi ves južni Luzon. Že po nekaj miljah zagledaš pristne koče domačinov z naprej molečim zgornjim delom ohišja. Strehe so pokrile z nipsko slamo, okna, ki se zapirajo kot mišnice, pa so podobna kletkam. Hiše so videti kot ogromna ptičja gnezda na tankih stebrih. Pod kočami so privezani bojni petelini, in če gori, moški najprej reši pernato žival in šele nato ženo in otroke. Ženo najdeš povsod, dobrega petelina pa... V umazanih mlakah so rili temni prašiči... V Santa Mesi je postalo veselo. Na postajo je priteklo dvajset Filipincev in se zakadilo v voz; vsak je pod pazduho nežno stiskal svojega bojnega petelina. Meni nasproti je sedel možak, ki je med vožnjo ves čas pobiral s petelino- vega grebena drobne dlake in z jezikom skrbno lizal nogo, ki ni bila popolnoma čista, druga pa so svojim ljubljencem pazljivo pregledovali kremplje. Potovali so v sosednjo vas k nedeljskim petelinjim tekmam. Nekaj petelinjih popotni- kov je pelo, večina med njimi pa se je zavilo v ošabno prežeč molk. Pri San Pedro Mogatiju smo se peljali mimo neke Pa- sing, ki pomeni Filipincem prav toliko kot nam Donava. Na njej so plavali s kokosovimi orehi in bananami visoko naloženi splavi, v majhnih čolnih,pa so se vozili na pol nagi otroci. Čez zeleno vodo je kot širok zlat rep drsela bleščeča se tropska svetloba. V Kontanu, kjer je prevrnjen železni- ški voz služil za postajo sem izstopila. Od tod do Antipola je šest kilometrov. Pot se rahlo dviga in pelje skozi vas Tayatay, kjer sem videla hišice s smeš- nimi okenskimi loputami in pod hišami privezane peteline; mršavi psi so me začudeno oblajali, otroci so vpili za mano »senorita«, povsod pa sem slišala samo zveneče tegaleške besede. Cesta je vedno bolj zavijala v notranjost dežele in se vse bolj vzpenjala na griče, kjer je v visokih, gostih skupinah bambusov veter tako skrivnostno stokal, da sem nehote pomislila, da se v njih morda kdo skriva. Tu so se razprostirala širna polja, nad katerimi je letela belo črna vrana; v goščavi je šumelo suho listje, na nizkih grmičih so rastli nenavadno zviti beli cvetovi in nežno rožnate kobule; v precejšnji daljavi se je pasel bivol, pred mano pa je bila veriga gričev, ki je počasi prehajala v hribe. Povsod samota - prava podoba mojega samotnega življenja. Sladkorni trs, bananovci, tam, kjer so bila tla bolj suha, togi sisalovi listi, 's pravim moškim pa, hvala bogu, tudi prva antipolska hiša. Ljudje so bili nekam tihi in vljudni. Kmalu sem bila pri sivi kamniti cerkvi. »Kam greš?« me je vprašala majhna deklica, ki je imela oči kot dve bezgovi jagodi, stara ženica pa mi je ponudila rumen sadež, ki ga nisem hotela vzeti, dokler mi ni pove- dala, da je za cerkev. Šele tedaj sem opazila, da je bila to doma izdelana sveča, ki ni mogla zatajiti, da je''izdelek domače obrti. ' Ena izmed zgodb pripoveduje, da so našli Marijin kip v Acapulcu Španci in ker je hotela oditi Mati božja na otoke, so jo vzeli s sabo. Ker je ladja s kipom srečno prispela v pristanišče, medtem ko so se druge ladje potopile, so jo vzeli potem kar štirikrat s sabo čez vodo. Nuestra Senora de Viaje y de Paz je stala najprej v Manili.^Ko je tam zgorela cerkev, je ostala samo ona nepoškodovana, pravtako pa je ostala nepoškodova tudi pri uporu, ko so jo vrgli na kup lesa, samo na eni strani obraza ji je ostala zareza od sablje. Da bi bila bolj varna, so jo prenesli na južni Luzon. Maja in junija roma k njej veliko ljudi in to vselej samo v domači stari španski noši nikoli pa ne v tujih oblekah. V Antipolu sem jedla eno izmed svojih najcenejših malic v življenju. Ko sem vprašala, kje bi lahko dobila kaj za pod zob, so mi prinesli dve skodelici čaja, ki so ga precedili skozi krpo. potem tri kose prepečenca, ki je bil podoben našemu pre- pečencu, a je dišal po Vzhodu, in tri kose pogače, ki ji je bilo videti, da je kitajskega izvora. Za to mednarodno ma- lico sem plačala devet centavov! 24. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika NEOZNAČEN TOVOR FRIDERIK KRAJNC, 37, iz Šentjurja je vozil na kesonu tovornjaka izre- dno dolge cevi, ki so sega- le čez keson 2,60 m, tovor pa ni bil označen. V Pod- gorju je zavijal v levo pro- ti Rifniku, takrat pa je na- sproti pripeljal s kolesom na pomožni motor JOŽE MAČEK, 19, iz Šmarja, ki je prepozno opazil cevi in s krmilom kolesa trčil va- nje ter padel in se pri tem težje poškodoval. ZBIL MED PREHITEVANJEM Iz Radeč proti Sevnici se je peljal s kolesom na pomožni motor RUDI SOTLAR, 24, iz Hoteme- ža. Nameraval je zaviti v levo in je zato z levo roko nakazal spremembo sme- ri vožnje. Za njim pa je vozil z osebnim avtomo- bilom IMER BAJRAK- TARI, 26, iz Zagreba, ki je ravno takrat pričel prehi- tevati kolesarja in ga je zato zadel in zbil po cesti- šču. Pri padcu se je Sotlar težje poškodoval, škode pa je za 10.900 dinarjev. TRČENJE NA KOLESARSKI STEZI 16-letni J. A. iz Velenja se je peljal skozi Šoštanj po kolesarski stezi in do- hitel skupino pešcev. Za- letel se je v pešakinjo NA- DO DOGIC, 26, iz Druž- mirja, ki je padla in se tež- je poškodovala, padel pa je tudi kolesar, ki ima le lažje poškodbe. NEIZKUŠEN KOLESAR Iz Podvrha proti Bra- slovčam se je peljal s ko>- lesom na pomožni motor 13-letni deček, doma iz Podvrha. Ko se je pripe- ljal v bližino akumulacij- skega jezera, je zaradi neizkušenosti zavil v de- sno na nasip, vozil nekaj metrov, nato pa zapeljal v jarek, padel in se težje ra- nil. NESREČA S TRAKTORJEM V Veterniku se je prejš- nji teden smrtno ponesre- čil 41-letni FRANC POD- LESNIK, doma iz Veter- nika. Na enoosni prikolici traktorja je namreč pre- važal 7 metrov dolg hlod in se ob kamnolomu usta- vil, ker je verjetno posku- šal popraviti tovor. Ta- krat pa se je hlod zvalil nanj in Podlesnik je na kraju nesreče umrl. št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 25 KEGLJANJE DRUGI IN TRETJI V DRŽAVI Najboljši kegljaški klub v republiki Kegljači Celja so uspešno zaključili prvi del l^ošnje kegljaške sezone. V Delnicah in Senovem se je zaključilo letošnje državno prvenstvo. Zadnji na- stop so imeli finalisti in med moškimi, kakor ženskami, so imeli v finalu svojo ekipo Celjani. To se redkokdaj zgodi, da ima en klub kar dva finalista. In