DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice, — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 36 t Maribor, torek, dne 3. mala 1938 * Leto XIII Hrvaško vprašanje rešujejo Posvetovanja združene opozicije. Združena opozicija ima neprestano konference, na katerih razpravlja o nadaljnji taktiki. Opozicija tudi zagotavlja. da je enotna in aktivna, Zanimivo Pa je v sedanjem razvoju opozicijske akcije dvoje: prvič, da slovenska opozicija ni strnjena z izvenparlamentarno °Pozicijo in drugič, da posamezniki iz-ven opozicije zopet skušajo doseči spo-raziim z dr. Mačkom. V kolikor so te vesti resnične, vidimo v njih dve glavni hibi. Prvič je hiba, da ni vsa opozicija enotna in drugič, da se v celoti ne izreče za princip demokracije kot skupno bazo. Pa ne, da bi bila demokracija ovira Popolni enotnosti? Ameriški velekapital in država Ford in Roosevet sta se po dolgih letih sedaj prvič zopet Sestala. Avtomobilski kralj Ford je je-Zen na Roosevelta in njegove socialne rcforme, dočim hoče prepričati Roosevelt amerikanske kapitaliste, da samo te reforme lahko podaljšajo kapitalizmu življenje. Ako bi se mu posrečilo Pridobiti velekapital, bi tudi vrhovno ustavno sodišče najbrž spremenilo svo1-je dosedanje gledanje in odločbo, s katero je svoj čas izreklo, da so Rooseveltove socialne reforme v nasprotju s 140 let staro ameriške ustavo. Ford je rekel Rooseveltu, da je težkih socialnih m gospodarskih prilik v Ameriki krivo vmešavanje države v privatno gospodarstvo. Ta izrek Forda ni preveč duhovit. Kajti vprašati moramo, kdo pa je zakrivil, da se je država morala pričeti vmešavati v privatno gospodarstvo? Kdo je gospodaril, da je zagospodaril 2000 ameriških bank in milijarde dolarjev denarja malih vložnikov. Po mnenju kapitalistov naj bi se država vmešala v privatno gospodarstvo le takrat, kadar je treba sanirati banke in dati državni denar v to svrho, potem na zopet pustiti vse skupaj, dokler bi STospoda ne napravila novega poloma. Kakšne bodo posledice razgovora med Rooseveltom in Ferdom, bomo sele videli. Asigleslto-li ;lc rancoska zveza posredno tudi za demokracijo V Londonu so se vršili dne 28. in 29. aprila razgovori med predstavniki angleške in francoske vlade o skupnem nastopanju obeh držav v miru in vojni. Razgovorov so se udeležili predsednik angleške vlade Chamberlain (Čem-berlen), angleški zunanji minister lord Halifax (Halifaks), francoski ministrski predsednik Daladier (Daladje) in francoski zunanji minister Bonnet (Bone). Uradno poročilo o teh razgovorih pravi: »Francoski in angleški ministri soglašajo, da je spričo sedanjega stanja velikega pomena, da se državi medsebojno posvetujeta in sodelujeta ter, da to politiko gojita ne samo radi varstva lastnih interesov, ampak tudi za zaščito idealov narodnega in mednarodnega življenja, s katerimi sta državi povezani Obe vladi sta sklenili, v kolikor je to potrebno, da se ohranijo stiki med generalnima štaboma armad obeh držav, kakor je bilo to dogovorjeno že v londonskem paktu z dne 19. marca 1936.« Obseg sodelovanja obeh držav. Poluradno poročajo, da je bil na konferenci dosežen popolen sporazum v vprašanju enotne izvedbe angleško-francoske obrambe, posebno glede letalstva in v vseh vprašanjih preskrbe življenjskih potrebščin in sirovin za slučaj vojne. Gre za izdelavo enotnih vrst letal, topov, tankov in ostalega orožja 'ter municije. V Franciji bodo zgrajena posebna oporišča za angleška vojna letala. Za slučaj vojne pa je dogovorjeno, da bo poveljstvo nad kopno vojsko obeh držav prevzel francoski generalni štab, nad pomorskimi silami pa angleška ad-miraliteta. Razgovori angleških in francoskih državnikov v Londonu so silno odjeknili v vsej evropski javnosti. Ako je pred tem obstojal še kakšen dvom o tem, ali je političen položaj v Evropi resen ali ne, potem je po teh razgovorih angleških in francoskih ministrov v Londonu postalo jasno, da je situacija dozorela do odločitve. — Boj velesil za nadoblast v Evropi je stopil v svoj končni stadij. Anglija in Fran- cija sta sklenili, da javno demonstrirata svojo odločnost, nepopustljivost in solidarnost v evropskih vprašanjih. Njun nastop naj bi bil resen opomin vsem tistim mogočnikom, ki mislijo, da morejo in smejo motiti, z izidom svetovne vojne in s krvjo milijonov potrjeno in zapečateno razmerje sil na evropskem kontinentu. Ni težko navesti v čem vidita Anglija