M NtiT«€ji slovenski dnermk ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest the United Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 73,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 101. — ŠTEV. 101. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 30, 1929. — TOREK, 30. APRILA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Strajk na Jugu se bo izjalovil. DELODAJALCI SO PREPRIČANI, DA JE ŠTRAJK ŽE ZDAJ IZGUBLJEN Delavci sicer pravijc, da bodo vztrajali do končne zmage, pa niti delavski voditelji nimajo posebnega upanja. — Gospodarji nočejo drugih organizatorjev kot A. F. of L. — Razmere se bodo nekoliko izboljšale. GLAVNA SILA MEHIŠKE VSTAŠKE ARMADE SE JE VDALA CALLESU Calles pravi, da ga čaka samo še ena velika naloga in to je restavracija železniške službe. — Po mnenju vojnega ministra je revolucija končana. — Avijatiki so usmrtili trideset vstaških konjenikov. — Generala Roberta Cruza še vedno zasledujejo. TRUPLO MLADE ŽENE JE BILO IDENTIFICIRANO NAZAJ NA KMETE!" - NAJNOVEJŠA ZAPOVED BENITA MUSS0LINIJA Oblasti so ugotovile, kdo je ženska, katero je neznanec zadušil, polil s petrolejem in zažgal. — Njenega moža so zaprli. GASTONIA, N. C., 29. aprila. — Dogodki, ki ko se završili koncem zadnjega tedna, kažejo, da se Ho stavka tekstilnih delavcev v južnih državah izjalovila. Gospodarji so postali bolj objestni, do-čim je začel delavcem upadati pogum. Vodstvo Rex tovarne je odpustilo 32 delavcev, ker so se pridružili National Textile Workers Union vodstvo Loray tovarne jih bo odpustilo petdeset, dočim izjavljajo vodstva drugih tovarn, da pod nobenim pogojem ne sprejmejo štrajkarjev nazaj. Delavski voditelji in štrajkarji sicer govore o zmagi, toda tako prvim kot drugim je jasno, da je izginilo vsako upanje na končni uspeh. Edinole o eni stvari so prepričani, namreč, da se bodo razmere kolikor toliko izboljšale in da bodo' - gospodarji z uslužbenci zanaprej malo bolj člove- *>r* eksploziji v Pardubi-ško ravnali. Nadalje pravijo gospodarji, da bi se utegnili pogajati z organizacijo, kakoršna je American Federation of Labor, dočim nočejo imeti nobenega po-fcla z National Textile Workers organizacijo, katero smatrajo za komunistično. MEXICO CITY, Mehika, 29. aprila. — Vladni uradniki so z velikim veseljem pozdravili novico, da se je tisoč vstasev pod poveljstvom generala Francisca Borquesa udalo mehiški federalni armadi v Sonori. Vlada je uverjena, da se je revolucija, ki se je pričelo dne 3. marca približala svojemu koncu. Vstaši so se vdali brezpogojno. EKSPLOZIJA MUNICIJE NA ČEŠKEM cah je izgubilo pet delavcev življenje, dočim jih je bilo nad dvajset resno poškodovanih. PR AO A. Ceiioslo vaška, 20. apr. V m u nic i.j ski tovarni pri Par d u- T. P. Jimson, zastopnik National Civil Liber- *>ieah, šestdeset milj vstran od ties unije in štrajkarjev, pravi, da so se svoječasno fVa"e' biI° lismri''enih T>et laveev, dvajset pa težko ranjenih. gospodarji baš tako trpko protivili Ameriški Delavski federaciji kot se protivijo danes National Textile Workers. Ko sta odbora dveh cerkva hotela preiskati razmere v stavkarskem okrožju, niso hoteli dati gospodarji na razpolago nobenih podatkov. C. G. Woods, posredovalec delavskega depart-menta, pravif da noče posredovati, dokler bodo i-meli pri št raj kar jih kaj besede in vpliva organizatorji National Textile Workers. Delavski vodtielji so že sedaj v zadregi, ker morajo hraniti I 500 štrajkarjev, vsak novi Štrajk pa le še poveča njihove težkoče. Natančno število štrajkujočih ni znano. Ve se le toliko, da je prvotno navdušenje precej poleglo in da bi se štrajkarji vrnili takoj na delo, če bi jim kompanije obljubile le količkaj priboljška. Eksplozij je bilo pravzaprav več ter so »sledile v kratkih presledkih. Povzročena škoda znaša štiri milijone veh os) o vaških kron. Eksplozija je bila tako silna, daso popokale po vsej okolici šipe. Kaj jo je povzročilo, se Zaenkrat še ni moglo dognati. Eksplodiral je nitroglicerin. Požar v Lindberghovem rojstnem mestu. Mehiški vojni minister gent-ral Kliari Calles je izjavil: — Revolucija v Sunori je končana, dočim posamezni izdajalci še nadaljujejo z boji. Vstaši, ki so se nam vdali, so najprej prosili za jed in druge potrebščine. Vladno vojaštvo jih je za ] vo silo z vsem oskrbelo. Federalna armada zasleduje št-generala Koberta Cruza in njegovo posadko, ki se mudi nekje v bližini Collala. \ staže v Ilermosillo so obstreljevali avijatiki s strojnimi puškami. Letalci so usmrtili v soboto ponoči pri Nae« trideset vstaških ka valeristov. Calles izjavil, da je zaenkrat njegova prva naloga restavrirati železnice. Z vstaši bodo lahko opravili razmeroma majhni oddelki federalnega vojaštva. ISKANJE POGREŠANIH Italijanska ekspedicija upa najti sled o šestih Italijanih, katere je veter odnesel v balonu "Italie". RIM, Italija, 29. aprila. — Koncem maja se bo podala rz Milana v polarno ozemlje j>osebna ekspedicija pod vodstvom Giannija Albert inija, koje namen bo. dobiti kako sled o onlli šestih Italijanih, ki so se nahajali v balonu Nobi-love "Italie", ko je treščila ob led. Kot znano, je gondola z nekaterimi Slani Nobilove ekspedi-cije ostala na letin, balon je pa veter odnesel naprej protj severu. To ekspedicijo je financirala deloma italijanska vlada, deloma pa privatniki. Nekateri namreč doiWievajo, da mogoče sest mož ki so f*? naha- larnrh krajih, kajti v balonu je bilo dosti opreme za eno leto. Ekspedicija se bo posluževala norveške ladje "He i man". Med pogrešanimi je tudi 1'go Lago. dopisnik MiwsoHnijevega časopisa "Popolo d' Italia". Linčanje v Boliviji. LA PAZ, Bolivija, 29. aprila. Danes se je pripetilo tukaj drugo linčanje v zgodovini te republike. Cest na drhal je oibesila Saturnia Baderama, kateri je usmrtil dr. Louisa Ooroaca. Linčarji so vdrli v ječo ter se polastili svoje žrtve. Snežni vikarji na Poljskem. VARŠAVA, Poljska, 27. aprila. Iz vseh delov Poljske poročajo o velikih snežnih viharjih ter padanju temperature. V okolici Ploe-ka je zavladal neobičajen mraz. Tekom snežnega viharja sta bila dva poljska armadna letalca vržena v Vislo, kjer sta utonila. Sneg je povzročil veliko ško- še šivih kje v po-ldo na poljih in vrtovih. / LITTLE FALLS, Minn., 27. aprila. — Požar, o katerem še ne vedo, kako je izbruhu:'], je uničil tukajšnji trgovski okraj. Zgorelo je dosti lulš in poslopij, med njimi tudi Lidberghov muzej. Ognjegasei so rešili iz plamenov devet i ndevetdesetl et n o Mathildo Christiansen. V tem mestu je bil rojen eol. Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantski ocean. Dva pogreba v sedemnajstih letih. FAVETEVILE. X. C., 20. apr. Tukajšnja Highland presbiteri-janska cerkev je stara sedemnajst let. toda iz nje sta se vršila izza leta 1912. ko je bila zgrajena, samo. dva pogreba. Leta 1915 je umrl neki star faran. pred kratkim pa neka stara faranka. V nedeljo zjutraj so našli na Ardsley Road pri Carsdale. West-Chester County, N. Y., golo truplo mlade ženske. Par sto korakov vstran je bil zvitek obleke. Detektivi so ugotovili, da je bila ženska zadušena, nato je pa morilce polil njeno truplo s petrolejem in zaž«ral. To je že četrti umor iste vrste, ki se je pripetil v zadnjih dveh letih v okolici New Yorka. Mrs. Alphonse Hetitzelman iz Bronxville je ugotovila, da je u-smrčena njena dvajsetletna hči. Hči se je poročila pred enim letom z mladim, radio izvedencem Earlom F. Peacoxom. Pred kratkim sta se pa ločila in živela vsak zase. Ker oblasti domnevajo, da bi utegnil Earl F. Pea cox razrešiti zagonetno zadevo, so ga zaprle. Podvržen je bil strogemu zaslišanju. O zadevi bomo še poročali. Cervantes je bil baje rojen na Laškem. RIM, Italija, 29. aprila. — Dnevnik "Popolo d* Italia" je objavil članek, v katerem dokazuje, da je bil najslavnejši španski pisatelj Miguel Cervantes rojen v Italiji, ne pa na Španskem ter da je bil rodom Italijan in ne Španec. Xjegon'o pravo ime je bilo baje Michele Oervarrti. Za pet tisoč dolarjev opija. BOSTON, Mass., 27. aprila. — Policij^ je aretirala 47-letnega Zing Kee-ja ter našla v njegovi prtljagi za $5000 opija iii 30 afi-davitov, ki razodevajo, da je spravil v Združene države nepostav-nirn potom trideset Kitajeev. Možak pravi, da je ameriški državljan ter taji, da bi imel kaj opravka z opijem in z vtilutrp-Ijanjem Kitajcev. Angleški nadškof se je vrnil. LONDON, Anglija, 29. aprila. Nadškof iz Canterbury se je včeraj vrnil s svoje vožnje po Sredozemskem morju. Zdravje se mu jo znatno izboljšalo. Vozil se je na Morgan o vi jahti. 49 komunistov aretiranih v Berlinu. BERLIN. Nemčija, 20. aprila. Tekom neke komunistične demonstracije je aretirala policija 49 komunistov. Vlada je prepovedala za dan 1. maja vse parade in sprevode, in komunistična demonstracija je bila naperjena proti tej prepovedi. POGLED NA LURD V FRANCIJI znano božjo pot. Soglasno s pogodbo, sklenjeno z Vatikanom in italijansko vlado, zamore papež zapustiti Vatikan. Kot se sliši, bo njegova prva pot v Lurd. Brezposelnost po mestih upa s tem odpraviti, da bo zapodil vse nezaposlene na deželo. — V Rimu smejo biti edinole Rimljani. — Velika farma na Sardiniji bo imela Mussolinijevo ime. "Ne deželi je dosti boljše kakor pa v mestu". RIM, Italija, 29. aprila. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je začel novo kampanjo, koje namen je spraviti brezposelne delavce iz mest na deželo. "Nazaj na kmete!" — je njegov bojni klic, kateremu se pa Italijani le neradi odzivajo. Vlada je izdala odredbo, da bo vsak brezposelni, ki ga dobe v Rimu ali kakem drugem mestu, poslan nazaj na deželo, če se je priselil s kmetov v mesto. AVSTRIJA JE ŽE 24 DNI BREZ MINISTRSTVA Socijalisti so še vedno v močni opoziciji. — Šele začetkom maja bo mogoče kako soglasje, pravijo voditelji. Dr.VAJ, Avstrija, 27. aprila. Odkar je odstopil kancler Svipel, je mimido že štiriindvajset dni. toda ministrska kriza je še vedno na mrtvi točki. Opozicija soeija-listov je zaenkrat premogočna, da bi bilo mopoče kaj konkretnega ukreniti. Avstrijska republika je br*nz vlade in je najbrž ne bo dobila pred sredo meseca maja. V tem oziru uživa Avstrija rekord, če izvzamemo nekatere balkanske države, kjer so vladne in parlamentarne krize na dnevnem redu. Novi kobinet si prizadeva stvori t i Ernest Streeruwitz, bivši armad ni častnik, veletrgovec in član parla menta. Možak je socijalistom trn v peti. ker se je udejstvoval v patrio-tični organizaciji — "Ileimwehr". Streeruwitz je velik zagovornik ideje, da bi se Avstrija pridružila Nemčiji, čemur pa Francija odločno nasprotuje. Proti temu so tudi Italija in druge države, kise boje, da bi Nemčija razširila svoje ozemlje. Za prvenstvo oziroma nadvla- Bar s J o takih nezaposlenih živi v provizoričnih bankah izven Kima. Musollini je za povedal barake podreti. Edinole Rimljan zamore biti v Rimu brez dela, vsi drugi bodo pa brezpogojno izgnani. Kralj, kraljiea in prineezinja Jolanda so odšli na Sardinijo, kjer bo otvorjeno ogromno ozemlje za obdelovanje. Vlada je že dala zgraditi dvesto farmarskih hiš. Nova farm a irska naselbina se bo imenovala "Mussolini". Ministrski predsednik Mussolini upa s tem odpraviti nezaposlenost, kajti ceni se, da je po laških mestih najmanj milijom ljudi brez dela. Nicaraški general Sandino je baje v Mehiki. . MEXICO CITY, Mehika, 28. aprila. — Časopisje poroča, da je že dospel, otziroma da bo te dni dospel v Mehiko niearaški vsLaški voditelj Sandino. Vlada mu je dovolila v Mehiki bivanje pod pogojem, da se ne bo politično vdejrst voval. Sandino tbo v Mehiki na istem stališču, kako so v Združenih državah mehiški Vstaški glavarji, ki pobegnejo preko meje. do se bore klerikalci, socijalisti, komunisti, agrarei in pangerma-ni. Glede $100,000,000 posojila, ki ga je imela dobiti republJkii v Združenih državah, je ibilo že vse dogovorjeno in .sklenjeno, dočim je ministrska kriza zavlekla zadevo v nedogled. DENARNA NAKAZILA ^ 1 " ■ —— i ■ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. ▼ Jugoslavijo 500 1,000 2,500 5,000 10,000 $ 0.30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00 Lir 100 200 300 500 1000 ▼ Italijo 9 8.71 $11.80 $16.80 $27.40 $54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo v sled sporazuma t našim tvegam p starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 5 Jo na M%. Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30. — 60c; ca $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — 94; m $300—$o. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiM r dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljie pogoje. Pri velikih nakar mlih priporočamo, da se poprej a nam fporaromete (lede načina "y^aifla, izplačila PO POŠTI SO REDNO IZVRiENA V DVEH DO TUSH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER MA PLISTOJBINO 75c, 3AKSER STATE BANK B2 COBTLANDT STREET, NEW T0B&, N. T Telephone i Barclay 0590 » . ~, - ' i pet mnogo potoval. I o njegovem mnenju je tudi pomožni šerif Roy Smith, I U i j« usmrtil De Kingovo ženo v Illinoisu, pravilno ravnal. Prihod angleških arheologov v Samo ob sebi je umevno, da sramotni dogodek v kou-1 Sloveiiijo. gresu ni izraz razpoloženja ameriškega naroda ! Za*etkom iuliJa prispe v Slo- i r, k Mni. - • ' -ii - ' . . i v en i jo 30 angleških arheologov iz Izbruh suhacev je pomenjal obupno aejanje fanatL Loiidona. v Ljubljani jih sprej- ! je razočaran v svojih upanjill. me »Muzejsko društvo, ki bo s po- Po vsej pravici je izjavil poslanec Black iz New Zveze 23 tujski promet Yorka: I aranžiralo vse izlete v kraje, kjer rp . j se nahajajo arheološke zanimi- - 1 o je bila največja sramota, kar sem jih doživel v vosti. Angleški arheologi ostanejo i ongresu. • i v Lju'bljani na jbrie dva dni. Ogle- ---------i________| dali si bodo v spremstvu, članov I Muzejskega društva vse zanimivo-Podrninica Tržaške matotn hra-|^i Ljubljane, dalje Škofje Loke, nilnice v Postojni j Kranja in Bleda. Iz Slovenije od- Te dni se je vršila v Postojni v potujejo v Zagreb. Dalmacijo, Fprd gre is Trsta? "Daily Expcews" je priobčil namerava Ford prenesti srojo podružnico iz Trsta v Carigrad, V Trotu ima Ford veliko zalogo, iz katere za-tudi Balkan. S Fordovo pobi tržaško pristanišče iagubilo. ►lo" pripominja, da se ta od časa do čaua; če Ford podružnico v Cari-s tera rečeno, da mo-osta- prostorih nekdanje mestne hranil-j Bosno in Srbijo, nice slovesna otvorit-ev podružnice Tržaške mestne hranilnice. Prisostvovali so predsedniki ljudskih posojilnic v Postojni, Hrenovi- Strahovit strel v glavo. Na Vrhniki se je 12. aprila pripetil dogodke, ki pomeni pravo cah, Smihelu in Št_ Petm, uprav-j senzacijo, za mesto in vso- vrtnini odbor Tržaške hranilnice, po- ško okolico. Okrog 9. zjutraj se deštati iz bHžnjJh vasi, nadalje j je v samomorilnem namenu uotre-predstavniki vojaških in civilnih [lil s samokresom v glavo 18-letni oblaste v v Postojni. Med čajanko mladenič Ivan Kmet. ko vi prav radi. Zadnji čas pa je pričel živahni dečko postajati nekam melanholičen. 12. aprila zjutraj je pričel tožiti, da se čuti bolnega, zaradi čegar ga Tramšako-vi niso nadlegovali. Ostal je v svoji post resni sobi tudi še po 8. in ga ni nihče motil. Ko pa so se okrog 9. spodaj v trgovini že zbirali ljudje, je v podstrešju nenadoma zadonel strel. Kaj pa je to? — so se izpraše-vali ljudje, domači pa so 'hiteli v podstrešje. Čim so odmrli vrata vajence sobe, se jim je midil grozen prizor: ob postelji je slonel Ivan Kmet s strašno kravečo glavo. Iz rane na obrazu mu je curkoma lila kri, ki je napojila že vso posteljno odejo in se zbirala v luži na tleh, poleg nezavestnega fanta pa je ležal samokres. Nemudoma je bil na pomoč poklican zdravnik dr. Marolt, ki je nudil ranjencu prvo pomoč, nato pa dal telefonično obvestiti o dogodku ljubljansko rešilno postajo, ki je odposlala na Viihniko rešilni avto. Mladenič ima desno stran glave popolnoma razmesarjeno in mu je krogla iz samokresa raznesla desno oko. Levo oko je še ohranjeno, vendar je tudi ono v opas-nosti. Kakor pripovedujejo Tram-šakovi in fantovi tovariši, je Ivana Kmeta zadnje dni najbrže težila kakšna srčna bol in se je v svoji mladeniški nepremišljenosti odločil za obupni korak. V ljubljanski splošni bolmci so ga operirali Ln je njegovo- stanje kritično. Zanimivosti iz Jugoslavije. je imel predsednik Tržaške hranilnice mnogo obetajoč govor. De-, da je Tržaška hranilnica Fant, ki je %il že par let zaposlen kot trgovski vajene« v trgovini z mešanim 'blagom Iv. Tram-vlade abeorvirala postoju- šaka, je bfi znan kot zelo eotiden l in prRJen, zato so Smrtna kosa. V Lipi na Krasu je umrl Leopold Kavčič, star 27 let. V temnici so pokopali Henrika Colja, v polni moški dnlbi; dočakal je 40 let. V Idriji sta umrla Anton Bratu«, čevljarski mojster, in rudniški upokojenec Leopold Rejc. -_ ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLA8 Jf ASOVA". Aretacija sleparja, ki se je izdajal za zdravnika. Splitska policija je aretirala Lovra Necmeskala iz Boke Ko-torske ki se je izdajal za zdravnika ter izvršil več sleparstev. Xec-meskal se je predstavljal kot speci jalist za žernske bolezni ter si je kot tak znal priboriti vstop pri najuglednejših ob i tel jih. Prispel je v Split i-z Zagreba. Maščevanje s požarom. 