to finalno tekmovanje je prineslo ženski ekipi Celja drugo mesto, moški ekipi pa tretje mesto. Celjski kegljači in kegljavke si vse- kakor zaslužijo letos naziv najboljšega kegljaškega kolektiva v Sloveniji. Ce- ljani so namreč osvojili kar tri naslove republiškega prvaka med moštvi. Prvi so bili tako člani z zmago nad Trigla- vom, članice z zmago nad Konstruk- torjem ter mladinke. Le mladinci Celja niso dosegli uspeha, ker jih v Celju trenutno ni. O tem pa pravi predse- dnik ing. Vlado Gobec naslednje: »Z novim kegljiščem na Golovcu, kjer imamo kar deset stez, bomo lahko na široko odprli vrata vsem mladim športnikom, ki želijo kegljati. Kmalu bomo dobili dovolj mladih, ki lahko že v naslednjih letih dosežejo večji uspeh. Enako bomo pomladili tudi žensko vrsto, kajti za prvo ekipo, kate- ri so naslov priborile Magda Urh, Ja- nja Marine, Metka Lesjak, Lojzka Baj- de, Marija Seško, Tanja Gobec in Mari- ja Pečovnik, moramo imeti še drugo selekcijo.« Ce so dekleta bila vedno med naj- boljšimi, pa to ne bi mogli trditi za moško vrsto, ki je sicer letos že osvoji- la naslov pokalnega prvaka Slovenije in Jugoslavije v borbenih igrah. V mednarodnem slogu 6 x 200 lučajev pa Celjani več od petega mesta v repu- bliki niso dosegli. Toda pravilna politi- ka, delo selekcij in povezava med se- boj je prinesla lep uspeh. Sesterka Kompan - Urh, Sivka-Kačič, Tomažič- Nareks ter rezervi Tisovec in Grilanc, je najprej osvojila naslov republiškega prvenstva. Z zmagami v Ljubljani pro- ti Gradisu in Tekstilu ter proti Kon- struktorju v Mariboru so Celjani v re- dnem tekmovanju presenetili in osvo- jili prvo mesto. Po osvojenem tretjem mestu na državnem prvenstvu pa so nam nekateri člani ekipe povedali : Ludvik Kačič: »Mislim, da nam »li- ga sistem« odgovarja. Imeli smo izena- čeno ekipo. Doma smo premagali vse in s tremi zmagami smo na tujem pre- senetili. Z novimi stezami bom^o še okrepili našo formo.« Danilo Sivka: »Dosegli smo največji uspeh moškega kegljanja v Celju. 2e naslov republiškega prvaka je uspeh. Sedaj pa smo celo tretji v državi, kar nismo pričakovali. Seveda bo potreb- no to obraniti in to nas obvezuje.« Alojz Urh: »Prvenstvo smo osvojili zaradi homogenosti ekipe. Naš moto je bil ,Vsi za enega, eden za vse', kar je povezalo našo ekipo v čvrst kolektiv.« Viki Vanovšek, veteran celjskega kegljanja in tehnični vodja ekipe Ce- lja: »Z veseljem sem prevzel vodstvo ekipe v prvenstvu. Naš cilj je bil uvr- stiti se v finale, med najboljšo četver- ko. To nam je uspelo in tretji smo. Ce ne bi bilo polfinalno tekmovanje v Splitu, tu sta domači Poštar in Brodo- split imela prednost, bi sigurno dose- gli še boljši rezultat in bi lahko posegli celo po naslovu prvaka skupaj z Me- dveščakom iz Zagreba.« Celjski kegljači bodo sedaj nastopili kratek odmor. Medtem se bodo na no- vem kegljišču na Golovcu domontirali še preostali avtomati in potem se prič- ne nova, upamo še bolj bogata sezona za celjsko kegljanje, ki je že sedaj med najboljšimi v Jugoslaviji. J. KUZMA II. ŠUNKO V MEMORIAL KK Ingrad Celje je tudi letos organiziral spomin- sko tekmovanje »EDA SUNKA«, na katerem so sodelovale najboljše eki- pe Slovenije. V zanimi- vem tekmovanju v me- dnarodnem slogu 6 X 200 lučajev je najboljši rezul- tat dosegla ekipa Celja, ki je porušila 5184 kegljev. Zelo dober rezultat pa so dosegli tudi kegljači In- grada, ki so bili drugi in so porušili 5091 kegljev. Končni vrstni red: Celje 5184 (Kompan 859, Urh 811, Sivka 890, Kačič 838, Nareks 890, Tomažič 895), Ingrad 5091 (D. Vanovšek 878, Viki Vanovšek 894, Li- povšek 859, Božiček 828, Dobrišek 802, Ramšak 830), Aero Celje 4989 (Ti- sovec 907, najboljši rezul- tat srečanja. Gobec 839, Lubej 824, Grešnik 812, Brglez 809, Srot 800), Konstruktor 4954, Pionir Novo mesto 4902, Gradiš 4843, Primorje 4743 in IMP Celje 4689. J. KUZMA 33. REPUBLIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO V ŠAHU v nedeljo se je pričelo v Celju 33. republiško nnladinsko prven- stvo v šahu, na katerem se jei zbralo 52 mladih šahistov, ki se bodo pomerili v enajstih kolih švicarskega sistema za naslov pr- vaka. Udeležba je močna, saj na- stopa šest mojstrskih kandida- tov, trinajst prvokategornikov, ostali pa so drugokategorniki. Tekmujejo v prostorih doma učencev Karla Destovnika Kaju- ha vsak dan od 16. do 21. ure. Tekmovanje vodi zvezni sodnik Stane Pertinač, pomaga pa mu Franc Pešec. Toper, EMO, in ZTKO Celje pa so pokrovitelji prvenstva. Važnejši rezultati: I. kolo: Stud : Kastelic 1:0, Pri- slan : Zdovc 1:0, Zonenšajm : Crepan 0:1, Mikac : Plut remi. Brinovec F. : Kraševec 1:0. II. kolo: Božič : Stud 0:1, Cre- pan : Prislan 1:0, Spalir : Brino- vec F. 1:0, Zupane : Cuklin 1:0, Peruš : Mikac remi. III. kolo: Stud : Bezjak 1:0, So- klič : Crepan 0:1, Prislan : Peruš remi, Mikac : Vitrič F. remi. Na lestvici vodijo Stud, Cre- pan in Kosmač, ki so zbrali 3 toč- ke, sledijo Morh, Cigan, Mrvar in Kokot, ki imajo 2,5 točke itd. F. BOGADI NOGOMET ŠE NAPREJ BODO V SNL Odlični športniki v Šmartnem ob Paki NK Šmartno ob Paki že le- ta dosega lepe športne uspe- he, L'tos pa se je uvrstil v II ZNL. Seveda so bili tako no- gometaši kot zvesti privržen- ci tega športa v Smartnem navdušeni, pa ne brez gren- kega priokusa. Ugotavljali so namreč, da nogometni klub razen dobre igre, nima dosti pogojev za nastope v II. ZNL. Po večjih sestankih Izvršnega odbor TVD Par- tizan in NK Šmartno so se namreč odločili, da bodo tu- di v bodoče tekmovali v SNL. Zakaj tako? Izvršni od- bor NK Šmartno je dal na- slednjo obrazložitev: »Izvršna odbora TVD Par- tizan in NK Šmartno sta ta- koj po končanem prvenstvu SNL ocenila, da je potrebno raziskati vse možnosti za na- stop nogometašev Smartne- ga v II. ZNL, čeprav so nas nekateri odpisovali že prej. Ta prizadevanja smo Uteme- ljili z željo po napredovanju, ki je eden temeljnih smotrov amaterskega športa. Ta je v našem kraju z nogometom dosegel zavidljivo kakovost- no raven, ki je predvsem re- zultat nadvse požrtvovalne- ga ljubiteljskega dela široke- ga kroga športnikov In športnih delavcev, dobrega strokovnega dela in vzgoje lastnih mladih kadrov. Za naše delovne dosežke smo ob 50-letnici kluba prejeli