in Francija nevarnost za njune življenjske interese. Gre za niz dogodkov zadnjih let v evropski politiki, od katerih naj naštejemo samo nekatere: Predvsem je to zanikanje postojanja mirovnih pogodb s strani Nemčije, njeno mrzlično oboroževanje, na kopnem na morju in v zraku, zasedba in utrditev Porenja, zasedba Avstrije in njen konflikt s Čehoslovaško, ki je izražen v zahtevah vistomerjenih sudetskih Nemcev proti praški vladi. Potem je ustvaritev zveze Rim—Berlin in sklenitev »antikomunističnega« pakta med Ber-Unom, Rimom in Tokijem, za katerega trdi tako Anglija, kot tudi Francija, da je naperjen proti njima. Nadalje gre za razne poskuse razširjenja vpliva Nemčije in Italije v celi vrsti držav in direktno vmešavanje, ki je rodilo meščansko vojno v Španiji, z vsemi za Anglijo neprijetnimi zapletljaji v Sredozemskem morju, skozi katero vodi morska pot v angleške kolonije ter v francosko afriško posest. V zvezi s temi poskusi za razširjenje vpliva je politična akcija Nemčije v balkanskih državah; to akcijo so razkrili tudi dogodki v Romuniji s prihodom na oblast Gogove vlade in odkritjem zarote Codreanove »Železne garde«, ki je prejemala težke milijone iz inozemskih virov. Nadaljnji dokazi v tem pravcu so »rasna« gibanja v več ali manj vseh državah. Ni neznan poskus, da se je hotelo zagotoviti finančna sredstva za tako »idealno in narodno osvobodilno« gibanje, potem dirigiranje izvoza preko v ta namen ustanovljenih izvoznih družb ter z nakupovanjem celih časopisnih koncernov (poskus, ki so ga nedavno razkrili v Angliji). To so torej razlogi za skupen nastop Anglije in Francije. Samo posredno za demokracijo. Zmotno bi bilo trditi, da je ta nastop dogovorjen v svrho čuvanja demokracije v Evropi. Nikakor ne. Gre za o-brambo kapitalističnih politično-gospo-darskih interesov. Da bi angleški konservativci, ti najbolj reakcionarni predstavniki velekapitala, .reševali evropsko demokracijo, jim ne pade niti na um. Najbolji dokaz za to je Španija. — Razen tega tudi njihov dogovor z Italijo, ki kaže, da so pripravljeni tolerirati vsak režim, ako daje količkaj garancije, da bo spoštoval angleške imperijske interese. Ne dvomimo niti najmanj, da bi bila Anglija pripravljena napraviti podoben sporazum tudi z Nemčijo, ako bi bila le-ta za to dostopna. Toda v Nemčiji so doslej računali drugače in odmev, ki ga je izzvala londonska konferenca v nemškem časopisju, kaže, da vajeni uspehov, ki jim jih je prinesla dosledno izvajana politika iznenadenj, niso bili pripravljeni na to, da bodo trčili ob tako zapreko. Kljub temu pa dogovor med Anglijo in Francijo posredno služi demokraciji, ker je naperjen proti fašističnim diktatorskim državam in njihovemu stremljenju razširiti svoj vpliv. Ohranitev prestiža Francije in Anglije v Evropi je važno za demokracijo, ker sta obe državi zgrajeni na osnovi politične demokracije in lahko služita kot izhodišče za zmago ideje dmokracije v o-stalih državah Evrope, zlasti še, • ako se z njuno pomočjo reši i čehoslovaška demokracija. Neposredno pa bo služila zveza ciljem demokracije šele takrat, ko bo delavski razred s pomočjo ostalih razredov delovnega ljudstva dobil absolutno moč v obeh državah. Ker torej zveza Anglije in Francije posredno služi stremljenjem mednarodne demokracije in je v stanu očuvati mir ter prihraniti evropskim narodom vojne grozote, more socialistično delavstvo v Evropi simpatično pozdraviti sklepe londonske konference. Proslava 1. mala v svetu V Čehoslovaški — ljudska manifesta- cija. Spričo težkega zunanje političnega Položaja se je letošnja prvomajska prodava vršila v znamenju sporazuma v Nadini koaliciji zastopanih strank, ki Priredile skupna zborovanja. V Pragi bilo ogromno zborovanje na Vaclavom namesti, kjer se je zbralo na stoječe ljudstva. Take proslave so bile Jdi v Plznu, Brnu, Bratislavi in vseh s'alih večjih mestih. ovsod pri teh proslavah so imeli na-■ v<3r_e samo župani in po eden pred-Narodnega sveta, eboslovaška socialna demokracija e Je odločila za tako skupno proslavo z geslom: predvsem republika! Kajti svobodni republiki je čehoslovaškemu e avstvu zajamčen tudi njegov nadalj- n 1 razv°) in sodelovanje za cilje socialne pravičnosti. V pos!edica ** mafa v Mehiki. -i -L so v glavnem mestu manifestirali v sprevodu, ki se je vil po glavnih ulicah in se ga je udeležil tudi predsednik republike Cardenas. Letošnji 1. maj so