60-letna vdova Mulajna Imširo-vičeva v Turiji ima hčerko, vročeno s Haso Halkičem. ^lulajna je stanovala v hišici, ki je last njene hčerke. Njen sosed Allja Selimovič si je zaželel tega poslopja in je začel nagovarjati Ha-so Halkiča, naj mu proda hišico v imenu svoje žene. Halkič se je dal pregovoriti in poslopje prodal. Čim je Mulajna izvedela, da ja namerava Selimovič spraviti iz stanovanja, je sklenila maščevati se. Vzela je ponoči vžigalice in šla k Selimovicevemu gospodarskemu poslopju ter ga zažgala. Orožniki so starko aretirali. Fantastičen poizkus ropa je razkrila policija v Bečkereku. Iz občine Orlovat se je že pred vojno izselil v Ameriko poljedelec Štefan Mirč. S težkim delom si je pridobil nekaj imovine, kupil zemljišče in vse prepisal svojemu 11-letnemu sinu Samuelu. Mirč je pustil, ko je zadnjič obiskal domovino, svojega sina pri stricu Radovančevu v Orlovcu. Sedaj.se je Mirč za stalno vrnil iz Amerike ter v velikem strahu in skrbeh sprejel vest, da sina. sni več pri stricu. Stric se je izgovarjal, da je v začetku tega meseca neke noči zapustil hišo ter neznano kam izginil. Obupani oče se je obrnil na jug. oblastva in na ameriški konzulat v Beogradu. Takoj se je uvedla obsežna preiskava, ki je ugotovila, da je Radovančeva v zadnjem času Obiskoval neki sumljiv možak iz Beograda in da sta oba o- troka odvedla, da bi od premožnega očeta izsilila visoko odkupnino. Radovančeva so zaprli. Preiskava se je nadaljevala v Beogradu, kjer so dečka našli v hotelu "Orient" d očim je zločinec neznano kani pobegnil. Nezakonska mati zaklenila v kov-čeg svoje mrtvo dete. Zagrebška policija je izdala tiralico za Zofijo Mlakar, baje rodom Slovenko, bivšo natakarico v Zagrebu, ki je te dni zapustila svojo službo v Pavkovičevi gostilni v Vodnikovi ulici, kovčeg z obleko in drugimi svojimi stvarmi pa je spravila pri nekem Xi-kolrču. Ker se v napovedanem času ni vrnila in se je iz kovčega širil močan smrad, so Nikoli če v i ob navzočnosti ' policije otvorili kovčeg, v katerem so našli truplo mrtvorojenčka. Policija je ugotovila, da je Mlakarjeva v bolnici porodila dete ter izjavila, da je dete prevzela njena mati. Zofija je po odhodu iz bolnice brez sledu izginila. Požar v tvornici tanina v Banat-skem Despotovcu. Te dni je nastal v Banatskem Despotovcu v tamkajšnji tvornici taonina, ki je last neke delniške družbe, velik požar. Vest, da se je pojavil v tvornici ogenj, je vzbudila med prebivalstvom velik strah, ker se je vedelo, da se je nahajalo v tvornici mnogo lahko vpaljivega materiala. Ogenj je opazil prvi brivec Jovan Gartner, ki ga je prijavil orožništvu. Gasiti so takoj prihiteli gasilci, ki so pa le s težko muko vdrli v poslopje, ker je ključe imel direktor Mihajlo Edinger. Ker je ogenj nastal istočasno na treh mestih, je začelo orožništvo sumiti, da je morda zanetil požar direktor Mihajlo Edinger, ki so ga aretirali. ADVERTISE inGLAS NARODA Y Rojaki odhajajo v staro domovino in pravijo pred odhodom: — Pozdravljen, Zgaga, uič več se ne vidimo. To se pravi, če ti ne -prkleš v stari kraj in nas obiščeš. Kar pridi. Dobro nam bo in vse«ra bo dovolj. • Sprva sem smatral take besede za resne, zdaj jih pa ne ve£. V domovini jim ni obstanka. In čimbolj se kateri zakolne. da ga n«' bo nazaj, temprej se vrne. . Pravijo, da je zrak preoster, da so hude zime in vroča poletja. In pravijo, nadalje, da je politika neznosna in tla so zastran politike tudi razmere neznosne. Tudi čez Srbe in cirilico se nekoliko pritožujejo. Toda vse to je postranska stvar. Poglavitna je razlika med dolarjem in dinarjem. Ce človek v soboto v Jugoslaviji svoj zaslužek v dinarjih prešteva, se nehote spomni Amerike. Ko se pa Amerike spomni, prest eje, če je še za šifkarto in jo ubere nazaj. In zdi se mi, da je to najboljše, kar more storiti. Rojak je modroval: — Moja žena pravi, da kar norim, če pijan«. To me pa jezi. neznansko jezi. Kajti, ko sent se poročil ž njo, sem bil popolnoma trezen. Italijansko junaštvo! Kako vztrajno ga poudarja Mussolini pri vsaki priliki. Pravi. da takih junakov, kakor so Italijani, ni na vsem svetu. Ne rečem, tudi ined Italijani jc kak junak, v splošnem pa vsi mater kličejo, ko jim začno padati krogle -za srajco. Na soški fronti se je bil pripetil značilen dogodek, ki bo zavedno zapisan v zgodovini italijanskega junaštva. Oddelek laških vojakov je bil zakopan v strelnem jarku. Poveljeval jim je mlad poročnik, ki je imel v sebi res nekaj junaškega duha. Morda ga je ljubica pustila, morda je bil drugače razočaran v svojem mladem življenju, da se je hotel po vsej sili proslaviti na bojnem polju. In zbral je svojo junaško četo ter ji govoril: — Vidite, junaki, oni hribček. Tisti hribček moramo zavzeti, kajti tam je važna sovražnikova postojanka. S tem junaškim dejanjem bomo koristili domovini ter proslavili same sebe. Ali ste zadovoljni ? Vsi kot en mož so mu svečano prisegli, da so pripravljeni preliti kri za domovino. Mladi poročnik je potegnil brit ko sabljico ter se pognal proti sovražnemu griču. Ker je bil junak, je prodiral, kolikor so ga nesle noge. In pri tem se je drl na vse pretege: — Avanti, Savoia! Avanti! Malo čudno se mu je zdelo, ker ni slišal za seboj korakov, pač pa navdušeno ploskanje. Ozrl se je. Niti en junak mu ni sledil. Vsr so ostali v jarku, navdušeni so ploskali ter kričali: Bravo, tenente! Bravo. tenente! Toliko se piše o napredku, da se človek netfiote vpraša, kaj je pravzaprav napredek? Oziroma, kaj smatra Amerikanee za napredek? Odgovor na to je lahak. Amerikanee smatra za napredek vse, kar je več kot šestdeset milj na uro. * Presneto, kako gre čas. Jutri bo že prvr maj. Sedaj je zadnji čas, da pretočiš. če imaš kaj za pretakati. Če si pa že pretočil, pa počasi toči in natakaj, da boš lažje drugega pričakal. Oni, ki govore o ženskafli