tu- di Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo, s katerim nas je odlikoval predsednik Tito. Čeprav vemo, da so za vstop v II. ZNL pomembnejši dru- gi kriteriji, ne le najboljši re- zultati na zelenem polju, smo se pred športniki in športnimi delavci Smartne- ga, kot tudi celotno športno javnostjo, čutili dolžne stori- ti vse, da našemu klubu omogočimo napredovanje na zdravih, pravih športnih odnosih. Naša prizadevanja so podprli tudi krajevni sa- moupravni organi, družbe- nopolitične organizacije in društva. O tem smo razprav- ljali tudi s predstavniki druž- benopolitičnih organizacij občine Velenje, ZTKO in OTKS Velenje ter NK Vele- nje. Po temeljitem in trez- nem presojanju vseh možno- sti samo prišli do ugotovitve, da Šmartno ne more nasto- pati v II. ZNL, ker bi dva nogometna drugoligaša predstavljala za našo občino preveliko materialno obre- menitev, Hkrati smo se do- govorili, da je potrebno ne- mudoma začrtati konkretne smeri povezovanja dela NK Šmartno in NK Rudar Vele- nje. Ob tem najostreje obsoja- mo vsa namigovanja, ki so se po končanem prvenstvu v SNL pojavila tudi v sred- stvih obveščanja in po svoje razglabljajo o naši nadaljnji usodi. S tem so že vnaprej razvrednotila naša prizade- vanja za zagotavljanje pogo- jev, ki naj bi špiarskemu no- gometu omogočil zasluženo napredovanje in nadaljnji kvalitetni razvoj, v javnosti pa skušala ustvariti mnenje, da Šmartno ni sposobno na- stopiti v višjem rangu tek- movanja in, da bi morali to mesto prepustiti drugemu, čeprav si te pravice ni pribo- ril s 1. mestom v SNL.« NK Šmartno se v teh dneh pripravlja za turnir republi- ških prvakov za amaterske- ga prvaka Jugoslavije, ki bo 3. in 4. julija v Kikindi. Z dobro pripravljenostjo in športnim nastopom želijo doseči kar najlepši uspeh. T. TAVČAR NOGOMETAŠI ŠMARTNEGA OB PAKI stoje od leve proti desni: Matko, Golob, Po- dvratnik, Kopušar, A.Podgoršek, Omladič, Nežmah, Turnšek, Prašnikar; čepe: Hren, Jandrog, Frangeš, Kodre, Dobrave, Žalig in P.Podgoršek. Foto: T. TA VČAR S. ODPRTO PRVENSTVO CELJA V STRELJANJU Od danes, 2. julija pa do nedelje 5. julija,' bo na strelišču na Gričku v Ce- lju 8. odprto prvenstvo v streljanju, ki ga pripravlja Strelska družina Celje. Tekmovanje je v počasti- tev Dneva borca in nada- ljevanje široke akcije »NNNP 81«. Na odprtem prvenstvu Celja lahko so- delujejo vsi občani razen aktivnih članov strelskih družin. 2. in 3. junija bo tekmovanje od 15.30 do 19. ure, v soboto in nede- ljo pa od 9. do 18. ure' _^ PRVI NASTOP V POKRITEM BAZENU Ob otvoritvi pokritega bazena na Gplovcu so plavalci Neptuna iz Celja in Velenja izvedli med- društveni dvoboj, v kate- rem so nekateri plavalci dosegli lepe rezultate..Po- sebej treba omeniti Rož- mana iz Celja, ki je po dolgem času ponovno do- segel izmed celjskimi pla- valci rezultat pod eno mi- nuto v plavanju na 100 m kravi. Mimo njega mora- mo omeniti še zmagi šta- fet Neptuna, Nosana in Tanka pri Neptunu ter Vejnoviča in Szabotovo pri Velenju. Boljši rezultati s tega plavalnega dvoboja so bili: Moški: 100 m kravi: Rožman 0:59,3, Nosan (oba Ne) 1:00,7; 100 m prsno: Rožman (Ne) 1:17,0, Wuderl (Ve) 1:25,4; 100 m hrbtno: Vejnovič 1:14,4, Gorjanc (oba Ve) 1:23,0); 100 m delfin: Vej- novič (Ve) 1:05,2, Tanko (Ne) 1:10,0,; 4 x 100 m mešano:Neptun 4:51,2, Velenje 5:1(5,2. Ženske: 100 m kravi: Szabo (Ve) 1:09,0, Mi- klavc (Ve) 1:12,6, Jurše (Ne) 1:19,7; 100 m prsno- :Lavrič (Ne) 1:40,9, Pos- snig (Ne) 1:42,0, Tadaljac (Ne) 1:43,4; 100 m hrbtno: Szabo (Ve) 1:23,7 Jurše (Ne) 1:32,8, Radaljac (Ne) 1:37,7; 100 m delfin:Mi- klavc 1:27,8, Oman (obe Ve) 1:45,1; 4 x 100 m me- šano: Neptun 6:28,1, Ve- lenje 6:32,1. J. KUZMA 1457 UDELEŽENCEV Telesno kulturna skupnost Žalec je v nedeljo pripravila kolesarsko trim akcijo. Na šestih startnih mestih na Polzeli, v Šempetru, Gotov- ljah, Žalcu, Grižah in Preboldu se je zbralo rekordno število starih in mladih kolesarjev - 1457! Kot kaže so take akcije zaželjene in priljubljene, saj se jih iz leta v leto udeležuje več občanov. T. TAVCAR NOVICE IZ STRELJANJA Pomlajena ekipa celjskih strelcev se je v Hrastniku udeležila tek- movanja z malokalibrsko puško v počastitev tamkajšnega- občin- skega praznika. Celjani so ekipno zmagali, sledijo pa Kranj, Hrast- nik, Postojna, Trbovlje in ostali. K zmagi Celjanov sta levji delež prispevala nadarjena mladinka Ingrid Vreček in Branko Malec, ki sta dosegla po 248 krogov v trostavu od 300 moZnih krogov in se med posamezniki uvrstila na 4. in 5. mesto, kjer je sicer bil najboljši Postojnčan Baranja s 254 krogi. Celjani so za dosežen uspeh prejeli lep prehodni pokal. Na strelišču v Zidanem mostu je bilo tekmovanje z malokalibrsko puško v počastitev 2. julija - praznika občine Laško, ki se ga je udeležilo 7 ekip, med katerimi so bili najuspešnejši tekmovalci SD »DUŠAN POZENEL« iz Redce pri Laškem, sledijo SD »TONE BOSTIC« Zidani most, SD »SLOJZ KERSE« - Laško itd. Najboljši posamezniki: Vinko Lavrinc 162 krogov od 300 možnih - leže. Ro- man Matek 247, Stane Peklar 245, Bojan Gbrišek 239, Milan Gozdni- kar 237 in ostali. ZTKO - Laško je zmagovalni ekipi Rečice podelila dva lepa pokala, od katerih je eden od njiju prehoden, drugi pa v trajno last. V Ljubljani je bilo prvenstvo Slovenije v disciplinah mednaro- dnega programa. V disciplini 60 strelov - leže je med mladinkami zmagala Velenjčanka Aleksandra Bola z zelo dobrim rezultatom 581 krogov. V disciphni 3 x 20 strelov je bila najboljša Darja Orlančnik pred Aleksandro Bola (obe SD »MROZ« - Velenje) in Irmo KuKovič SD -TONE MELIVA« - Slovenske Konjice. Na rednem občnem zboru Občinske strelske zveze Celje so za novega predsednika izvolili Draga Cučka. Podelili so zlate, srebrne in bronaste plakete tistim strelcem in strelskim delavcem, ki imajo največ zaslug za uspehe celjskega strelstva, kritično so ocenili dose- danje delo ter sprejeli smernice za nadaljni razvoj strelskega športa v Celju. T. JAGER 26. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' TEŽKI ZAČETKI Ko so leta 1939 ustanovili Juteks, je bila ta tovarna namenjena v glavnem zadovoljevanju potreb za hmeljarstvo, saj so izdelovali jutine tkanine. V letih po drugi svetovni vojni je po- djetje dolgo času bilo v težkem položaju, saj ni bilo na voljo dovolj jutine preje. Takrat so se preusmerili v proizvodnjo težkih bombažnih tkanin. Najprej so izdelovali ceradna platna, po- tem pa šotorska krila in uniforme za JLA. Res pa je, da strojna oprema ni bila prikladna za to- vrstne proizvode in v Juteksu so vedeli, da je mnogo več takšnih, ki imajo boljšo opremo in da bo na trgu težko biti konkurenčen. Edini izhod iz težke situacije so videli v kompletiranju jutine proizvodnje, ki je lahko uspela le z lastno predil- nico. Takrat je bilg proizvodnja jute zelo dono- sna, jutinih vreč pa na tržišču nikdar ni bilo dovolj. Vendar pa takšno stanje ni dolgo trajalo. Z močnim razvojem industrije in s tem tudi po- sodabljanjem prometa jutine vreče niso bile več zanimive. Treba je bilo razmišljati o drugačni proizvodnji. Leta 1973 je padla odločitev: v Ju- teksu so pričeli izdelovat talne obloge. TALNE OBLOGE OSVOJILE SVET Najprej so se odločili za proizvodnjo talnih oblog na bazi jutine podlage, tako imenovanega jutinega filca. Gornji premaz pa je bil iz polivinil- kloridne mase. V začetku je bil prodor na tržišče težak. Kmalu pa so potrošniki spoznali vse pre- dnosti talnih oblog. Danes delajo v treh izmenah, v nadurah in prostih sobotah, pa še ne morejo zadostiti povpraševanju. Porastla je poslovna uspešnost, akumulacija in ekonomičnost, o če- mer dovolj zgovorno govori podatek, da je TOZD Talne obloge najbolj akumulativna te- meljna organizacija v občini. 80% PROIZVODNJE IZVOZIJO Izredno veliko povpraševanje po Juteksovih izdelkih je tudi v tujini. Se več - povpraševanje je vedno večje! Ni naključje, če tudi zaradi tega in seveda vsesplošnih prizadevanjih za čim večji izvoz, večino proizvodnje izvozijo. Temeljna or- ganizacija združenega dela izvozi kar osemdeset odstotkov proizvodnje. V glavnem izvaža v vzho- dnoevropske države in dežele v razvoju. Nič manjši pa ni izvoz TOZD Juta. S to razliko, da večino proizvodov te temeljne organizacije izvo- zijo v zahodnoevropske države. Za ilustracijo naj povemo, da bo letos znašala vrednost izvoza štiri sto milijonov dinarjev in da bo letos izvoz za dvajset odstotkov večji kot lansko leto. Ce upo- števamo velikost te organizacije združenega dela, oziroma število zaposlenih, potem je treba zapisati, da se Juteks trenutno uvršča med naj- večje izvoznike pri nas. NOVA TOVARNA V LOŽNICI 2e dlje časa pa ugotavljajo, da je sedanja loka- cija neprimerna, saj je Juteks v središču Žalca. Onemogočena je nadaljnja širitev na tem ob- močju, pa še kup problemov je z onesnaževa- njem okolja. Ni naključje torej, če so pred dvema letoma položili temeljni kamen za novo tovarno, ki že raste v Ložnici pri Žalcu. Tovarna bo stala na zemljiščih, ki niso primerna za kmetijstvo. Kompleks obsega osem hektarjev površin. Nova tovarna bo merila 10 000 kvadratnih metrov in prvo proizvodno halo v velikost 3120 kvadratnih metrov že grade. V Ložnici bodo proizvajali talne, stenske in zidne obloge na osnovi pena- stega polivinilklorida. Predvidevajo, da bo proi- zvodnja stekla konec prihodnjega leta, seveda če ne bo težav pri uvozu strojne opreme. Vrednost te naložbe bo znašala sto dvajset milijonov di- narjev, če upoštevamo današnje cene. Za strojno opremo pa bo treba zbrati še 150 milijonov dinar- jev. V Ložnici bo na novo zaposleno v začetku okrog sto delavcev. INOVACIJSKA PRIZADEVANJA Ob vsem tem pa seveda ne gre brez težav. Največ jih je okrog oskrbe s surovinami, saj jih je treba letno zagotoviti kar več kot 30 000 ton. Večina teh vhodnih materialov pa je iz uvoza. Strokovnjaki Juteksa se trudijo, da bi tuje suro- vine nadomestili z domačimi. Rezultati prizade- vanj doslej niso bili majhni. Tako so na primer že uspeli jutino vlakno nadomestiti z drugim, po- dobnim vlaknom. JUTEKS ŽALEC Prihodnje leto nova tovarna v Ložnici Maketa novega Juteksa v Ložnici pri Žalcu Sodobna proizvodnja talnih oblog S sodobnimi stroji lahko izdelajo kakovostne izdelke št. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 27 PAPIRNICA RADEČE NAJVEČJI IZVOZNIK V OBČINI Od nove naložbe veliko pričakujejo Tovarna dokumentnega in kartnega papirja TOZD Papirnica Radeče je v občim Laško no- silka razvoja proizvodnje in predelave papirja. Obenem bo ostala radeška Papirnica tudi vna- prej največji izvoznik v laški občini. V Papirnici Radeče nameravajo v tekočem srednjeročnem obdobju povečevati količinsko proizvodnjo po 1 odstotni letni stopnji, razen v letu 1982, ko bo že redno obratovala nova proi- zvodna hala in bo v primerjavi s letom 1981 proi- zvodnja večja za 13 odstotkov. Tako bodo od 24.325 ton proizvedenih papirjev in kartonov v letu 1981 dvignili to proizvodnjo na 28.500 ton v letu 1985. Z materialom se bodo v Papirnici še vnaprej oskrbovali na domačem in tujem tržišču, vendar bodo vsako leto zmanjševali uvoz za 3 odstotke ter za toliko povečali porabo domačih surovin. Tudi prodajali bodo na domačem in tujem trgu, tako da bo do leta 1981^ izvoženih 25 odstot- kov celotne proizvodnje, na'to pa bo vsako leto izvoz porastel za 3 odstotke. Tako bodo v Papir- nici zagotovili potrebna devizna sredstva za po- krivanje obveznosti uvoza in za odplačilo deviz- nih kreditov. Za utrditev položaja temeljne orga- nizacije bodo z namenom kvalitetnejšega ustvar- janja in razpolaganja dohodka, združevali sred- stva z dobavitelji zaradi trajne oskrbe s surovi- nami in z odjemalci s ciljem izboljšanja kakovo- sti proizvodov. Števila zaposlenih v TOZD Papirnica Radeče v tem srednjeročnem obdobju ne bodo bistveno povečali, razen v letu 1981, ko bo začela obrato- vati nova proizvodna hala. Nova naložba v Papirnici Radeče je bila dolgo- leten sen tega marljivega kolektiva, saj bo omo- gočila izdelavo najboljših vrst vrednostnih papir- jev. S tovrstno proizvodnjo se Papirnica ukvarja • že preko 30 let, v vsem tem času pa so čutili pomanjkljivosti in nepopolnosti ter redne težave zaradi slabe opremljenosti. Papirnica Radeče je jeseni leta 1979 podpisala pogodbo z inozemskim dobaviteljem iz Francije za dobavo opreme novega papirnega stroja za izdelovanje najkvalitetnejših papirjev. Meseca junija lani so se pričela gradbena dela nove hale, letošnjo