mehiški delavci proslavili v znamenju razlastitve lastnikov petrolejskih vrelcev. Veličastne proslave v Franciji. Proslave 1. maja v Franciji so potekle zelo veličastno. — Delavstvo je na ogromnih zborovanjih manifestiralo za demokracijo in proti fašizmu ter za svobodno špansko republiko. Proslava v Belgiji, Proslava socialističnega delavstva v Belgiji se je vršila zlasti slovesno v Bruslju. Govorniki so poudarjali potrebo solidarnosti delavskega razreda pri organiziranju pomoči za republikansko Španijo. V Moskvi — vojaške parade. V Moskvi so se v zvezi z majsko proslavo vršile velike vojaške parade. Ob sviranju internacionale so grmele topovske salve, v zraku pa so krožili orjaški bombniki. Hitler pri Mussoliniju Sestanek, ki so ga v mnogočem prehiteli dogodki. Te dni se sestaneta v Rimu Hitler in Mussolini. Sestanek je bil že davno dogovorjen. Toda prvotni namen sestanka je bil čisto drugačen. Ta namen je prekrižala angleška diplomacija s svojim sporazumom z Italijo, s čemer Nemčija ni računala. Italija je po tem sporazumu vezana. Nemčija pa se mora hočeš, nočeš na to ozirati. Sledil pa je še drugi dogodek, ki je pokvaril prvotne namere: angleško- francoska konferenca. Namesto posvetovanj o nadaljnji agresivnosti osi Rim—Berlin v Evropi, bo Mussolini najbrž svetoval Hitlerju, naj se ogleda za sklenitvijo vsaj približno takega sporazuma, kot ga je sklenila Italija. Vsaka druga politika bi zahtevala preveč žrtev od Italije na ljubo Nemčiji. Mussolini lahko reče, da je Italija že dovolj žrtvovala: svojo srednjeevropsko pozicijo, s tem, da je iz- gubila Avstrijo, člen iz verige rimskih protokolov, ki so nekdaj vezali Italijo, Avstrijo in Madžarsko, s čemer so rimski protokoli postali pravzaprav brezpredmetni. Veliki boji na Kitajskem divjaj'o z nezmanjšano silo zlasti ob cesarskem kanalu v pokrajini Šantung. Obe stranki pošiljata v boj vedno nove rezerve, ker se tako Japonci, kot Kitajci zavedajo, da bo odločitev na tej fronti precejšnjega po- Argentinlja je prepovedala kljukasti križ. Argentinska vlada je prepovedala nošnjo znakov kljukastega križa in razobe.šanje zastav tretjega rajha. Argentinska vlada se je odločila za to prepoved radi nacistične propagande med Nemci v Argentinij, ki ima za cilj podreditev Argentinije vplivu tretjega rajha. Ne lav acEstici i s I IB lavi. acEsucna eiensiva v apaitiji ustavljena Nacisti tožijo radi slabega vremena Nacisti tožijo radi slabega vremena Vesti s španskih bojišč potrjujejo, da je nacistična ofenziva zastala. Nacisti povdarjajo, da je temu krivo zlasti slabo vreme. V Pirenejih so vladine čete na več krajih zasedle postojanke, iz katerih so pregnale sovražnika. Tehnična premoč se v tem gorskem terenu ne more uveljaviti, pač pa igrajo veliko vlogo strojne puške in seveda človek. Republikanski vojak je znan po svoji požrtvovalnosti in ta je odločilna. Na terueiski fronti in dalje proti severovzhodu na Montalban ter ob reki Guadalopi se je poskus nacistov, da bi prodrli fronto, ponesrečil. Ob morju v smeri proti Gastellonu nacisti niso več napredovali; kolikor so pridobili zadnje dni na terenu, so ga morali pod pritiskom republikanskih čet zopet izprazniti. Koliko je Italijanov v Španiji? Italijanski general Berti je poveljnik treh divizij pehote, treh brigad topništva in treh oddelkov tankov, ki se borijo v Španiji. Poleg tega je v Španiji 176 težkih in lahkih bombnikov in nad 280 lovskih letal. Španija še ni izgubljena Znani nemški pisatelj velikega romana »Vojna«, Ludovik Ren (Remarque), ki se sam udeležuje bojev kot prosto- voljec v republikanski armadi, je izjavil pred kratkim zastopnikom časopisja, ko se je mudil v Franciji, odkoder se je potem zopet vrnil na fronto: »Položaj v Španiji ni obupen, pač pa resen. Ako bi smatral, da je obupen, se ne bi več vrnil nazaj na fronto, ker bi ne imelo zmisla. Ali ni izgledal položaj, prav tako brezupen v novembru 1936., ko je Franco sta! pred Madridom? Vojaško posmatrano in kot vojaški strokovnjak lahko rečem, da položaj ni brezizgleden, ako se bodo; države končno odločile in dale republikanski Španiji orožje.