samo dobro, jih dovolj ne poznajo. Oni, ki govore o ženskah samo slabo, jih pa sploh ne poznajo. GLiAS NARODA, 30. APR. 1929 Arkadi j Averčenko: Slu<*-*j j«» je dogodil na potovanju iz Moskve proti Kavkazu. Sedela sva * prijateljem Petrovom v vapronfrikem oddelku drugega razreda, jaz pri oknu, Petrov v sredi, d"sno od njega pa gospod s svetlikajočimi črnimi očmi in temnim, pa resnim obrazom. Neznanec je imel črno salonsko .sknrijo, okrogla roževinafita očala, njegov vrat je bil ovit z dolgim pijanim šalom. Imela sva ga za učenjaka. Kakor hitro se je začel vlak premikati, sem vzej iz stranskega žepa časopis in pričel čitati. "Kako malo mislijo ljudje na svoje zdravje," je pripomnil nenadoma neznanec ter se prijateljsko obrnil k meni. "Zakaj pa?" .sem vprašal ra-dovedo. "Glejte, na primer: Vi citate.... Ali ne veste, da je čitanje v vlaku, če sedite v smeri vožnje, izredna nevarnost za oči ? — 4' Kakšna nevarnost ?'' "Tega ne veste? Čudno! Poslušajte, nedavno mi je nHk nemški profesor, specialist za oči povedal, da je čitanje v vagonu strup za oči." — "Kakšna nevarnost je to, oziroma kakšen strlup?" "V očeh se nahaja brezbarvna tekočina. Ta tekočina se pričenja skoro neopaženo v kapljiiah iztekati, ako v vlaku čitate, oko pa izgublja na svojem blesku in polagoma opseša moč gledanja in opazovanja. Nekega lepega dne se pa zbudite in ne vidite več.... Sedaj, na primer, se pričenja tekočina v vaših očeh premikati.... Ali čutite?" "Da. daj zdi se mi, da pričenja...." Torej vidite!" Utihnil je nevozno sem listal po časopisu, nato pa sem ga nehote odložil. "Ali si smem ogledati vas časopis?" je prekinil neznanec nekaj časa trajajoči molk. "Prosim, toda saj si vendar lahko svoje oči pokvarite!" "Ah, veste, v tem oziru sem ne-preračunJjiv..« takorekoč samomorilec. Nekoč so mi dali kokaina in jaz sem ga kar z žlico jedel. V Petrogradu sem kadil cigarete na koleri bolnega Človeka.... meni pa se ni prav ničesar zgodilo." Prijatelj Petrov je sklenil roke in vzdihnil: "Moj Bog, kako postaja mraz!" "Verjamem. Da, prav povsod prežijo na nas nevarnosti. Često niti ne slutimo tega. Vi na pri- SOPOTNIK mer, sadite pri oknu. Okna pa niso popolnoma hermetični^ nikdar zaprta, ker skozi špranje uhaja osier zrak, ki ga povzroča vlak .s svojo hitrostjo.... Tak veter pritiska na luknjice vaših pljuč, uniči pljučne mehurje, ti po pokajo, kri zastane, se strdi. m končni rezultati tuberkuloza." "Kako temu odpomoči," sem \fzkliknil resign i rano. "nekdo mora vendar sedeti tudi pri oknu!" "Menjajva prostore!" "Toda, vaša pljuča!" "Nič ne de.... tudi napram temu s*m neobčutljiv.... Sicer pa, čemu toliko besed! Ako želite, jaz vas celo prosim: menjajva!" Molče sva menjala prostore. "Zelo ljubeznjivo je to orl vas, gospod, da stavljate svoje lastno življenje v nevarnost in to za popolnoma nezanega vam sopotni-ka.žž je pripomnil Petrov. "Moj Bog, zelo sem človekoljuben." je odvrnil neznanec, se u-dobo naslonil na oporo pri oknu ter v največjem m'iru čital moj časopis. - Strašno pusto in dolgočasno je voziti se in nič čitati. Tujec je čital, jaz in moj prijatelj Petrov sva molče sedela, le tu pa tam sva spregovorila par vsakdanjih besed. "Kdaj bomo v Triflisu?" "Ah. še'dolgo ne!" — "Strahovito dolgčas je!" — " Da!" — "Uf! Kako soparno je v vagonu!" zelenju!" — "Da! Medtem je neznanec zazdehnil in počasi, skoro zategnjeno rekel: .-kupaj. tedaj smo izgubljeni___" "Zakaj?" "Kako, zakaj.... Predstavljajte si: Nam nasproti vozi drug vlak in se v našega zaleti. Pritisk — ki je strašno velik — se bliskoma prenese na stene vagonov, od tu na na stene kupe j a in iz sten preide ta pritisk — nič zmanjšan — na vaše noge.... V trenutku so noge zdrobljene in vi ostanete vse svoje življenje pohabljenec, brez nog.... Ali pa umrete že tekom štiriindvajsetih ur. To se dogaja na tej progi skoro redno vsaki dan" Kaj pa, če se potnik ne nahaja v kupeju, ampak, recimo, na hodniku, ali je tam tudi nevarno?" "Tam sploh ni nevarnosti!.... Podolžne stene niso nevarne, samo prednje in zadnje stene. — Poznam gospoda, mislim, da je elektrotehnik, ki se je ob priliki neke železniške katastrofe edini rešil, ko je stal na hodniku." možakar, kaj?" — "Pa Še kako ljubeznjiv in prijazen." Čim dalj smo se vozili, tembolj vroče je postajalo. Poznalo se je, da smo se močno približali toplim, južnim deželam. "Ali ne bi odprla vsaj eno okno? Tako lepo sije zunaj solnec!" Poskušala sva odpreti nekaj o-ken ,toda vsa so bila trdo zapahnjena, zarpahi pa nepremični; končno se nama je z velikim trudom posrečilo odpreti eno edino okno. "Kakšen zrak! Vpliv Kavkaza!" "Bajno!" V daljavi sva opazila zasneženo gorovje, topel zrak pa je vedno bolj pritiskal in uhajal skozi najino odprto okno v vagon. Skoro dve uri sva stala pri odprtem oknu in bila sva popolnoma prevzeta ob pogledu na premikajočo in mimo najinih strmečih oči hiteča panoramo, ko naju iznenadi močan glas: "Kaj delata Tukaj?" Obrnila sva se: najin sopotnik je stal tu in naju gledal. "Vdihavava poživljajoč zrak; čudovita pokrajina!" "Tudi jaz bom odprl okno!" "Nemogoče! Vsi zapahi drže in nama se je komaj posrečilo z velikim naporom, da sva odprla to-!e okno." "Da. da," je nadaljeval tujec ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORBIQN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKAM Glavno mesto Washington. "Hm, tvegal bom! Ljubim tako igro, v kateri postavljam svoje lastno življenje v nevarnost. Ako me pa zadene krogla, vaju prosim, pošljita mojo prtljago v Ti-flls, hotel " Netropole," gospodu Mihalnikovu." j Ko sva zapuščala v Tiflisu vagon, sva opazila, da je pričakova- Glavno mesto Združenih Držav L "Enfant je vzel hribček Capi-la najinega sopotnika ljubka, mla- leži ob bregu reke Potomac med tol Hill kot središče, okrog katere-da in vitka dama. s čudovito kra-|brdi držav Maryland in Virigina. ga naj se mesto razvije po dolo-sno glavico in zlatimi lasmi, ki so 100 milj daleč od Chesapeaka za- čenem načrtu. Capitol JI ill naj se l<>ketali v pomladanskem sobicu liva in 185 milj od Atlatnskega bi bilo pesto velikeea kolesa in iz kakor svetniška aureola. Hitela oceana. Mesto je bila ustanovi je- njenega naj izhajajo ceste kot je k njemu, ga poljubila in rekla: no po načrtu Francoza L'Enfant prečke kol-sa. prekrižane od spa-4 * Pavel kako si potoval?" 