jesen pa pričakujejo prvi zagon nove proizvodnje, ki bo dajala večje količine papirja in s katero se bo občutno povečal izvoz ter zmanjšal uvoz. Program proizvodov iz novozgrajenih zmoglji- vosti bo dopolnjeval izbor Papirnice Radeče tako, da bo sposobna nuditi tržišču zadostne ko- ličine najbolj kvalitetnih vrst papirjev v prihod- njem obdobju. To pa je želja in cilj celotnega kolektiva, ki z velikim zanimanjem in razumeva- njem spremlja potek novogradnje ter se zavestno vključuje v napore, ki so potrebni za uspešno izvedbo tako zahtevne naložbe. ZARJA PETROVČE NOVE DELAVCE RABIJO Zarja je vzšla v zadnjih nekaj letih Le malo je bilo tistih, ki so še pred kakšnimi dese- timi leti verjeli, da bo iz Zarje nastalo to, kar danes je. Zarja je danes sodobna tovarna, ki dosega lepe uspehe na vseh področjih svoje dejavnosti. Pravi ra- zvoj se je pravzaprav začel s prestavitvijo v Petrovče. Zarjo sestavljajo štiri te- meljne organizacije zdru- ženega dela: Lesna indu- strija, Modna konfekcija, Kovinooprema in Ple- skarstvo ter seveda delov- na skupnost skupnih služb. TOZD LESNA INDUSTRIJA Lesna industrija izdelu- je predvsem ognjevarne predelne stene, v bodoče pa bo izdelovala še celo- ten program opreme za tr- govine in gostinske loka- le. Program bo takšen, da bo omogočil vključevanje drugih temeljnih organi- zacij in bo Zarja iz Pe- trovč postopoma osvojila enoten proizvodni pro- gram vseh TOZD. Sicer pa je del proizvodnje TOZD Lesna industrija namenjen tudi izdelova- nju serijske opreme, dnevnih sob, v bodoče pa bodo izdelovali še tako imenovan program ZAR- JA NORD. TOZD MODNA KONFEKCIJA Te temeljne organizaci- je bralcem prav gotovo ni treba posebej predstavlja- ti, saj ga skoraj ni potroš- nika, ki ne bi nosil moder- nih ali pa klasičnih hlač. Proizvodnja moških, žen- skih in otroških hlač je osvojila domače potrošni- ke, že danes pa večje šte- vilo teh hlač izvozijo v de- žele zahodne Evrope. TOZD KOVINOOPREMA Proizvodni program je usmerjen predvsem v vse vrste predelave kovin. Pred kratkim so se delav- ci te temeljne organizacije združenega dela preselili v nove prostore v Petrov- čah, ki so v moderni proi- zvodni hali. Izboljšani po- goji dela bodo prav goto- vo botrovali boljšim de- lovnim uspehom, v tej TOZD pa načrtujejo, da bodo v bodoče proizvajali lažje kovinske izdelke. TOZD PLESKARSTVO Delavci Pleskarstva se- daj v glavnem izvajajo zaključna -dela v gradbe- ništvu, v naslednjih letih pa bodo svoje usluge raz- širili še v druge dejavno- sti. DELAVCI, VABLJENI STE V ZARJO! V Zarji načrtujejo, da bodo do konca tega sred- njeročnega obdobja zgra- dili še nove proizvodne prostore in jih tudi opre- mili. Predvsem mislijo tu na prostore za TOZD Mo- dna konfekcija. Danes je v Zarji zaposleno 280 delav- cev. Povpraševanje po iz- delkih petrovške Zarje pa je vedno večje. Ni nak- ljučje, če rabijo precejšnje število novih delavcev.'To še zlasti velja za kvalifici- rane mizarje, kvalificirane ključavničarje in šivilje. Z večjim številom novih de- lavcev bi fizični obseg proizvodnje lahko še po- večali. Na svidenje torej v ZARJI V PETROVČAH. Spretne roke šivilj v Zarji ustvarjajo hlače, za katere je vedno več zanimanja tudi v tujini. siore"''^^^"^^^'^^ ^^ ^^^^ preselili v nove, sodobne pro- TOZD Lesna industrija proizvaja izdelke, kakršne naš trg vedno potrebuje. 28. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198i' METALLES SE JE VKLJUČIL V ZELENI NAČRT Nekdanja radeška »OBNOVA- je po neuspelem partnerstvu spet'samostojno podjetje - tokrat pod imenom "METAL- LES'«. ki pojmovno že opredeljuje pred- metno usmerjenost njihove proizvodnje. Registrirani so kot podjetje zaključnih del v gradbeništvu. Kovinarski del kolektiva je specializiran za izdelavo konstrukcij po naročilu, kar v glavnem predstavlja kovinska ogrodja za stavbe in ostrešja, vendar pa tudi dru- ge konstrukcije v gradbeništvu. Lesarski del kolektiva se ukvarja z iz- delavo izventipskega stavbnega pohiš- tva po naročilu, kar pomeni, da se tudi mizarji ne ukvarjajo s serijsko proizvod- njo. V času, ko je zmanjšanje investicijskih gradenj prizadelo tudi njihov kolektiv, so se hitro in uspešno ozrli po novem, nadomestnem programu. To jih je pripe- ljalo v »zeleni načrt«, ko v kooperaciji sodelujejo s štorsko tovarno traktorjev, za tovarno poljedelskih strojev v Labinu pa izdelujejo traktorske prikolice za enoosne' traktorje, skonstruirane tako, da priključek za pogon obdelovalnih strojev poganja kolesa tudi na prikolici-, da traktor kot vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa zmaguje najtežje terene. Teh prikolic morajo letos narediti 2.000, kar bodo zanesljivo zmogli, če ne bo zaple- tov okoli surovin. Nov proizvod - traktorske prikolice - ni začasen izhod iz težav, ki jih je povzro- čila omejitev investicijske potrošnje, marveč je daljnjeročnejša programska usmeritev podjetja, kajti tudi enoosni traktor po tuji licenci v TIP LABIN ne bo tako kmalu snet s proizvodnega traku. METALLES POTREBUJE VSAJ 30 PAROV DELOVNIH ROK Razširitev proizvodnega programa na- rekuje -METALLESU" povečanje pro- izvodnih prostorov in sredstev za pro- izvodnjo. Na sedanji lokaciji bodo po- daljšali proizvodno halo za kovinsko proizvodnjo, medtem ko nameravajo za potrebe lesarskega programa zgraditi povsem nov objekt na novi lokaciji. Zaradi take razširitve proizvodnje po- trebuje' kolektiv vsaj 30 novih delavcev, tako kvalificirani v lesarski in kovinar- ski stroki, kot tudi nekvalificirane, ki bi po priučitvi v proizvodnji dosegli inter- no kvalifikacijo. Seveda si v kolektivu želijo predvsem priliv iz bližnje okolice, ker spričo naložb v proizvodnjo ne zmo- rejo zadovoljiti stanovanjske potrebe. Si- cer pa so potrebe »METALLESA« zajete v načrt predvidene rasti zaposlenosti v občini. št. 26-2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 29 SREČANJE ŠEMPETRSKIH RIBIČEV v počastitev praznika Dneva borcev, 4. julija, bo Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini pripravila v soboto, 3. julija, veliko MED- DRUSTVENO RIBIŠKO TEKMOVANJE OB RIBNI- KU V PRESERJU pri Bra- slovčah. Tekmovanje se bo začelo ob 7,30. uri zjutraj za prehodni pokal »SAVI- NJA«. Zaključek