« Hala antanta se posvetuje dne 4. maja v Sinaji na Romunskem Dne 4. maja se sestanejo v Sinaji zunanji ministri držav Male zveze: Jugoslavije, Čehoslovaške in Rumunije. Ta konferenca bo važna spričo novo nastalega položaja v Evropi, ki je posledica sporazuma med Anglijo in Italijo ter sklenitve dalekosežnega dogovora o sodelovanju med Anglijo in Francijo. Ta dogovor se tiče zlasti Čehoslovaške in njene varnosti, potem pa tudi politike Anglije in Francije na. Balkanu, kjer bosta skušali zajeziti in izločiti vpliv velike sosede balkanskih držav ter vezati njene sile. Tako Če-hoslovaška, kot tudi Francija in Anglija sta interesirani na tem. da se ta vprašanja, v kolikor se tičejo držav Male zveze, prečistijo in ustvari potrebna enotnost, oz. ugotovi v koliko je mogoče ali nemogoče računati na izpolnitev zavezniških pogodb. Dama U+ si/eiu Kljukasti križ v Ptuju. Zagrebški »Obzor« od 29. apr. poroča po novosadskem »Deutsches Voiksblattu«, da so oblasti v Ptuju zaprle 9 oseb pod sumom, da so na zvoniku župne cerkve v Ptuju razobesili zastavo s kljukastim križem. Zastava je bila dolga 6 metrov. Zastavo so opazili zgodaj zjutraj. Poklicani so bili orožniki in gasilci, ki so jo sneli z zvonika. V zvezi s temi aretacijami so bile izvršene hišne preiskave v stanovanjih in pisarnah aretirancev. Novo uredbo o izvozu sadja proučuje ministrski svet, ki predvideva poostrene predpise o kontroli sadja za izvoz. Ta-Ta ostane. Vrhovno upravno sodišče v državi (državni svet)i je nedavno zavrnilo od veleblagovnice Ta-Ta v Beogradu vloženo pritožbo proti odločbi trgovskega ministrstva, ki je družbi Ta-Ta prepovedalo nadaljnje obratovanje. Listi »Slovenčevega« koncerna so brž sporočili to veselo vest trgovskemu svetu, ki se na vse kriplje bori proti Ta-Ti. Veselje je trajalo samo par dni. Gospodje so namreč kratkega spomina in so pozabili, da je vlada že pred meseci s posebno uredbo z zakonsko močjo odločila, da se veleblagovnicam dovoli Konjunktura dosegla višek Iz statistike socialnega zavarovanja. Število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani je v marcu mesecu naraslo za 5631 zavarovancev. Delavstvo se je najbolj pomnožilo v gozdnožagarski industriji za 1131 delavcev, v tekstilni za 793. v kovinski za 553, za predelovanje lesa za 426. Kljub temu pa nam statistika pove, da prirastek novih delavcev začenja padati, kar kaže, da se je konjunktura približevala svojemu vrhuncu. Velika letalska nesreča Letalo z 19 potniki treščilo ob skale l Potniško letalo, ki vozi na progi Rim—Til rana je v soboto vsled megle v bližini Neaplja zadelo ob gorske vrhove, se razbilo in zgo-obratoyanje. Ako bi te uredbe ne bilo, bi po | rel°- V letalu je bilo 14 potnikov in 5 mož po-razsodbi vrhovnega upravnega sodišča sledila sadke. Vsi so se smrtno ponesrečili. Med potniki Velik prijatelj Slovencev J. K. Strakaty — 60 letnik V Pragi slavi danes, dne 2. majnika izredno iskren prijatelj Slovencev, češki urednik, S-J. K. Strakaty 60. letnico rojstva. G. J. K. Strakaty je poznan po vsej Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji in tudi našim ci-tateljem radi svojega dolgoletnega, intenzivnega in nesebičnega delovanja za prijateljsko sodelovanje med Cehi in Jugoslovani. Svojo posebno skrb pa je g. Strakaty posvečal ravno Slovencem ter stalno piše o slovenski1 kulturnih zadevah v češke liste. Kadarkoli pa pridejo Slovenci v Prago, i>n' je g. Strakaty najvernejši spremljevalec P° tem krasnem in kulturno bogatem mestu 'n običajno še naprej po Čehoslovaški republik1; Iz te strani ga poznajo tudi naši sodrugi, ** so se udeležili leta 1934 slavne delavske Olimpijade v Pragi, ko nas je g. Strakaty neumorno spremljal, razkazoval lepoto Prage in ^ tudi sicer uslužen nad vse mere. G, Strakaty nobenega Slovenca ne vpraša po političnem prepričanju, vsak mu je dobrodošel, samo da je res prijatelj Čehoslovaške-ga naroda. Pri tem delu se bomo z g. Strakatyjem fi°" tovo še srečali in mu vsled tega želimo ob letnici še mnogo ploaonosnih let. Ne smemo pozabiti omeniti, da smo ob naših številnih Masarykovih predavanjih dobil' ravno potom g. Strakatyja v naše delavske kraje slike prezidenta Masaryka, note češke državne himne. Sploh smo med tistim neštetimi Slovenci, ki se radi obračamo po potrebne usluge '/'Prago na g. Strakatyja, ki nikdar ne pusti na mizi nerešenega pisma, ker je PaC tip neumornega in požrtvovalnega češke?3 javnega delavca in demokrata ne samo v besedi, ampak tudi v praksi. Dr. A. R- zatvoritev veleblagovnice Ta-Ta. Iz Prage odločno zanikajo vest, ki jo je objavil list »Angriff«, da so med sudetskimi Nemci izbruhnili nemiri. Te vesti so neresnične fr provokaterske. V