111 V**x™eno spominu prvega jajočih cest. z mestnimi parki vse-"Izvrstno! Dokler ima ' človek ■ Pr^ednika" Ge0nrP Washington, povsod. Te ceste in avenije so bi-tako odlične, razumne, pametne j Ob početku svojega neodvisnega le in,eni"h ™U*kih in uvidevne sopotnike — pokazal i obstoja niso Združene Države ime- Mesto se je razvilo, kakor si ga je L'Enfant izmislil, izvzemši o-kolščino, da se južni del "kolesa" ni razvil. V mestu Washington. časno, glavnim mestom Zuruženih kakor t1an^ Ie del ulie in av,>" Držav. Katero mesto naj bi se mj izhaja iz ^apitolskega griča proglasilo glavnim mestom in se- in Hiša 1*fito ali je na naju — tedaj je potovanje pravi užitek!" Ko sva sedla v avto. je pripomnil prijatelj Petrov: "Si, slišal, kaj je rekel? Brez dvoma je bil z nama zelo zadovo-ljen!" Skom<;inil sem z rameni: le stalnesra sedeža vlade. Kongres se je bil shaja] v raznih mestih, tako je sedmorica raznih mest i-mela pravico nazivati se. vsaj za- dežem vlade Unije, je bilo vpraša- "Ne vem .zakaj naj bi z nama nje je (ieiai0 dosti preglavic. ne bil zadovoljen!" os drugega velikega "polukolesa". ko se je ozemlje mesta razširilo na kakih 70 kvadratnih milj. MOTORNI LADJI COSULICH LINE "SATURNIA" IN "VULCA-NIA" BOSTA PREJ ODPLULI. S prijateljem Petrovom nisva po kratkem razmišljanju "Kav-zinila besede, le spogledala sva se kaz je lep. eksotičen, toda neva-in se razumela, sem se dvignil: "Noga mi je zaspala.... Na hodniku se bom nekoliko sprehodil." "Tudi jaz," je hitro doda] prijatelj Petrov, "želim pokaditi cigareto!" Sez nekaj minut ren. To vam je roparska dežela. Tako-le nič govorimo, občudujemo naravo — pa vam pri frči od nekod krogla, vas zadene, padete in se zrušite mrtev na tla.... Da. Kav-kazci so razupiti roparji.... kaj, nobenih časopisov ne čitate, da Zapustila sva kupe ter stopila tega ne veste? — Nedavno je stal na hodnik. pri tako-le odprtem oknu nek u- Ko sva hodniku kadila cigare- glaševalec klavirjev. Nenadoma te, je dejal Petrov smehljajoč se: je počil strel, uglaševalec je zav- "To-le s cigareto sem pa dobro pil. se zrušil...." — "Da!" "Povsod kraljuje zima, J napravil, kaj?!" — "Seveda, če' ,trT ... . , • - i am V vi i /i ,' . Za božjo voljo, kdo pa je stre- v teh krajih pa imajo ze pomlacl! j bj bila kar tako zapustila kupe, bi jja]»f»» "Da" — "Drevesa so že vsa v naju bil najin sopotnik smatral * tlVr- 1 -r-, ... ..,.. .„ „ i Kavkazee. Kdor pobi je naj- za bojazljivca! — "Brez dvo-1 „ . . w . iiir v., . , 'vee potnikov, uživa največjo east ma!" — "Močne zilvce ima ta-le . . ,,, . „ , ,, v , , v . , , ,, m slavo.... Kavkasko dekle vzame čudak.... ce pomisliva, da lahko , , . . . . . , . . , .. .... , , . , . J' v. . , „ i le tistega fanta za moža. ki je po- " Dobro bi bilo nekoliko zadre- vsak trenutek trčiva, v kakšen mati!", nato k Petrovu: "To je najnevarnejša železniška proga!'' "Zakaj?" "Ker se tukaj dogajajo dnevno železniške nesreče...." "Kaj poveste? — Zakaj pa časopisje o tem prav nič ne poroča?" "Zakaj? Železniška direkcija prikriva.... v lasnem intaresu.... Utrpela bimnogo, in število potnikov bi se zmanjšalo.... Poleg tega pa toliko žrtev....!" "Neprijetna stvar to," je mrmraj prijatelj Petiuv in me preplašen pogledal. "Najstrašnejše pa je to, da so vagoni prave pasti.... že itak so slabo zgrajeni.... Če tako-le sedimo, z nogami uprtimi v steno vagona in trčimo s kakšnim vlakom vlak.... in kako mirno govori o poče- |bil, oziroma postrelil najmanj deset potnikov." tem! — Poglej, kaj neki nja?" I "Vrag naj jih vzame! Zaprimo Petrov je šel k vratom najinega [okno!" in midva s Petrovom sva kupeja in se kmalu vrnil: "Leži že hitela od preklicanega okna na najinih sedežih z zaprtimi oe- proč. Neznanec se je postavil k mi." — "Pojdiva tja, na sredino še vedno odprtemu oknu in dejal hodnika. ' ' — "Čuden, izreden ^ smehljaje se: Cosulieh Line je danes objavila. da bo njena motorna ladja "Vulcania". ki je imela odpluti 4. maja ob 12.01 A. M., od plula šest minut prej, to je dne 3. maja ob 11.55 P. M. Vzrok te izpremembe je dejstvo, da so se nekateri ljudje iz oddaljenih krajev motili ter so smatrali 12.00 A. M. za poldne, ne pa za polnoč. Dosti potnikov je zamudilo vožnjo. To se tiče vseh polnočnih odpluti j. Cosulieh Line upa, da je s tem odpravila vsak nesporazum. Tekmovanje med izvirnimi trinajstimi državami je bilo dokaj ostro' Mesto raslo jako počasi. V in vsaka izmed se je potegovala prYj so in0zemci. ki so obi- za čast. da bi znotraj svojih mej ?iavno mesto. govorili s prv- vsebovala slavno mesto Unije. Da sra„hom o nesnažnih ulicah, kočah se vsem ali pravzaprav nobeni n^jn sploh za?orskem značaju ame-vzadosti, je Washington predložil, rjgkega glavnega mesta. Slovita naj se odcepi kos zemlje v povr- Pennsylvania Avenue, ki 'spaja šini desetih kvadratnih milj, ki Belo fjigo in Kapitol. bila je dolgo naj ne pripada k nobeni posebni ]pt £jro]ia> blatna cesta z divjim državi in bo ob enem last vseh.' «rrmičevjem ob obeh straneh. Glav-Končno je bila v to svrho dol oče- no mesto j» potnikom dajalo vtis na pokrajina ob reki Potomac, ki velike vasi, daleč oddaljene od veje postala Territory of Columbia, ]ompstnih središč. 