tekmova- nja bo ob 10.30. uri, nato pa razglastitev rezultatov in po- delitev nagrad. Po tem bo RIBIŠKI PIKNIK z ribjimi specialitetami, igral pa bo ansambel »SAVINJA«. Sempeterski ribiči, teh je v njihovi družini že preko 600, vabijo vse, da nedeljsko po- poldne preživite z njimi na lepem prostoru ob ribniku v Presarjih pri Braslovčah. TV »ŽIVI ŠAH « Ir RIMSKIH TOPLICAH Društvo »NENAVADNIH ŠPORTOV« v Rimskih To- plicah je pripravilo partijo v »živem« šahu! Prireditev si je ogledalo veliko ljudi, ki so z navdušenjem zaploskali ta- ko vsem sodelujočim, kot tu- di Tonetu Knapu in Matjažu Voljavcu, ki sta remizirala. Opremo za »živi šah« so obli- kovali in izdelali Anita Na- pret. Rudi Lubej in Janez Grabar. Prireditev, ki je pov- sem uspela, je vodil Marjan Biderman. Predstavitev »ži- vega šaha« v Rimskih Topli- cah v organizaciji društva »nenavadnih športov« je povsem uspela in dokazala, da so takšne prireditve, zla- sti v poletnem času, še kako dobrodošle za »razbijanje« sicer poletne monotonosti. ANDREJ MARINSEK postrvi v potoku pod čistilno napravo Anton Krajnc, obrtnik elektromeha- nike in varilne tehnike iz Radeč (tel. (061) 819-062), je napravil in montiral prvo čistilno napravo za čiščenje odpa- dnih voda in galvanizacije, in sicer pri Frideriku Pokeržniku na Janževem vrhu 54, ki je pred kratkim odprl obrt za galvanizacijo. Skupaj z mojstrom Krajncem sta pri tem projektu sodelovala njegova sode- lavca-tehnika:'Julij Edelin^ki in Matej Krajnc. To je uspeh, ki mu velja nameni- ti pozornost ne samo zato, ker so čistilne naprave z zakonom predpisane, ampak še posebej z vidika ohranjanja čistih vo- da in narave sploh. Zanjo pa vemo. da vse bolj ječi pod težo sodobne tehnike, ki je vse premalo usmerjena v njeno prvobitnost. Reke in potoki spreminjajo barvo zaradi strupenih odplak, ki so bile povod za številne pomore rib in vsega živega v njih. Prav to je Antona Krajnca, velikega ljubitelja prirode in navduše- nega ribiča, pripeljalo k razmišljanju, kako s svojim znanjem preprečiti taka dejanja. »Kar znajo in lahko naredijo na tujem, zmoremo tudi mi sami«, je gla- sno razmišljal, ko se je lotil projekta za čistilne naprave. Res, konec koncev, za- kaj bi morali drage ideje uvažati, ko jih lahko ustvarimo doma, z lastnimi inova- cijami in mnogo ceneje od uvoženih li- cenčnih zamislil Za čistilno napravo na Janževem vrhu je Anton Krajnc iz Ra- deč uvozil samo elektro ventile, ker jih p ač na domačem tržišču ni bilo moč dobi- ti. To znaša le nekako 4% od vrednosti opravljenih del. Pa še to^ pravi, bodo v prihodnje skušali narediti sami. Reka Valka na Janževem vrhu je pol- na energije, saj si je obrtnik Pokeržnik ob njej sam zgradil majhno elektrarno, ki mu daje vir energije za pravkar odpr- to obrt galvanizacije. Vsemu navkljub pa je po zaslugi prve čistilne naprave tudi polna postrvi! To pa je uspeh doma- čega znanja, ki mu ne gre oporekati. Elemente za čistilno napravo so moj- stri iz Radeč snovali in delali od Novega leta, montirali'pa približno tri tedne v mesecu juniju. Čistilno napravo za no- vega naročnika lahko izdelajo v šestih mesecih. Mojster Anton Krajnc se je s svojimi specifičnimi inovacijami že nekaj let za- povrstjo odlično »odrezal" na celjskem sejmu obrti, saj je dobitnilj večih di- plom in celo grba mesta Celje za izredne uspehe in dosežke na inovacijskem po- dročju. S svojimi izdelki je poznan do- ma in na tujem. Vsako leto se predstav- lja tudi na sejmih v Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Kranju in Radgoni. Anton Krajnc iz Radeč izdeluje v.se vrste varilnih aparatov, ki se odlikuje- jo po kvaliteti in univerzalnosti. Vse po lastnih inovacijskih zamislih. Čeprav reklamacij skorajda ni, oprav- lja Anton Krajnc tudi servis in za izdel- ke iz svoje delavnice jamči za dve leti. Anton in Matej Krajnc v obratu trdega kroma. Pod streho majhne hišice je čistilna naprava. Pod njo je 2-metrski betonski bazen, zaščiten s posebno plastično prevleko. V bazenu so mešala in sonde za kontrolo kemičnih vrednosti. Vse to je elektronsko povezano. Tako elektronika skrbi za čiščenje odpadne vode in njena vrednost pri izpustu je v dovoljenih mejah čistoče. 30. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 26 - 2. julij 198, --s it. 26 - 2. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 31 p LAV BO Y -- ■ ■ - ■ ^ -F v majski številki Playboya, revije, ki je namenjena predv- sem moški populaciji in ki jo ta zaradi čudovitih barvnih fotografij bolj ali manj slečenih deklet - lepotic zelo rada prelistava, je objavljenih med drugim tudi deset strani barv- nih fotografij, na katerih so prikazane lepote in znamenitosti jugoslovanskih obalnih turističnh krajev, popestrenih se- veda z jugoslovanskimi dekleti ter dvema turistkama iz Romunije in Poljske. Avtor teh fotografj je veteran Play- boyeve fotografske ekipe Pompeo Posar, ki se je. rodil v Trstu ter preživel svoje otroštvo v Zagrebu. Posar je s sode- lavci lansko poletje več kot dva meseca popotoval po Jugo- slaviji in iskal dekleta, ki bi se hotela voziti z najeto jahto ob Jadranski obali in se slikati pred njegovim aparatom. Kot je videti iz slik, mu je akcija popolnoma uspela, saj so dekleta res lepa pa tudi slike so zelo »naravne« in zaradi tega zani- mive. Zanimiva pa je tudi daljša reportaža z naslovom »Dekleta z jadranske obale«, ki slike spremlja in jo je napisal urednik Playboyeve turistične redakcije Stephen Birnbaum. Na začetku reportaže pisec govori o težavah, ki jih je zaradi sramežljivosti deklet imel Posar, predno jih je spravil pred svoj objektiv. Nemalokrat se mu je menda namreč zgodilo, da punce, kljub poprejšnjemu dogovoru, na snema- nje niso prišle. Vzroki za to so bili seveda različni. Ena od njih, na primer, ni prišla, ker je prejšnji večer prišla pre- pozno s plesa ter jo je oče zato zaklenil v stanovanje. Kljub tem "težavam - pa Birnbaum o jugoslovanski ženski govori kot o ženski, ki je naredila, od popolne podrejenosti možu do izenačitve z njim v zadnjih nekaj, desetletjih, ogromen korak. To opažanje avtor podpre s tem, da navede med drugim tudi podatek, ki pravi, da je danes na naših univer- zah za 1500 procentov več žensk, kot jih je