Avstriji so bila razpuščena vsa katoliška društva, čeprav se klerikalci sklicujejo, da stojijo ta društva pod zaščito konkordata. Kardinal dr. Innitzer baje s tem soglaša. Za bivšim avstrijskim ministrom Stoskin-gerjem je nemška vlada izdala. tiralico. Dolžijo ga korupcijoniztna. Stockinger je, kakor znano, ob zasedbi Avstrije pobegnil v inozemstvo. Priprave za Hitlerjev sprejem. V Italiji uradno zanikajo vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da je bilo radi predstoječega Hitlerjevega obiska aretiranih na tisoče antifašistov. Baje je policija pridržala samo v treh mestih. se je nahajal tudi albanski poslanik v Rimu. ki jih bo obiskal Hitler gotovo število sumljivih oseb. Ti ukrepi tudi niso naperjeni proti Židom. Nemška manjšina na Poljskem je začela posnemati sudetske Nemce. Pripravlja enalce zahteve kakor Henlein in se otganizira v na-rodno-socialistični stranki. To zadržanje poljskih Nemcev, ki jih je en milijon, je razumljivo vzbudilo silno nevoljo v poljskih ofici-jelnih krogih, ki so Nemčijo doslej podpirali celo proti Čehoslovaški republiki. V poljskih listih, ki so doslej silno napadali ČSR, je naenkrat nastal preokret. Listi pišejo za sporazum s Čehoslovaško. Vse je že enkrat bilo, bi človek reket. Ameriški listi pišejo o protijudovskih zakonih in popisovanju judovskega premoženja v Evropi, Prilagoditev avstrijskega klera »Dunajski škofijski list« je 27. aprila objavil poslanico avstrijski duhovščini, v kateri pravi med drugim: »Položaj, ki ga je ustvaril nov politični red moramo smatrati za veliko preizkušnjo, ki nam jo je Bog v svoji večni Previdnosti poslal... Naše duhovniško življenje mora bolj kot kdaj prej biti zlobo'*" religijozno in sveto... Politika in borba že dosedaj nista bila z duhom cerkve ' soglasju. Od sedaj dalje pa mora biti vsako politiziranje s prižnic odstranjeno-" Želeli bi, da bi tudi v nekaterih drugih deželah prodrlo med cerkvenimi krogi to spoznanje. Če bi se ga avstrijski kler že pred Pe' tim leti zavedal, bi mu danes ne bilo treba pisati takih okrožnic. da so ti zakoni vredna kopija protijudovskih zakonov iz dobe španske inkvizicije, samo. da jih je takrat diktirala cerkev, danes pa jih uvajajo drugi, njej je dano samo, da se lahko z njimi strinja. ———- ________________________M A K S I M GORKI (Prevel Tone Maček.) — Uživate razgled? — Da. A vi, ste domačin? — Jegor Dosjekin, če vas zanima. — Zelo — to se pravi — prijetno mi je. Za vas imam pismo1. — Tako? Ozrl se je. vzel je list in ga prečita!, potem pa ga je skrbno raztrgal na drobne kosce, ki jih je vsakega posameznega zvil v kroglico in medpotoma spuščal na tla. Dejal je: — Vse v redu. Že dva tedna vas pričakujem. Zvečer vas obiščem — prav tako? In tako sva se seznanila. Takoj se mi je dopadel: govoril je resno, poslušal pozorno, hitro razumeval, nikdar se mu ni mudilo, a vendar je vse brzo izvršil. Knjig je čital malo, vendar je iz tistih, ki jih je prečital, izgrizel vse porabno. kakor izgrize miška mehko sredico iz krajca kruha. Zvečer je sedel v moji izbici, pil čaj, pripovedoval in nepremično upiral vame svoje rujave oči, ki so se iskrile ko kremen. Vseh skupaj nas je četvero: jaz, Avdjej Nikin. Vanja Maljičev, a četrti se je šele pred kratkim javil, to je polunečak vaše gospodinje, Šipigusev Aleksej, proletarec, delal je v mestu v neki tovarni kot pomožni delavec, kjer se je prevzdignil in si t>o-kvaril zdravje, zdaj pa živi tukaj in gladuje, — ker ni več sposoben za delo, ki ga tudi ni. Glas mu je bil sočen, v njegovih knjižnih izra- zih je bilo slišati nek porogljiv zvok, kakor pri človeku, ki se sam iz sebe norčuje. — Kaj počenjamo, vprašate? Včasih se zberemo in govorimo drug drugemu: dobro bi bilo če bi, kako bi, kadar bi... in druge take pametne in nove besede. Knjig nimamo skoraj nič, tu in tam nam pride v roke kaka brošura, - kmalu jo vsi znamo na pamet. Najbolj vnet in delaven je med nami Aleksej, — bavi sc posebno z mladino, ji pojasnjuje, čita naprej, mi drugi pa se še nismo do tega povzpeli. Znižal je glas in začel govoriti hitreje in me vedno bolj uporno gledal s svojimi osvajalnimi očmi. — Najprej bi bilo potrebno, da bi poznali zakon o razdelitvi zemlje, — imeniten zakon so si izmislili, ob njem se mora vsa vas razbiti na drobne koščke — s tem bi morali začeti. Kako vi mislite? S tem bomo tudi začeli. — sem odgovoril. — To. to! Vi