'Market place' katet-o ime je bilo kasneje sprem*- jp b51o e(}jna živahna točka v me-njeno v District of Columbia (D. stu neltojalo k -sliki, katero "si je ustvaril o svojem bratrancu. Ker pa je moral vrjeti Gerlindi, je bil prisiljen smatrati Roka za indiskret-nega. Počasi je prečital pismo Se enkrat in stare bolesti sc prišle zopet mimo njega. NLso pa več žarele v njegovi duši. Spomin na to prosilo ljubezen bi se mu zdel kot spomladanske sanje, kot dih preteklosti, a bolečina je izginila in novo življenje je vzklilo v njego-;ein srcu, novo sladko življenje, katero je upad najti ob strani Jo-ste. Na tem pismu ne bo več počivalo nobeno tuje oko. Prižgal je svečo ter sežgal pismo. Pepel pa je raztresel ven v pomladansko noč. Nato je j>ozvonil ter rekel služabniku, naj pokliče administratorja Heilmana. S tem je hotel govoriti še nekaj, predno bi odšel k večerji. Njegove misli pa so se še mudile pri pogovoru z grofico. 1 Skušal si je pojasniti njeno čudno bistvo. Seveda ji bo težko, i p se bo morala sedaj preseliti v hišo za vdove. Nič manj ji bo tažko ločiti se od družinskega nakita. Ženska srea vise na takih stvareh. Žal mu je bilo vzeti ji vse, kar je dosedaj smatrala za svojo latš+ni-no. (Jerlinda pa je bila, vsaj domneval je tako, plemenit velikodušen značaj Njegove misli so obkrožale Josto nato z velikim koprnenjem. »Sele, ko je Ileilman vstopil, t bile njegove misli odvrnjene od nje. — Tukaj ste, gospod administrator! Ali je šlo vse srečno v moji odsotnosti? Obraz Heilmana se je razjasnil, ko je položil svojo roko v ono grofa, katero mu je slednji ponudil. — Vse v najlepšem redu^gospod grof. Za nasajanjem pese smo končali in gozdni delavci vrše svojo dolžnost. Tako polagoma se lahko pripravimo za žetev. Grof Kajner je prikimal. — Ali n»»te nekoliko godrnjali, da sem zbežal iz -sredine dela? Zdel s*-iu si samemu sebi kot begunec. . Ileilman se je zasmejal. — Tako hudo ni bilo, gospod grof. Vi ste pač morali imeti svoje razloge za to. Grof Rajner je prikimal. — Najti je stvari, ki so močnejše kot pamet. Jaz sem moral proč. Sedaj pa vidite v meni zakonskega kandidata, gospod administrator. Jaz sem se namreč zaročil z baroi^ o von Waldow. To sporočite lahko jutri ljudem. Oči Heilmana so zažarele od odkritega veselja. — To je veselo poročila — za nas vse! Dovolite, mi, da vam izrečem svoje čestitke! — Hvala, dragi neilman. Pri takem koraku potrebuje človek odkritih čestitk. Sedite, jas bi rad govoril z vami. Tukaj so smodke. Pomolil je smodko ter si prižgal sam eno. Ileilman se je po-duiil. Sedela sta si nekaj časa nasproti.. Grof Rajner je zrl nekaj časa za dimom smodke. Nato pa je rekel: — Torej, — jaiz vam moram naprtiti še več. dela. V prihodnjem tednu mora biti pripravljena hiša za vdove in kakorhitro se gospa grofica preseli, bo tudi tukaj v gradu še dosti opravka. Dne 10. julija bo že moja poroka ter mislim zasesti po svojem povratku s potovanja sobe v zapadnem krilu. Za mojo ženo bo treba preurediti še marsikaj v dosedanjih sobah grofice. Ali ne bo postalo vse lo preveč za vas? Heilman pa se je branil. — Kar mora iti, mora iti, gospod grof. Grof Rok ie bil tudi pogosto celo poletje na potovanju z grofico ter je tudi moralo iti. Človek stori pogosto nekoliko več kot je njegova dolžnost, a pri dobrem in pravičnem gospodarju ne postane taka stvar odveč. Ne delajte si torej nikakih misli raditega, gospod grof. i - Že dobro, svojo vest sem si olajšal vam nasproti, — se je Šalil grof Rajner. Heilman se je nasmehnil. Pri tem pa je vpražal, z očividnim zadovoljstvom : — Do kdaj želi gospa grofica imeti v redu hišo za vdove? — Jaz nisem še govori ž njo o tej stvari. Meni bo težko dotakniti se tega predmeta. V naslednjih, par dneh pa bo že prišla prilika za to. Danes zvečer sem mogel le na kratko prinesti novico o moji zaroki. Ona ima močen glavobol ter je morala iti počivat. Heilman je imel svoje lastne misli glede tega njenega glavobola. Ni pa jJh izgovoril. Veselilo ga je le zelo, da bo prišla v Nam-berg neka druga gospodinja. Oba gospoda sta govorila še marsikaj, nakar se je Hedlman odstranil. * Naslednjega jutra je izgledala grofica Gerlinda zelo bleda in beda. Črni kolotoarji so počivali krog njenih ači ter pričali o mukah, katere je morala pretrpeti v oni noči. UvideJa je, da ne more storiti ničesar, da se bori proti zaroki Rajnerja. Pa tudi s to resi-gnacijo je požgala vse, kar je bilo še dobrega in plemenitega v njeni duši. Eno tolažbo pa je imela v vsej tej bedi, — da ni bila sklenjena ta aveza iz medsetbojne ljubezni. Hotela je storiti vse, kar je bilo v njeni moči, da še bolj odtuji oba soproga. Nato bo prišel mogoče dan, ko bo občutil grof Rajner kot težo biti privezan na Josto ter x »hrepenel po prg>sto«ti in nato ... • Iztegnila je svoji roki predse, v divjem koprenenju. Nato bo poiskal mogoče nekega dne tolažbe v mojih rokah, — in jaz ga bom osrečila, ker ga iskreno ljubim. UMOUtWOOO * UNDCRWOOO. N. V. Gustave Eiffel se je posvetil stroki svojega očeta ter se bavi z arhitekturo. Stari Eiffel je zgradil znani stolp v Parizu, ki je visok 984 čevljev ter je potemtakem najvišja zgradba na svetu. Stari Eiffel je umrl leta 1923 v starosti 91 let. KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 99 SPISI ZA MLADINO: MOŠKI ZBOR i Trije ntoi&i zbori (Pavčič) — . ... . .. ... . . ,. Izdala etih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta. Semenj v Richmond u, 4 dejanja .......................30 Ob vojski. J^rokaz v 6tirih slikah .30 Tončkove saj ne na Miklavšev večer .Mladinska igra s i>etjem v 3. dejanji*" ...................60 R. L" .