bilo leta 1939. V nekaj naslednjih vrstah Birnbaum ugotavlja, da je med svo- jim bivanjem v Jugoslaviji srečal tu zelo malo ameriških turistov. Po njegovem mnenju nosi del krivde za to Mel Brooks, režiser, ki je pri nas leta 1969 snemal film »Dvanajst stolov«. Po prihodu v ZDA je namreč Brooks v intervjujih s številnimi voditelji televizijskih oddaj stresal zelo neokusne šale na račun Jugoslavije, kot je na primer ta, da Jugoslavija premore le en avtomobil. ' Birnbaum piše o naši državi seveda popolnoma drugače, saj v nadaljevanju svoje reportaže pravi, da se Jugoslavija lahko pohvali, oz. primerja s skoraj vsemi različicami ze- meljskega raja, saj ima na desetine milj lepih skalnatih plaž, pa stoletne pomnike mnogih, svetovno znanih kultur. »Do vseh teh naravnih in zgodovinskih lepot se lahko brez veli- , kih težav pripeljete tako iz Chicaga kot New Yorka z JAT- om, jugoslovanskim letalskim prevoznikom, ki vzdržuje di- rektne linije z zgoraj omenjenima mestoma ter Zagrebom, Ljubljano in Beogradom«. Po prikazu Jugoslavije kot sa- moupravne zveze 6 socialističnih republik in dveh avtono- mnih pokrajin, v katerih je angleščina še precej »tuja«, se avtor posveti glavni temi: »Večina popotnikov se napoti na morsko obalo, ki je postala nekakšna nova Riviera.« Birnbaum v tem delu reportaZe pravi, da naša obala po- staja vedno bolj center evropskega nudizma, saj se ob njej vsako leto kar tare turistov. Kot posebno velik center kopa- nja brez kopalk, omenja avtor Poreč. V tem delu pisec tudi predlaga, da se splača najeti barko in z njo križariti med kopališči (na njih je takšen dren, da človek nima kje ležati). Birnbaum se nato (ko pove nel^aj pikrih na račun prometa in vozniške etike naših voznikov) posveti podrobnemu opi- sovanju turističnih krajev 'in pove njihove znamenitosti, oziroma značilnosti. Tako ugotavlja, da so istrska mesta za turiste, predvsem nudiste, dobro opremljena. Tu tudi pove, da v Istri leži blizu mesteca Vrsar tudi druga največja nudi- stična kolonija na svetu, da pa v njej, kakor tudi na drugih nudističnih plažah pri nas, zaradi tega, ker se nanje usmer- jajo predvsem cele družine, »avanturisti«, nimajo kaj iskati. Birnbaum nato piše o privlačnostih Opatije, pa Krka in Raba (za katerega pravi, da je ena najbolj sončnih oaz v Evropi). Pri opisu Paga omenja kot zanimivost paški sir, ki je zelo dober, a ga domačini po mnenju Birnbauma proda- jajo po osupljivo visokih cenah. Za tem pride na vrsto Zadar. Pri nj^em avtor predlaga izlet v deviško naravo na Kornatske otoke, kjer lahko, po njegovem mnenju, preživiš v šotoru pod zvezdami celo večnost, ne da bi te kdo nadlego- val. Pred opisom Dubrovnika, v katerem je tega turističnega strokovnjaka" najbolj veselilo potepanje po romantičnih oz- kih uličicah ter nočni obisk gostilne Osren, (za katero pravi, da je najimenitnejša restavracija v državi), pa so še opisi Sibenika, Trogirja in Splita. Priporoča pa še oglede drugih otokov in krajev, med katerimi je še posebej poudarjen Sveti Štefan. Kolikšna je potencialna vrednost take reportaže, ki jo Birnbaum zaključi z naslovom jugoslovanskega turistič- nega predstavništva v New Yorku? Velika. Playboy je na- mreč revija, ki ima samo v Ameriki naklado pet milijonov izvodov, izhaja pa tudi drugod po svetu in jo berejo pred- vsem petičneži (je namreč relativno drag). Čeprav so se nekateri čudili, zakaj je Playboy posvetil tako veliko pozor- nost Jugoslaviji kot socialistični državi, je kot na dlani, da bo imel tudi sam koristi, saj je s to reportažo napravil veliko reklamo v Jugoslaviji tudi zase in se mu bo tistih 500.000 dolarjev, koliko je po mnenju strokovnjakov taka reportaža objektivno vredna na svetovnem tržišču ekonomske propa- gande (in bi jo morali plačati, če bi jo naročili), kmalu povrnila. Je pač tako, da ima vsaka medalja dve plati. MATJAŽ GALJOT //. SREČANJE MOTORISTOV V CELJU V počastitev 40. obletnice vstaje ju- goslovanskih narodov in 35. obletnice AMD Slander, sta moto sekcija pri AMD Slander Celje in sekcija Veteran pri ZSAM Celje pripravili preteklo so- boto in nedeljo na avtopoligonu v Lju- bečni pri Celju II. srečanje voznikov motornih koles. V lepem sončnem vremenu se je zbralo 90 voznikov motornih koles iz vse Slovenije, sosednje Hrvatske, Trsta in Zvezne republike Nemčije. Namen srečanja je bil vzgojnega po- mena za voznike motoriste, predvsem pa krepitev stikov in tovarištva med motoristi, člani in simpatizerji avto - moto'društev. Prvi dan, v soboto so bile na sporedu razne športno - zabavne igre in spoz- navni večer. Naslednji dan, v nedeljo pa je bilo na sporedu tekmovanje v II. moto rallyu, kjer so tekmovalci takoj po štartu morali opraviti spretnostni del vožnje, nakar so se podali na 29 kilometrov dolgo progo, ki jih je vodi- la okoli Celja. Proga je bila razdeljena na tri posamezne etape z vmesnif kontrolnimi postajami. Na kontro] postaji v Skalni kleti so se pomef tudi v streljanju z zračno puško in tom bombe. V moto rallyu je nastopilo 48 tekm valcev iz 11 avto moto društev. Sodel vali so tudi vozniki z motornimi kol^ starejših letnikov. Najstarejše mot(; no kolo je bilo letnik 1931. IMPER}, 500 in je z njim upravljal Celjan Boj Sket. X Rezultati: Razred do 100 ccm: 1. fi^. drejka Vidmar MK AMD Lukovica(t sliki), 2. Ivo Urbanja Veteran ZS^ Celje, 3. Nenad Spičko MK Varažd Razred do 450 ccm. 1. Bojan Ledti MK AMD Slander, 2. Tomaž Kleč M AMD Slander, 3. Milan PilihMK AM Slander. Razred nad 450 ccm: 1. Mir slav Spičko MK Varaždin, 2. Sreci Strnišnik MK AMD Slander, 3. Valti Dornik MK AMD Nova Gorica. Enoti razred žensk: 1. Janja Marinčič AMD Slander, 2. Helena Čuvan M AMD Slander. Razred motornih koli starejših od 20 let: 1. Mitja Jurak V teran ZSAM Celje, 2. Miroslav Jur; Veteran ZSAM Celje. 