nam ga razložite v vseh podrobnostih. a mi ga bomo razširili dalje. A vi, kakega mnenja ste glede tega zakona? No. sem si mislil, takoj boš razočaran in začel sem mu od daleč dokazovati neobhodnost, da mora človek raztrgati vse svoje vezi. — Objela je, — sem pravil, — zemlja človeka s svojimi črnimi šapami in izžema iz njega živo svobodno dušo, in zdaj vidimo pred seboj v njem pohlepnega sužnja... Nabrekle so se mu žile na sencih, lica so mu zarudela. drobno je bobnal s prsti po mizi in njegova velika, skuštrana glava je pritrjevalno kimala. — Res je! — je vzkliknil, skokoma vstal, se z rokama oprl ob mizo in se nagnil nroti meni. — Učil sem se drugače misliti in v knjigah sem drugače čital. a vaše besede, tovariš, so resnične! Meni je šestindvajset let in pet let že pulim iz svoje duše vsakovrstni starinski plevel. A po prevratu— zdaj že teče tretje leto — vidim, da bom moral spet vse od začetka premisliti. Novo življenje je nemogoče ustvar- jati na gnilih podrtijah te naše stare zemlje. Svojih misli vam ne znam skladno povedati, — govoriti hočem čisto priprosto: človek se mora osvoboditi vezi. ki ga z njimi zemlja nase priklepa. Moč njenih okov sem videl. Čakajte, povem vam o dobi pred prvo Dumo*) — o, to so bili umazani dnevi! Ljudje so se strašno pokvarili od samega pohlepa, kar nekam pijano je vse postalo, ničesar niso videli, ničesar niso hoteli razumeti, samo kričali so: zemlje, zemlje! V teh dneh so me večkrat nabili radi mojih besed, čeprav se danes sam več ne spominjam, kaj sem govoril in o čem. Videl sem samo eno — da narod ni v pravo stran naravnal svojih sil,... a bile so ogromne sile, bile! Toda noge so se nam do kolen pogreznile v zemljo in vse je obstalo, se razpršilo in se vsesalo nazaj vanjo. Udaril je z nogo ob tla in sunil s kazalcem navzdol, ter si pri tem otiral oznojen in razburjen obraz. Da povem naravnost, — ljudje ne žive na zemlji, temveč v nji, pogreznjeni so vanjo1 do svojil1 trdih buč. Aleksej pravilno pravi: kmet je^ požrl veliko revolucijo v Franciji! Jaz o tem nič ne vem. nisem čital, vendar verjamem in lahko razumem . • • res, zmožen jo je požreti! Gledam ga in s tihim veseljem pri sebi mislim: o, ti, moj dragec. vidi se. da si nov in redek ptič, -" pustimo, naj se izkaže ob pravem času! Vesel sem bil njegove razburjenosti: to ni bila tista navdušena pijanost, ki včasih prevzame mestnega inteligentni za kratek čas, ki ji potem sledi osramočen pokrovki mu skisa dušo, to je bil pravi ogenj življenja. 1(1 mirno in neugasno žge človekovo dušo do dna, dokler vsa ne zgori. *) Duma je bila ruska narodna skupščina, ki jo je car pod vtisom prve revolucije dovolil. ... , (Dalje prihodnjič-' 1g ftašiU Ucaiev LJUBLJANA Trgovski stiki z Dunajem se rahljajo. To ob- I nobenih potnikov, nekatere tovarne pa so sploh čutijo zlasti naši konfekcijonarji, ki so vzdr-1 ustavile delo. Kot zanimiv pojav beležijo v zevali trgovske zveze z dunajskimi dobavitelji i manufakturnih trgovinah pomanjkanje — gum-še izza predvojnih časov. Na spregled ni več | bov. Trikrat tedensko ZAGORJE OB SAVI Lep napredek ZRJ. V mesecu aprilu je podružnica »Zveze rudarjev Jugoslavije« v Zagorju pomnožila svoje vrste za 57 novih članov. Rudarji pa še pristopajo. To je vsekakor lep napredek, ki je v 50-nos našim agilnim sodrugom agitatorjem in 'pa dokaz razredne zavesti tukajšnjega delavstva, ki se organizira kljub blatenju predstavnikov ZRJ od strani nasprotnikov in izjavam gotovih gospodov, »da organizacija rudarjem^nič ne koristi.« Zato naj vedo tisti, ki vedoma ali ne-vedoma blatijo naše gibanje in s tem rušijo delavsko solidarnost, da jih delavstvo pozna kdo so in kaj hočejo in zato mi vstajamo. Naši sodrugi pa iskreno žele, da jim na tej poti slede tudi rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in ostalih rudnikov. GUŠTANJ Protekcija in lov na ljudi. Že nekaj časa nismo nič poročali o razmerah pri nas. Toda, ko je enkrat koš poln, se ne more vanj ničesar več nakladati in ga je treba izprazniti. Konjunktura v jeklarni se je zadnji dve leti dvignila. Tovarna namerava še letos postaviti novo martinarsko peč, ki bi naj pričela obratovati najkasneje v septembru. Nadalje se bo gradila nova proga za grobo valjarno ter še ena varilna peč. Cim bodo te naprave izvrše-ne> bo podjetje rabilo nekaj več delavcev, posebno za valjarno. Govori se, da bo podjetje ^Prejelo nove delavce