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez......... .40 .35 .15 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič* .........1.25 Stirji samospevi, izdala (Jlasbena Matica .......................45 PONESREČENA KONFISKACIJA ptfetafijg panuk^ < Stripping Ni^s MEŠANI ZBORI: Plamnske, II. zv. (I^iharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. N JEM: Domovini, (Foe*ter) .............40 IzdalaHilasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih jilasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton .solom in priredbo za dvospev .......................20 V pepelnitni noči (Sattner). kan-tanta za soli. zbor in orkester, izdala (; lasi »ena Matica ...___ .75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zljor in bariton solo.............20 Kuplfti (tiram i. 1'čeni Mihec.— Kranjske šege in navade. Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Kuza Mica (Parma).....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: ,45 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenska narodne .751 pesmi (Svikarsič) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................1._ -30 Slovenske narodne pesmi Benečije Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. Ujetnik carevine, veseloigra v 2. dejanjih .................. Veronika Deseniška. trda vez____1.50, (Orel) Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih...................... -35 MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .45 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj . 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih iger: 1.5 .15 .15 .1.— Z naših gora ............. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device. Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ____ .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .301 pesmi IN poezue: « Akropoli s In Piramide ........ .80 broširano....................go Azazel, trdo vez. ................_ Balade in romance, trda vez......1 25 Bob za mladi 20b. trda vez.....40 Gregorčičeve poezije ............ .50 7 St. la. Sto čutiš, Srbine tužni .60 št. 2. Zrinjski Frankopan..... .60 S!t. JO. Na planine .............15 sr. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži- rovnik) 3 zvezki skupaj ........ Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved > .................... Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. Narodne vojaške (Ferjančič) .. (Pregelj > .....................j_ Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj .............................. .50 .25 .30 .30 Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118: Ti veselo poj ; Na dan ; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku: Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo: Triglav.......40 6. zvezek : Opomin k veselju; S ve. ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda : Občutki; Geslo ....... Godec; Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) — Trdo vezano ................75 Ketejeve poezije ,trda vez........1.10 Kr&guljčki (Utva) .............65 trdo vezano .................go Moje obzorje, (Gangl) ............1.25 Narodna pesmarica ............ .40 Naries (Grudeai), broš............30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Stutne (Albreht) brog............30 Pohorske poti (Glaser) broš.____ .30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................L25 Prešernov«^ poezije ..............60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez. ............ .50 Sto ugank ................... .50 V zarje Vidove, trd. vez ....... .90 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... JM) Zlatorog, pravljice, trda vez .... .60 pesmi z notami: MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..I. zvezek .....................75 H. zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ....................... .4? Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ____1.2« 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor, ; Ti osrečiti jo hoti (moški zl>or) ; Prijatelji in senca Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Xapolt. Genov* *6. junija: Pari a. Havre (IZLET) M. julija: ' Be de France. Havre (IZLET) Kako se potuje y stari kraj in nazai v Ameriko. Kdo? i« namenjen potovati v sta* ri kraj, je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi in drugih •tvareh. V sled naše dolgoletne la-kufinje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstne brsoparnike. Tudi nedrZavljanl aamorejo potovati r stari kraj, toda preskrbeti 4 morajo dovoljenje sil permit la • WashLngtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati prošnjo ▼taj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. O, na generalnega naselnlčkega komisar j a. Glasom odredb«, ki je stopila t veljavo SI. julija 1924 se nikomur reč ne pošlje permit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec ooeb* no, bodisi ▼ najbližji naselnlškl n-rmd ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastna odgovornost. kako dobiti svojc1 iz starega kraja Od prvega Julija je v veljavi ▼a ameriška prlaeljenlška pootava. Glasom te postave aamorejo um-rlškl državljani dobiti svoje lene tn neporočene otroke Izpod 21. let* ter ameriške državljanke svojo m-> fee s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota snaia Be t*. dno 071 priseljencev letno. Do polovice to kvoto so opravičeni sta-riši ameriških državljanov, moijo ameriških državljank, ki ao se pa 1. junija 1928. leta porodil la UedelcL. oziroma Seno ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih iko-državljanov, ki so bili postavna pripušfenJ v to deželo za stalno bL vanjo tu. Val ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih smodnikov,, kakor: bratov, sester, ne&kov. neCa> kin J itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa as at sprejema nfkaHh profeaj m rfkanaka vlsojs. STATE BANK >:Ma