3. Vinico Ando šek Veteran ZSAM Celje Razred pt količarjev: 1. Samo Fokta MK AM MTT Maribor, 2. Boris Sket Veter; ZSAM Celje, 3. Alojz Prelec MK Mi ska Sobota. F. GABE LAŠKO, (Tuffer) dvor, stara graščina Sredi trga Laško, na mestu poz- nejše Valentinčeve hiše. Občina La- ško. Laško gospoščino so vsaj od začet- ka 15. stol. dalje upravljali iz urada oziroma graščine, ki je stala v trgu. O stavbi imamo več sporočil. Tako je v urbarju laškega urada za leto 1524, ko je posedoval gospoščino Hans Turjaški, gospod Schonberški, zabe- leženo: Als Brockh ambtmann vvor- den, hat er, wie er sagi, gefunden ein hawss mit einem Tiirmlein vnd ein verprunnen gemawer ligt in Markht zenagst an dem platz (Ko je Brockh postal oskrbnik, je, kot pra- vi, našel hišo s stolpičem, in požga- no zidovje leži v trgu ob tržnem pro- storu). V urbarju iz 1621 piše: »Laški urad nima gradu (kein Schloss Burg- stall); toda v trgu je opustelo pogori- šče, imenovano urad (Amthaus), s stolpičem; uprablja se za kaščo. Po- leg je vrt. Tu so menda prebivali prejšnji lastniki. V trgu je Valvasor za 1000 rajnišev kupil hišo za urad, katero je avstrijska dvorna komora dne 16. januarja 86 (1586) oprostila dvorne dače in davkov«. Johann Valvasor, zakupnik gospoščine v le- tih 1554-1581, je torej kupil v trgu novo stavbo za urad, medtem ko so prejšnjo požgali Celjani, kot nam sporoča podatek iz trških privilegi- jev za leto 1625: \Veillen auch vor vralten Jarn in dem Markht ein ge- beu gestanden, so nochmallen von denen Graffen zu Cilli eingerissen vnd zerstert vvorden, darauf aniezo der Herrschaft Rosstall sambt dem darundter ligenden Grati (Gartl?), so... see. vvittib darzeit mit vier khreuzer dem aigenthumber ver- dient, aufgebaut -. V listini iz 1627, s katero cesar Fer- dinand potrjuje dogovor med Kar- lom baronom pl. Mosconom in laški- mi tržani, je o nekdanjem celjskem dvoru znova beseda. Ce bi katerikoli lastnik gospoščinskega konjskega hleva, ki stoji v trgu na mestu stav- be, ki so jo podrli celjski grofje, ho- tel hlev podreti in pozidati drugo stavbo, ima pravico, da na vseh treh .straneh proti tržni ulici zida tako da- leč, kolikor je na hlevskem zemlji- šču in vrtu pod njim najti stare te- melje. Valvasorjevo hišo so kot urad ver- jetno opustili v letih 1676-1678, ko je Johann Vajkard Vetter, grof pl. Li- lie, pozidal v trgu novo graščino, vendar pa so še v preteklem stoletju nekdanjo Vitkejevo in pozneje Va- lentinčevo hišo št. 5 imenovali »sta- ra grašina«. LAŠKO (Tuffer), graščina Na levem bregu Savinje, tik sred- njeveškega trškega pomerija, v ulici Borisa Kraigherja na lahno polož- nem terenu. Občina Laško. Gospoščino Laško je 1665 kupil od baronov Mosconov cesarski tajni svetnik Janez Vajkard Vetter grof pl. Lilie, ki je deset let pozneje pozi- dal graščino. Grof Vetter je 26. maja 1673 sklenil z laškim magistratom pogodbo, po kateri je od tržanov Jurija Adama Trefalta, Jurija Leithinada, Tomaža Jakoliča in Janeza Jakoba Mileka odkupil njihove štiri hiše z vrtovi ob Savinji, tako, da jih smejo on ali nje- govi dediči in nasledniki popraviti, podreti ali pa na njihovem mestu postaviti graščino. Razen 45 fl, nem- ške veljave letnega plačila magistra- tu so odvezani vseh meščanskih dolžnosti, le če bi se zgodil kakšen »cassus« in bi se v graščino »retiri- ral« kakšen hudodelec, ga morajo brez obotavljanja izročiti. Graščina naj bo po stavbenikovih načrtih po- stavljena tako, da bo ulica tako kot doslej ostala oserh čevljev široka. 1695 je umrl Mihael grof Lilijski, njegova vdova in dedinja Marija Kri- stina, roj. baronica Zollner je poroči- la Johanna J. grofa Wildensteina in v rokah te rodovine je ostala laška graščina do 1828, ko so Wildensteini izumrli, nakar so jo spet dobili grofje Lilijski. Ti so jo pogosto oddajali v najem. V stavbi so bili uradi laške gospo- ščine, po 1848 sodišče z zemljiško knjigo in notar, od 1924 dalje pa tudi srezko načelstvo. Graščina je bila fi- dejkomisna last grofov Vetter Lilij- skih do 1945, ko je postala splošno ljudsko premoženje. Zdaj so v njej , prostori skupščine občine Laško. , Gosposka stavba je pozidana v obliki črke L in oblikuje skupaj s pomožnima poslopjema, ki sta ena- ko pozidana, sklenjeno pravokotno notranje dvorišče. Ima pritličje, nad- stropje in podstrešno poletažo. V nižjem zahodnem traktu je podkle- tena. Severni trakt ima devet osi, zahodni petnajst, obe zunanji fasadi pa sta členjeni s pilastri in venčnimi zidci. Okna imajo pravokotne okvire s poudarjenimi vogali. Glavni vhod je v severnem traktu, ob cesti. Portal je kamniten, polkrožno sklenjen ru- stificiran, bogato členjen. Veliki portal drži skozi obokano vežo na dvorišče, kjer se na koncu veže v poenostavljeni obliki motiv portala ponovi. Zahodni trakt je na dvoriščni strani opremljen z arkada- mi, ki slonijo v pritličju na pravokot- nih kamnitnih stebrih s kapiteli, v nadstropju pa na okroglih stebrič- kih. Arkadna hodnika in stopnišče, ki ju povezuje, imajo križne grebe- naste oboke. Pomožni vzhodni trakt je enonad- stropen. Pred njim je pozidan stol- pič z dvoramnim stopniščem na straneh, ki je pokrito z na stebrih slonečo streho. Stopnišče pripelje v nadstropje trietažnega stolpiča, od koder so dostopni vrhnji prostori trakta. Pod stopniščem oz. stolpi- čem je širok obokan prehod, ki ga poudarja skromnejši, polkrožno sklenjeni portal. Ta se na zunanji strani prehoda ponovi in drži na pro- stor, kjer so bili nekdaj tudi še drugi pomožni graščinski objekti. Južni trakt, ki je z vzhodnim povezan, je rabil za gospodarske namene in ima tako kot drugi deli graščinske zasno- ve še ohranjene prvotne arhitektur- ne člene (portali, okna itn.). Graščina se je v dveh stoletjih svo- jega obstoja le malo spremenila. Ob velikem požaru 28. 4. 1840 jo je rešil pred uničenjem učitelj Anton Flis. 1845 so poslopje na novo prekrili, obenem pa na zahodnem traktu od- stranili vogalna pristrešna stolpiča, ki sta na starih upodobitvah razloč- no vidna. Takrat so odstranili tudi baročno kapo na dvoriščnem stolpi- ču pomožnega vzhodnega trakta in jo zamenjali z nizko piramidasto ka- po. Poleg stolpa je bila nekdaj gra- ščinska kapela, ki je bila že davno pred 1881 opuščena. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec- Uredništvo:. Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredniKj Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija* Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed,-Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja UmniM Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa-l 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.