en mesec poprej, predno ho začela obratovati nova proga, da se bodo Privadili delu. Zadnje čase je podjetje že tudi sPrejelo nove delavce, večinoma samo mlade fante, sinove v tovarni zaposlenih očetov, ki delajo po din 2.50, torej za minimalno mezdo, kot vajenci. Cim pa se je izvedelo, da bo podjetje rabilo nekaj več delavdev, je nastala Prava tekma, kdo bo spravil več svojih ljudi X službo pri jeklarni. Naenkrat so se pojavili ljudje, ki obljubljajo naokoli: jaz ti bom pomagal, da boš prišel notri, samo jaz, ker 'mam zveze itd. Seveda ta protekcija ni zastonj. Eden zahteva, da se mora protežiranec v zahvalo začlaniti pri Sokolu, drugi zahteva, da se vpiše v razne cerkvene in druge bratovščine itd. Doslej smo mislili, da je v tovarni samo šest zaupnikov, ki se jih tičejo delavska vprašanja, sedaj pa se kaže, da je njihovo število poraslo za tri in da jih je devet, od katerih pa sedi eden v gozdni upravi, drugi je Prvak koroških borcev, tretji se pa dobro posuti pod farovško streho. In zanimivo je. da ravnateljstvo predvsem upošteva te tri pri-Prošnjike. Razni delavci so. predložili prošnje ravnateljstvu potom izvoljenih zaupnikov; skupno je bilo predanih takih prošenj 28. Toda od teh jih je bilo prav malo sprejetih, dasi so zaupniki priporočili samo pridne in poštene ter zdrave ljudi. Seveda se gospodje priprošnjiki motijo, ako mislijo, da bodo s protekcijo lovili delavce, ti bodo že vedeli, kam spadajo. Nimamo nič proti temu, ako podjetje sprejme brezposelne, ki jih morebiti predlagajo protek-torji, smo pa proti temu, da bi dobili delo taki. ki si bodo radi tega morali poiskati nadomestno moč za delo doma. Torej., da se razumemo! Delavci. POBREŽJE PRI MARIBORU Predstava Švarkinovega »Tujega deteta«, ki jo je^ na Renčljevem odru priredila v nedeljo zvečer pobrežka »Vzajemnost«, je bila zopet dokaz resnih kulturnih stremljenj naših mladih sodrugov. Slovenski delavski odri imajo malo izbire, zato smo tembolj hvaležni neznancu, ki nam je to delo iz novejše ruske literature ponašil. Švarkin je nekak ruski Nu-šič; njegova dela so odrski učinkovito izgrajena, živahna, vendar ne banalna, s čudovito uspelimi satiričnimi bliskavicami, pod katerimi se skriva življenjska resnost. Nič čudnega, da se je priljubil tudi na odrih izven Rusije; ravno te dni pripravljajo v Ljubljani vprizori-tev njegovega »Izpita za življenje«. Nosilka glavne vloge v »Tujem detetu« je Manja, gledališka igralka v nekem podeželskem mestu, ki sanja o uspehih in slavi. Dodeljena ji je vloga padlega dekleta iz predrevolucijske dobe, ki ji pa^ kot pripadnici nove generacije dela velike težave; ne more se prav v njo vživeti, ker ne more razumeti, da bi radi slučajne ljubezenske epizode z naravno posledico morala mladenka toliko trpeti, biti od roditeljev zavržena, od znancev zaničevana in tirana v samomor. Ko tako na domačem vrtu na glas ponavlja svojo vlogo, prisluškuje njena prijateljica, ki meni, da se njen samogovor tiče 11 je same in ji nudi v delikatni zadevi svojo polnoč. V upanju, da bi na ta način mogla pro-nikniti v bistvo svoje vloge, jo Manja pusti v tej domnevi. Iz tega se izcimijo razni dramatični in komični zapleti, v katerih prihaja do spopadov med staro in novo generacijo, med staro malomeščansko miselnostjo iti miselnostjo novega človeka. Pri tem avtor ne prizanaša s svojo jedko satiro niti staremu, niti Novemu svetu. Vprizoritev je razmeroma do-nro uspela; zelo dobro so podali svoje vloge /'anja, ki je bila samo tu in tam premalo temperamenta. inženjer Feodor Feodorovič in zlati Jaša. Tudi ostali: oče, mati, Kostja, Ralja, *enečka, Zinka in babica-mazačka, so zadovo-Jevali, čeprav nekaterim manjka temperamenta. (Senečka ga je imel pa zato malce preveč.) scenerija je bila prav posrečena, režija brez mučnih motenj. Velika dvorana je bila nabito Polna hvaležnega občinstva. V nedeljo, dne 8. ^do igro ponovili, kdor je še ni videl, iem -x Prilike ne zamudi. Vrli pobrežki »Vza-mnjcaTji« zaslužijo priznanje in vzpodbudo. T. M. Sirite naS list! bo odslej prihajala »Delavska Politika« na domove svojih naročnikov! Naročnina ni zvišana, ampak je ostala kakor doslej din 10.— mesečno. Z (zadoščenjem so 'po*zdjaviIi naši naročniki in čitatelji ta napredek našega lista. Prijavilo se je doslej že mnogo novih naročnikov in upamo, da jih bo sledilo še več. Pridobivaj tudi Ti ob vsaki priliki svojemu listu novih naročnikov, zbiraj za tiskovni sklad, zlasti pa opozori zamudnike, da naj poravnajo naročnino in potem plačujejo redno, ker baš zamudniki najbolj ovirajo raz- voj delavskega tiska, ki se mora vzdrževati iz lastnih sredstev, to je iz naročnine. »Delavsko Politiko« naj naroči vsak delavec in nameščenec! Vsak zaveden čitatelj pa naj zahteva, da bo »Delavska Politika« prihajala tudi v vse lokale, kamor zahajajo delavci in kjer kupujejo svoje potrebščine! Beograjske »Radničke Novine« so izšle za 1. maj z rdeče tiskano glavo na 16 straneh. Uvodnik »Prvi maj — praznik dela« je napisal s. dr. Živko Topalovič. bilom birmovat v bližnjo Jarenino. Na Aleksandrovi cesti, v bližini poslopja, v katerem je carinska odprava za inozemske potnike, je najbrž šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je z vso naglico zaokrenilo s ceste, preko troto-arja in se zaletelo z vso silo v rob zidu tik ob stopnjišču poslopja. Avtomobil je bil za nadaljnjo vožnjo nesposoben in škof se je moral odpeljati dalje z avtoizvoščkom. Neka tekstilna delavka je te dni opominjala svojega upnika, da ji naj poravna večji dolžni znesek. Namesto povračila posojila jo je upnik oklofutal, za kar se bo moral zagovarjati na sodišču. Mariborski Nemci so pripravljali praznovanje prvega maja in so v to svrho baje bila celo tiskana vabila. Nameravano proslavo je menda oblast preprečila, zato je pa potovalo mnogo hitlerjevcev v Gradec. CELJE Predavanje o rubeži mezd bo priredila podružnica Saveza Metalskih Radnika za delavce cinkarne in rudarje iz Pečovnika prihodnjo soboto, dne 14. majnika t. 1. Predaval bo s. dr. Reisinan. Celjski kulturni teden vabi tudi delavstvo, da si ogleda vse prireditve, posebno pa priporočamo udeležbo v nedeljo 8. t. m. pri akademiji, ki se bo vršila v gledališču ob 16. uri in je namenjena delavstvu. Na programu so koncertne, pevske in glasbene točke, recitacije, dramski prizori, kakor tudi uvodni govor o pomenu kulturnega tedna za delavstvo. Vstopnina za akademijo je din 4 in 3, ložni sedeži v parterju din 3, stojišče din 2. Opozarjamo, da se bo lahko z isto vstopnico ogledalo tudi razstavo. Vsled nizko odmerjene vstopnine priporočamo organiziranemu delavstvu, da si nabavi takoj vstopnice pri s. Božiču, Kralja Petra cesta. Odpusti v tovarni A. Westen d. d. Po iz-prtju dne 26. avgusta 1936 so se sprejeli novi delavci in delavke, kakor se je reklo, sto več. kakor imajo predvideno. Po gotovem času, ko so se novi delavci nekoliko osposobili za samostojno delo, so gospodje začeli z odpust1 starejših delavcev. Da ne bi bilo preveč odpora so začeli odpuščati enega za drugim, z motivacijo »radi pomanjkanja dela«. Kdor je po njihovem mnenju že dovolj izčrpan, mora zapustiti tovarno. Po 20 do 30 letnem delu, s štampiljko Westna v knjižici, se pravi, da si lahko siguren, da dela ne boš dobil nikjer več. Odpuščeni delavci postanejo lahko samo še roboti pri vodni regulaciji za 2.50 din na uro. Gospodje, le tako naprej! Enkrat bo tega konec. Pa se nikar ne čudite, ako bo lonec enkrat prekipel. KRANJ Prvi maj smo delavci proslavili v naravi. Zjutraj ob 5. uri je godba »Kranjskega glasbenega društva« napravila budnico skozi vse mesto, prav do nove periferije in s tem naznanila delavstvu Praznik dela. Krasno majniško jutro je potem zvabilo precejšnje števi-1° delavstva v naravo; predvsem na bližnji izletniški točki: Sv. Jošt in Šmarjetno goro. Večja družba sodrugov in sodružic nas je bila zlasti na Sv. Joštu, od koder smo se vrnili veselo razpoloženi v zgodnjih popoldanskih urah. Prvi naš izlet ni bil zastonj, kajti razen da smo se navžili sonca in dobrega zraka, smo se okrepili tudi z duhom socializma. Na izletu smo pridobili 5 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Mislimo, da' smo se s tem vsa.i deloma oddolžili svoji dolžnosti in hočemo po tem vzgledu nadaljevati na vseh naših bodočih izletih. Obenem smo na Praznik dela v mislih pošiljali pozdrave vsem sodrugom in sodružicam doma in po širnem svetu. — Druž-nost! , _jd STUDENCI P8I MARIBORU Obrambni boj čehoslovaške republike Delavska kulturna društva prirede v nedeljo, dne 8. maja t. 1. s pričetkom ob pol 10. uri v dvorani pri Spureju v Studencih PREDAVANJE: 1. Obrambni zakon čehoslovaške republike, predava s. dr. Reisman; 2. socialna zaščita v Jugoslaviji, govori s. Eržen. Vabljen vsak prijatelj čehoslovaške demokracije in s